1 n s e r a t i se sprejemajo i n velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Narsčnino prejema oprav-■ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska eesta h. štev. 32. VredniStvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen lisi n domski Daru. Po pošti prcjeman veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ - „ Za eetrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ T administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za eetrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 1.0. V Ljubljani na dom poj&jMjjfr .'* veljii 1 gl. več na leto. , .' Posamezne štev. veljaj^t^^.^if^^ Izhaja vsak dan, izvzmnši p4?» delje in praznike, ob >/,6 popoldni- Vabilo na uaiH)čb(». Vljudno vabimo vse p. i. gg. dosedanjo naročnike, da blagovoljno o pravem času ponove naročbo na »Slovenca" in da nam pridobe še novih naročnikov, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati. »Slovenec" pri opravni.štvu prejeinan velja: Za celo leto .... 13 gld. — kr. ,, pol leta .... B „ 50 „ „ četrt leta .... 3 ,, 30 „ „ en mesec .... 1 „ 10 ,, Po pošti prejeinan pa velja: Za celo leto predplačan 15 gld. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 ,, V Ljubljani na dom pošiljati veljii 1 gld. 20 kr. več na leto. Lisi sc bode pošiljal le na predplačo naročnine ali saj posebno naročilo. VredniStvo in založništvo. Kdo je močnejši/ Železni Bismark seje prepričal, da se z glavo zid ne da prodreti. Leta in leta bojeval se je z vso silo proti katoliški cerkvi in njenim zastopnikom; preganjal je nje škofe, v ječo zapiral njo duhovne, celo s socijalisti mu ni bila preslaba zveza, le da bi s korenino rimski upliv na Nemškem zatrl in vničil. Vse to pa mu ni nič pomagalo, pač pak škodilo. Katoliki so na Nemškem bolj edini, kakor so kedaj poprej bili in bolj se zavedajo svojega stališča, kakor so se ga kedaj poprej zavedali; socijalisti pa, ki jih je Bismark na pomoč klical, zrastli so mu čez glavo enako zlim duhovom, kterih se mu sedaj znebiti ni mogoče. Bismark, ki se je v političnem življenji že v vseh barvah svetil, kar si jih le misliti zamoremo, postal je zopet konservativen. Sprevidel je, da je to edina pot, ki narode do prave sreče vodi in teh misli je z njim tudi sivolasi nemški cesar Viljem. Ta je naročil svojemu sinu Frideriku Viljemu vračajočemu se iz Španije preko Italije, da je njegova želja, da cesarjevič obišče sv. očeta. Tudi Bismark se je oglasil, da se mu pohod pri sv. stolu jako času primeren dozdeva, kajti povspeševal bode dogovarjanja med Prusijo in sv. stolom. Potrpežljivost res železna vrata prebije. Kdo bi si bil mislil, da se bo železni kancelar, ki ima tako rekoč skoraj celo Evropo na »nitki", pred tiaro (papeževo krono) vklonil in svoje krivično postopanje nasproti katolikom na Nemškem tako javno pripoznal! On, ki je z mogočno roko Nemčijo zjedinil, si gotovo ni mislil, da bo čas prišel, ko se bo nemški cesarjevič, sin ravno tistega vladarja, pod kterim je Bismark katolike davil in pestil, sam šel osobno sv. očetu klanjat. Naj bi tudi nič ne bil o cerkvenih rečeh s sv. očetom govoril, že poklon in priznanje je nekaj, da je prav veliko vredno. Toda prisilile so ga okoliščine, kterim sam Bismark ni kos, in sedaj bi mu bila krepka pomoč katolikov proti prevratnemu so-cijalizmu jako dobro došla. Bismark dobro ve, kje ga čevelj žuli. To se mora priznati Bismarku, da tako trdovraten ni, da bi, spoznavši krivo pot, taiste se stanovitno držal, da se on ravna po načelu: sapientis est mutare consilia (modri spreminja svoje naklepe po potrebi). To kaže Bismark v svoji notranji in tudi v unanji politiki. Vendar se pa sedaj še ne more govoriti o vspehih za katolike vsled poklona cesarjeviča pri sv. očetu, o tem nam bode prihodnjost kaj več povedala. Katolikom no gre preveč upati pruski politiki, časopisi hite na vso moč svetu naznaniti da se ni doseglo ničesa bistvenega, kar jim za sedaj tudi radi verjamemo. „I)iritto" formelno oporeka govorici o kakšni pogodbi ter pravi, da pri obiskovanji ni šlo za to, da bi se sklenil konkordat ali kaka druga cerkvena pogodba med Pruskim in Vatikanom. »Kassegna" pa za »gotovo" (?) ve povedati to-le: Ko je pogovor trajal kake tri četrt ure brez vsake politike, in ko so papež videli, da se cesarjevič odpravlja, prašali so ga nekako obotavljajo, nima li kakega naročila, ali nima staviti kakih predlogov? Cesarjevič je potem odgovoril, on ima le to naročeno, da izrazi živo željo cesarja in kneza Bismarka, da se mir med Cerkvijo in Nemčijo zopet naravna, kolikor to dopuščajo postave in naredbe. Papež baje na to niso nič odgovorili. — Si non e vero, e ben trovato. (Ako ni res, je pa dobro izmišljeno). A naj se to tolmači in razlaga, kakor se hoče, dejanje (factum) je, da je prestolanaslednik najmočnejše države v Evropi obiskal naslednika sv. Petra v Rimu, namestnika Kristusovega na zemlji. O papeštvu sicer pravijo nekteri (?), da se je postaralo, da se je preživelo, a vendar še živi, in celo njegovi neprijatelji so prisiljeni pripoznati mu veljavo radi ali neradi. Zadruge delavek. Splošna reva dekleta revnih družin sili, da iščejo dela tudi, pod trdimi in strogimi pogoji, tudi ako so delavnice iu tovarne precej daleč od njih bivanja. Nevarnost, da bi v tovarištvu in med potom ne trpele škode na duši in telesu, je velika. To že zdavno premišljujejo po mnogih krajih rodoljubje, kterim se irtetefe Vlada Leopolda I. (Dalje.) Prve dni meseca junija se približa strašna turška vojska Oseku. Tukaj pozove veliki vezir k sebi internuncija Kapraro, da mu odgovori na pismo grofa Hermana badenskega od 14. aprila. Kara Mustafa povdarja v svojem odgovoru, da so cesarski, no pa Turki krivi nove vojske ter konča, rekoč: »Hvaljen Bog, ki je po svoji milosti še v vsaki vojski do sedaj razširil meje turške moči." Žalibog so te besede pričale o resnici celih 300 preteklih let; a 1. 1683 so jo začelo krčiti turško kraljestvo. Kapraro vezir pošlje v Budo, Kunica pa obdrži v taboru, kjer je imel priložnost, po skrivnih potih pošiljati poročila na Dunaj. V Osek se pride poklonit tudi rogovilež Tčikoly. V resnici je žalostno, da so se morali celo cesarju zvesti in udani ogerski plemenitaši kot Tokoly-jevi tovariši Mustali predstaviti, da so si rešili življenje. Iz Oseka se Turki pomikajo proti Stolnemu Beligradu, in od tod je nameraval K. Mustafa obrniti se proti Dunajskemu Novemu mestu in potem naravnost pred Dunaj. Ker je pa zvedel, da stoji vojvoda Karol z armado ob Rabi, hotel jo pretrgati njegovo zvezo z Dunajem. Zato skliče 27. junija svoje paše ter jim naznani, da mora najprvo pasti trdnjava Raba. Prvi se vzdignejo janičari. Strah se je razširjal pred njimi, ogenj iu pepel zapaljenih stanovališč je bila njihova sled. V tabor pri Stolnem Beligradu pride tudi tartarski kan. Pripeljal jo Turkom v pomoč, krščanstvu v grozo okoli 30.000 Tartarov. Nek poročevalec opiše jih tako-le: »Tartari so po zunanjem strašni, bolj divji možje, nego ljudje, po obleki in hrani. Ta jim jo surovo meso, tudi konjsko; kradejo in ropajo. Kjer pa nalete na upor, ne gredo radi v nevarnost, posebno nasproti puškam, ki se jih zelo boje. Njih orožje so pušice in sablje. Konje imajo ne-utrudljive, ki cel dan brez krme morejo teči in lahko preplavajo reke. Zasledujejo in poži-gajo ter turški tabor oskrbujejo z mnogimi stvarmi." Ti Tartari so jo udrli proti St. Gott-liardu, kjer je bil 1. 1664 Montekukuli Turke dobro naklestil. Kjer so se prikazali, žarilo se je nebo mnozega ognja. Može so morili, žene pa in otroke povezavah, da jih odpeljejo v daljno sužnost. Prilomastijo do Bruka ob Litavi. Ob močnem mestnem zidovji in utrjenem gradu grofa llarracha so razbije njihov naval. Med tem so se bili približali glavni armadi, le Raba jih je ločila. Začetkom julija skliče Karol lotarinški svoje poveljnike v posvetovanje. Sklenejo, pomnožiti posadki v Rabi in Komornu ter i. armado umakniti se proti Dunaju. Bilo je še okoli 24.000 mož. Pehota in topničarstvo prekorači Donavo ter se pomika proti Požunu; vojvoda pelje konjištvo ob južnem bregu Donave proti Dunaju. ljudstvo sinili in skušajo pomagati, kolikor morejo, tako beremo, da so v Monakovem v predmestji Giesing osnovali »Marianišče", kjer se dekleta podučujejo v vseh ženskih rokotvorih, in ko mine čas za podučevanje odločen, dobivajo v zavodu dela za primerno plačilo. Go-podarstvo in gospodinjstvo v zavodu ponuja tudi dekletam priliko, da se nauče vseh hišnih del. Ženski red sv. Frančiška iz samostana ..Maria Stern" v Augsburgu podučuje in nadzoruje delavke in vodi gospodinjstvo — gospa princesinja Ludovika bavarskega je prevzela pokroviteljstvo nad „Marianišče". Marianišče samo ne tržuje, a prejema naročila od kupčij-skih hiš in od drugih naročnikov, delavke izpeljujejo naročila po hišah. Ni ženskega dela, ktero bi bilo izključeno, začenši pri najpro-stejšem šivarskem delu notri do vezenja. Da se zmirom mori napraviti najboljše delo, so nastavljene delovodje tudi iz drugih večih mest, da se v vsakem oziru more napredovati s časom. Vsaka delavka dobi, ko mine čas nje učnih let, delavniško knjižico, v kteri se zaznamuje čas vstopa v Marianišče, in v ktero se zapiše čas dela in plačilo. Preštevili se, koliko ima vsaka deleža po tem razmerji, kakor se dela vdeleži in kolikor delo vrže, ne odšte-vili se ničesa druzega, nego obresti za to, kar se nakupi. Tako se je tedaj to združevanje za izdelovanje blaga začelo; tako združevanje bi bilo tudi dobro za moške delavce. Izbrana sodnija razsoja pri prepirih zarad plače. Knjigovodja, blagajnik in dr. so članovi ti zadrugi. Od vsake marke (60 kr. po našem) se odšteje pri blagajni 10 vinarjev, to se zapiše v delavniški knjigi iu za delavko v hranilnici naloži, tako da si vsaka more kaj prihraniti. Ako se ktera omoži, ostane še zmirom pri zadrugi; ako se ne more dela v zadrugi vdeležiti, pošlje se ji na dom. Ktera se ne omoži, ostane ves čas lahko v Marianišči, in kar si je prihranila, s tem živi na stara leta. Delavka ve, da ni zapuščena. zato se tudi tako lahkomišelno ne omoži. Skupno delo in pa, ker vsaka to dela, za kar je posebno sposobna, pripomore, da je delo bolje plačano in da se trgovec in zadruga pravično mod sabo razdelita. Osnoval je ta zavod duhovni svetovalec Bothmaier in njegovo poročilo kaže, kako gre osnovati zadrugo, da se delavcem, vzlasti delavkam more pomagati duševno in gmotno. Ko Kara Mustafa to zve, sklene Eabo pustiti ter hiteti za cesarskimi. Temu sklepu pa ugovarja stari Ibrahim paša iz Pude ter nasvetuje, da si najprvo osvoje bližnje trdnjave in potem še le Dunaj. Toda Mustafa mu v svoji oholosti jezno odgovori: „Oseindesetletni starec, ti si prismojen" 1 Sprla sta se še pozneje, in ne v škodo krščanstvu. Karol hitro ugane Turkov namen ter to sporoči cesarju po generalu konjištva, grofu Kaprari. 7. julija zjutraj pride Kaprara na Dunaj. Leopold takoj skliče ministre v posvetovanje, kaj je storiti. Enoglasno se sklene, da se cesarska družina poda v Line, in sicer zvečer, da bi ljudstvo ne bilo še bolj preplašeno. Iz Dunaja do Linca je peljala poštna cesta ob južnem bregu Donave; bila je boljša in krajša od one ob se-vernem bregu, pa tudi nevarnejša radi turških konjikov. Pred odhodom izvoli cesar dvojno sveto-valstvo, politično pod predsedstvom grofa Zd. Kaplifa in vojaško s predsednikom grofom K. Politični pregled. V Ljubljani, 22. decembra. Avstrijske dežele. Dr nt/o ravnateljstvo za državne železnice napravilo se bode v Pragi in to še le tedaj, ko so podržavijo železnice cesar Franc Josipa, češka severna, Praga-Dux, Dux-Boden-bach iu Plzenj-Priczen. Nov „rector magnificus" na dunajski univerzi je bil 21. t. m. izvoljen in sicer profesor tizike dr. Lang. Bojen je 2. marca 1838 v dunajskem Novomestu. Više študije je izvršil na Dunaji, kjer je bil leta 1858 za doktorja imenovan. Leta 1864 je učil v Gradcu in od leta 1865 na dunajskem vseučilišči. Vojnega ministerstva jtomorski odsek je zaukazal, naj se pripravi oklepnica „llabs-burg" za prvo rezervo, da, ako bode treba, takoj odrine v iztočno-azijaško vodovje, in to le tedaj, ako bi se Francozi in Kitajci do dobrega pretepati jeli, kar se bo tudi najbrž zgodilo, kajti Francozi ne bodo od svojega zahtevanja odstopili, ker tega že kamora v Parizi ne pripusti, ki je v to svrho ves zahtevan kredit privolila; Kitajci pa ne bodo ničesa prijenjati hoteli, in tako je vojska neiz-ogibljiva. Oklopnica „Habsburg" je jedna največjih oklopnic v avstrijski mornarici in nosi 18 mogočnih junakov topov v sebi. V f/ališkan deželna)! odboru prišli so na sled izueverjenju 25.000 gold. Zapravil jih je računski sovetnik Pierozynski, kteremu je bil denar za dnevne delavce izročen. Deželni maršal jo deželni odbor takoj na privatno premoženje vknjižil in menda dežela ue bode vse svote zgubila. Hrvaški radikalei (Starčevičeva stranka) so s svojim nesramnim postopanjem v deželnem zboru narodni stranki neradovoljno pripomogli, da se je ojačila. Graničarji so namreč trmasto postopanje Starčevičjancev sprevideli in takoj spoznali, da iz te moke ne bo potice za praznike, pač pa bi se znalo mnogo slabega za deželo izcimiti ter so v očigled tega k narodni stranki pristopili. Starčevič je neki sklenil, Zagreb zapustiti. Ima prav! Sčuvarjev ni nikjer potreba! »Srbski klub" v hrvaškem deželnem zboru je sklenil, da se glede surovega obnašanja, s kterim sta se Starčevič in Pilepie v hrvaškem deželnem zboru odlikovala, on pridruži narodni stranki. Težišče v evropejski politiki premaknilo se je za sedaj v središče avstro-nemške zveze, kakor »Vaterland" pravi. Avstrija in Nemčija lahko vse zabranite, kar jima ni všeč, ker ste močneji kakor vsak nasprotnik in vsi njuni sovražniki skupaj. To pa velja, se ve da, le tako dolgo, dokler ste od nog do glave oboroženi, dokler imate zadosti novcev, drago orožje plačevati in dokler ne bo nobenega klina Starhembergom. Ta dan pride na Dunaj tudi ogerski palatin Pavel Esterhazv z malim številom zvestih Ogrov ter prinese iz Požuna Štefanovo krono. Vse se je vršilo tiho, da bi se ne zvedelo. Toda kmalo se po mestu raznese novica, da cesar in njegova družina zapnste Dunaj. Vse je bilo prestrašeno in razburjeno. Ob enem se razširi vest, da je cesarska armada vničena, Karol mrtev, in da so Tartari že v dunajski okolici. V resnici pa je blizo 3000 Tartarov, Turkov in Ogrov strašnim krikom napadlo Karolovo prtljago, in nekteri ubegli vozniki raznesejo po Dunaji oni glas. Zvečer ob 8. uri 7. julija (po Zahnu 8. jul.) se odpelje Leopold z družino iz Dunaja. Zbere se mnogo gospode, da se poslove od cesarja; med njimi je bil tudi grof Draškovič, ki se je od žalosti jokal. Na vozove nalože le najpotrebniše reči za potovanje in največje dragocenosti iz zaklada; 200 oklepnikov (kira-zirjov) spremlja cesarja. Pri odhodu je slišal med njima. Prave zasluge za ohranjenje miru vdeležili se bote pa še le tedaj, ko se jima posreči vstanoviti položaje, ki bi bili vsaki bojazljivosti enkrat za vselej kos, t. j. obe državi morate na to gledati, da ko u ser vat i-z e m zopet do svoji h pravic prid e. Tako dolgo pa, dokler je Francoska ognjeniku podobna, ki lahko vsak trenutek ogenj iz sebe bruhne; dokler se bodo na Španjskem liberalne vlade s konservativnimi vsak mesec menjevale; dokler se po Italiji zavratna „irredenta" širi; dokler se na Dunaji in v Berolinu pričkata zunanja in notranja politika; dokler se vlade same ne bodo prepričale, da se mora gledati na pridobitev vsega, kar ohranilno deluje, in na odstranitev vsega, kar kri spridi in organizem razjeda; dokler se bodo napadi na katoliško Cerkev smatrali za burke in brezumni dovtipi na duhovnike za bistroumnost in liberalnost, tako dolgo se lahko reče, da ni še prave nade, da se ohrani mir. Vnanje države. V dopisu iz Kima dne 17. t. m. bere se v »Vaterlandu", da so z obiskovanjem nemškega cesarjeviča sv. očetu le zanjko nastavili in da je bilo vse to tako premeteno osnovano, da se povzdigne Kvirinal (kraljeva rodovina, ki tam prebiva), poniža pa Vatikan. Laško kraljico Margarito že zdavno to bode, da se Kvi-rinala ogiblje vsa aristokracija in venčane glave, tedaj je vse tako osnovala, da svetu lahko pokaže, češ, mogoče je tudi sv. očeta obiskati, ako se prej obišče Kvirinal. — Sv. očetu bi bilo gotovo ljubše, ko bi bil cesarjevič. prišel ineognito, t. j. ne kakor nemški cesarjevič marveč kakor kakšna nejavna oseba, jednako kakor je to storil pred dvemi leti kralj virtemberški in ne davno veliki knez ruski. Ker je pa prišel z največjo častjo najprej v Kvirinal, je to slavna zmaga za kraljevo savojsko rodovino in žalenje sv. očeta. Becimo, da bi sv. oče ne hoteli sprejeti takih oseb, bi bilo razžalenje za dotično vladarsko osebo. Pri katoliških vladarjih je bilo tako prizadevanje zaman, a pri protestantov-skein knezu bode to lože, tako so mislili. — Iz Rima se je telegrafiralo v Madrid, in cesarjevič je rekel potem, ko je iz Berolina dobil dovoljenje: »Pojdem v Bim in bodem papeža obiskal." Kakšnega posebnega naročila ni imel, ampak cesarjevič je imel le nalog, pokazati španjskemu kralju in avstrijskemu cesarju, da je moč priti iz Kvirinala v Vatikan, a ne najti tam zaprtih vrat. Da je dobil škof fimburški dovoljenje, vrniti se nazaj v škofijo, je le dobro premišljena osnova, da bi sv. očetu na videz kaj vstregli, ker to nikogar nič ne boli. Vendar v Vatikanu vedo taka darila po vrednosti ceniti, ker so si tudi dobro zapomnili, da pred po-miloščenjem ni tudi po tem pruska vlada ni ničesa naznanila v Vatikanu. Nemški cesarjevič je šel iz Bima v Leopold marsiktero »grenko". V Korneuburgu je bilo beguncev že vse natlačeno, da celo do cesarskih vozov ni bilo priti mogoče, kjer je bil naložen živež. Le nekaj jajic je bilo ce-sarki družini na razpolaganje, in še od teh je španjski poročnik Borgomaneiro nekaj dobil. Tudi postelj ni bilo. Plemiči toraj razgrnejo svoje plajšče po slami. Šo ne petletni nadvojvoda Jožef in njegove sestrice se jokajo od lakote in trdega ležišča. Ko pa ljudstvo cesarjev odhod zve, usuje se množica iz mesta. Kdor je le mogel dobiti kak voz ali konje, bežal je se svojim imetjem iz Dunaja. Kakor kronisti poročajo, bežalo je vseh skupaj nad 60.000 ljudi. Bila je nepretrgana vrsta od 0. ure zvečer do dveh po po-lunoči. Ogenj po Tartarih zažganega kamal-dulenskega samostana na dunajskem Golovci je strahovito razsvetljeval črno noč, in njegovi žarki so čudovito odsevali v zeleni Donavi. (Daljo prili.) noči od 20. na 21. t. m. V nedeljo 28. t. m. ga zopet pričakujejo v Berolinu, povrača se preko Monakovega. — V Florenco je prišel 21. ob V48 zjutraj, na kolodvoru so ga čakali prefekt, župan, več članov zbornice iu nemški konsul in ob 7. uri 42 minutah so je naprej peljal. Francoski pomorski topovi imajo tudi na Madagaskarji še mnogo posla. Ni še davno, da so bombardovali mesta in vasi v antongilskem zalivi ob indiškem morji. Mesto Vohunas so razdjali, na to se izkrcali in pleniti jeli. V tem mestu je posebno veliko Angležev, ki so pri tej priložnosti svoje premoženje zgubili. Hovasi so pobegnili, ne da bi bili le enkrat vstrelili. Francozi so se pregrešili, ker angleških podanikov niso nič opozorili, da bodo streljali, in so svojo krivico nekoliko s tem popravili, da so svoje brodovje bežečim Angležem ponudili, da jih prepelje iz Vehe-masa in Mahamba v Tamatave. Ko so Francozi pred Mahambo povrnejo, je bil ondi že zopet hovaški prapor razobešen, in Francozi so zopet streljati jeli na mesto. Na Angleškem potegnil jo veter od druge strani. Sklenili so namreč le toliko vojakov v Egipt, t. j. v Aleksandrijo doposlati, kolikor jih bo za varstvo Egipta samega potreba. Za Sudan se ne bodo menda nič več brigali, in ga mislijo Turčiji prepustiti, naj ga ona s svojimi ljudmi in s svojimi novci brani. Kaj pa je Egipt brez Sudana? To, kar vsaka bogata dežela brez železnic. Sudan odpira v Egipt cesto iz osredja Afrike, od koder tja bogastvo po karavanah dohaja. Egipt je bil na najboljši stopinji, da bi se mu bilo blagostanje razcvetati jelo, ko se prikaže sleparski Mahdi in zopet za mnogo let vse vniči. Na podlagi turške vere, ki je v tem z židovsko sorodna, da tudi še pred koncem sveta preroka, kakor židje odrešenika, pričakujejo, preslepil je nevedno nižje ljudstvo, da je jelo v gručah k njemu vreti. Ko je dospel že nekoliko do moči, pridobival si je šajke in derviše s silo. Sreča, vohunstvo in izdajalstvo pripomoglo mu je k začasni slavi, ktera pa Bog ve, kako dolgo da se mu bode blestela, kajti kodive misli na vsak način Egipt pred njim zavarovati in posebno okolico ob Nilu. Izvirni dopisi. Iz brdskega okraja, 21. dec. Kavno pred desetimi dnevi zjutraj okoli 1 do 2 popolnoči je pogorelo na Lokah blagovškc duhovnije pohištvo nekemu posestniku. Pogorela je hiša s hlevom in krmo. Zgorelo je tudi — sedem goveje živine. I)a sosed ognja ne zapazi — zgoreli bi bili tudi ljudje in vnela in pogorela morebiti cela vas — ker zgorela je hiša v vasi. Ko je na soseda upitje gospodar hiše, ki je gorela, planil kviško, bilo je že vse v plamenu, — hiša in hlev z obilno krmo vred. Gospodar skoči k hlevnim vratom, hoteč živino rešiti, pa komaj vrata odpre, — podere ga nazaj hudi puh — uboga živina pa je že ležala mrtva poleg jasli — 7 repov. Očividno pa je bilo božje varstvo tu, da niso zgoreli tudi ljudje. Hlapcu, ki je na krmi spal, se je ravno sanjalo, da mu je tako zelo gorko-vroče, v tem prebudivši se, puhne iznad hleva dol. Pa glejte — komaj dol skoči, se že vdere zgoraj nad njim zgorela krma z ostrešjem vred. Le par trenutkov in zagrnjen bi bil za vselej v goreči krmi. Gospodarja je ravno isti trenutek, kakor je rečeno — klical sosed. Se prav posebno lepo pa se je pokazalo varstvo božjih angelov pri dveh fantičih. Spala sta navadno v hlevu, ali isto noč prišel je nek znan berač. Ta prosi, ker je bil malo bolehen, naj bi spal v hiši, kar so mu tudi dovoli. Nato pravita pa tudi domača dva sina, da bosta tudi ona dva to noč raji v hiši spala," kar se je tudi res zgodilo. Tako sta bila fantiča po dobrotljivosti. ki se je ubogemu revčku skazala, rešena, kajti da bi bila spala v hlevu kot po navadi, bi se bila oba zadušila. Kako je ogenj nastal, ne ve nikdo. Najbolj se še govori, da je nesrečo provzročila hudobna roka. Ponesrečeni gospodar je, žali Bog, le preveč pijači udan, in v takem stanu se rad zbesedi. Misli se, da mu je prej ko ne kdo iz sovraštva zakuril. Prodal je bil malo poprej lepo kobilico za prav lepe denarce, pravijo, da denar mu je sicer malo zalegel, vendar pa vsaj kobilica so ni mučila, ker bi bila drugači tudi v ognji poginila. Nesrečna šnopsarija je žalibog tudi tu že udomačena. Da bi došla že skoraj zdatna pomoč zoper to pogubno šnopsarijo! Velik dobrotnik-našega ljudstva bi bil, kdor bi nesrečno žganjepivstvo zatrl! Kaže se, da so pri kamniškem okrajnem glavarstvu pod sedanjem g. okraj, glavarjem temu zlegu pričeli resnobnejše stopati na noge! Nekaj bo že zdalo, da se le enkrat resnobno prične I Zdaj še ni vse zgubljeno — da si premnogo pokvarjeno. Slovenji gradeč, 20. doc. Vkljub nezaslišani, celo 4 mescev trajajoči agitaciji nespametne stranke, je vendar naša stranka pri volitvah v tukajšnji okrajni zastop dne 18. t. m. pri volitvi iz skupine velikih posestnikov s 24 proti 14 glasom zmagala.—Včeraj so kmečke občine svoje kandidate enoglasno volile. Veselje in navdušenje v okraji je nepopisljivo, pa tudi nevolja velika, da je g. Martin Trstenjak zopet katoličane in Slovence na cedilu pustil, ko ni volit prišel. Volitev načelnika in novega okrajnega odbora bo 28. t. 111. Podrobnosti teh volitev Vam bomo še le po novem letu podali. Druge časnike prosimo, da to novico ponatisnejo. Iz Celja, 21. decembra. Pretečeno sredo in četrtek so imeli tisti nesrečni kmetje iz Sro-melj v brežkem okraji pred tukajšnjo okr. sodnijo konečno obravnavo, ki so bili 4. okt. t. 1. iz zapora izpuščeni, v kterem so zdihovali dolgo časa zavoljo upora proti trtnoušni komisiji. Mislilo se je, da so se 4. okt. oprostili za vselej; toda žalibog temu ni tako! Obsojenih je vseh skupaj okoli 50 mož na eno leto, na 8 mesecev ali tudi na manj časa! Proti tej razsodbi so se pritožili pri višji sodniji; Bog daj, da rekurz tudi obvelja! Iz Trsta, 19. decembra. Sinoči je bila seja mestnega zbora. Med drugim je bila na dnevnem rodu prošnja za slovenske šole v Trstu, ktero je pa lisičje lahonsko svetovalstvo tako v liste postavilo, da bi ne bil noben drugi uganiti mogel, da bode med večim neumevnim stavkom tudi prošnja slovenskih šol. Lahoni so namreč pisali, da pride v 6. točki predloga delegacije o prošnji necega A. Schiviehofna, ki je slučajno podpisan bil med vsemi 1040 podpisi. Pa tudi ta njih lukavost prišla je na dan in galerije napolnilo so se v mestni dvorani domorodcev, da so lahi kar zijali, ko so nenavadno zapazili poštene obraze in ne krivih židovskih nosov. Mestna delegacija predlagala je namreč, da naj se s prošnjo preide na dnevni red, kor ni v navadnem deželnem jeziku pisana; kdo bi se ne smejal tem „irrodentovskim krivodušnikom"! G. Nabergoj govoril je jedrnato, omenjal je, da imajo židje v Trstu svojo šole, in se je čudil, da so radi te malenkosti zavrgli prošnjo, ker je prvi princip liberalizma toleranca na narodnem in verskem polji. Dokazal je s številkami, da šo danes ni odločeno, ali je Trst slovanski narod ali laški posedel, kajti lahoni se večinoma s slovanskimi imeni nahajajo v Trstu. Omenil je, da je v Avstriji večina slovanska ter da je prihodnjost njih. Oba naroda lahko mirno skup bivata in če večina davke lahko naklada, ne mora pa narodnosti vničiti. On pravi, da ne bode odjenjal narod po pravilnem potu toliko časa delati, da do svoje pravice pride. Tu v Trstu ne more in no sme biti en narod drugemu suženj. V Primorji je Slovanstvo potrebno, kajti 64°/0 je vseh med drugimi narodnostmi, medtem, ko je lahov le 31 °/0 in kdor v Avstriji tlačenje Slovanov podpira, jo sovražnik Avstrije in enako je s Trstom, kjer sta dva naroda skupaj. Trst hoče biti liberalen, toda njegova pota so dosedaj pogubna. Cilj Trsta mora biti avstrijansk. čas je, da se naredi mir med obema narodoma, ki tukaj vkup živita in mladina so zamore le na podlagi materinščine vzgojevati. Vi prote-stujete proti nemškim šolam, proti nemškim vlogam — dobro pravi govornik, dajte tudi Slovanom pravice, ktere jim grejo in pišite okoličanom v njih jeziku. Ko je končal, zagro-melo je dobro in živio; lahoni so bili kar nasajeni in iznenadeni. Potem poprime gosp. Nadlišek besedo in v kratkem govori podpira Nabergojev predlog krepko. Potem je bila pri glasovanju prošnja s 45 glasovi proti trem glasom s tem zavržena, da se je prešlo na dnevni red. Laški listi pa pisarijo le o okoličanih niti ne omenijo ne, da so prošnjo le edini mestni Slovani podpisali, boječ se, da bi njih „frateli" unkraj Idrije ne izvedeli, da v Trstu toliko Slovanov prebiva. Vladni komisar očital je zboru, da radi tega, da je bila prošnja slovensko izročena, ni imel pravice je zavreči. Slovani na Adriji pa bojo toliko časa nadaljevali boj za svojo narodnost, dokler ne dobijo svoje pravice. Domače novice. (Božičnica v Lichtcnturnovi dekliški sirotišnici) bo, kakor že več let sem, tudi letos nedolžnih otročičov dan, to je, 28. t. m. ob 5. uri popoludne. — Blagi dobrotniki in podporniki sirotišnice, ki so prav prijazno povabljeni obilno vdeleževati se te slovesnosti, bodo o ti priliki z velikim veseljem videli, kako lepo cvete to domovališče sirotniških deklic. Ker je v sirotišnici, o kteri bomo pozneje kaj več sporočili, 94 sirot, izmed kterili jih 34 nič ne plačuje, se bodo tem poslednjim v podporo o božičnici tudi prodajalo razne reči, ki so jih ali dobrotniki podarili ali pa sirote same naredile. Mnogokrat smo se že prepričali o preveliki dobrotljivosti vrlih Ljubljančanov, in zato upamo, da bo tudi sedaj prav dobra ta prodaja, ki jo je ljubezen do ubogih iznajdla. (Božični oratorij) z živimi podobami se bode slovenski predstavljal v nedeljo 23. t. m., o 5 popoludne. Vstopnice so dobivajo v katoliški bukvami pri stolni cerkvi po 50 kr. za sedeže, 20 kr. brez sedeža; po enaki ceni se dobivajo v „Marijanišči. (Bedni občni zbor ljubljanskega „Solcolau) bode v petek dne 4. januarja 1884. 1. ob 1/29. uri zvečer v telovadnici c. kr. realke. (Sinočna seja mestnega starešinstva) je bila mirna in kratka, sprejelo so se točke dnevnega reda (ktere smo v predvčerajšnji številki naznanili) večidel brez razgovarjanja. Razne reci. — t Neža Šiška, mati dvornega kaplana, č. g. Jožefa in bratov je v Hrastji umrla 31. t. 111. ter bode 23. dec. v Polji pokopana, — Mariborska čitalnica ima v sredo 26. t. m. ob 7. nri zvečer v svojih dvoranah občni zbor, h kteremu se p. n. častiti društveniki po §17 čit. pravil najuljudneje vabijo. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Prečitanje zapisnika iz zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5 Razni predlogi. — Ogenj nastal je v Trstu v poslopji „Villa Necker", kjer ima pomorsko za-povedništvo svojo urade, 20. t. m. ob pol šestih zjutraj. Levi bok obširnega poslopja stal je ves v ognji in so je plamen pri oknih vun spen-jal in po strehi plesal. Vzrok požara ni še znan, sodijo pa, da se je stena vsled kurjave peči sama od sebe vnela. Srednje stene bile so namreč večinoma leseue iu z likanicami (oblanci) napolnjene. Pomorski arhiv je bil v veliki nevarnosti, pa vendar so ga rešili. Ljudi menda ni nobeden zgorel. — Delo nove stolnice v L i n c u v novejšem času dobro napreduje; mogoče, da stoletnico škofije že v novi cerkvi obhajajo. — Koliko nese loterija? Iz državnega proračuna za leto 1884 je to razvidno. Nastavek glasi se nič manj nego 20'2 milijonov gold. dohodkov, t. j. kar bodo ljudje stavili. Stroški, t. j. kar se jim bo na dobitkih izplačalo znašajo 12,460.000 gold. Toraj ima država čistega dobička 7,764.000 gold. Toraj se igrajočemu občinstvu le nekako 55°/0 na dobitkih izplača. Posamezne dežele so tako-le prizadete: Dolenja Avstrija z Dunajem vred stavi 9-2 milijonov gold. in dobi 5,193.000 gold.; Gorenja Avstrija dobi za 950.000 gold. stave 536.750 gold.; Soluograd za 240.000 gold. le 135.000 gold.; Tirolci stavijo 350.000 gold. in zadenejo 197.000 gold.; na Stajarskem stavi se 1,020.000 gold. in dobi 576.300 gld.; Korošcem sanja se za 100.000 gold. tern, zadenejo jih pa le za 56.500 gold. Na Kranjskem »mrtvi tern povedo" za 300.000 gold. in pride jih pa le za 169.000 gold. Primorci žrtvujejo 840.000 gld. za 474.000 gld. in Dalmatinci 45.000 gld. proti 25.430 gold. Cehi poskušajo srečo z 4.100.000 gold., vlove je pa le za 2,314.500 gold. Moravci mislijo za 1,140.000 gold. tern in ambo-sol zadeti, zadenejo j.h pa le za 644.000 gold. V Šleziji se notri znosi 360.000 gold. in venkaj dobi 203.400 gold. V Galiciji računajo na 1,470.000 gold., v resnici pa dobe le 830.550 gold. in v Rnkovini stavijo 85.000 gold., tern pa pride le za 48.020 gold. Tako se je zračunilo na podlagi minolih letnih izkazov. Telegrami „Slovencu". Zagreb. 21. dec. Tajna seja deželnega zbora o ravnanji zoper obnašanje skrajne opozicije bila je živahna. Zdi se, kakor da bi opozicijska stranka hotela zamere prositi le pod nekterimi pogoji. Budapešt, 22. dec. Kraljeva sodnija potrdila je razsodbo, po kteri so bili v Eslarski zadevi zatoženi oprosteni. Ala, 21. dec. Nemški cesarjevič se je tu poslovil od svojega spremstva ter z meje še enkrat telegraflčno zahvalil so kralju za gostoljubnost. Petrograd, 21. dec. Praska, ki jo je car dobil o predvčerajšnjem lovu, ko se je prevrnil, je pač skeleča, nevarna pa ne. Pariz, 22. dec. Da so Francozi vzeli 8ontay, se uradno potrjuje. Zasedli so 17. t. m. brez vsega boja grad (trdnjavo), ko so sovražniki prej odšli. Umrli so: 20. ilce. .Marija Listner, kavamarjeva lici, 1 dan, Mestni trg. št. 8, oslabljenje. — Franca Fortuna, šivclja, 28 let, Turjaški trg, št. 1. vsled katara v črevesu in želodcu. 21. dec. Alfred pl. Olnn-Janušovski. železniškega uradnika sin. 7 mes.. Marije Terezije cesta št. 10. božjast. Dunajska borza. 21. decembra. Papirna renta po 100 gld. 79 gl. 20 kr. Srcberna „ „ „ ., . 79 70 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 98 11 95 „ Papirna renta, davka prosta 93 »> 85 „ Ogerska zlata renta 6% 120 M 65 „ „ 4% . 88 50 „ „ papirna renta 5% 85 „ 70 „ Kreditne akcijo . .1(50 gld. 291 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banko 120 gld. 108 n 75 „ „ avstr.-ogerske banke S42 n „ Liinderbanke 107 50 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 618 n ' »| „ državne železnice . 317 40 „ ., Tramway-društva volj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 220 50 „ 121 25 „ 4<£ „ „ ., ,, 1860 500 „ 135 fJ 30 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 ., 167 25 „ ...... „ 1864 50 ,, Kreditne srečke . . 100 „ 166 'M 75 „ 173 Ljubljanske srečke 20 „ 23 n 50 " Rudolfove srečke . . 10 „ 19 75 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 104 ' II Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 103 M 10 „ „ „ Ferdinandove sev. „ 104 75 „ London ...... 120 95 „ Srebro ...... _ Ces. cekini..... 5 72 " Francoski napoleond. 9 n 69'/» „ Nemške marke..... 59 n 30 „ Daje se y zakup o sv. Jurji v Ljubljani cela hiša ali pa le pritličje. Posebno za kakošnega branjevca pripravno, ker so vojaki blizo. Več se zve v »katoliški tiskarni". (i) Najboljše strune za citre, kitare In gosli iz znane tovarne (2) Bratje Kirchner-jevi na Dunaji dobivajo se v Ljubljani edino le pri !! Taso Petričič-ii. I* i c e o 1 i, bomeopatičen in aleo- patičen lekar „Prl AiikcIu" r TJubljani, na Dnn ajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po lOletni skušnji sledeče izborne zdravila. Antirrheumon. najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo sluzi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije. proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako so komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dola komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v fazličnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramo-riei, rhahitisi, plučnici, kašl.ju itd. Steklenica 60 kr. Pastile iz sladnega ekstrakta «>N|io«l«», zavratnlce, zavratne robce itd. v največi izbiri in po nenavadno nizkih cenah (2) priporoča L. Pribošič, gledališke ulice št. 0. Priznano nepokvarjene, izvrstne /0SC»u « izdelujeta (12) P. &. H. Seemaim v Ljubljani. Vnrstvenn znamka jj^ Brez to varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maličujsma-trati kot ponarejeno. CM zoper tunjfi, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po uilili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. rMiS » ». Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžo več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc Jit{/, (23) posestnik v Smarji p. Celji. insKi mm JSKl, izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. P<»iiiiilil jevo (]>oi*sch) jetrno! najboljše vrste, izborno zoper bramoro, pljučnico, kožne izpustke in bozgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Sa lici I na ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, <■• priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vžo tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se je jeden zavoj. "SptT Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "TpBJ Naročila iz dežele izvršb se takoj v lekarni pri ,,samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.