Poštnina plačana v gotovini.
72.	V Ljubljani, dne 4. avgusta 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev?-
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenije.
wäaä
Ys elb i n a:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju.
257.	Uradni popravek k zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923.
258.	Naredba glede postopanja pri tiskovnih kazenskih poslih.
259.	Dodatek k pravilniku za izvrševanje zakona o stanovanjih.
260.	Pravilnik o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest.
261.	Pravilnik o delovanju higienskega zavoda v Ljubljani. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
iz „Službeni)! Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 172 z dne 31. julija 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d ra I. z dne 17. julija 1923., s katerim se postavljajo za carinike IV. razreda pri sporednih carinarnicah:
v Gornjem Cmureku Dragomir K. J ovan o-v i c, carinik istega razreda mariborske carinarnice (po službeni potrebi);
na Prevaljah: Paja Sever, carinik istega razreda splitske carinarnice (po službeni potrebi), in Stano Zorec, pripravnik ljubljanske carinarnico.
številka 173 z dne 1. avgusta 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja. Aleksandra I. z dne 26. julija 1923., s katerim se postavlja za čas, dokler bo minister za zunanje posle, doktor j Momčilo N in čič, odsoten od službe, za njegovega j namestnika dr. Mnko Perič, minister za socialno ! politiko in namestnik ministra za vere.
Objava generalne rudarske direkcije z dne 20. julija 1923.: Pri rudarskem odseku v Sarajevu je postavljen za definitivnega rudarskega računskega revidenta Aleksander Stefanovič, definitivni rudarski računski revident pri upravi državnega premogovnika v Velenju.
Objava administrativnega oddelka ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 23. julija 1923.: Za potovalnega učitelja za živinorejo ad personam v VIII. činovnem razredu je postavljen Martin Zupanc, živinorejski instruktor v Celju.
fesorja) na vadnici državnega moškega učiteljišča v Mariboru; Karel Pribil in Josip Fistravec za glavna učitelja (profesorja) in Ivan S p r a c h m a n n za profesorja petja in glasbe na državnem ženskem
učiteljišču v Mariboru.	^	,
Dr. Bezjak s. r.
Imenovana sta bila: revirni nadzornik I. razreda pri osrednjem poveljništvu varnostne straže v Ljubljani Dragotin Gril za okrajnega nadzornika v IX. činovnem razredu in revirni nadzornik II. razreda pri okrajnem oddelku varnostne straže v Mariboru Ivan Kr a 1 j za revirnega nadzornika I. raz-
16C*a'	Kremenšek s. r.
j Ferdinand Križanec, ravnatelj zemljiške knjige v Mariboru, in David Modic, oficial okrož-i nega sodišča v Celju, sta na lastno prošnjo trajno ! upokojena.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
izpremembe v osebju.
Z razpisom gospoda ministra pravde z dne 25ega julija 1923., št. 39.968, so bili
Zakoni in kraljevske uredbe.
257.
Uradni popravek k zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923.
Po dopisu finančnega ministrstva, generalne direkcije neposrednjih davkov, z dne 20. julija t. L, št. 19.101, se prevod člena 18., črke a), v Uradnem listu št. 235 ex 1923. ne sklada z zmislom originala, objavljenega v «Službenih Novinah» št. 146 A ex 1923., ker se razlikuje od njega po interpunkciji in ker je treba besedo «vrtiče» nadomestiti z besedama «vrtnarske vrtove».
Potemtakem se mora prevod glasiti:
; jenju kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom. Zaradi I tega mi dohaja od prizadetih oseb mnogo pritožb. ' iz katerih vidim, da se sodišča, preiskovalni sodniki ' in državni pravdniki ne drže strogo zlasti rokov, ki sta jih določila, ustava in tiskovni zakon za uvajanje in dovrševanje posameznih opravil v stadiju predhodne preiskave, pa tudi pozneje, ob času sajenja. In zato, ker posamezni organi, ki jim je naloženo, preiskovati in soditi ta kazniva dejanja, ne izvršujejo svoje dolžnosti povsem tako, kakor to odrejata ustava in zakon, čestokrat mnogi tiskovni pregreški zastarajo, najsi to ne bi smelo biti, ker so tiskovni pregreški tako po ustavi kakor tudi po tiskovnem zakonu nujnega značaja. Spričo takega poslovanja posameznih državnih funkcionarjev in sodišč mnogim prizadetim osebam in napravam ni mogoče dobiti popolnega zakonskega zadostila za čast, ki jim je bila razžaljena in obrekovana po tisku. Storilcem takih pregreškov pa se daje s tem več razmaha in izpodbude, da še nadalje, morda tudi še ljuteje, napadajo svoje nasprotnike, jih žaleč in obrekujoč, ker mislijo, da ostanejo spričo mlačnosti in neaktivnosti pristojnih organov zopet brez kazni za te svoje pregreške.
Koliko moralno in materialno škodo provzroča to interesom ne samo privatnih in prizadetih državljanov, nego tudi ostalih neprizadetih oseb in istotako avtoriteti države same, ni, mislim, treba omenjati. Državljani, najsi so direktno prizadeti ali ne, izgube vero v moč države in njene oblasti. Revolto jim provzroča. že sama misel, da država ni toliko avtoritetna, da bi kršitelje pravnega reda obsodila na zakonsko kazen, svoje organe pa prisilila do izvrševanja njih dolžnosti in strogega uporabljanja zakonskih odredb. Moč in avtoriteta države slabi pri njenih lastnih državljanih samo zato, ker ne spektirajo njene volje, izražene v ustavi in tiskovnem zakonu, čestokrat niti njeni organi sami, ve-doma ali nevedoma. V ustavno in pravno organizirani državi se tako stanje ne more in ne sme tole rirati.
premeščeni:
sodniki Franjo Zör er iz Kozjega in Josip Troje iz Krka v Litijo, dr. Fran Macarol od deželnega sodišča v Ljubljani v Celje in Vladimir Velušček iz Litije k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani;
imenovani:
sodniki v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega Fran Detela za Trebnje, dr. Vinko Zorec za Ribnico, dr. Josip Novak za Ptuj, Anton Lovšin za Kočevje, Vinko Štrukelj za Krško, dr. Boris Mihalič za Mursko Soboto, dr. Josip Šenk za Kamnik, Silverij Pakiž za Kozje, Miroslav Rebula za Šmarje, dr. Mirko Kresnik za deželno sodišče v Ljubljani, Karel Turk za Kostanjevico.
Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani.
Z odlokom gospoda ministra za prosveto O. N. br. 27.727 z dne 17. julija 1923. so bili postavljeni Za učitelje s stalnimi službenimi mesti: Adolf Robida in Joisip Bačič za profesorja državnega boškega učiteljišča v Ljubljani; Adela Zajc za Profesorico državnega ženskega učiteljišča v Ljub-lani; Anton Kovačič za glavnega učitelja (pro-
r.f). vseh vrstah zemljiškega davka, razen v Srbiji in Črni gori davka na mestne trge, vrtove in vrtnarske vrtove, pet dinarjev na vsak dinar davka in pribitka;»
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 27. julija 1923.; št. A IV. 3130/3 ex 1923.
Za delegata: Perpar s. r.
Uredbe osrednje vlade. /
258.
Naredba glede postopanja pri tiskovnih kazenskih poslih.*
Opazil sem, da se mnoga sodišča, preiskovalni sodniki in državni pravdniki ne drže striktno ustavnih in zakonskih predpisov pri preiskovanju in so-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 171, izdanih dne 30ega julija 1923.
Da bi se tako stanje ne nadaljevalo in se ne vzdrževalo še nadalje, kar bi bilo brez dvoma v škodo državi in njenim prebivalcem, odrejam:
1.	) Predpise ustave in pozitivnega tiskovnega zakona na tem ozemlju je odslej skrbno, točno in strogo izvrševati v vseh njih odredbah.
2.	) Kazenske tožbe se morajo vlagati zoper odgovorne osebe, ki se pregreše zoper tiskovne predpise, in zoper te krivce se mora voditi stvar pri sodišču jako energično in intenzivno.
3.	) Sodni posli v tiskovnih pravdah se morajo voditi brez odlaganja kot jako nujni.
4.	) Vsa sodišča mi morajo uradno poslati statistične preglede vseh kazenskih predmetov po tiskovnem zakonu, in sicer:
a)	najprej en generalni pregled vseh predmetov, ki so pripadli do vštetega dne 30. junija 't. L, in iz katerega je razvidno, koliko se je do tega časa skupaj teh predmetov obravnavalo, koliko in kako jih je od tega dovršenih in koliko jih je skupaj se ostalo v delu nedovršenih;
b)	potem mi morajo vsa sodišča redno pošiljati te preglede za vsako prihodnje trimesečje (četrtletje) povsem tako, kakor se odreja v gorenji točki pod a).
Ti trimesečni (četrtletni) {jJa^iedi se morajo pošiljati tako, da morajo biti pri "ministrstvu pravde najkesneje do konca prvega meseca v prihodnjem trimesečju (četrtletju).
5.) Vsa sodišča v Srbiji in <5mi gori kakor tudi državni pravdniki na ostalin ozemlju mi morajo v roku, določenem pod 4.), pošiljati statistične preglede vseh konfiskacij in izdanih prepovedi (ustavitev) listov (novin) in ostalih tiskovin z označbo, koliko jih je bilo potrjenih in koliko razveljavljenih.
V Beogradu, dne 14. maja 1&23.; št. 26.163.
Minister pravde: dr. L. Markovič s. r.
259.
Dodatek k pravilniku za izvrševanje zakona o stanovanjih.*
Na podstavi členov 6., 10. in 14. zakona o stanovanjih odrejam zaradi enotnosti v reševanju predmetov pri stanovanskih sodiščih in zaradi izvrševanja kontrole o stanovanskih predmetih:
Za tretjim odstavkom člena 55. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
«Zaradi kontrole, do katere ima minister za socialno politiko po členu 14. zakona o stanovanjih pravico o vseh stanovanskih zadevah, in zaradi enotnega reševanja predmetov pri stanovanskih sodiščih ima minister za socialno politiko pravico, posamezne predmete o stanovanskih sporih in po pritožbah pravdnih strank ali, če se zahteva obnova postopanja, pošiljati stanovanskemu sodišču z zahtevo, naj odloči o tem predmetu obča seja stano-vanskega sodišča pri ministrstvu za socialno politiko, sestavljena iz predsednika in vseh članov tega sodišča.
Odločba obče seje je izvršna.
Odloča se z večino glasov, ob enaki razdelitvi glasov pa se smatra za odločbo to, za kar je glasoval predsednik sodišča.
To pravico, pošiljati predmete pred občo sejo, imajo tudi pokrajinski namestniki za one predmete iz svojega področja, ki jih rešuje stanovansko sodišče pri dotični pokrajinski upravi.»
Te dopolnitve veljajo od današnjega dne.
V Beogradu, dne 6. julija 1923.; br. 111.
Minister za socialno politiko: dr. Ninko Perič s. r.
260.
Pravilnik
o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest,
izdan na podstavi člena 25. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923.**
Člen 1.
Ceste se začno popravljati z ljudskim delom v okrožju, odnosno ustrezni administrativni edinici, takrat, kadar to predlaga pristojno gradbeno oblastvo na zahtevo samoupravnih teles, političnih oblastev ali iz svoje iniciative in minister za gradbe to odobri.
Vsak državljan, odnosno vsak davčni zavezanec, mora ugoditi pozivu in delati, odnosno dati takšno in toliko zameno, kakor je to določeno v seznamku zavezancev za delo pri popravi cest z ljudskim delom.
Za davčne zavezance je smatrati tudi delniške družbe, razne konsorcije, banke in vse druge pravne osebe, ki delajo za dobiček.
Ölen 2.
Občinska oblastva morajo vsako leto sestaviti seznamek oseb in voz, zavezanih za delo pri popravi cest, ter določiti takso za zameno osebnega dela z denarjem za to leto.
Ta seznamek s takso za to leto vred mora biti sestavljen in prebivalstvu objavljen najkesneje do dne 1. avgusta t. 1.; v bodoče pa mora biti vsako
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št 173, izdanih dne 1. avgusta 1923.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 171, izdanih dne 30ega julija 1923.
leto ta seznamek iznova sestavljen in prebivalstvu objavljen najkesneje do dne 1. februarja dotičuega leta.
S e znamk a zavezancev sestavljata županstvo (op-štinski sud) in odbor dotičnih občin po navodilu gradbenega in upravnega (političnega) oblastva, vpoštevaje imovinsko stanje davčnih zavezancev.
Kjer ne bi bilo izvoljenih občinskih uprav, sestavljajo omenjene seznamke pristojna gradbena oblastva.
Za vsakega davčnega zavezanca bodi v seznamku označeno, ali bo delal sam osebno in z orodjem ali pa bo delala, tudi njegova zaprega (volovski in konjski vozovi, avtomobili i. dr.). Po imovinskem stanju se odredi, koliko članov, voz in zaprege iz ene zadruge — hiše — naj dela.
V seznamke se ne vpisujejo dijaki, vojaki, državni uslužbenci vobče in one osebe, ki so nesposobne za delo in so pri tem siromašnega stanja.
Ölen 3.
Vsak državljan ima pravico, svoje osebno delo zamenjati, bodisi z denarjem, bodisi z drugo osebo, sposobno za delo.
Osebno ne smejo ne zase ne za drugega delati osebe, mlajše od 18 in starejše od 50 let.
Ako se zamenja osebno delo z drugo osebo ali denarjem, mora biti za vsakega zavezanca označeno na podstavi neposrednjega davka poleg imena, s koliko osebami sme zamenjati svojo osebno osnovno mezdo, odnosno koliko osnovnih mezd mora plačati kot zameno za eno svojo mezdo.
Osnovna, mezda, odnosno taksa za zameno osebnega dela (odkupnina) je 20 dinarjev ali ena oseba. Zamena za en konjski ali volovski voz z zaprego je 50 dinarjev, za avtomobil pa 100 dinarjev.
Davčni zavezanci, ki plačujejo neposrednjega davka 100 do 300 dinarjev, morajo delati dvojno osebno ali dati dvojno zameno v drugih sposobnih osebah ali dati dvojno osnovno mezdo v denarju. 1
Davčni zavezanci, ki plačujejo 300 do 500 dinarjev neposrednjega davka, morajo delati trojno osebno ali dati trojno zameno.
Davčni zavezanci, ki plačujejo 500 do 1000 dinarjev neposrednjega davka, morajo delati četverno osebno ali dati četverno zameno.
Davčni zavezanci, ki plačujejo 1000 do 10.000 dinarjev neposrednjega davka, morajo delati dese-terno ali dati deseterno zameno.
Davčni zavezanci, ki plačujejo 10.000 do 50.000 dinarjev neposrednjega davka, morajo delati dvaj-s e terno ali dati dvajsetemo zameno.
Oni, ki plačujejo 50.000 do 100.000 dinarjev neposrednjega davka, delajo ali plačajo tridesetkrat več; vsi ostali davčni zavezanci, ki plačujejo preko 100.000 dinarjev neposrednjega davka, delajo ali plačajo petdesetkrat več od osnovne mezde.
zavejo na delo, takoj položiti pri županstvu; nato dobe od županstva priznanico.
O osebah, ki nečejo položiti denarja najkesneje v 10 dneh od poziva, sestavijo občinska .oblastva seznamek ter zahtevajo eksekutivno izterjatev po finančnih (davčnih) oblastvih. Ta izterjatev se mora izvršiti v 30 dneh po prejemu seznamka.
Osebe, ki prijavijo, da zamenjajo osebno delo z denarjem, pa ne plačajo o pravem času, niti se izterjatev ni mogla izvršiti eksekutivno iz kakršnegakoli vzroka, se priobčijo po finančnem oblastvu političnemu oblastvu, da se postopa zoper nje po členu 25. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923.
Ölen 6.
Denar, nabran iz zamene osebnega dela, izročajo občinska oblastva sreskim finančnim upravam, sre-ske finančne uprave pa 'pošiljajo ta. denar kakor tudi onega, ki ga izterjajo same po členu 5., okrož nim finančnim upravam, kjer se vodi kot depozit za popravo cest v dotičnem okrožju.
Ta depozit izdajajo okrožne finančne uprave samo po odločbi ministra za gradbe, ki mu podado gradbena oblastva predlog o vsoti Ln načinu uporabe tega denarja za popravo cest.
Člen 7.
Koliko naj se dela v okrožju tekom enega leta in na kateri cesti, to določa pristojno gradbeno oblastvo po stanju dotične ceste in po dejanski potrebi neodložnih poprav. V ta namen določajo gradbena oblastva vedno pravočasno število delovnih dni za nastopajočo pomladno, odnosno jesensko sezono tako. da se to pravočasno priobči županstvom, po teh pa davčnim zavezancem in da so ti vedno pripravljeni za osebno delo ali za zameno z drugo osebo ali z denarjem.
Člen 8.
Ceste se popravljajo po deležih. Deleže odrejajo dotična samoupravna oblastva s sodelovanjem gradbenih in političnih oblastev.
Na popravo cest se ne sme nihče pozvati in tudi se mu ne sme odrediti delež zunaj sreza njegovega domicila in sosednjih — mejnih srezov istega okrožja.
Gradbena oblastva pripravljajo pravočasno porazdelitev dela na posameznih cestah dogovorno s političnimi oblaetvi kakor tudi porazdelitev svojega.. političnega in občinskega osebja tako, da je, ko nastopi čas dela, vse pripravljeno za uspešno delo.
Ali naj se dela na cesti po odrejenih deležih ah pa skupno, o tem odločajo gradbena oblastva sporazumno z občinskimi in drugimi samoupravnimi ob-last vi po stanju ceste same.
Ölen 4.
Seznamki zavezancev, sestavljeni po členu 2. tega pravilnika, morajo biti sestavljeni v treh izvodih, ki jih morata overiti županstvo in občinski odbor, kjer pa teh ni, jih overi pristojno upravno oblastvo.
Izmed teh seznamkov se mora hraniti en izvod pri županstvu, drugi pri gradbenem oblastvu, tretji pa pri upravnem političnem oblastvu.
Ako ne dobi gradbeno oblastvo od občine teh seznamkov o pravem času, zahteva po nadzorstvenem upravnem oblastvu,,naj se mu izroče čim prej, ter to naznani tudi ministrstvu za gradbe.
Omenjeni seznamki imajo te-le razpredelnice:
1.	) redno številko;
2.	) zavezančevo ime in njega priimek;
3.	) njega poklic;
4.	) kraj, odkoder je;
5.	) koliko plačuje neposrednjega davka po davčnem predpisu za dotično leto;
6.	) kako se udeleži poprave ceste: sam osebno, z vozom in zaprego, avtomobilom ali drugače;
7.	) koliko osnovnih mezd daje na podstavi neposrednjega davka;
8.	) koliko osnovnih mezd daje za vse leto;
9.	) ali bo delal osebno ali da zameno in kakšno;
10.	) koliko znaša letna zamena v denarju;
11.	) pripombe.
Ti seznamki so podstava za popravo cest z ljudskim delom, odnosno podstava za pobiranje zamene v denarju.
Ölen 5.
Zameno osebnega dela z denarjem pobirajo pristojna finančna oblastva, ko pobirajo državni davek.
Davčni zavezanci, ki hočejo zamenjati osebno delo z denarjem, morajo ustrezno vsoto, čim se po-!
Člen 9.
Pri popravi kategorizirane ceste z ljudskim delom se morajo izvrševati samo preprosti posli, kakršni so: čiščenje ceste od navlake in blata, kopanje jarkov vzdolž ceste, trebljenje zamašenih propustov in mesto v, kopanje, sejanje in prenašanje gramoza vzdolž ceste, prevažanje kamenja in tolčenca od kamenoloma ali železniške in parniške postaje na cesto, razsipanje gramoza in tolčenca po cesti, izdelovanje tolčenca iz izkopanega gotovega kamenja in temu podobno. Vsi ti posli se morajo izvrševati ob neposrednji kontroli in po navodilih političnih in gradbenih oblastev.
Pridobivanje kamenja v kamenolomu kakor tudi izdelovanje večje količine tolčenca naj se izvrši pravočasno po podjetnikih ali v režiji v breme državne blagajne za državne in v breme samoupravne blagajne za samoupravne ceste; na to morajo paziti okrožne gradbene sekcije. Gradbene sekcije skrbe tudi za potrebno orodje, s katerim ljudstvo ne razpolaga, kakršno so ročni vozički, vzvodi, tolkači za razbijanje kamenja, mreže za sejanje gramoza in temu podobno. Preprosto orodje, ki ga ljudstvo uporablja vsak dan, kakor motiko, kramp, lopato itd., mora vsak zavezanec prinesti s seboj na delo.
Člen 10.
Umetni objekti (mostovi, propusti, obložni podporni zidovi, zavarovanja itd.) se popravljajo po podjetnikih ali v režiji po predpisu zakona o javnih suhozemskih cestah in zakona o postavljanju javnih zgradb.
Ölen 11.
Male in neznatne poprave na javnih cestah morajo takoj, izvrševati občinska oblastva sama z ljudskim delom one občine, skozi katero drži cesta, ia
sicer po odobritvi ali naročilu pristojnega gradbenega oblastva.
Uporabljene mezde za te poprave se zaračunavajo ob rednih popravah.
Člen 12.
Poprave cest v tehničnem oziru vodijo okrožne gradbene sekcije in politična oblastva samo glede reda pri delu in kontrole nad delom občinskih obla,štev. odnosno pravilne uporabe ljudskega dela.
Člen 13.
Med delom mora prisostvovati delu tehnično in politično osebje, da. se ljudsko delo ukoristi čim bolje in da se cesta popravi čim bolje in čim pravilneje. Za slab uspeh dela je tehnično in politično osebje odgovorno svojemu nadrejenemu oblastvu.
Tehnično osebje mora paziti na to, da se vsa dela, opravljena, z ljudskim delom, izvršujejo pravilno in solidno. Pri trebljenju kanalov mora paziti na njih pravilnost glede osi in nivelete kanalov, pri nasipanju ceste pa na napetost in širino cestišča, ki ne sme biti manjše od 4 do 4-5 m.
Člen 14.
O delih, dovršenih v eni sezoni, sestavijo gradbena oblastva, ki so vršila- posel, pregled izvršenega posla, v katerem točno popišejo, kakšno je bilo stanje cest pred začetim delom, kaj vse in kako se je izdelalo in v kakšnem stanju so druge ceste na dotičnem ozemlju. V tem pregledu (poročilu) naj navedejo gradbena oblastva tudi svoje opazbe in pripombe k načinu dela. Ako in kadar zapazijo, da je treba v prilog delu samemu kaj izprememb, bodisi v tem pravilniku, bodisi v zakonu, naj po-dado gradbena oblastva obrazložene predloge za te izpremembe.
Člen 15.
Pritožbe zoper malomarnost in postopanje organov gradbenega oblastva se vlagajo na ministra za gradbe, pritožbe zoper politične organe pa na ministra za notranje posle.
V Beogradu, dne 20. julija 1923.; št 20.2S3.
Minister za gradbe:
Nik. T. Uzunović s. r.
Minister za notranje posle.
Mil. A. Vujičič s. r.
Uredbe zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani.
261.
Na podstavi naredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje in zakona o ustanavljanju posebnih zdravstvenih naprav za preiskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni z dne 25. novembra 1921. je odobril gospod minister za narodno zdravje z odlokom z dne 19. julija 1923., H. br. 26.348,
Pravilnik
o delovanju higienskega zavoda v Ljubljani.
Člen 1.
Higienski zavod jo posebna naprava, ki služi zadevam splošne in specialne higiene in epidemiologije tako v teoriji kakor tudi v praksi.
Člen 2.
Higienski zavod je v strokovnem pogledu samostojen, v administrativnem pa je podrejen zdravstvenemu odseku v Ljubljani.
Člen 3.
Naloga in področje higienskega zavoda je ta-le: 'Zavod
a) preiskuje po priznanih znanstvenih metodah higieno in epidemiologijo svojega okoliša, po lastni iniciativi;
h) preiskuje na zahtevo državnih in občinskih; zdravstvenih in veterinarskih oblastev higieno in j epidemiologijo ter oddaja mnenje o higienskih in I epidemijskih vprašanjih;
c)	izvršuje preiskave na licu mesta, kadarkoli se pokaže potreba, ali pa na zahtevo zdravstvenih oblastev;
č) preiskuje pitno vodo, vodo za raba in odpadno vodo;
d)	preiskuje živila;
e)	preizkuša točnost in pravilno delovanje vseh des-infekcijskih aparatov po lastnih metodah, na iniciativo in po potrebi, toda najmanj enkrat na leto, ali na zahtevo ministrstva ali zdravstvenih oblastev;
f)	preizkuša točnost in pravilno delovanje razkužil;
g)	podpira zdravstvena oblastva, oddajaje strokovno mnenje o uveljavljanju higiene in o pobijanju epidemij in endemij;
h)	vzdržuje zvezo z drugimi sorodnimi napravami v znanstvenem in higiensko - epidemiološkem oziru;
i)	zasleduje stalno znanstveni razvoj higiene in epidemiologije ter sam obdeluje znanstvena stro-kovna. vprašanja.
Člen 4.
Strokovne osebe v zavodu se nameščajo po odredbah zakona o ustanavljanju posebnih zdravstvenih naprav za preiskovanje in pobijanje epidemij. Pomožno osebje nastavlja šef v mejah kredita. V disciplinarnem oziru je šef instituta podrejen ministrstvu za narodno zdravje, v administrativnem oziru pa je celokupno strokovno osebje podrejeno zdravstv aemu odseku v Ljubljani; pomožno nestrokovno osebje je podrejeno šefu zavoda.
Člen 5.
Šef zavoda mora pošiljati o pravem času zdravstvenemu odseku zahtevo kredita, v kateri morajo biti označene: 1.) osebne in 2.) materialne potrebščine; pri tem je vedno označiti leto proračuna in dotično partijo in pozicijo. Najkesneje do 10. dne vsakega meseca mora šef zavoda poslati neposredno ministrstvu poročilo o delovanju v minulem mesecu, prepis poročila pa zdravstvenemu odseku.
O delovanju zavoda mora voditi šef dnevnik.
Na koncu vsakega leta pošlje zavod neposredno ministrstvu poročilo za vse leto z obrazložitvijo, pripombami in predlogi o uveljavljanju higiene in preiskovanju in pobijanju epidemij in endemij poverjenega okoliša, prepis poročila pa zdravstvenemu odseku.
O potrošenem materialu in o inventarju se vodijo knjige po odredbah zakona o državnem računovodstvu.
Člen 6.
Šef zavoda mora tudi paziti na znanstveno dobro ime zavoda ter odrejati vse, da se ne vrše v zavodu samo najnavadnejše diagnostične preiskave.
Člen 7.
\ higienskem zavodu mora biti vedno dovolj posod za prejemanje in pošiljanje vzorcev. Take posode mora pošiljati zavod na zahtevo zdravstvenih oblastev brezplačno, zasebnim strankam pa po ce-novniku.
Člen 8.
Higienski zavod mora opravljati preiskave tudi na zahtevo zasebnih strank. Ta dela se plačujejo po taksi, ki jo odobri ministrstvo za narodno zdravje, in sicer na predlog šefa zavoda. Takse se vpisujejo ob prejemu v dnevnik. Polovica taks pripada onemu, ki opravlja preiskave, polovica vseh taks pa se izroči koncem vsakega meseca pristojni finančni upravi.
Člen 9.
Zdravstvene uprave srezov in okrožij morajo poleg do sedaj predpisanih poročil pošiljati tudi higienskemu zavodu po en prepis poročila o gibanju nalezljivih bolezni. Šef zavoda pregleda to poročilo s higienskega in epidemiološkega stališča ter zahteva, če je treba, od zdravstvenih uprav pojasnila, ki mu jih morajo dati takoj. V mesečnih poročilih o delovanju zavoda je treba vedno navajati, kaj vse je bilo ukrenjeno po prijavah o nalezljivih boleznih.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 25. julija 1923.; št. 11.888.
Sanitetni šef: dr. Katičić s.r.
Eazglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št, 2053/V ex 1923.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne di rekcije državnega računovodstva, z dne 26. julija t. L, DR br. 92.501, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti za mesec avgust 1923. ti-le obračunski
tečaji: 1	napoleondor		. Din 327-—	
100	francoskih frankov . . .	. »	500—
100	belgijskih frankov .	.	.	. »	416—
100	grških drahem ....		250—
100	italijanskih lir ....		364-—
100	švicarskih frankov . . .	• »	1504—
100	pezet 			1216—
100	nizozemskih goldinarjev .	• »	3332—
100	danskih kron			1491
100	švedskih kron ....		2267—
100	rubljev			10—
100	finskih mark		• »	232—
1	angleški funt			390—
1	ameriški dolar ....	. »	85—
100	nemških mark ....	»	0-023
100	romunskih lejev ....		44—
100	bolgarskih levov . . .	. >	80—
.1	papirnata turška lira . .	. »	53—
100	papirnatih turških piastrov	• *	53—
100	češkoslovaških kron . .	. »	254—
100 avstrijskih kron ....			0-12
100 poljskih mark ....			0-07
100 madžarskih kron ....			0-90
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 1. avgusta 1923.
.	Za delegata: dr. Rant s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št, 180.
Razglas.
Upravno sodišče za Slovenijo v Celju začne redno in v popolnem obsegu poslovati dne 1. avgusta t. 1.
Predseduištvo upravnega sodišča za Slovenijo v Celju,
dne 30. julija 1923.
, ,,	Predsednik: dr.Vrtačnik s.r.
U VII 2121/22—11.	1133
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 19. maja 1923., opr. št. U VII 2121/22, da je Anton K e b e r, 38 let star, mesar v Ljubljani, Novi Vodmat št. 10, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 25. novembra 1922. na trgu v Ljubljani kilogram mesa I. vrste po 52 K, H. vrste pa po 44 K, zahteval torej kot obrtnik pretirano ceno za svoje obrtno delo.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 300 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 6 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL,
dne 9. julija 1923.
U VH 2108/22—9.	1136
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 12. aprila 1923., da je Jože Keber, 42 let star, mesar v Ljubljani, Sv. Martina cesta št. 12, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 23. novembra 1922. na trgu v Ljubljani kilogram mesa I. vrste po 52 K, II. vrste pa po 44 K, zahteval torej kot obrtnik pri življenskih potrebščinah pretirano ceno za svoje obrtno delo.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 150 dinarjev
denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 3 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL,
dne 11. julija 1923.
1140
U kV 178/23—7.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženi Štefan Sapač, rojen leta 1869. v To polovcih, evangelijske vere, oženjen, gostilničar v Topolovcih, še nekaznovan, je kriv,
1.	) da ni imel dne 21. maja 1923. v svoji gostilni sumarno ali podrobno označenih cen življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl;
2.	) da. je točil istega dne vino, ki ga je kupil meseca marca 1923. liter po 18-50 K, po 36 K, da je torej zahteval za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti nikoli večji od 25 %.
S tem je zakrivil prestopek po členih 6. in 8. zakona. o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921. in zato se obsoja po členih 6. in 8. citiranega zakona na 24 ur zapora in 300 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 6 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
To razsodbo je po členu 19. zakona z dne 30. decembra 1921. objaviti v Uradnem listu ob stroških obdolženčevih.
Zakrivili so s tem prestopek: Jožef Medved po členu 8., Anton Trafenik po členu 7., Jožef Hanžič po členu 6. in Jožef Žerak po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22.
Zato se obsojajo v zmislu citiranega zakona:
1.	) Jožef Medved po členu 8. z uporabo § 260. b k. z. na 2 dni zapora in 300 dinarjev denarne kazni, odnosno nadaljnjih 6 dni zapora;
2.	) Anton Trafenik po členu 7. na 24 ur zapora in 100 dinarjev denarne kazni, odnosno na nadaljnjih 48 ur zapora.
3.	) Jožef Hanžič po členu 6. na 24 ur zapora in 100 dinarjev denarne kazni, odnosno na nadaljnjih 48 ur zapora;
4.	) Jožef Žerak po členu 8. na 24 ur zapora in 100 dinarjev denarne kazni, odnosno na nadaljnjih 48 ur zapora; vsi po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 30. julija 1923.
1102
Sa 7/23—36.
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Josipa Deberš ka, trgovca v Slovenjgradcu, je ustavljeno, ker upniki niš-) sprejeli njegove ponudbe.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 19. julija 1923.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV
dne 29. julija 1923.
S 3/23—3.
1103
Konkurzni oklic.
U IV 179/23—4.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženi Štefan B a g o 1 a, rojen leta 1881
rimsko-katoliške vere, oženjen, gostilničar v Doma-jincih št. 16, je kriv,
1.	) da ni imel dne 21. maja 1923. v svoji gostilni sumarno ali podrobno označenih cen življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl;
2.	) da je točil istega dne vino, ki ga je kupil meseca marca 1923. liter po 18 K in 18-50 K, po 36 K, da je torej zahteval za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti nikoli večji od 25 %.
Razglasitev konkurza o imovini Josipa D e b o r-i š k a, trgovca v Slovenjgradcu.
11391 Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik Ro-i moj d okrajnega sodišča v Slovenjgradcu.
Upravnik mase: Lovro Vaupot, upravitelj bolnice v Slovenjgradcu.
Prvo zborovanje upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 18. avgusta 1 923. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 15. septembra 1 9 2 3. Narok za ugotavljanje pri imenovanem sodišču dne 3. oktobra 192 3. ob desetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 24. julija 1923.
Cw 41/23—3.
Oklic.
1099
Hranilnica in posojilnica v Kamniku, po drju.
S tem je zakrivil prestopek po členih 6. in 8. za-: Krautu, odvetniku v Kamniku, je vložila zoper kona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in j Franca E r j a. v š k a, prej posestnika v Bistričici brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921. in! gt. 4, pošta Kamnik, menično tožbo zaradi 6250 Din zato se obsoja po členih 6. in 8. citiranega zakona j s pripadki.
na 24 ur zapora in 300 dinarjev denarne kazni, ob:	Ker je bivališče Franca Erjavška neznano, se
neizterljivosti pa na nadaljnjih 6 dni zapora, in po j mu postavlja za skrbnika dr. Janko Žirovnik, od
§ 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja,
To razsodbo je po členu 19. zakona z dne 30. decembra 1921. objaviti v Uradnem listu ob stroških obdolženčevih.
vetnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek H.,
dne 18. julija 1923.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 29. julija 1923.
U 548/23, U 21/23, U 519/22, U 76/23.	1141
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
1.	) Jožef Medved, mizar v Tekačevem, je kriv, da je zahteval dne 26. oktobra 1922. v Kostrivnici za eno rakev 800 Din, torej za svoje obrtno delo pretirano ceno;
2.	) Anton T r a f e n i k, mesar v' Rogatcu, je kriv, da ni hotel dne 31. decembra 1922. prodati v svoji mesnici Neži Siebenreichovi zahtevanega mesa, dasi ga je imel v obratovalnici, da torej ni hotel prodati življenske potrebščine, ki jo je bil nabavil za prodajo;
3.	) Jožef Hanžič, čevljar iz Bušina, okraj Pregrada, je kriv, da je opustil na letnem semnju v Rogatcu dne 30. novembra 1922. podrobno in sumarno
. označbo cen čevljev, zaradi razprodaje razstavljenih na stojnici na trgu, torej življenskih potrebščin;
4.	) Jožef Žerak, mesar iz Žetal, je kriv, da je zahteval meseca februarja 1923. v svoji mesnici v
. Žetalah ob kupni ceni za vola, znašajoči 3800 K, po odbitku izkupička za kožo v znesku 1296 K za 1 kg mesa 40 do 48 K, napravil najmanj 1796 K (46 %) dobička, zahteval torej višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski cisti dobiček, ki ne sme biti večji od 25 %.
K 231/23—1.	1100
Oklic.
Otiliji Veršičevi, rojeni Bračkovi, trgovki v Ljubljani, Dunajska cesta št. 12, je vročiti v pravdni stvari Ivane Mathianove in tovarišev zoper Otilijo Veršičevo zaradi odpovedi trgovinskih lokalov sodil d odpoved opr. št. K 231/23—1.
Ker je bivališče Otilije Veršičeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV., dne 25. julija 1923.
Razglas o sprejemu učencev v železniško obrtno šolo v Nišu.*
Pri niški železniški delavnici se otvori dne 1. septembra t. 1. železniška obrtna delavnica za izuče-vanje ključaničarskega, stmgarskega, kovaškega, kotlarskega, livarskega, kleparskega, mizarskega, modelirskega in tapetniškega obrta. Šola traja tri leta; v njej se poučuje praktično in teoretično. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu dobi učenec izpričevalo o dovršeni železniški obrtni šoli in izpričevalo, da je opravil izpit za pomočnika.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 173, izdanih dne 1. avgusta 1923.
Učencem se odreja nagrada po pravilniku, ki je-predpisan za vse delavce in vajence.
Sprejemni pogoji so ti-le:
Kandidati ne smejo biti mlajši od 12 in ne starejši od 17 let ter morajo imeti dovršeno osnovno šolo. Prednost imajo sinovi železniških uslužbencev, potem pa oni, ki imajo dva gimnazijska razreda.
Vsak učenec te šole se mora pismeno zavezati, da bo delal po dovršeni šoli tri leta v službi direkcije. Ako zapusti službo prej, mora povrniti direkciji stroške za izučevanje. Pogodba o sprejemu se sklene z očetom ali z varuhom.
To leto se sprejme do 50 učencev. Prošnje za vstop, opremljene s kolkom za 3 dinarje, s krstnim listom, šolskim izpričevalom in z dovolilom in obvezo roditeljev ali varuhov, sprejema uprava niške delavnice od dne 25. do dne 28. avgusta 1.1.
Od direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 21. julija 1923.; D br. 23.
Št. 7809/1923.	1113 3—3
Odgoditev licitacije.
Ofertalna licitacija iglastega in listnatega lesa v področju kr. šumskih uprav v Novem in Jasenaku, razpisana z razglasom podpisane direkcije z dne 18. julija 1923., št. 7546, na dan 6. oktobra 1923. (Ur. 1. 68 in 69), je preložena na nedoločen čas.
Kr. direkcija šum v Zagrebu,
dne 25. julija 1923.
št. 541.
Razglas.
N a te h niški srednji šoli v Ljubija ni bodo v šolskem letu 1923./1924. otvorjeni ti-le oddelki:
1.) višja stavbna šola; 2.) višja strojna šola; 3.) stavbna rokodelska šola; 4.) strojna delovodska šola; 5.) elektrotehnična delovodska šola; 6.) mizarska in strugarska mojstrska šola; 7.) kiparska in rezbarska šola; 8.) ženska obrtna šola; 9.) javna risarska šola: 10.) javna modelirska šola; 11.) štuka-terski tečaj.
Sprejemni pogoji:
Ad 1.) in 2.): Starost 14 let. Absolvirani IV. razred srednje šole (realke, realne ali humanistične gimnazije) ali pa absolvirana meščanska šola, odnosno osemrazredna šola, ako je učni uspeh v vsakem predmetu vsaj povoljen. Sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in fizike, za gimnazijce tudi še iz risanja.
Ad 3.), 4.) in 5.): Starost 17 let. Učno izpričevalo iz detičnega obrta.
Ad 6.): Starost 18 let. Učno izpričevalo iz mizarskega, odnosno strugarskega obrta. Najmanj enoletna pomočniška praksa..
Ad 7.): Starost 14 let. Dovršena ljudska šola.
Ad -8.): Starost 14 let. Dovršena ljudska šola. Sprejemni izpit iz šivanja in risanja.
Ad 9.): Dokazilo o pripadnosti h kakemu obrtu.
Ad 10,): Dokazilo o pripadnosti h kakemu obrtu; sprejemajo se tudi učenci zadnjih treh razredov sred-njih sol ali učiteljišča.
Ad 11.): Starost 17 let. Učno izpričevalo iz zidarskega ali kamenoseškega obrta.
Vpisovanje: Ad 1.) in 2.) v I. letnik dne 10, septembra t. L, v višje letnike dne 14. septembra t. 1. Ad 3.) in 11.) od dne 1. do dne 15. oktobra t. 1. Ad 4.), 5.), G.), 7.) in 8.) v I. letnik dne 11. septembra, v višje letnike dne 14. septembra t. 1. Ad 9.) dne 7. oktobra t. 1. Ad 10.).dne 6. oktobra t. 1. Dokazila: krstni list in izpričevala o predpisani izobrazbi. — Vsi naknadni sprejemi se bodo brez izjeme odklanjali.
S p r e j e m n i i z p i t i: Ad 1.) in 2.) dne 11. septembra t. L, ad 8.) dne 12. septembra t. L, vselej ob osmih.
Ponavljalni izpiti se bodo vršili od dne 10. do dne 12. septembra t. 1.
Pričetek pouka: Ad 1.), 2.), 4.), 5.), 6.), 7.) in 8.) dne 15. septembra t. 1. Ad 3. in ad 11.) dne
3.	novembra t, 1. Ad 9.) dne 7. oktobra t. 1. Ad 10.) dne 6. oktobra t. 1.
Natančnejša pojasnila na razglasni deski v zavodu in na zahtevo pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo tehniške srednje šole v Ljubljani)
dne 1. avgusta 1923.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.