kij® - skladišče D-Per Leto VI., junij 1983 Izhaja vsakega 20. v mesecu COBISS 0 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva BRIGADE VEDRO BOLJ POTREBUJEMO... To je ena izmed misli, ki so bile izrečene ob letošnji prvi seji skupščine Zvezne MDA Kozjansko. Sicer pa so bila na seji obravnavana nekatera pomembna področja iz dela mladinskih delovnih akcij na Kozjanskem za letošnje leto. Šege skupščine so se udeležili številni predstavniki OK ZSMS, katerih brigade bodo letos sodelovale na akciji, ter drugi predstavniki podpisnikov sporazuma. Poleg tega so se skupščine udeležili tudi predstavniki RK ZSM Slovenije, zadolženi za MDA. Najprej so delegati obravnavali samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih, načinu združevanja in uporabi sredstev za izvedbo zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 1983. Delegati so z nekaterimi konkretnimi dopolnitvami ta sporazum osvojili. Skupna misel pa je pri tem bila, da morajo biti zagotovljeni pogoji za normalno delo. Pri obravnavi programa na 'le- tošnji akciji, ki bo sicer potekala v treh občinah in to v občini Šentjur, Laško in Sevnica, je bila posebej poudarjena misel, da se bo tudi z letošnjo akcijo izboljšal življenjski položaj prebivalstva na Kozjanskem. Dela pa bodo potekala predvsem na naslednjih glavnih deloviščih : OBČINA ŠENTJUR: Melioracija zemljišč (Melioracija Golohinjek v KS Planina pri Sevnici). Dokončanje melioracije Jezer-ščice v KS Dobje Urejanje in posodabljanje cest (Cesta Praprotno v KS Planina, cesta Vdsoče v KS Planina) Urejanje vodovodov, kanalizacije (ta dela se naj bi opravljala v KS Kalobje, Dobje in Planina). Sicer pa je bilo za glavno delovišče v občini Šentjur predvideno, da se bo delalo na vodovodu Kapselj — Dovje. Dolžina je 9 km in sedaj se intenzivno dela na pridobivanju in izdelavi ustreznih projektov. V kolikor se bodo ustvarili vsi pogoji za možnost pričetka del na tem delovišču, potem se bo delo tu tudi odvijalo. Sicer pa naj bi bilo tu glavno delovišče v prihodnjem letu. Program Rdečega križa, ki je izdelan najbolj celovito in popolno in je bil izdelan že v mesecu februarju, pa obsega dela pri ureditvi vodovoda na Kalobju (tehnična četa) in organiziranje vrtca v Dobju in Planini. Poleg tega pa bodo organizirali vsakoletno srečanje starostnikov v Dramljah. OBČINA LAŠKO: V občini Laško pa bo program del obsegal predvsem razširitev vodovoda v KS Breze (novo zajetje in razširitev). V KS Vrh se naj bi zgradil vodovod. V krajevni skupnosti Jurklošter pa naj bi bila izvedena rekonstrukcija ceste. Za izvedbo vseh teh del pa je v občini Laško tudi vse pripravljeno. OBČINA SEVNICA: V tej občini predvidevajo ureditev del na melioraciji zamočvirjenih področij v KS Zabukov-je. Poleg tega pa naj bi brigade sodelovale pri ureditvi vodovoda v KS Boštanj. Tudi tu zagotavljajo, da so uredili vso dokumentacijo in čakajo na pričetek del skupaj z brigadirji. Pri obravnavi programa so se dogovorili, da morajo investitorji del predložiti sekretariatu akcije vso dokumentacijo do 25. maja. Zadolžili pa so Izvršni odbor ZMDA, da izdela terminski plan izvajanja nalog. Pri letošnji akciji naj bi tudi sodelovali pripadniki JNA. Delegati so sprejeli tudi program interesnih dejavnosti, ki pa se bistveno ne razlikuje od prejšnjih let. Razlika je le v tem, da se za idejno politično izobraževanje prepušča brigadirjem, da izbirajo teme, o katerih želijo, da jim spregovorijo najbolj odgovorni družbenopolitični delavci v regiji. Skupščina je obravnavala še kadrovske spremembe. Tako bo odslej predsednik skupščine tov. Krajnc Tone iz Sevnice. Potrjeno pa je bilo tudi novo predsedstvo skupščine. Delegati pa so se ob zaključku seje skupščine tudi zahvalili dosedanjemu predsedni. ku tov. Mastnaku za vestno in odgovorno opravljeno delo. Delegati so si ob koncu bili enotni, da se da z razumevanjem premostiti vse težave ter da je treba še naprej stremeti za tem, da mladinske delovne akcije ostanejo, kakor so bile ustanovljene. Saj se na akciji bolj kot kjer koli drugje izraža delovna in duhovna krepitev mladih. * v PRVA IZMENA ŽE NA DELU Bigadirsko naselje Jože Peršič v Šentvidu pri Planini je zopet oživelo. V nedeljo, 5. junija, je prišla na delo prva izmena Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 1983. Slavnostne otvoritve so se udeležili poleg brigadirjev in številnih domačinov tudi gostje občin vlaka bratstva in enotnosti. Slavnostni govornik je bil Martin KOSIR, sekretar republiškega komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. V svojem govoru je posebej orisal začetke brigadirskega dela, ki so se po nekajletnem premoru nadalje^ vala pred desetimi leti prav tu na Kozjanskem. Ogromno dela je bilo napravljenega tako na cestah, pri izgradnji vodovoda, napeljavi elektrike in na številnih drugih gradbiščih. Stkane so bile veži, ki bodo trdno povezane nadaljevale razvoj mladinskega prostovoljnega dela. Mladi so prav na akcijah Kozjansko uspešno organizirali vrsto interesnih aktivnosti. Mladi so bili pobudniki številnih pobratenj tako med brigadami in kasneje so se pobratile med sabo celo občine. Vse to pa daje še večji pečat prostovoljnemu delu. Tudi letos je nadaljeval Martin KOSIR, jih čaka veliko dela pri urejanju infrastrukture, na melioraciji zemljišč, elektrifikaciji in še pri drugih delih. Mladi bodo svojo obljubo izpolnili, kot so jo vedno, kadar so prišli v te prelepe kraje Kozjanskega. Delovno akcijo pa je odprl Bojan Žlender, sekretar republiške konference ZSMS. Ob intoniranju himne so komandanti vseh sodelujočih brigad dvignili jugoslovansko zastavo na drog. Dragan Slakan OD TU IN TAM... — V ponedeljek, 16. maja 1983, je OO ZSMS v WO organizirala delovno akcijo barvanje ograje. Akcije so se udeležili mladi po letih in srcu. Aktivno delo pa je žal prekinila nevihta. To delo bodo nadaljevali v poletnih mesecih. — V petek, 3. junija, je v Šentjurju gostoval mladinski pevski zbor iz Čehoslovaške. Isti večer je bil skupni koncert gostov iz Čehoslovaške in mladinskega pevskega zbora OŠ Šentjur. — 9. junija je bil v Šentjurju, v kulturnem domu, zaključni koncert učencev glasbene šole. Kot gost je nastopil godalni orkester glasbene šole Celje. — V nedeljo, 13. junija, je bil v kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora iz Szegheta (Madžarska). Zbor je gostoval na povabilo moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, ki neguje prijateljske vezi in sodelovanje z gosti iz Madžarske. Koncert je bil zelo kvaliteten in dobro obiskan. — 13. in 14. junija je našo občino obiskal sekretar republiškega sveta ZSS tovariš Zdravko Krvina. Tov. Krvina se je podrobneje seznanil s problemi v temeljnih organizacijah. Obiskal je POZD Tajfun na Planini in farmo v Slivnici. — V petek, 17. junija, je dramska sekcija OŠ Šentjur Uprizorila igro »Pogumni Tonček« v kulturnem domu. Igro je režirala in pripravila tov. Ivanka Podgrajski v sodelovanju s prosvetnim društvom Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. V petek, 17. junija je obiskal našo občino predsednik OK ZKS, tov. Andrej Marinc. Po razgovoru z razširjenim sestavom predsedstva OK ZKS je obiskal tovarno energetske opreme — Emo — Šentjur, brigadirsko naselje v Šentvidu pri Planini, klavnico in obrat KK na Ponikvi! — V krajevnih skupnostih šentjur-center, Slivnica, Ponikva, Dobje in Planina bodo v juniju ustanovljena društva prijateljev mladine. Pričakujemo, da se bodo vsi, ki želijo kaj storiti za otroke, včlaniti v društva. — Ekipa Jugoslavije je svetovni prvak v risanju OSTRŽKA. V devetčlanski ekipi je tudi učenka iz OŠ Šentjur Izabela Boršnar. Mladi risarji so prejeli pozlačene plakete in diplome. — Kolesarska sekcija TVD Partizan Šentjur je v počastitev dneva borca in 40-letnice AVNOJ-a organizirala kolesarjenje po poteh AVNOJ-a. Na pot se je odpravilo 10 kolesarjev. Obiskali bodo vse spomenike, znamenja naše revolucije. Pot bo trajala 8 dni in se v Šentjur vrnejo predvidoma 18. junija. V naslednji številki Utripa bo objavljena reportaža z njihove poti. — Tudi letos bodo letovali predšolski (40) in šolski otroci (160) v Selcah pri Crikvenici. Letovanje bo trajalo od 1. do 14. 8. Otroke bo spremljalo 18 pedagoških delavcev. /A/ MEMORIAM - Peter Hlastec Občina ŠENTJUR in širša družbeno — politična skupnost je izgubila za vedno aktivista in dolgoletnega družbenopolitičnega delavca tovariša Petra HLASTE-CA. Ko je v tistem vročem zadnjem dnevu v maju njegova krajevna skupnost slavila in odpirala nov pomemben objekt, se je tudi tovariš Peter odpravil na to slove-stost. Vendar tega trenutka ni dočakal, kruta usoda ga je prav takrat iztrgala iz naših vrst. Ni dočakal tistega trenutka, da bi se skupaj s kmeti iz Ponikvè veselil ob novem uspehu :v kmetijstvu, ki mu je podaril večji del svojega življenja. Trda in trpka je bila usoda njegovega mlađega življenja. Podobno kot vrsta njegovih sotova-rišev je v brstenju svoje mladosti občutil trpljenje in grozote vojne vihre. Grozote taborišč v svetu tujine in sovraštva so močno vplivale na njegovo osebnost, na njegovo življenje, na njegov odnos do naše ožje in širše domovine, do slovenstva, do ljubezni — do lastnega naroda, do naše revolucije, do vseh, ki so ga poznali in še posebej do svojih številnih sodelavcev v raznih sredinah. Takoj po vojni je deloval na številnih mestih. Izpolnjeval je naloge partije v tistih najtežjih dneh obnove in izgradnje naše domovine. Partijska zadolžitev ga je eta 1955 pripejala na dolžnost prvega predsednika na novo oblikovane občine ŠENTJUR — — takrat revnega območja od drameljskih gričev, preko hribovitega predela Kozjanskega do Bohorja, skoraj brez industrije in slabo razvitim kmetijstvom Težki so bili začetki njegovega dela, zato so rezultati iz tistega obdobja toliko pomembnejši. Nastajali so temelji razvoja indu- strije in organizirane družbene kmetijske proizvodnje. In prav kmetijstvu je tovarš Peter ves pripadal, ne glede na to kje in kakšne dolžnosti je opravljal, to je bil njegov svet. Ljubil je zemljo, njegovo oko se je zbistrilo ob pogledu na obdelana polja in širino zelenih gozdov. Cenil je delo klenih kmečkih rok in se čutil odgovornega za izboljšanje položaja na tem področju. Ta njegov odnos in kadrovske potrebe so ga leta 1965 vodile v Kmetijski kombinat, kjer je prevzel odgovorno delo direktorja. S svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in delovno vnemo je tudi tu poprijel odločno za delo in rezultati niso izostali. Naporno delo v takratnih težkih razmerah, je puščalo še drugačne posledice. Zbolel je na srcu, zaradi tega pa se je leta 1970 upokojil. Toda s tem njegovo delo še ni bilo dokončano, še z večjo vnemo se je predajal aktivistih nemu in družbeno političnemu delu. Bil je član najožjih vodstev družbeno političnih organizacij v občini in regiji, predsednik občinske skupščine, deloval v sestavu organov samoupravnih interesnih skupnosti, ob vsem tem pa ogromno skrbi posvečal občinskemu odboru zveze združenj borcev naše občine, katerega večkratni predsednik je bil in to dolžnost opravljal vse do smrti. Vrsta je še področij, na katerih je deloval tovariš Peter, povsod je delal zavzeto in povsod so prihajale do izraza njegove človeške vrline, njegov občutek za ljudi, za preproste ljudi, za katere se je boril vse življenje. To je najlepša vrlina človeka in komunista, ki je bila pri tovarišu Petru tako izrazita, da nam je lahko svetel vzgled. Pa pri Petru tudi ni moglo biti drugače. Revolucionar skozi vse življenje, neustrašen vojak v borbi za osvoboditev delavskega razreda, aktiven družbenopolitični delavec in predvsem komunist, ki je s svojim delom na enem izmed najrevnejših območij v Sloveniji v veliki meri prispeval k hitrejšemu razvoju in k lep' Šim perspektivam ljudi naše občine. Odšel je naš tovariš Peter, odšel je velik človek, za katerim nastaja vrzel, ki jo bomo težko popolnili. Odšel je, medtem ko občane in delavce naše občine in vse, ki smo ga poznali, spremljajo občutki žalosti, spoštovanja in najlepših spominov nanj. *********************************************** * * * * * * * * * J $ Vsem borcem in občanom čestitamo DAN BORCA DPO, SO in uredništvo * * * * * * * * * * * * * * RAZNE AKTIVNOSTI MISEL SOCIALISTIČNE SOLIDARNOSTI JE TUDI V DRUŽBENEM VARČEVANJU Prvi teden v mesecu juniju smo tudi iv občini Šentjur obeie-žiiii z aktivnostmi , katere so povezane s tednom socialistične solidarnosti. Na posvetu, katerega je sklicala OK SZDL Šentjur, smo z nekaterimi konkretnimi stališči in predlogi potrdili tisto, kar op-redelujuje vlogo in piesto, ki jo ima pri nas in še posebno v svetu socialistična solidarnost. Koordinirane aktivnosti so potekale in še potekajo preko republiških institucij in organizacij. Tudi v občini Šentjur ob tem pismo ostali brez samoiniciativnih aktivnosti, ki se odvijajo in še bodo potekale pri nas. Naj navedemo samo tiste, ki so na posvetu dobile posebno mesto. Preko občinskega odbora Rdečega križa potekajo aktivnosti skozi vse leto. Vse te aktivnosti so solidarnostne ter zajemajo tako zbiranje oblačil in obutev, organizirata se dve krvodajalski akciji. Ena kirvtodajalska akcija je letos že bila, medtem ko območju KS Blagovna in so se vpisovali do sedaj v OŠ Šentjur. Mnenja smo, da bi morali preoblikovanj e šolskega okoliša opraviti postopno, kar pomeni, da bi tisti učenci, iki so že všola-rii v OŠ Šentjur, šolanje tu končali. Preoblikovan šolski okoliš bi veljal torej za učence, ki se šele bodo všolali v 1. razred oziroma v 5. razred (iz OŠ Blagovna) in živijo ina območju nekaterih vasi v KS Blagovna. To so sevega za sedaj le razmišljanja in iskanje najboljših rešitev. V ta namen smo že opravili razgovor s predstavniki KS Blagovna in organizirali za krajane KS Blagovna ogled osnovne šole M. Zidanška Dramlje. Razumljivo je, da imajo krajani precej pomislekov o všolanju otrok na OŠ v Dramljah. Najmočnejša je tradicija, saj pravijo, nikoli niso otroci iz teh vasi hodili v šolo v Dramlje. Tu in tam ima kdo pripombo na strokovnost te šole. Nekateri pa so pomislili, da morda želimo ukiniti OŠ na Blagovni, kar v nobenem primeru ne pride v poštev. Število prebivalcev v okolišu OŠ Blagovna se bo povečalo in bo šola morala obstajati, še celio povečati 'bo morala v prihodnost Obseg dela. Zavedati se moramo, da zaradi težkih pogojev v gospodarstvu naše domovine ne bomo mogli graditi vedno nOvih šolskih objektov in da bomo morali racionalno izkoristiti to, 'kar imamo. Ob tem 'bomo morali pozabiti na tradicijo in na želje posameznikov. Vedeti moramo tudi to, da vse šole v občini delajo po enakih programih, da so po šolah zaposleni enako usposobljeni učitelji, ki opravljajo svoje poslanstvo po svojih individualnih sposobnostih in da na nobeni šoli nimamo samo najboljših in najslabših pedagoških delavcev. Iz vseh naših osnovnih šol odhajajo učenci v srednje usmerjeno izobraževanje, kjer po naših podatkih dosegajo normalne uspehe. Vsa ta dejstva bodo morali upoštevati krajani na javnih obravnavah v vaških skupnostih, kadar jih bo organizirala KO SZDL in na koncu delegati v skupščinskih zborih, ko bodo, kot zahteva zakon o Oš, dokončno odločali o novih šolskih okoliših. Prisrčni objem prijateljev Dobrodošlica pred SO Šentjur Eden od najstarejših potnikov letošnjega vlaka VLAK PRIJATELJSTVA Vlak bratstva in enotnosti je na pogled podoben drugim vlakom, ki vozijo od postaje do postaje. Postaje vlaka bratstva in enotnosti so postaje človeških src, prijateljstva, ljubzeni, vezi, stkane med vojno vihro. Vse se je začelo v temačnem času med krvavimi in težkimi izkušnjami naše domovine v drugi svetovni vojni. Posebno mesto ima tudi usoda Slovncev s Štajerske in Gorenjske. Deset tisoč Slovencev se je leta 1941 znašlo izven svoje domovine. Nekateri so bili poslani v Srbijo, drugi na Hrvaško, tretji v Nemčijo a zgodilo se je nekaj česar natančni Nemci niso predvidevali. Potlačeni narodi Jugoslavije so sprejeli Slovence, ponudili so jim svojo skorjo kruha in roko prijateljstva. V srcih nekdanjih izgnancev in njihovih družin se je vrezala globoka zahvala domačinom. To so občutki, polni ljubezni, spoštovanja in bratstva. Vlak bratstva in enotnosti je 2. junija odpeljal in Kraljeva. Naslednji dan, 3. junija, je bil vsem VOZ BRATSTVA - JEDINSTVA Sta je to bratstvo — jedinstvo? Kakav je to voz koji nlosi to ime? Ponekad u samoći dugo i dugo o tom razmišljam, tražeći pravo rešenje, da bih sebi odgovorila na ova pitanja. Tražim taj pravi odgovor, ali teško mi je, da ga sama pronađem, no ipak mislim, da sam vrlo blizu odgovoru, a to je za mene sve ono čamu nas uče, govoreći nam o svetlim tradicijama naše borbe i zajedništvu kovanom u toj borbi, koja i danas još traje, produbljujući! se i inegujući sve više i čvršće. Tako su i nastali i ovi vozovi, vozovi braće koji braći idu u poseitu. Bratstvo i jedinstvo, to je ona tekovina koja je kovana i iskovana u najtežim danima i u uslovima krvavog rata, to je zajednička ljubav svih onih, koji krvariše za naše lepo danas, onih koji svoje kosti uzidaše u temelje naše radosti i sreće, u temelje naše nOve Jugoslavije. To je čvrstina svih ljudi, to je zajedništvo, jer jedan čovek ništa ne može sam, a zajedno smo mnogo i čvršći i jači; to je kad se ljudi međusobno vole i razume-ju, kad su srečni i zadovoljni, kad sveto čuvaju onako kako nas je učio drug Tito, kao ženicu svoga oka, to je kad jedni drugima pružimo ruke sreće, želje, ljubavi... i još je puno re-šenja i odgovora na ovo pitanje. Srećna sam, kad i sama tražim odgovor na ovo pitanje i zadovoljna sam kad priđem i blizu pravog odgovora. Dalje se pitam: Da li bratstvo — jedinstvo može putovati vozom? Kako to? Postoji li još gde taj voz bratstva — jedinstva? Postoji, da, postoji i to samo kod nas. Sve ovo postoji, ima ga i zbog toga sam srećna. Ima ga, i imat će ga, a gostom v Sloveniji pripravljen poseben sprejem. Povsod je bila izrečena prisrčna dobrodošlica. Naša občina je gostila 42 prijateljev iz Požege, Čačka, Gornjega Milanovca, Kraševca in dragih mest. Skupaj z domačini iz Srbije je našo občino obiskala delegacija pobratene občine Požega. Letošnji manifestaciji bratstva in enotnosti so dali svoj delež učenci vseh osnovnih šol v srbskih občinah. Sodelovali so na nagradnem natečaju za najboljše spise na temo vlaka bratstva in enotnosti. Nagrajeni učenci so bili med potniki vlaka bratstva, prijateljstva in odprtih src. Vsak vlak je vlak novih prijateljev, to je vlak tisočerih Jugoslovanov. Vlak bratstva in enotnosti je trajna vez, ob kateri se vzgajajo mlade generacije v duhu solidarnosti. Bodočim generacijam pa tako ostaja dokument o tistem velikem času naše novejše zgodovine. Tekst in fotografije: Goce Kalajdžiski stvorili su ga u najtežjim danima rata naši stariji, a na nama mladima, danas, je da ga čuvamo, negujemo i pretvaramo u tradiciju. U najtežim danima rata naš narod se zbratiimio, u-jedinio i zajedničkim snagama pöbedio nadmoćnog neprijatelja, koji je svuda širio strah i seja« smrt. Tako je u krvi stečena sloboda, a sa njom i ova najveća tekovina bratstvo — jedinstvo. Jednom je Ivp Ldla Ribar rekao: »-Mi volimo svim žarom naše mladosti ovu zemlju, našu zemlju. Mi je volimo zato što je natopljena krvlju naše herojske prošlosti, ispunjena tolikom borbom za slobodu. Mi je volimo zato što je naša, zato što smo mi njena budućnost, zato što hoćemo da u njoj živimo, da je napravimo srećnom i slobodnom!« Ove reći jednog od velikana naše borbe i revolucije i danas su naše geslo za koje se treba boriti i zbog čega je vredno i živeti. Tako se eto rodilo i ono, bratstvo — jedinstvo kao naša najveća svetinja, zato i ovo naše dalje nastavljanje borbenih tradicija stvara u nama svest i želju, da sve to čuvamo, sačuvamo i podignemo na najvišji stepen, jer je to deo naše slavne tradicije. Tako i ovaj voz, koji nosi ovo svetio ime, putuje kroz mnoge naše krajeve i spaja, ljude i narode, krajeve, običaje, želje i... Tako, kada razmišljam o svemu ovome, setim se sa kolikim žarom su ljudi iz našeg kraja, iz Požege i okoline prihvatili izbe-gle, proterane Slovence, kako su jih toplo, srdaćno i svesrdno primili u svoje skromne domove, u kojim su sa njima delili i zadnji komadić hleba. Od tada, pa i danas traje to prijateljstvo i neraskidiva, živa veza; bratstvo, zajedništvo i ljubav tih običnih ljudi, ljudi iz naroda koje povezuju neraskdive veze ljubavi i IN ODPRTIH SRC Veselo med prijatelji Nasvidenje in hvala razumevanja. Tako je došlo i dio ustvarenja i ove veze putem voza, koji se uzajamno posećuju oni, koji su se zbratdmili. Tako je došlo i do bratimljenja moje škole — Osnovne škole »-Petar Leković« iz Požege i škole »Bratov Polančičev« iz Maribora. Koliko je simbolike u činu bratimljenja škola koje nose tako slavna imena, kao škole sa imenom prvog narodnog heroja Jugoslavije, i škole sa imenom slavnih slovenačkih partizana — junaka i heroja. Još je puno, mnogo primera za ogleđanje našeg bratstva. A ko je osnivač svega toga? Ko je neimar i tvorac sve naše sreće, ljubavi, zajedništva? To je bar lako znati — to znaju svi. To je naš voljeni vođa i učitelj, drug Tito, koji nas je naučio kako treba voleiti i čuvati sve što je lepo, veliko i ljudsko, i kako se treba boriti za najveću tekovinu borbe, za koju je palo milijon sedamsto hiljada žrtava rata, a to je bratstvo i jedinstvo čiji čuvari moramo biti i mi, najmlađi, pioniri i omladina koji sledimo Titove reči i zavet, dat njemu kao neimaru naše slobode i srećnog života. On je taj koji nas je naučio, da cenimo za- jedništvo ukazavši nam na to, da smo jaki samo kada smo zajedno, a razjedinjeni — nikako, jer bi opet doživeli zlu sudbinu krvave prošlosti. Tako je i ovaj voz manifestacija najvećih želja za bolje sutra svih nas u ovom nesigurnom, teškom i bremenitom vremenu u kome živimo, vremenu na koje nas je drug Tito opominjao da će doći ali da smo mi čvrsti i da ćemo samO jedinstveni prebroditi sve teškoće. Zato, i ovaj voz bratstva — jedinstva 1983. god. još jednom dokazuje, da čvrsto stojimo na Titovem putu, da je to onaj pravac koji nam je zacrtao naš drug Tito i SKJ, put kojim ćemo uvek pobedonosno ići. Zato i ovaj voz ima za zadatak da još više probudi naše prijateljstvo i bratske veze sa našom braćom iz bratske SR Slovenije i ja bih bila veoma srečna, da se i sama nađem u tom vozu, kako bi i sama bila jedan od kovača i učvršćivača naših trajnih i nerazM-divih, živih bratskih veza. Ana Jeremić, učenik V — 7. raz. Osnovna škola »Petar Leković« Požega OBVESTILI »Glede na spremenjene predpise po zakonu o davkih občanov in obdavčenju zasebnih stanovanjskih hiš in stanovanj in uveljavljanje splošnih in posebnih oprostitev in davčnih olajšav, pa tudi sprememb v sistemu vrednotenja stanovanjskega fonda bo predvidoma v času od 1. julija do 30. septembra 1983 izveden popis stanovanj v celi občini. Popis ne bo zajel tistih stanovanj, za katere so ustrezni podatki, bodisi na razpolago oziroma velja zanje splošna davčna oprostitev (stanovanja kmetov — zavarovancev). Prosimo občane, da dajo popisovalcem na razpolago željene podatke oziroma jim omogočijo pridobitev podatkov. Hkrati vabimo študente in dijake višjih letnikov srednjih šol, ki bi želeli sodelovati kot popisovalci, da to pismeno spročijo na Komite za planiranje in razvoj pri SO Šentjur pri Celju.« - »Uprava za družbene prihodke občine obvešča davčne zavezance, da znaša od 1. januarja 1983 po odloku o obrestnih merah zamudnih obresti za davke občanov (Uradni list SRS, št. 1/83) ta stopnja za vse nepravočasno vplačane davčne obveznosti 25 °/o letno. V teku so spremembe predpisov, po katerih bo enaka obrestna mera veljala tudi za nepravočasno plačane prispevke samoupravnim in drugim skupnostim. Iz tega sledi, da bo uprava za družbene prihodke obresti za leto 1983 obračunavala po omenjeni stopnji.« Direktor uprave za družbene prihodke Pospeh Jože Območje občine Šentjur že branjeno pred točo Od 27. maja dalje je občina Šentjur praktično že branjena pred točo. Dokončno so postavljena oporišča že v Slomu pri Brezah, v Dobrepolju na Planini. Te dni pa se zaključujejo tudi dela v Javorju v Slivnici. Usposobljeni so strelci in upanje, da toče zdaj ne bo več. V Šentjurju je Ma konec meseca maja tudi seja iniciativnega odbora za ustanovitev SIS za obrambo pred točo. Na seji so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za obrambo pred točo, finančni načrt ter druge dokumente, ki jih bodo v javni razpravi obravnavali tudi v posameznih krajenvih skupnostih in delovnih organizacijah. Člani iniciativnega odbora so podali tudi nekatere konkretne pripombe na predložene doku- mente ter v celoti podprli prizadevanja, da se SIS za obrambo pred točo dokončno čimprej formira. Po rokovniku pa bi to moralo biti že do jeseni. Celotno radarsko vodenje letalsko raketne obrambe pred točo bo zaenkrat vodeno še iz centra, ki je pri Mariboru. Za naše območje pa bo radarsko mesto na Lisci nad Sevnico. V iniciativnem odboru so spregovorili še o načinu financiranja ter predlagali, da je potrebno v prihodnje to vprašanje celovito rešiti, saj smo od tega, kako bomo zagotavljali čimvečjo obrambo pred točo, odvisni kratkomalo vsi, tudi v organizacijah združenega dela, so menili člani v odboru. Podrobnejše pripombe pa bodo dali bržkone še v razpravah na terenu. DRAGAN S. ZAHVALA Dne 7. septembra 1982 zvečer je v gospodarsko poslopje pri Klanjšek Štefanu v Šibeniku udarila strela. Vsem, ki so priskočili na pomoč, požrtvovalnim gasilcem, ki so del živine rešili iz ognja, se zahvaljujemo za njihov trud. Nadaljna zahvala velja izvršnemu svetu Skupščine občine Šentjur za hitro pomoč pri reševanju zapletenih zadev za solidarno zbiranje sredstev za izgradnjo novega hleva. Zahvaljujem se tudi vsem občanom občine Šentjur, darovalcem v denarju in lesu, za izkop, planiranje, prevoze, za trud, za delo, najbolj pa tistim, ki so mi vzeli živino v oskrbo. Hvala tudi vsem, ki so priskočili na pomoč pri izgradnji novega hleva. Štefan KLANJŠEK Šibenik 14 — Šentjur pri Celju Bomo zbrali dovolj sredstev za ureditev mrliške vežice v Šentjurju? Že pred leti pričete in vodene aktivnosti, ki potekajo vse do danes v zvezi z ureditvijo mrliške vežice na šentjurskem pokopališču, se bodo nadaljevale tudi letos. Žal pa bo potrebno po vsej verjetnosti spremeniti prvotno zamisel. To pa predvsem zaradi tega, ker bo kratko malo primanjkovalo sredstev. Krajevna skupnost Šentjur-center in Krajevna skupnost Šentj ur-okolica sta v svoje programe že vnesli po&tavko, ki opredeljuje ureditev mrliške vežice. Ni pa še znano, ali bo svoj del prispevala tudi Krajevna skupnost Blagovna. Do še pred nedavnim je vse skupaj bolj slabo kazalo. No, upamo, da bodo tudi v krajevni skupnosti Blagovna razumeli, da gre pri ureditvi za nujna dela in da na šetjurskem pokopališču pokopavajo tudi Občane tega predela. Zaradi tega jim verjetno ne more in ne sme bits vseeno, kakšno je stanje. O vseh teh stvareh smO se večkrat pogovarjali na skupnih sestankih. Toda žal so bili do nedavnega odgovori (verjetno organov KS) krajevne skupnosti Blagovna negativni. Dogovorili smo se tudi v okviru Komunalne skupnosti občine Šentjur, da je po programu leta 1983 na vrsti za temeljito preureditev šentjursko poko- pališče. Toda iz sedaj predvidenega je za ureditev planirano le približno 50°/o sredstev. Ce bomo šli naprej in se ne bomo držali dogovorjenih okvirjev, potem lahko že danes povemo, da bomo v letu 1983 kaj malo postorili na tem tako potrebnem objektu, kakor tudi v širša okolici šentjurskega pokopališča. Ce bomo v mesecu marcu oziroma aprilu tudi v krajevnih skupnostih Šentjur-center in Šentj ur-okolica imeli planirana sredstva na razpolago, se bomo pač morali s temi sredstvi lotiti zahtevnih del. Ali se bodo morda potem kaj bolj odgovorno Obnašali do tega tisti, ki sedaj zagotavljajo stališče, da ureditev naše mrliške vežice ni takšna nujnost in da- je drugih del dovolj. Takšno razmišljanje lahko samò zavede. Kajti sredstva, ki jih bomo naložili letošnje leto v dela, bi v naslednjem letu bila premajhna, da bi mogli zagotovo pričeti z deli. Naj pričujoči čla nek ne bo kritika posameznikov, ki tega ne razumejo, ampak samo prikaz stanja, v katerem smo. Načrti bodo kmalu pripravljeni in z deli ne bomo smeli zavlačevati v nedogled. Tega pa se bodo morali zavedati tudi na Blagovni. SLAK AN Drago Navodilo o pokopih za SO Šentjur Da bi občani lahko dobili kar najbolj pOpolne podatke o tem, kam se obrnejo ob smrti svojca, vam v naslednjih nekaj vrsticah dajemo osnovna navodila. Navodila so pripravili v matični službi občine Šentjur in na Komunalnem obrtnem podjetju Šentjur. Zaradi aktualnosti vam predlagamo, da si NAVODILO shranite, ker vam bo morda koristil. PRIJAVA SMRTI 1. Kadar smrt nastopi doma, morajo svojci pokojnika smart takoj prijaviti pristojnemu zdravniku zaradi mrliškega ogleda. Po oprav. Ijenem mrliškem ogledu izda zdravnik zdravniško poročilo o vzroku smrti. S tem poročilom, ki ga izda zdravnik, morajo svojci pokojnika smrt prijaviti matičarju občine Šentjur pri Celju. Po prijavi smrti matičarju le-ta izda izpisek iz mrliške matične knjige ali pa ustrezno dovoljenje za pokop. BREZ IZPISKA IZ MRLIŠKE MATIČNE KNJIGE ALI USTREZNEGA DOVOLJENJA ZA POKOP SE CIVILNI ALI CERKVENI OBRED POKOPA NE SME IZVRŠITI, (člen 15. In 16. Zakona o matičnih knjigah). 2. Smrti, ki nastopijo v prometnih nesrečah ali med prevozi s prometnimi sredstvi, se prijavijo matičarju v kraju, kjer bo umrli pokopan. 3. Za smrti, ki so nastopile v bolnišnicah ali v domovih počitka, pa izda ustrezno dovoljenje za pokop pristojni pogrebni zavod. V teh primerih pa svojcem pokojnika ni potrebno smrti pred pokopom prijaviti matičarju kraja, kjer je pokojnik imel svoje stalno prebivališče pred smrtjo, ali kraja, kjer bo umrli pokopan. Vse te obveznosti v zvezi s pokopi lahko občani uredijo pri matični službi občine Šentjur pri Celju VSAK DAN OD 7. — 15. ure, ob sredah pa od 7. — 17. ure. SAMO V IZJEMNIH PRIMERIH, kadar se bo pokop izvršil v nedeljo, lahko stranke dobijo ustrezne listine za pokop v SOBOTO med 9.30 in 10.30 na občini v Šentjurju, kjer je v tem času matičar na občini zaradi navzočnosti pri sklepanju zakonskih zvez. Glede pridobitve ustreznih listin za pokop v prazničnih dneh (1. maj, 29. novembra itd.), ko je pri organu za notranje zadeve več dni prostih, pa stranke dobijo informacije od zdravnika, ki opravi mrliški ogled, katerega pa pristojne službe Oddelka za notranje zadeve o tem obvestijo za vsake praznike posebej, KDAJ IN KJE LAHKO STRANKE ZADEVO UREDIJO. ORGANIZACIJA POGREBOV: 1. Pogrebe izvaja Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju, Ljubljanska ulica št. 1. 2. Ob smrti pokojnika je potrebno takoj prijaviti pogreb na obratu »KOP« Šentjur (nasproti klavnice) v Podgorju, ul. Leona Dobro-tinška 16. Naročnik pogreba mora imeti s seboj potrjen mrliški Ust. Za organizacijo pogrebov, vodenje pokopališke evidence in pokopališke dejavnosti je zadolžen tov. TANŠEK Slavko. 3. Datum in uro pogreba določi »-KOP« Šentjur. 4. Ključi od mrliške vežice se nahajajo: 2 grt pri tov. Tanšek Slavku, 1 grt na upravi »-KOP« Šentjur, 1 grt pri grobarju na pokopališču, 1 grt pri tov. Erjavcu Cvetku, ul. skladateljev Ipavcev (Zgornji trg). 5. V času izven delovnega časa in izven delovnih dni sprejema prijave pogrebov tov. Tanšek Slavko na domu, ul. Dušana Kvedra 24, Šentjur, oziroma dežurni uslužbenec, katerega ime je napisano na dežurni oglasni deski na vhodnih vratih na obratu »KOP« v Podgorju (nasproti klavnice). 6. »KOP« Šentjur trenutno izvaja samo izkope, zasipe grobov, opravi prvo ureditev groba po 14 dneh, oddaja mrliško vežico in nudi prevoz krste od mrliške vežice do groba. 7. Spremstvo Ob krsti od mrliške vežice do groba mora naročnik pogreba organizirati sam. 8. Vsak pokojnik mora biti prepeljan v mrliško vežico najmanj 2 uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti. Sprejem pokojnikov v mrliško vežico se vrši vsak dan Od 6. — 18. ure oziroma od 7. —' 19. ure. V slučaju prometnih in drugih nesreč se sprejem pokojnikov izjemno vrši tudi izven tega časa. 9. Vse reklamacije in ostale pripombe v zvezi s pogrebi in pokopališko problematiko sprejema tajništvo »KOP«. Lovci imajo sodobno strelišče Lovska družina Šentjur je v nedeljo, 29. maja na Goričici v revirju Tičnice oddala svojemu namenu sodobno strelišče za glinaste golobe in strelišče za malokalibarsko puško. Po govoru predsednika družine Slavka Podplatana, ki je prikazal hiistoriat gradnje strelišča, za katero je članstvo prispevalo izredno veliko število udarniških ur, je podelil priznanja najzaslužnejšim članom. Sledil je nastop 10 članskega zbora rogistov, ki deluje v okviru kulturniške skupine Zveze lovskih družin Celje, številni lovci, ki so prisostvovali slavnosti so bili prijetno presenečeni nad lepim trobljenjem rogistov. Tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in malokalibrsko puško se je udeležilo 13 tričlanskih ekip. 1. je bila ekipa LD Dobrna, 2. LD Bistrica ob Sotli in 3. LD Podsreda. Med posamezniki je bil 1. Škoflek Jože LD Dobrna, 2. Zupan Jože LD Podsreda in 3. lovec Cvikl iz LD Šentvid pri Grobelnem. Ernest Rečnilk OBVESTILO OBVEŠČAMO OBČANE, DA JE PONOVNO ZAČEL OBRATOVATI RTV SERVIS SAMEC BOGOMIR, Ul. skladateljev Ipavcev 15 (gornji trg). O KVALITETNIH USLUGAH SE PREPRIČAJTE SAMI. Dejavnost glasbene šole Nižja glasebna šola skladateljev Ipavcev je zadnje dni maja priredila absolvetni večer, na katerem je nastopilo 10 gojencev, ki so uspešno končali nižjo glasbeno šolo; njihova izvajanja na raznih instrumentih so bila na dostojni višini. 9. junija pa je šola priredila zaključni koncert gojencev šole, na katerem je nastopilo 19 gojencev, gostoval pa je tudi godalni orkester celjske glasbene šole z 21 gojenci. Take prireditve so za nas domačine lepo muzikalno doživetje, hkrati pa nas preveva prijetna zavest, da Šentjur s svojo okolico muzikalno raste. Iz skromnih začetkov v letu 1966 se je glasbena šola razvila v ustanovo, ki ima sedaj 120 gojencev s pripravnico in oddelki za klavir, harmoniko, kitaro, godala .pihala in trobila. Kadrovska zasedba je dobra, saj poučuje na šoli 5 stalnih glasbenih pedagogov in le 2 honorarna. Notranjost stavbe je skrbno in estetsko urejena — letos bodo obnovili še fasado, kar kaže na skrbnost gospodarja, ravnatelja Janeza Slane. Razveseljivo je, da ima šola dislocirani oddelek na Ponikvi iz ostalih zunanjih osemletk Dramlje, Slivnica in Planina pa prihaja v avtobusi k pouku 30 učencev. S časom bo verjetno potrebno odpreti dislociran oddelek tudi na Planini, ki je le oddaljena 17 km od središča. Po instrumentalni suši v prvih dvajsetih letih po osvoboditvi je to prava renesansa glasbe iz časov, ko so še živeli skladatelji Ipavci in medvojnih let, ko je imel Šentjur zelo soliden godalni orkester, katerega se starejši šentjurčani še dobro spominjajo. Ernest Rečnik Šentjur pri celju Košarka Čeprav trdijo, da je jugoslovanska košarica po neuspehu na evropskem prvenstvu v Franciji v krizi in v zatonu, pa to ne moremo trditi za košarko v našem mestu. Le-ta dobava vedno vidnejše mesto med športnimi panogami in vse več mladih se odloča za privlačno igro pod koši. V sezoni 1982/83 je košarkarska sekcija pri TVD Partizan Šentjur nastopila v slovanskih ligah s člani in mladinci. Ciani so nastopili v II. republiški ligi — vzhod. Liga je bila vseskozi zanimiva, predvsem pa prati koncu, ko so si Sent j unčami obstanek v ligi zagotovili šele z zadnjo tekmo. V tej tekmi so igrali z direktnimi konkurenti za izpad, to je ekipo Straže iz Novega mesta, katero so na njihovem igrišču visoko porazili. Sploh pa je bilo opaziti, da so domači igralci bolje igrala na tujem, kjer so dosegli štiri zmage od devetih tekem, kot doma, kjer so od devetih tekem zabeležili le tri zmage. To je razvidno tudi iz doseženih rezultatov. Rezultati članov: doma v gosteh: Senltjur : : Podbočje 78 : 74 74 : 72 Šentjur : Kamnik 82 : 81 90 : 79 Šentjur : : Garant 76 : 89 90 : 91 Šentjur : : Pomurje 77 : 87 73 : 80 Šentjur : : Ptuj 97 : 1118 82 : 94 Šentjur : : Dravograd 83 : 84 89 : 82 Šentjur : : Zlatorog 102 : 79 87 : 93 Šentjur : : Elektro 73 : 72 89 : 71 Šentjur ; : Straža 76 : 96 76 : 88 Lestvica: 1. Ptuj 18 15 3 1564 : 1398 30 točk 2. Zlatorog 18 13 5 1464 : 1373 26 točk 3. Garant 18 12 6 1392 : 1292 2 4 točk 4. Pomurje 18 11 7 1418 : 1340 22 točk 5. Elektro 18 9 9 1377 : 1404 18 točk 6. Dravograd 18 8 10 1384 : 1399 16 toč k 7. Šentjur 18 7 11 1493 : 1540 14 točk 8. Podbočje 18 7 11 1251 : 1275 14 točk 9. Straža 18 7 11 1289 : 1316 14 točk 10. Kamnik 18 1 17 1183 : 1488 2 točki S sedmim mestom, ki SO ga prevoz na tekme. Na tekme se člani dosegli v ligi, so lahko le deloma zadovoljni. Mnogo točk so, predvsem v prvem delu prvenstva, izgubili po nepotrebnem, predvsem zaradi nedisciplinirane igre. Po končanem tekmovanju v ligi so odigrali še prijateljsko tekmo z ekipo iz Ptuja (73 : 72), na kateri so se od aktivnega igranja košarke poslovili dolgoletni »stebri« ekipe: Jože Hemavs, Alojz Zalokar in Dejan Bevc. Brez njih bo ekipa v naslednjem letu osiromašena, vendar so že v mladinski ekipi »upi«, ki jilh bodo nadomestili. Želja kluba pa je, da to ne bi bilo njihovo slovo od košarke in kluba, temveč da bi še nadalje aktivno pomagali pri organizacijskem delu. Za to delo pa v klubu vedno manjka ljudi, saj je težav več kot preveč. Prvi problem smo že nakazali. To so igralci, ki se poslove od aktivnega igranja, ker ponavadi na klub pozabijo in opazujejo tekme samo še s košarkarskih tribun. Le zakaj ne bi svoje bogato znanje prenašali na mlajši rod. Naslednji problem je igralci še vedno vozijo s svojimi vozili ali z javnim prevoznim sredstvom, kar je utrudljivo in zamudno. Problem je tudi s telovadnioo, ki je v zimskem času, predvsem ob sobotah in nedeljah, neogrevana, topla voda za tuširanje pa so samo sanje. Nadaljnji tehnični problem je z nabavo žog, ki jih ni, ker ni uvoza. Problem pa je še s samimi igralci, saj jih veliko študira v Ljubljani in tako povečini obiskujejo treninge le ob petkih, kar pa je premalo za resno treniranje in uigravanje ekipe. Financer košarkarske sekcije je TVD Partizan. Za celotno sezono 1982/83 je bilo sekciji odobrenih 350.000,00 dinarjev. S tem denarjem morajo pokriti stroške za treninge in okoli 150 tekem petih ekip. To so člani in mladinci, ki jih trenira Razboršek, kadeti, ki jih trenirata igralca Prežel in Škorjanc ter mladinke in kadetkinje, M jih trenira špom. Mladinska ekipa je igrala v I. slovenski ligi — vzhod in zasedla šesto mesto. Rezultati: doma: v gosteh Šentjur : Comet 77 : 80 79 : 97 Šentjur : Branik 78 : 95 75 : 96 Šentjur : Libela 73 : 82 81 : 99 Šentjur : Maribor 70 : 90 70 : 87 Šentjur : Elektro 70 : 80 72 : 66 Šentjur : Ptuj 99 : 80 67 : 66 Šentjur : Rudar 68 : 79 56 : 55 Lestvica: 1. Ldlbela 14 12 2 2. Branik 14 10 4 3. Comet 14 9 5 4. Elektro 14 8 6 5. Maribor 14 8 6 6. Šentjur 14 4 10 7. Rudar 14 3 11 8. Ptuj 14 2 12 Zasedeno šesto mesto je bilo planirano. Tri zmage so dosegi v gosteh in eno doma. V primerjavi z lanskoletno sezono je ekipa obdržala enako mesto s tem, da je dtosegla zmago več in prejela 100 košev manj, kar kaže na to, da je bila boljša obramba domačih ali pa, (te so bil nasprotnikovi napadalci manj učinkoviti. Tudi dekleta so v svojih ligah dosegle vidne uvrstitve, z vest-nejšim delom pa bodo dosegle še več. In še načrti: Člani: — Uvrstitev v ligi Okoli petega mesta, s ciljem, da se jim ne bo treba v zadnjih tekmah boriti za obstanek. — Sodelovanje v letni ligi MKZ Celje, kjer bodo dobili možnost za dokaz sposobnosti predvsem mlajši igralci. — Sodelovanje v pokalnem tekmovanju maršala Tita, v ka- 1336 : 1150 24 točk 1216 : 1077 20 točk 1153 : 1096 18 točk 1063 : 986 16 (točk 1144 : 1120 16 točk 1035 : 1153 8 točk 980 : 1151 6 točk 1037 : 1230 4 točke terem igrajo vse najboljše jugoslovanske ekipe. Dve tekmi so Sentjurčani že odigrali in sicer v Kozjem: Kozje — Šentjur 70 : 73 in na domačem igrišču Šentjur — Garant 79 : 75. — Organizacija košarkarskega turnirja v .počastitev občinskega praznika. Mladinci že igrajo v letni ligi MKZ Celje s ciljem uvrstitve do tretjega mesta, kar je .pogoj za sodelovanje v slovenska fcošar-ski ligi — vzhod. Iz vsega napisanega je razvidno, da košarka živi in se razvija v našem mestu, za kar gre predvsem zasluga posameznikom, ki bolj iz lastnega veselja kot zar radi materialnih koristi žrtvujejo svoj prosti čas. Obenem je to priložnost, da v košarkarske vrste povabimo vse, ki jih ta dinamična igra veseli in zanima. Danilo Razboršek in Miroslav Zaberl Naši najmlajši RAJAMO, RAJAMO, KAJTI OTROŠKA MLADOST JE SVOBODNEJŠA OD PTICE Bil je sončen junijski popoldan. Na mesto je legel vonj po razbeljenem asfaltu, ljudje pa so hitel k vrtcu. Na igrišču so bila postavljena sredstva, ki so predstavljala travnik. Na travniku pa je stala »mladost«, vsa mlada, lepa, s cvetjem v naročju najmlajših, s pikapolonicami, zajčki, miškami, žabami, vrabčki, račkami, zmaji in z metulji, ki so se smehljali soncu. Hodimo po travniku, sanjamo o soncu, o tisočerih drobnih stvareh. Razširili smo roke, oči so se zazrle k soncu, ki je leglo na naše lase in zapeli smo pesmi o mladosti, o Titu. Otroški koraki hitijo, hitijo... Ustavil so se pred prihodom vlaka bratstva in enotnosti in za trenutek oživeli davne, s pajčevino prepredene podobe. Naslednjega dne so družbenopolitični predstavniki naše občine pripeljali gostitelje iz Srbije v vrtec, kjer so jim najmilajšti pripravili skrajšan program »travnik otroške sreče«. Pozdravni govor, želje, te se teh nekaj minut med nami prijetno počutijo, skromna darila, ki smo jih naredile, je bilo le majhno povračilo za ljubezen, ki so jo izkazovali mašim pregnancem. Za vedno bo ostala v naši notranjosti misel: »Neprecenljiva je bila njihova nesebična pomoč.« Otroški koraki pa zopet hitijo in prav je tako, kajti hitijo v zlato žrelo življenja. Tisoč življenj nosijo v sebi, tisoč svetlih, mladostnih idej. Iz njihovih idej in idej vzgojiteljic in varuhinj pa smo pripravil tudi razstavo. Poslušamo glasbo, pojemo, plešemo in v mislih smo pri tebi, ki si nedosegljiv. Tudi ta dan, ta otroški travnik sreče smo namenili tebi. Bolečino nosimo v sebi, vendar smo srečni, ker vemo, te si imel rad mlade ljudi. Še dolgo bomo nosili v sebi mladost, ker vemo, da smo sedaj svobodni otroci, svobodnejši od ptic, saj smo brez kril poleteli soncu naproti. Nova trgovina na Ponikvi BOLJŠA PRESKRBA OBČANOV Konec meseca maja je bila na Ponikvi, slovesnost ob kateri so predali svojemu namenu sodobno zgrajeno trgovino. Čas, v katerem živimo, zelo otežkoča gradnjo raznih objektov, še posebej pa je težko graditi prodajne objekte. Vsled tega je še večje zadovoljstvo, da se je s podporo finaeserjev ter prizadevanji izvajalca del uresničila v tako kratkem času tako velika naložba. V TOZD TrgoVina so se že skoraj pred desetimi leti odločili, da posodobijo svoje trgovine v občini Šentjur. Tako so modernizirali trgovine v Slivnici, Šentjurju in Dramljah. Zgradili pa so nove v Loki, Prevorju in Šentjurju. Med nerešenimi problemi jim je ostala le še trgovina na Ponikvi in ta je sedaj zgrajena. Na Ponikvi so prej sicer že imeli trgovino, vendar je bila tako dotrajana, da adaptacija ni bila odločitev za novogradnjo. Izvajalec del je bil Ingrad Celje, TOZD Šentjur s kooperanti. Opremg je izdelal in montiral Alpos Šentjur. Predračunska vrednost je bila 1,5 Stare milijarde din. Sredstva pa so bila predob-ljena kot kredit Zavarovalnice Triglav Celje v višini 800 starih milijonov, kredit Izvajalca del Ingrad Celje v višini 450 starih milijonov din, kredit Interne banke SOZD Merx v Višini 180 starih milijonov din. Ostala sredstva p« so lastna iz poslovnega sklada TOZD. Sam objekt ima 900m2 brutto pokrivalih površin, od tag 2/3 za potrebe trgovine in ‘/3 za potre- be TOK ter cca 1000 m2 odprtega skladiščnega prostora. Omeniti velja tudi, da je objekt zgrajen tako, da se prilagaja izgledu kraja. Ob otvoritvi je bilo posebej poudarjeno, da jé želja kolektiva, da bi objekt da1 jal tisto, kar se od njega pričakuje, to pa je kolektivu dohodek za pokrivanje stroškov ter vračanje kreditov, občanom pa bistveno boljšo preskrbo. V bodoče se bo prav zaradi tega treba še bolj povezati s potrošniki. Pomembno je tudi to, da se bodo z izgradnjo tega lokala precej izboljšali tudi pogoji za organiziranje odkup« tržnih viškov, ki se odkupujejo na drug način kot živina, mleko itd. Seveda pa bo tudi tu potrebno še precej napora, kajti mi realno pričakovati, da bo trgovina kadarkoli odkupila katerikoli kmetijski proizvod, saj to preprosto ni izvedljvo iz organizacijskih lin finančnih razlogov. Objekt je predal svojemu na-meniu predsednik zadružnega sveta TOK tovariš Senica Alojz. Številni krajani in predstavniki družbenopolitičnih organijzacij ki družbeno političnega in gos-pogarskega življenja občine Šentjur ter Celje so si z zanimanjem ogel dali prostore, v tkaterih bodo krajani lahko dobili skoraj vse tisto, kar najbolj potrebujejo za namene kmetijske proizvodnje. Želja vseh je bila, da bo potrošnik zadovoljen s preskrbljenostjo, to pa je tuđa véliko priznanje kolektivu. Čestitam k velikemu uspehu se pridružuje tudi naša uredništvo. OBVESTILO Obveščamo vse rejce prašičev, da je od 6. 6. 1983 dalje nova cena za pujske do 8 kg à — 350,00 din/kg 8 — 10 kg à — 80,00 din/kg Pujski morajo biti zdravi in normalno razviti, skratka sposobni za nadaljnjo rejo. Odkup se vrši vsak ponedeljek od 7. — 8. ure v vzre-jališču pujskov na Ponikvi (Gorjanc Alojz, Srževica). TOK Šentjur Vsem bralcem se opravičujemo zaradi zakasnitve te številke UTRIPA, Zamuda je nastala zaradi generalnega remonta v tiskarni Papirkonfekcije — 'Krško. TEKMOVANJE POKLICNIH VOZNIKOV Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur pri Celju je organiziral 12. junija 1983 občinsko tekmovanje poklicnih voznikov. Tekmovanje je bilo v sodelovanju z ZŠAM Celje na avfopoligonu v Ljubečni. Tekmovanje poklicnih voznikov je bilo na področju: — cestno prometnih predpisov — spretnostne vožnje s kamionom — streljanja z zračno puško — izpolnjevanja prevozne dokumentacije. Od skupaj prijavljenih 29 tekmovalcev se je tekmovanja udeležilo 21 udeležencev. Največ tekmovalcev — 17 — je bilo iz delovne organizacije KK — TOZD Transport Šentjur, nadalje dva tekmovalca od združenja obrtnikov iz Šentjurja in po eden tekmovalec od Gasilskega društva Šentjur ter Gasilsko društvo Slivnica pri Celju. Pogrešalo se je poklicnih šoferjev iz DO Tajfun Planina pri Sevnici, Alpos-a. Šentjur, Li Bohor-ja Šentjur, KOP Šentjur, pričakovala pa se je večja udeležba na tekmovanju zasebnih avtoprevoznikov, saj je le-teh v občini nad 80. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: 1. mesto KOLAR Cvetko, KK Šentjur 2. mesto POLUTNIK Lado, KK Šentjur 3. mesto RUPNIK Jakob, KK Šentjur 4. mesto POHAJAC Adolf, KK Šentjur 5. mesto ZAKOŠEK Milan, KK Šentjur 6. mesto ŠARLAH Drago, KK Šentjur 7. mesto SELIČ Dušan, KK Šentjur 8. mesto PUŠNIK Roman, KK Šentjur 9. mesto OSET Franc, GD Šentjur 10. mesto SOVINO Anton, KK Šentjur Tako občinsko tekmovanje je bilo prvič organizirano in je bilo v izvedbi ZŠAM Celje in članov SPV Šentjur pri Celju uspešno izvedeno. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci s člani komisije sestali ob tovariškem razgovoru s podelitvijo 5 priznanj za dosežena mesta, prvi trije pa so sprejeli lepe pokale (zlati, srebrni in bronasti) v trajno last. Ob tej priliki je SPV Šentjur pri Celju podelil plaketi »vzorni voznik« Tepež Vjekosla-vu, KK Šentjur pri Celju in Mešiček Ivanu, zaposlenemu v tovarni Alpos, Šentjur. Istočasno je bilo podeljenih 7 bronastih značk SPV tistim, ki del svojega časa posvetijo preventivni dejavnosti, zlato značko SPV pa sprejme Feldin Stanko, zaposlen pri CP Celje — Baza Šentjur pri Celju — za dolgoletno aktivno sodelovanje na tem področju. Skoda, da Uredništvo Utripa ni napravilo nekaj posnetkov s tekmovanja poklicnih šoferjev in podelitve priznanj v spomin oz. za dokumentacijo. Namen tekmovanja ni v doseganju visokih športnih rezultatov, temveč da si poklicni vozniki obnovijo znanje iin da pokažejo svoje sposobnosti in veščine s področja, na katerem opravljajo svoje vsakodnevno delo. Navzoči tekmovalci so pozitivno ocenili tako tekmovanje in pričakujejo, da bo postalo tradicionalno ob večjem številu udeležencev. SPV DVE MUHI NA EN MAH?!?! TUKAJ SE LAHKO VPIŠETE V AVTO ŠOLO DELAMO VENCE »Učinkovita in domiselna« reklama storitev šentjurske cvetličarne. -☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆f< ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Popravilo pralnih strojev in električnih štedilnikov. ZUPANC FRANC Valentina Orožna 8d Šentjur pri Celju Servis bo obratoval od 13. 7. 1983 dalje. Se priporočam! ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆fr* Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS ln OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič, Miroslav žaberl; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Papirkonfekcija Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978 Fotografij in rokopisov ne vračamo.