R! 
, ; : . .,,. 
r)p, ._ . . .... , __ _ 
Celje - skladišče 
Per 
- .... 
II 17936/2000 
111111111111/ III III III IIII III II IIIIIIII III II IIIIIII III IIIII IIIII 
5000008220, 43/ 44 COBISS ~ 
i;i 
r 
L, 
m 
TUR!ZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije št. 43 in 44, letnik V, maj - junij 2000 
N. A P O V E D N I K : 
, ~ ,r9~~clja Slovenije kot države -Projekt priprave strateškega načrta celovite promocije Slovenije. ... . ...... 2. in 3. stran 
• Pr~am dela SNTO za leto 2000 - SNTO pripravila tudi program dela za področje raziskav in izobraževanje · UO SNTO 
ga potrdil .. ....... .......... ..... .. ..... ... ... ..... .. ... .. ..... ........ ..... ... .... ...... ...... .. .. ...... ... .... .... .. .. ...... ..... .. .. .... .. .. .. 4. stran 
• Zakon o pospeševanju turizma - Kako daleč je izvajanje Zakona o pospeševanju turizma .. ... ... 5. stran 
• Slovenska kulinarika na ameriški preizkušnji - Slovenija (očitno) izvrstno prestala "kulinarično in vinsko 
preizkušnjo" .......... 6. in 7. stran 
• Navtični turizem v Sloveniji leta 1999 - Mednarodno priznanje za kakovost ponudbe slovenskih marin - Slovenske marine na 
evropskem ekološkem zem ljevidu . . . . . . . . . . . . . . . . ... 8. stran 
• Predstavljamo Nacionalno turistično organizacijo Cipra -Ciper: trije turisti na enega prebivalca . . .. .. .. .. ... 9. stran 
• Etični kodeks v turizmu · Svetovna turistična organizacija z Etičnim kodeksom v turizmu postavlja temelje za razvoj turizma na 
prehodu v novo tisočletje . . . ..... .. . .... .. .. ... .. 10. in 11. stran 
• Senlorskl turizem· "Seniorski turizem" kot eden najbolj cvetočih vej turizma ..... .... ... .. .... .... .... .. .. ..... ... ..... .. .... .... 12. stran 
• Evropski turistični velikani -TUi + Thomson = mega koncern. .. . . .......... ........... .. .. ... .. ... 13. stran 
• Novice iz SNTO in drugod• SNTO z letošnjo akcijo "Juhu, počitnice tu!" od sredi maja ponovno aktivno nagovarja domačega gosta, 
Oglaševanje na mejnih prehodih kot nova možnost za promocijo turističnega gospodarstva, 14. Poletna šola evropske federacije 
kongresnih mest · EFCT avgusta v Ljubljani .. . . 14. stran 
• Novice iz SNTO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ... .... ..... .. . 15. stran 
• Zadnja stran - Odslej Ljubljana mesto na dlani, Slovenija na novo v dveh japonskih publikacijah, Sloveniji v Euro Trave! Guidu 
namenjenih skoraj 50 strani, TZ Portorož že sredi pomladi odprlo TIP v Portorožu in Piranu, Otroški del akcije "Juhu, počitnice so tu!", 
Kje je kdo, Slovenija na kratko ... 16. stran 
~ ~~ 
Filip je junak 12 sekundnega TV spota, ki od 22. maja do konca junija na TV Slovenija in POP TV opoza·rja na 
letošnjo akcijo SNTO za domačega gosta "Juhu, počitnice so tu!". Prav tako je Filip tudi junak, zaradi katerega se 
letos otrokom ni bati dolgočasnih počitnic (www.dobrodosli-doma.net/rozca). V dobrem mesecu od začetka akcije 
je na številki 080 2 080 kataloge počitniških idej naročilo že skoraj 12.000 počitniško aktivnih Slovencev, iz "lnfo 
centra" SNTO pa so razposlali že več kot 50.000 katalogov, ki domačemu gostu dajejo obilico idej za letošnje 
počitnice v Sloveniji. 
Upravni odbor SNTO na svoji 6. in 7. redni seji dne 19. junija 2000 v dveh glasovanjih ni potrdil predlog ministra za malo gospo-
darstvo in turizem, da se mag. Barbara Gunčar imenuje za generalno direktorico SNTO. Nova sestava UO SNTO je naslednja: 
1. Na predlog ministra, pr-istojnega za turizem: Aldo Babič (direktor Casino Portorož), Maks Brečko (direktor Unior Turizem), 
predsednik UO SNTO, Srečko Vilar (šef kabineta na MMGT) 
2. Na predlog Ministrstva za finance: Albin Pišek, ki je zamenjal Andreja Simoniča 
3. Na predlog Ministrstva za okolje in prostor: Zlata Vidmar (direktorica Hotela Lev lntercontinental), ki je zamenjala Janeza 
Siršeta 
4. Na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Janez Pevec (generalni sekretar na MKGP) 
5. Na predlog Ministrstva za šolstvo in šport: dr. Janko Strel (državni sekretar na MŠŠ) 
6. Na predlog zaposlenih v zavodu: Maja Pak (generalna sekretarka na SNTO) 
Na 158. seji Vlade RS dne 18. maja 2000 so bili dodatno imenovani: 
7. Na predlog Ministrstva za kulturo: Jerneja Batič (pomočnica direktorja Uprave RS za kulturno dediščino) 
8. Na predlog Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj: Anton Grabeljšek (državni sekretar v MEOR-ju) 
9. Na predlog Turistične zveze Slovenije: Alojz šoster (glavni tajnik TZS) 
Komentar 
Dveletna zgodovina uradno 
pol leta starega SNTO 
V vsakem tiskanem mediju v uvodnik najdejo svojo pot trenutno naj-
bolj aktualne zadeve, najbolj pereči problemi, največji dosežki ali pa zgolj 
iskanje odgovorov na določena vprašanja. Ob premlevanju, kaj je tisto, 
kar je trenutno najbolj aktualno, pereče in najpomembnejše na Slovenski 
nacionalni turistični organizaciji in čemu naj torej tokrat posvetimo ta 
prostor, se nam kljub veliki aktualnosti dogodkov na naši instituciji 
postavlja vprašanje, kaj je pri tem resnično novega, še ne povedanega, 
napisanega oziroma aktualnega. !<ljub temu pa ne moremo mimo tega, 
da bi (tudi) tokratni uvodnik posvetili prav temi, ki zadnje mesece in še 
posebej zadnje dni polni slovenske medije (v tujih se namreč kot odziv na 
študijske obiske letos že več kot 170 tujih novinarjev v organizaciji SNTO 
vrstijo številni članki o odkritju Slovenije kot privlačne turistične desti-
nacije). Pa tudi glede na to, da kaže, da institucija prehaja v sklepno fazo 
(imenovanje novega generalnega direktorja), mislim, da je to pravšnji 
trenutek, da si osvežimo spomin in da se sprehodimo skozi dveletno 
zgodovino uradno pol leta starega SNTO. 
Pisanje in razpravljanje o takrat še Nacionalni turistični organizaciji 
sega približno dve leti nazaj, ko so poslanci v Državnem zboru na zadnji 
dan pred avgustovskim parlamentarnim zatišjem sprejeli Zakon o pospe-
ševanju turizma. Ta je pripravil zakonsko podlago za novo organiziranost 
slovenskega turizma, s tem pa tudi osnovo za dolgotrajna razpravljanja o 
sicer povsem zakonsko jasno določenem preimenovanju krovne promo-
cijske turistične ustanove CPTS v SNTO. Zev postopku ustanavljanja in 
sprejetih organizacijskih in programskih smernicah CPTS je bilo njegovo 
delovanje predvideno kot "začasna varianta" do preoblikovanja CPTS v 
širšo NTO, ki bo poleg predvsem trženjskih aktivnosti izvajala tudi aktiv-
nosti področju na razvoja turistične ponudbe in usposabljanja človeških 
virov v turizmu. l<ako bi se naj to zgodilo, je bila stvar Uredbe o preobli-
kovanju CPTS v SNTO, pri vsem pa so bile škarje in platno v rokah pristoj-
nega ministra. 
!<ljub temu, da je CPTS že konec leta 1998 pripravil natančno razde-
lan predlog organiziranosti NTO, njenega upravljanja, oblikovanja orga-
nov, članstva v Upravnem odboru itd, pa je ustanovitev (naenkrat se je 
začelo govoriti o NTO kot novi instituciji in ne preoblikovanju CPTS v 
NTO), vsebina in organiziranost postala tema številka ena v domeni pri-
stojnega Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Uredba o ustano-
vitvi bi morala biti sprejeta do 29. avgusta 1999, torej v roku enega leta 
od uveljavitve Zakona o pospeševanju turizma. 
Vemo, da se do takrat ni zgodilo nič, dogajalo pa veliko, a kar je naj-
pomembnejše, na CPTS smo medtem ves čas nemoteno in v skladu z iz-
vedbenimi načrti trženja slovenske turistične ponudbe za posamezno le-
to izvajali številne projekte na tujih in na domačem trgu, v tesnem sode-
lovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom. 
CPTS se je s 27. decembrom 1999 v skladu z Uredbo končno preobli-
koval v SNTO, z vpisom v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pa 
se je 26. januarja 2000 tudi uradno preimenoval v SNTO, ime pa smo po _ 
ureditvi vseh potrebnih formalnosti uradno začeli uporabljati 10. februar.:-
ja. 12. januarja 2000 je Upravni odbor CPTS na svoji zadnji seji v stari ses-
tavi potrdil Program dela CPTS za dejavnosti promocije za leto 2000, ki 
predstavlja del programa SNTO za leto 2000, SNTO pa je v naslednjih 
mesecih pripravila tudi program dela za področje raziskav in izobraževa-
nja. Tega je potrdil UO SNTO na svoji seji 21. aprila 2000 (podrobneje ga 
predstavljamo na 4. strani). 
A da ne bi prehitevali, se moramo torej vrniti nazaj, k oblikovanju 
novega Upravnega odbora SNTO. V predlogu organiziranosti SNTO je 
CPTS konec leta 1998 v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma pred-
lagal članstvo Upravnega odbora, v katerem bi svoje mesto s petimi člani 
našli ministrstvo, pristojno za turizem, lokalne turistične organizacije s 
tremi člani, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, 
Turistična zveza Slovenije in Slovenska nacionalna turistična organizacija 
pa vsak z enim. l<ot vemo, se je zgodilo drugače. 
A kot smo že pred dvema mesecema zapisali, na SNTO se ne damo 
motiti z igrami v zakulisju. Predstava na odru se nadaljuje. Prav te dni od-
meva izredno uspešna promocija Slovenije na EURO 2000, zaključene so 
vse priprave na skupni promocijski projekt petih ministrstev, ki ga koor-
dinira SNTO - "Slovenija in Sydney 2000", na domačem trgu se dogaja 
akcija "Juhu, počitnice so tu", na tujih trgih se izvajajo aktivnosti za turi-
stično leto 2001 ... 
Na koncu bi morda lahko spremenili naslov in dejali, da se dveletna 
zgodovina pol leta starega SNTO dogaja od aprila 1996. Od ustanovitve 
Centra za promocijo turizma Slovenije in to ne v smislu zakulisnih iger, 
temveč natančno načrtovane in profesionalno izpeljane predstave na 
odru. 
Franci Križan 
2 
Projekt priprave strateškega načrta celovite promocije Slovenije * 
Vlada Rept1blike Slovenije je s sklepom na 118. seji Vlade RS z dne 8. julija 1999 zadolžila Urad vlade RS za informiranje "kot koordinatorja pri pripravi predloga celovite 
promodJe Slovenije, ki naj bi izboljšala in poenotila podobo Slovenije v tujini". 
Urad vlade RS za informiranje je oktobra 1999 kot koordinator ustanovil medresorsko de-
lovno skupino za pripravo predloga celovite promocije države, ki jo sestavljajo predstav-
niki vseh tistih državnih institucij, ki imajo redne in razvejane mednarodne odnose. Te 
so: Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za malo gospodar-
stvo in turizem, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministr-
stvo za šolstvo in šport, Služba za evropske zadeve, Ministrstvo za ekonomske odnose in 
razvoj, Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije in Slovenska nacionalna turi-
stična organizacija. 
Medresorska delovna skupina je ob pomoči zunanjih strokovnjakov (sodelovali so neod-
visni strokovnjaki za področje tržnega komuniciranje in marketinga s Fakultete za druž-
bene vede - Katedre za tržno komuniciranje v Ljubljani) ocenila trenutno stanje na osnovi 
analize različnih gradiv (raziskava Eurobarometer, raziskava podobe Slovenije v Avstriji 
in Franciji iz leta 1997, analize medijske podobe Slovenije v nekaterih zahodno evropskih 
medijih) ter s pomočjo skupinske diskusije in individualnih intervjujev, ki izražajo pogle-
de in predloge posameznih članov delovne skupine, opredelila osnovne probleme in iz-
hodišča za pripravo projekta dolgoročne celovite promocije države. 
Temeljni cilj projekta 
Medresorska delovna skupina je kot temeljni cilj projekta opredelila vzpostavitev po-
gojev in razmer, ki bi zagotavljale optimalno, učinkovito in uspešno predstavljanje Slo-
venije v tujih javnostih in izboljšanje stopnje njene prepoznavnosti. 
V operativnem smislu to pomeni: izdelavo komunikacijske strategije, oblikovanje med-
sebojno usklajenega delovanja in aktivnosti, vzpostavitev institucionalnega okvirja za 
izvajanja promocije države ter zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. 
Ureditev strateške ravni promocije države je obsežen in dolgoročen projekt, ki bo na-
stajal v več fazah in skozi obdobje nekaj let. 
Kje je Slovenija - ocena stanja 
o Delovna skupina je skupaj z zunanjimi strokovnjaki ugotovila, da Slovenija nima obli-
kovane promocije države v celoti. Promocija države v celoti namreč pomeni ustvar-
janje najbolj ugodnih pogojev za predstavljanje in izvajanje dejavnosti na vseh po-
dročjih, ki so pomembna za učinkovito uveljavljanje države v tujini. 
o Danes lahko ugotovimo, da Slovenija še nima jasno izdelanih stališč o svoji identiteti, 
ki naj bi jo predstavila tujim javnostim, kakor tudi ne izoblikovanih svojih konkurenč­
nih prednosti. 
o Na posameznih področjih resorna ministrstva izvajajo promocijo lastnih dejavnosti, v 
okviru katerih potekajo nekatere aktivnosti, ki sicer sodijo v okvir državne promocije. 
o Pri tem delovanju prihaja do pomanjkljivega usklajevanja vseh promotivnih aktivno-
sti na ravni države, ki se tudi ne izvajajo kontinuirano. Današnja organiziranost in 
kadrovska zasedba ne moreta zagotavljati učinkovite priprave in izvedbe resornih ter 
državnih promocijskih aktivnosti. Finančna sredstva so razpršena, namenjena so za 
resorne promocije, predvsem pa ne zadostujejo za obsežnejše promotivne aktivnosti 
na ravni države. 
o Celovita državna promocija se torej ne načrtuje in ne izvaja, zanjo tudi ni zagotovlje-
nih potrebnih finančnih sredstev. 
Osnovna opredelitev celovite promocije Slovenije 
Promocija države je specifična naloga, ki se loči od sicer znanih oblik promocije (turiz-
ma, izvoza, tujih neposrednih vlaganj, kulture, znanosti, športa itd.). Predstaviti mora 
celostno sliko države, ki jo tvori kompleksen splet vseh posamičnih, resorsko specifič­
nih in drugih lastnosti državne identitete. 
Promocija države ni skupek vseh dosedanjih oblik pojavljanja, temveč nov vidik pred-
stavljanja države v tujini. Država se v okviru promocije države predstavlja celovito, v skla-
du z zastavljenimi usmeritvami (dolgoročno) in cilji (kratko-, srednje-, dolgoročni), znot-
raj ukrepov, ki jih sprejme za njihovo doseganje in z mehanizmi, ki jih za to vzpostavi. 
Promocija države ne posega na področje mednarodnega sodelovanja in promocije posa-
meznih področij, ki ga izvajajo posamezna minis.trstva, ki uporabljajo za to samostojne 
strategije in usmeritve znotraj posameznih področij nacionalnih politik. Strategija pro-
mocije države je širši pojem, vendar med drugim do določene mere tudi usmerja in obli-
kuje področne politike predstavljanja na mednarodnem področju. 
Opredelitev problema kot izhodišča za pristop k strateškemu načrtu 
Na osnovi rezultatov opravljene preliminarne analize stanja in teoretičnega modela 
strateškega planiranja smo opredelili osnovni problem države Slovenije, ki ga je treba 
rešiti s strateškim načrtom celovite promocije države. 
Soočamo se z razkoraki med: 
1. Odličnimi ocenami s strani nekaterih institucij, ki nanjo gledajo s povsem ozkega, 
specifičnega zornega kota (Svetovna banka, Dun & Bradstreet, Financial Times, Clin -
ton, NATO, itd) ter ocenami nekaterih strokovnih javnosti v prioritetnih državah. 
2. Izrazito idealizirano samopodobo državljanov in njihove države Slovenije s strani 
ljudi. 
3. Odsotnostjo prepoznavne podobe Slovenije v očeh splošnih javnosti v različnih 
državah EU ter tudi drugod po svetu. 
Operativni cilji projekta 
1. Izoblikovati strategijo celovite promocije Slovenije, ki bo kot osnovni dokument 
zagotavljala celovito promocijo države na osnovi usklajenega programa smernic in 
mehanizmov za njeno izvajanje. 
2. Vzpostavitev organiziranosti, oziroma oblikovanje takšne organizacije ali organi -
zacijske oblike znotraj državne uprave, ki bo zagotavljala učinkovito izvajanje 
potrebnih opravil za celovito promocijo Slovenije. 
3. Zagotavljanje stalnega medsebojnega usklajevanja pri načrtovanju in izvajanju vseh 
promotivnih aktivnQsti države, kar zahteva oblikovanje razmer za dosego medsebo-
jne usklajenosti vseh vpletenih v aktivnosti povezane s promocijo države. 
Predlog nalog za pripravo strateškega načrta za celovito promocijo Slovenije 
Medresorska delovna skupina je ugotovila, da je za pripravo strateškega načrta za 
celovito promocijo Slovenije treba opraviti še nekatere strokovne analize in raziskave, 
na osnovi katerih lahko delovna skupina predlaga Vladi RS opredelitev naslednjih ele-
mentov strateškega načrta promocije Slovenije: 
• cilje in usmeritve 
• program (kratko- in dolgoročni) 
• mehanizme za izvajanje (zakonske in institucionalne podlage, organizacijske shemo, 
predlog potrebnih finančnih sredstev) , 
Zato delovna skupina predlaga, da vlada potrdi naslednje naloge medresorske de-
lovne skupine v letu 2000: . 
1) Delovna skupina za oblikovanje strateškega načrta promocije Slovenije skupaj z zunan-
jimi izvajalci v letu 2000 izvede še naslednje podprojekte, ki so potrebni za pripravo 
strateškega načrta promocije Slovenije: 
• analizo komunikacij, simbolov, identitete in raziskovanje ugleda Slovenije v tujini ter 
doma (analiziranje verbalnih in vizualnih sporočil Slovenije na osnovi razpoložljivih 
gradiv in ugotavljanje poznanosti, priljubljenosti in ugleda Slovenije v domačih in tu-
jih javnostih), 
• Delphi analizo dolgoročnih usmeritev države (zbiranje in obdelava mnenj vplivnih 
posameznikov z različnih področij delovanja o ključnih problemih Slovenije v prihodnje) 
• analizo trendov okolja in SWOT analizo države (poglobljena analiza zunanjega in notra-
njega okolja) in 
• izdelavo strateškega načrta (usmeritev za oblikovanje sprememb sedanjih elementov 
identitete države, usmeritev za izvedbo akcij tržnega komuniciranja, načrt nove orga-
niziranosti slovenske promocije, opredelitev potrebnih sredstev in virov za vodenje ak-
tivnosti, merila za ugotavljanje uspešnosti izve~be strategije). 
2) Vsi resorji nadaljujejo v letu 2000 načrtovane obveznosti v okviru svojih lastnih pro-
gramov in proračunov. Medresorska delovna skupina za pripravo strateškega načrta 
celovite promocije Slovenije skrbi za njihovo usklajenost in učinkovitost izvajanja na 
rednih mesečnih sestankih. Usklajevanje v okviru širše medresorske delovne skupine 
vodi Urad vlade RS za informiranje. 
3) Delovna skupina je ocenila, da projekt priprave in izvedbe strateškega načrta 
celovite promocije Slovenije presega zmožnosti medresorske delovne skupine, zato 
delovna skupina Vladi RS predlaga, da že v fazi priprave strateškega načrta zagotovi 
ustrezno institucionalno obliko. Po primerjavi z razvitimi evropskimi državami je 
skupina ugotovila, da so osrednje točke v promociji držav praviloma: gospodarstvo, 
turizem in kultura ter da obstaja veliko število oblik organiziranosti. 
Delovna skupina ocenjuje, da za slovenske razmere prideta v poštev dva pristopa: 
A. Ustanovitev "Agencije za promocijo Slovenije" 
Agencijo ustanovi Vlada RS in je v začetku pod neposredno pristojnostjo Vlade Repub-
like Slovenije. Njena naloga je načrtovanje, usklajevanje in izvajanje nalog ter ak-
tivnosti povezanih s promocijo države Slovenije. Z leti bi morala postati agencija čim 
bolj samostojna institucija, ki bo za delovanje zagotovila tudi druge, neproračunske 
vire financiranja. 
B. Ustanovitev "Centra za promocijo države" znotraj Urada vlade za informiranje 
Sedanji sektor za obveščanje tujih javnosti in promocijo Slovenije se kadrovsko okrepi 
in prevzame naloge zagotavljanja promocijo države Slovenije v tujini: po strateškem 
načrtu, kar pomeni načrtovanje, usklajevanje in izvajanje aktivnosti potrebnih za 
razpoznavnosti ter ugled države Slovenije v tujini. 
Medresorska delovna skupina se v tej fazi še ni dokončno opredelila o obeh možnos-
tih. Zaradi večje fleksibilnosti in dolgoročne usmeritve tudi v izven proračunsko finan-
ciranje promotivnih aktivnosti delovna skupina daje prednost ustanovitvi agencije, saj 
bi bil zagonski kapital in nove zaposlitve enak strošek za vlado v obeh primerih. Ena 
izmed nalog delovne skupine je tudi izdelava predloga institucionalne organiziranosti 
promocije države v okviru strateškega načrta. 
Predlog ukrepov 
1. Medresorska delovna skupina predlaga Vladi RS, da v letu 2000 zagotovi naslednja 
finančna sredstva za: 
Analizo komunikacij, simbolov, identitete in raziskovanje ugleda 
Slovenije v tujini ter doma, po oceni 13,7 mio SIT 
Delphi analizo dolgoročnih usmeritev države in po oceni 4,6 mio SIT 
Analizo trendov okolja in SWOT analizo države. po oceni 7,7 mio SIT 
Strateški načrt po oceni 2,7 mio SIT 
2. Delovna skupina predlaga Vladi RS, da za izvedbo vseh naštetih aktivnosti in za 
pripravo strokovnih podlag za oblikovanje in izvajanje strategije celovite promocije 
države zadolži ožjo delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki naslednjih institucij: 
Slovenska nacionalna turistična organizacija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Mi-
nistrstvo za kulturo, Urad za promocijo gospodarstva in tujih investicij. 
OSREDNJA 
KNJIŽNICA 
CEUE 
3. Delovna skupina ugotavlja, da bo za naslednje proračunsko obdobje potrebno zago-
toviti novo proračunsko postavko, v okviru katere bodo zagotovljena sredstva za 
pripravo in izvedbo programa promocije države in za delovanje ustrezne institucije. Za-
to delovna skupina predlaga, da Urad vlade RS za informiranje ob sodelovanju ožje de-
lovne skupine pripravi predlog za oblikovanje nove proračunske postavke. 
Podrobnejša predstavitev podprojektov v letu 2000 
1. Analiza komunikacij, simbolov, identitete ter raziskovanje ugleda Slovenije doma in 
vtujini 
V prvem delu gre analiziranje verbalnega in vizualnega jezika Slovenije in njenih 
kjučnih konkurenčnih držav na posameznih področjih delovanja (turizem, tuja vlagan-
ja). Sloni na analizi vsebine razpoložljivih gradiv. 
V drugem delu gre za ugotavljanje stanja, ki je posledica dosedanjega delovanja, 
trženja in tržnega komuniciranja države Slovenije v preteklem obdobju, na različnih 
segmentih ključnih ciljnih javnosti. Torej za ugotavljanje poznanosti, imidža, 
priljubljenosti in ugleda Slovenije in nekaterih njenih konkurentov. Raziskave se 
izvedejo doma in v vseh državah, članicah EU. 
Zaključki in spoznanja izhajajoča iz rezultatov so nujna osnova za: 
• Opredelitev osnovnih ciljev, povezanih s spreminjanjem in delovanjem na področju 
trženja in tržnega komuniciranja države Slovenije; 
• Snovanje ter dokončno opredelitev izhodišč potrebnih za oblikovanje identifikacij-
skega sistema države Slovenije in njenih ključnih nosilcev posameznih dejavnosti; 
• Strateško načrtovanje dolgoročnega razvoja ter trženja in tržnega komuniciranja 
države Slovenije na izbranih trgih izbranim ciljnim skupinam. 
2. Delfi analiza prihodnosti Slovenije in EU 
Delfi analiza predstavlja način strukturiranja procesa grupnih komunikacij v izbrani 
ekspertni skupini pri iskanju skupne rešitve široko opredeljenega problema. Poteka na 
, način, ki omogoča vsem posameznim udeležencem ter celotnemu panelu lažje rokovanje 
s tako kompleksnimi fenomeni, kot so identiteta Slovenije, spreminjanje in prilagajanje 
Evropski Uniji in podobno. Gre torej za grupno zbiranje mnenj ključnih informantov -
ekspertov s posameznih področij (ekonomije, filozofije, sociologije, teologije, politologi-
je, menedžmenta, itd) o ključnih problemih prihodnje Slovenije, stabilnosti njihovih 
pogledov ter ugotavljanje temeljnih dejstev, na katerih so osnovana. 
Ta podprojekt odkriva možne poti za spreminjanje identitete Slovenije, ki so potrebne, 
možne in zaželene s ciljem njenega prilagajanja spreminjajoči EU. Kot takšen je osnova 
za strateško razmišljanje na področju trženja in tržnega komuniciranja v prihodnjih 
treh ali petih letih. 
3. Analiza trendov in SWOT analiza države 
Strateški načrt promocije države je tako kot v primeru korporacij rezultat celovitega in 
kompleksnega analitičnega in raziskovalnega procesa. Analiza trendov je izhodiščni 
korak pri pripravi SWOT analize. Pričakuje se poglobljena analiza zunanjih in notranje-
ga okolja države, ki mora sloneti na dolgoročni oceni možnega razvoja okolij. Pred-
videvamo postopek scenarijske analize, ki mora zajeti variable tako imenovanih "ve-
likega" (globalni problemi v politiki, ekonomiji, tehnologiji, ekologiji, družbi in kulturi) , 
"regionalnega"(evropska perspektiva problemov) in "panožnega"(izvozni, naložbeni, 
turistični itd. trendi) scenarija države. Na ta način lahko ob vključitvi objektivnih po-
datkov iz t. i. situacijske analize realneje ocenimo dejanske prednosti in slabosti 
države v primerjavi s tekmeci in priložnosti in grožnje, ki prihajajo iz zunanjih okolij. 
V kontekst SWOT analize sodi tudi ocena trenutne strategije države in ekstrapolacija 
njenega nespremenjenega delovanja v prihodnosti. Rezultat mora pokazati na vrzel 
med izvajano in potrebno strategijo, ki nato služi nadaljnjemu načrtovanju alterna-
tivnih strategij. Priprava celotnega postopka in njegova izdelava je zaradi širine ob-
sega obravnavanih vidikov postopek, ki po veljavni metodologiji (analiza okolij, ovred-
notenje jakosti ključnih variabet iz analize in verjetnost njihovega pojava, medsebojna 
uskladitev in predvidevanje navzkrižnega souplivanja variabel in zapis alternativnih 
scenarijev) lahko traja od 4 do 6 mesecev. 
4. Strateški načrt 
Na podlagi točk A, B in C ekipa strokovnjakov različnih disciplin pristopi k pripravi 
strateškega načrta, ki ga tvori splet alternativnih strategij. Priprava strategije je analitični, 
kreativni in politični postopek. Analitičnost strategij upošteva zadani cilj in realno oceno 
možnih korakov v smeri doseganja sprememb v konkurenčnih razmerah in komuniciranju 
le-teh relevantnim javnostim. Kreativnost strategij je postopek ustvarjalne nadgradnje 
možnih idej in usmeritev z namenom doseganja prepričljivosti in zanimivosti predlaganih 
korakov (opredelitev osnovnih nacionalnih vrednot in 'prednosti, konkurenčno pozicioni-
ranje le-teh, predloge novih projektov za potrebe uspešne realizacije naloge in končno do-
ločitev srži prihodnjih tržno-komunikacijskih sporočil ter elementov vizuelne oz. grafične 
identitete). Političnost strategij pa je preveritev možnosti udejanjanja predlaganih strate-
gij v realnem času in znotraj realnih družbenih in političnih okoliščin. 
Strategija mora podati: 
• usmeritev za izoblikovanje sprememb sedanjih elementov identitete države, 
• usmeritev za izvedbo akcij tržnega komuniciranja, 
• načrt nove organiziranosti slovenske promocije, 
• opredelitev potrebnih sredstev in virov za vodenje aktivnosti, 
• merila ugotavljanja uspešnosti izvedbe strategije. 
Kdo so nekateri od akterjev na področju promocije Slovenije 
Urad vlade RS za informiranje (UVI) 
Urad v komunikaciji s tujimi javnostmi skrbi za posredovanje splošnih informacij o delu 
vlade, ministrstev in države različnim tujim javnostim s ciljem povečevanja prepoznavan-
ja in negovanja ugleda Slovenije. Med redne aktivnosti sodijo: odnosi s tujimi mediji, 
publicistična dejavnost (priprava, izdaja in distribucija rednih informativnih in audio 
vizualnih gradiv, izdajo tedenskega biltena v angleščini Slovenia Weekly), komuniciranje 
s spletno stranjo Urada na Internetu in pripravo posebnih spletnih strani ob velikih do-
godkih, zagotavljanje komunikacijske podpore pomembnejšim dogodkom (npr. EXPO 
razstave, pomembni državniški obiski, parlamentarne in predsedniške volitve, itd) in pro-
jektom (podpora projektoma vključevanja v EU in NATO). 
V zadnjih letih je večja pozornost namenjena obveščanju tujine o delu vlade kot pa sploš-
ni promociji. V Uradu se z obema nalogama ukvarja 7 ljudi, v letu 2000 je za obveščanje 
tujih javnosti o delu vlade in za promocijo Slovenije predvideno 190 mio SIT. 
Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije (TIPO) 
Prednostne naloge Urada za gospodarsko promocijo, ki deluje pri Ministrstvu za eko-
nomske odnose in razvoj, so spodbujanje izvoza in internacionalizacije slovenskih pod-
jetji ter pridobivanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo. Znotraj programov spodbu-
janja izvoza in internacionalizacije podjetji kot programe, ki zadevajo promocijo Sloveni-
je, uvrščajo nacionalne sejemske predstavitve in sofinanciranje priprave predstavitvenih 
gradiv slovenskih podjetji. V okviru programov za spodbujanje neposrednih tujih investi-
cij pa dejavnosti, povezane z oblikovanjem in promoviranjem podobe Slovenije kot loka-
cije za tuje investicije. 
V Uradu na teh aktivnostih delajo dve osebi. V letu 2000 je v ta namen predvideno 72 
mioSIT. 
Slovenska nacionalna turistična organizacije (SNTO) 
Poslanstvo SNTO je dati Sloveniji jasno in prepoznavno identiteto z določenimi primerjal-
nimi prednostmi in tako pomagati slovenskemu turističnemu gospodarstvu pri trženju 
slovenske turistične ponudbe. Neposredne aktivnosti SNTO vključujejo tržno komunici-
ranje in odnose z javnostmi doma in v tujini, bodisi na ravni splošne turistične promocije 
ali pa na ravni konkretnih prodajnih akcij, ki jih SNTO izvaja skupaj s turi~ičnim in 
drugim gospodarstvom. SNTO izvaja svoje aktivnosti s pomočjo nastopov na turističnih 
sejmih in borzah, sodelovanja s tujimi organizatorji potovanj, oglašuje ali pripravlja av-
torske prispevke za objavo v tujih medijih, ima razvejane odnose s tujimi mediji (tiskovne 
konference, študijske skupine tujih novinarjev v Sloveniji, individualni obiski novinarjev) 
in tujimi strokovnimi javnostmi, izdaja promocijske in informativne publikacije, skrbi za 
predstavitve slovenskega turizma na internetu in CD-ROM-u, izvaja turistično informa-
tivno dejavnost na tujih trgih s pomočjo svojih treh predstavništev in šestih informativnih 
uradov itd. S promotivnimi nalogami se v SNTO ukvarja 18 ljudi, v letu 2000 ima SNTO 
zagotovljenih 1,166 mio SIT. 
Ministrstvo za zunanje zadeve 
MZZ se v okviru svojih dejavnosti s konkretnimi aktivnostmi promocije, ki se izvaja v RS, 
ne ukvarja, temveč v okviru svoje dejavnosti skrbi za politično promocijo slovenske države 
(obiski tuj ih državnikov in visokih funkcionarjev v Sloveniji in naših visokih političnih pred-
stavnikov v tujini, organizacijo pomembnih mednarodnih konferenc v Sloveniji, aktivna 
udeležba na mednarodnih konferencah, simpozijih in seminarjih, tiskovne konference). 
S konkretnimi aktivnostmi promocije, ki obstoja trenutno v Sloveniji, se MZZ ukvarja le 
delno. Za svoja diplomatsko konzularna predstavništva uporablja storitve Urada in SNTO 
in zanje namenja tudi manjša sredstva ter z njimi omotoča nakup knjig in drugih infor-
mativnih gradiv o Sloveniji. 
Na podlagi posebnega dogovora z Ministrstvom za kulturo, ki vsako leto zagotovi na-
menska sredstva, v sodelovanju z DKP in slovenskimi institucijami koordinira izvajanje 
skupno dogovorjenega programa promocije slovenske kulture ob slovenskem kulturnem 
prazniku 8. februarja in ob slovenski državnosti 25. junija. 
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pri MZZ neposredno skrbi za promotivno 
aktivnost, saj ima za to posebna namenska sredstva. 
Ministrstvo za kulturo 
Ministrstvo za kulturo ima v letu 2000 za mednarodno sodelovanje (brez mednarod-
nih festivalov, sodelovanja s Slovenci po svetu in v zamejstvu ter članarin v mednaro-
dnih organizacijah) namenjenih 474.764.000 SIT. V tem okviru je večji delež sredstev 
namenjen promocij i kulture in umetniškega ustvarjanja ter financiranju tujih gosto-
vanj v Sloveniji. V letu 2000 Ministrstvo za kulturo za to namenja skupaj približno 
305.000.000 SIT. 
Za dejavnosti, ki delno ali v celoti sodijo v okvir državne promocije, pa Ministrstvo za kul-
turo namenja v letu 2000 približno 169.000.000 SIT. Med najpomembnejše projekte s tega 
področja sodijo poleg programa kulturno-promocijskih dejavnosti diplomatsko kon-
zularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini še: priprave na Svetovne glasbene 
dneve 2003, kulturni program na EXPO 2000, sofinanciranje Glasnika Unesco, slovenski 
modul programa Evropska diploma v kulturnem managmentu, kulturne vsebine Slo-
venske hiše na olimpiadi v Sydneyu, Galerija A+A v Benetkah, Nemška čitalnica v Ljubljani 
in razstava Mojstrovine Slovenije. 
Ministrstvo za znanost in tehnologijo 
Ministrstvo skrbi za funkiconalno promocijo svojega področja v okviru mednarodnega 
sodelovanja (nastopi na specializiranih sejemskih prireditvah, izdaja informarivno pro-
motivnih gradiv s področja znanosti). Skupna ocena sredstev namenjenih za promocijo 
v letu 2000 je okoli 100 mio SIT. 
Del programa dela SNTO za leto 2000 temelji na sodelovanju s promocijo države 
povezanimi subjekti pri izvedbi celovite promocije Slovenije, ki naj bi izboljšala 
in poenotila podobo Slovenije v tujini. Prav projekt "Slovenija in Sydney 2000", 
katerega koordinator je SNTO in v katerem združuje športno, gospodarsko, kul-
turno in turistično promocijo, je eden prvih, h kateremu je pristopilo več partner-
jev na ravni države in na ta način za doseganje večjih sinergičnih učinkov 
povezalo različne segmente promocije Slovenije kot države (Olimpijski komite 
Slovenije, Urad Vlade za informiranje, Ministrstvo za ekonomske odnose in 
razvoj, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstvo za kulturo, Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarska zbor-
nica Slovenije). Poleg projekta 01 Sydney SNTO na skupnih promocijskih projek-
tih SNTO sodeluje na EXPO Hannover in EURO 2000. 
* Predstavljeno gradivo je vmesno poročilo delovne medresorske skupine o poteku 
priprave strateškega načrta celovite promocije Slovenije, ki ga je pripravil UVI. 
PROGRAM DELA SNTO ZA LETO 2000 
SNTO pripravila tudi program dela za področje raziskav in izobraže-
vanje - UO SNTO ga potrdil na aprilski seji 
V času nastajanja programa dela CP1'S za leto 2000 je v skladu z Zakonom o l!ospeševanju turizma potekal postopek oblikovanja Slovenske nacionalne turistične 
organizacije (SNTO), ki se bo poleg promocije slovenskega turizma sistematu:no ukvarjala z razvojem turizma v smislu oblikovanja in pospeševanja celovite tur-
istične ponudbe in lokalnih turisticnib pom1db, raziskavami in analizami ter z izobraževanjem. Program dela CP1'S s finančnim načrtom za leto 2000, ki ga je v 
celoti potrdil Upravni odbor CP1'S na svoji zadnji seji v stari sestavi 12. januarja 2000, tako vsebuje aejavnosti promocije za leto 2000 in kot tak predstavlja del 
programa SNTO za leto 2000, SNTO pa je tudi pripravila program dela za podrocje raziskav in izobraževanja, ki ga je sprejel UO SNTO na seji dne 21. aprila 2000. 
Potlrobneje ga predstavljamo v nadaljevanju. -
Program dela CPTS za leto 2000 oziroma 
"Načrt trženja slovenske turistične ponud-
be za leto 2000" pomeni kontinuiteto po-
glabljanja sodelovanja s turističnim go-
spodarstvom in še intenzivnejše povezo-
vanje in združevanje sredstev s subjekti 
turistične organiziranosti in s subjekti, po-
vezanimi s promocijo države. 
Glede na to, da je SNTO načrt pripravljala 
v tesnem sodelovanju s slovenskim turi-
stičnim gospodarstvom že vse od druge 
polovice leta 1999 in glede na to, da že 
vse od 1. januarja 2000 vse aktivnosti 
CPTS oziroma SNTO potekajo v skladu s 
tem načrtom, ga ni potrebno dodatno 
predstavljati. Nekaj novosti na kadrov-
skem področju pa se v skladu z novo si-
stematizacijo predvideva tudi na področju 
promocije in razvoja. V oddelku SNTO za 
promocijo in razvoj bo zraven strokovne-
ga direktorja potrebno zaposliti še stro-
kovne osebe za področje razvoja turistič­
nih področij in turističnih proizvodov. Gre 
za načrtovanje in oblikovanje ponudbe v 
skladu z Zakonom o pospeševanju turiz-
ma ter koordinacijo z lokalnim nivojem 
ponudbe. 
Vizija in program dela oddelka za 
raziskave in izobraževanje 
Program izobraževanja 
in usposabljanja v turizmu 
Na področju izobraževanja in usposablja-
nja je potrebno zagotoviti ustrezne pro-
grame za razvoj znanja, stalnega izobraže-
vanja ter usposabljanja na različnih rav-
neh, kar lahko SNTO doseže z naslednjimi 
ukrepi in aktivnostmi: 
• Načrtovanje in izvajanje programov izo-
braževanja in usposabljanja v turizmu in 
gostinstvu za tista področja, ki so nujna 
za dvig kakovosti in strokovnosti člo­
veških resursov ter za doseganje večje 
gospodarske uspešnosti slovenskega 
turističnega gospodarstva in učinkovi­
tosti institucij v turizmu. To bo potekalo 
v sodelovanju z obstoječimi izobraže-
valnimi institucijami na področju turiz-
ma v Sloveniji in tujini. 
• Oblikovanje knjižnice turistične biblio-
grafije, kjer se bo zbrala vsa najboljša 
svetovna in slovenska literatura po po-
sameznih področjih znanj v turizmu. 
• Spodbujanje raziskovalne dejavnosti 
na področju turizma. 
• Organizacija vsakoletnega srečanja slo-
venskih turističnih ekspertov in sveto-
valcev (vsako leto tudi določeno število 
tujih priznanih gostov), ki bodo orga-
nizirana s ciljem ekspertne obravnave 
najbolj perečih vprašanj in področij v 
slovenskem turizmu in njihovega posre-
dovanja ciljnim javnostim (državnim or-
ganom, politični javnosti, turističnemu 
gospodarstvu, institucijam in organi-
zacijam s področja turizma) kot pomoč 
pri sprejemanju odločitev na področju 
turizma. 
Program raziskav in načrtovanja: 
Na področju raziskav, analiz in razvoja je 
potrebno zagotoviti dejavnosti, ki bodo 
pomenile podporo odločanju pri načrto­
vanju promocije in razvoja turizma oz. pri 
strategiji razvoja turizma. Program razi-
skav in analiz ter načrtovanja kot predpo-
goj za učinkovito pospeševanja turizma 
mora predstavljati: 
• osnovo za določanje turistične politike 
na nacionalni in lokalnih ravneh, 
• določanje medsektorske politike pospe-
ševanja turizma (v povezavi s kulturo, 
športom, prometom, ostalim gospodar-
stvom, okoljem), 
• osnovo za podjetniško odločanje za turi-
stično industrijo, in s tem 
• vplivanje na njeno strateško načrtovanje 
in izboljševanje turistične ponudbe, 
• na drugi strani pa omogočati stalno pre-
verjanje rezultatov in doseganja ciljev. 
Cilji: 
• Opredelititev osnove za ugotavljanje in 
priznavanje gospodarskih učinkov turi-
zma; 
• Ustrezna umestitev turistične politike v 
razvojno strategijo države; 
• Opredelitev osnove za določitev turi-
stične politike; 
• Pridobitev ustreznih podatkov za pod-
poro odločanju na nacionalni in lokal-
nih ravneh; 
• Zagotovitev turističnemu gospodarstvu 
redne in učinkovite tržne informacije za 
podporo odločanju. 
Aktivnosti na navedenem področju so 
naslednje: 
■ Statistično spremljanje in analiziranje 
turističnega prometa v Sloveniji 
Zagotoviti se mora hitro in učinkovito zbi-
ranje in pridobivanje podatkov preko turi-
stičnega informacijskega sistema SNTO 
(od LTO in drugih lokalnih subjektov). So-
doben, informacijsko podprt sistem zbira-
nja in analiziranja turističnega prometa z 
ustreznim računalniškim programom mo-
ra zagotavljati dnevno, tedensko, meseč­
no in letno spremljanje turističnega pro-
meta. Do vzpostavitve on-line sistema je 
potrebno zagotoviti spremljanje turistič­
nega prometa na podlagi vzorca. 
• Tržno raziskovanje 
Tržno raziskovanje za potrebe pospeševa-
nja turizma mora postati organiziran infor-
macijski proces, ki se bo ukvarjal z zbira-
njem, procesiranjem, analiziranjem in po-
sredovanjem informacij z namenom dose-
ganja učinkovitega odločanja na področju 
trženja. 
SNTO ima edina vlogo zbiranja in posredo-
vanja podatkov o turističnem prometu in 
tržnih analizah in trendih in sicer za lastne 
potrebe in potrebe turistične in s turizmom 
povezane industrije. Najbolj primerno in 
učinkovito je, da te podatke tudi redno 
uradno objavlja in tako vpliva na ustrezne 
odločitve. Tržno raziskovanje bo zajemalo: 
• tržne analize in napovedi za tržno plani-
ranje, 
• raziskave potencialnih turistov, potreb-
ne za segmentiranje in pozicioniranje, 
• spremljanje turističnih tokov, 
• študije cenovne politike in politike 
razvoja prioritetnih tržnih proizvodov, 
• raziskave učinkovitosti tržnega komuni-
ciranja in odnosov z javnostmi, 
• študije evalvacije in spremljanja turistič­
nega prometa, 
• analize obiskovalcev (turistov) v Slove-
niji, 
• kontrole kakovosti poizvoda in analize 
konkurenčnosti slovenskega turizma, 
• analize ekonomskih učinkov turizma v 
slovenskem gospodarstvu, 
• raziskave človeških potencialov in pro-
gramov za permanentno izobraževanje, 
• preverjanje strateških usmeritev sloven-
skega turizma, 
• evalvacija razvojnih programov na po-
dročju turizma na nacionalni in lokalni 
ravni. 
• Apliciranje rezultatov statističnega 
spremljanja in analiziranja turističnega 
prometa in tržnih raziskav 
Pridobljeni statistični podatki, analize, po-
datki iz raziskav so potrebni za zagotovitev 
naslednjih informacij oziroma aktivnosti: 
• Zagotovitev rednih konjunkturnih infor-
macij na področju turizma (tekoče anali-
ze turističnega prometa vrednostno in 
količinsko, trendi na tujih in domačem 
trgu, gospodarska in politična gibanja 
na posameznih ciljnih tržiščih, spremlja-
nje razvoja in trženja konkurenčnih dr-
žav, ipd.). Konjunkturne informacije se 
bodo zagotavljale v obliki publikacij in 
preko elektronskih medijev. 
• Priprava vsakoletnega izvedbenega na-
črta oziroma programa dela SNTO in us-
klajevanje le-tega s subjekti turistične 
organiziranosti (L TO, regionalne in po-
dročne turistične organizacije, GZS, OZS, 
ZTAS, hotelsko združenjeom, TZS, pre-
vozniki in drugi subjekti ter predstavniki 
turistične industrije) in z državnimi orga-
ni, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odno-
si, da se dosežejo sinergijski učinki pro-
mocije države. 
• Vsakoletni pregled strateških načrtov 
razvoja in trženja turizma. 
• Priprava strateških dokumentov na na-
cionalni ravni, področni in regionalni 
ravni. 
• Ustrezna umestitev turistične politike v 
razvojno strategijo države. 
Izdelava Strategije razvoja 
slovenskega turizma 
Bilo bi pa smotrno, da hkrati pristopimo 
k izdelavi integralnega razvojnega načrta 
za slovenski turizem. 
Menimo namreč, da v Sloveniji po desetih 
letih nastanka strategije glede na nove 
trende v razvoju in trženju v turizmu, nove 
trende v svetovnem turističnem prometu 
in turističnem povpraševanju, glede na 
nov koncept povezovanja javnega in za-
sebnega sektorja, glede na uresničevanje 
turistične organiziranosti po ZPT ter nena-
zadnje glede na novo ekonomsko- politič­
no situacijo v Evropi, pristopimo k izdelavi: 
"Strategije razvoja slovensJ<ega turizma" z 
operativnim štiriletnim programom turi-
stične politike za naslednja področja: 
• Program trženja; · 
• Program izobraževanja in usposabljanja; 
• Program raziskav in analiz ter statistič­
nega spremljanja; 
• Program kakovosti turističnih destina-
cij (določanje integralnih modelov up-
ravljanja za turistične destinacije, pro-
gram revitalizacije' znanih turističnih 
centrov, implementacija okoljevarstve-
nih projektov, financiranje investicij ... ); 
• Program kakovostnega razvoja turistič­
nih proizvodov; 
• Program kakovosti v izvajanju turistič­
nih storitev; 
• Pr-ogram mednarodnega sodelovanja. 
( 
Novo strategijo razvoja turizma je potreb-
no nujno izdelati v sodelovanju z vsemi 
subjekti turistične organiziranosti in v 
sodelovanju z drugimi ministrstvi oz. insti-
tucijami, ki vplivajo na turizem oz. turizem 
vpliva nanje. Nastajanje strategije je pro-
ces, ki traja približno eno leto ob aktivnem 
sodelovanju vseh subjektov. Za izdelavo 
strategije bi bilo potrebno ustanoviti de-
lovno komisijo, ki bi koordinirala sodelo-
vanje z zunanjim izvajalcem. 
Program oddelka za raziskave in izo-
braževanje v letu 2000 
Za program oddelka za raziskave in izo-
braževanje je v letu 2000 namenjenih 
125 mio SIT: od tega 55 mio SIT za izo-
braževanje, za raziskave in analize ter 
izdelavo strategije trženja slovenske tur-
istične ponudbe pa 70 mio SIT. 
Naloge oddelka: 
• Izvedba celovitega pregleda razpolož-
ljivih domačih in tujih virov informacij, 
podatkov in programov za področje 
raziskovanja in izobraževanja; 
• Oblikovanje srednjeročnega programa 
dela na področju raziskovanj in izobra-
ževanja; 
• Priprava programa dela za leto 2001; 
• Izvedba analize o potrebah po izobra-
ževanju in usposabljaju; 
• Izvedba prioritetnega programa uspo-
sabljanja; 
• Priprava programa statističnega sprem-
ljanja in analiziranja turističnega pro-
meta; 
• Izvedba raziskav in analiz za podporo 
odločanju za področje trženja in razvo-
ja turizma (tržne analize in raziskave, 
vpliv turizma na nacionalno ekonomijo, 
ipd.); 
• Koordinacija priprave strategije trženja 
in razvoja slovenskega turizma. 
ZAKON O POSPEŠEVANJU TURIZMA 
Kako daleč j:e izvaj:anje Zakona o pospeševan,ju turizma* 
1. Pregled priprave podzakonskih 
aktov 
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turi-
zem je skladno z določili Zakona o po-
speševanju turizma (Ur.l. RS, št. 57/98) 
sprejelo vse predvidene podzakonske 
akte ter pripravilo besedila aktov, ki jih 
sprejema Vlada R Slovenije. Ti akti so: 
• Pravilnik o načinu in postopku prido-
bitve licence za opravljanje dejavnosti 
organiziranja turističnih potovanj, de-
javnosti prodaje oziroma posredovanja 
potovanj ter o načinu vodenja registra 
(Ur.l. RS, št. 13/99, sprememba Ur.l.RS, 
št. 37/00); 
• Pravilnik o pogojih za podelitev statusa 
društva, ki deluje v javnem interesu na 
področju pospeševanja turizma (Ur. l. 
RS, št. 13/99); 
• Odredba o vsebini in vodenju evidence 
o plačani turistični taksi (Ur.l. RS, št.13. 
in št.23/99), 
• Odredba o opredelitvi s turizmom ne-
posredno povezanih dejavnosti in nji-
hovi razvrstitvi v skupine (Ur.l. RS, št. 
65/98); 
• Uredba o podrobnejših pogojih merilih 
za spodbujanje razvoja turistične infra-
strukture (Ur.l. RS, št. 19/99); 
• Uredba o preoblikovanju javnega go-
spodarskega zavoda "Center za promo-
cijo turizma Slovenije" v javni gospo-
darski zavod "Slovenska nacionalna tu-
ristična organizacija", (Uradni list RS, 
št. 99/99, Ur.l.RS, št. 24/00); 
• Program za usposabljanje turističnih 
vodnikov in turističnih spremljevalcev 
(potrjen na 25. seji Sveta RS za vzgojo 
in izobraževanje, dne 3.2.1999). 
2. Pregled izvajanja posameznih do-
ločil zakona oziroma posameznih 
podzakonskih aktov 
Za izvajanje posameznih podzakonskih ak-
tov Zakona o pospeševanju turizma je Mi-
nistrstvo za malo gospodarstvo in turizem 
oblikovalo ustrezne strokovne komisije in 
sicer za področje pridobitve statusa društ-
va, ki deluje v javnem interesu, in komisijo 
za dodelitev statusa turističnega območja. 
Gospodarska zbornica Slovenije je obliko-
vala izpitni odbor in izpitno komisijo za 
preizkus usposobljenosti za turističnega 
vodnika in turističnega spremljevalca, 
uvedla pa je tudi register za vodenje evi-
denc turističnih agencij in register turistič­
nih vodnikov in spremljevalcev. 
2.1. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje 
dejavnosti turističnih agencij 
Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, 
št. 57/98) je za opravljanje dejavnosti or-
ganiziranja turističnih potovanj in prodaje 
oz. posredovanja turističnih potovanj do-
ločil pridobitev licence, ki jo v skladu z za-
konom in "Pravilnikom o načinu in po-
stopku pridobitve licence za opravljanje 
dejavnosti organiziranja turističnih poto-
vanj, dejavnosti prodaje oziroma posredo-
vanja turističnih potovanj ter o načinu vo-
denja registra izdanih licenc" (Ur.l. RS, št. 
13/99 in 37/00) izdaja Gospodarska zbor-
nica Slovenije. 
Hkrati pa je zakon v prehodnih in 
končnih določbah določil, da morajo or-
ganizatorji potovanj in turistični agenti, 
ki so ob uveljavitvi tega zakona že 
opravljali dejavnost organiziranja in pro-
daje oziroma posredovanja turističnih 
potovanj in letovanj, pridobiti licenco v 
skladu s 37. členom ZPT v dveh letih po 
uveljavitvi zakona (53. člen ZPT). 
Gospodarska zbornica Slovenije je na 
podlagi navedenega do konca meseca 
aprila 2000 izdala 65 licenc pravnim in 
fizičnim osebam, ki izpolnjujejo zakonske 
pogoje za opravljanje dejavnosti. Podatki 
o izdanih licencah se objavljajo tudi v 
Uradnem listu Republike Slovenije. 
Glede na to, da 29. avgusta 2000 poteče 
prehodno obdobje, morajo biti do tega 
dne izpolnjeni pogoji za opravljanje de-
javnosti organiziranja turističnih potovanj 
in prodaje oziroma posredovanja turistič­
nih potovanj. To v praksi pomeni, damo-
rajo do tega datuma turistične agencije 
pridobiti licenco za opravljanje dejavnos-
ti, saj brez nje te dejavnosti ne bodo sme-
le opravljati. 
2.2. Izpolnjevanje pogojev za opravlja 
nje dejavnosti turističnih vodnikov 
Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, 
št. 57/98) je za opravljanje dejavnosti tur-
ističnega vodnika in turističnega spremlje-
valca določil pogoje, ki jih morajo izpolnje-
vati osebe, ki hočejo opravljati to dejav-
nost, hkrati pa je v prehodnih in končnih 
določbah določil, da lahko turistični vod-
niki in turistični spremljevalci, ki so ob uve-
ljavitvi zakona že opravljali dejavnost tu-
rističnega vodnika in turističnega sprem-
ljevalca, nadaljujejo z opravljanjem te de-
javnosti, medtem ko si morajo zahtevano 
strokovno izobrazbo in usposobljenost v 
skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega 
zakona pridobiti v roku dveh let od uvel-
javitve tega zakona (54. člen ZPD. 
Izpitna komisija pri Gospodarski zbornici 
je do konca aprila 2000, na podlagi pisne-
ga in ustnega preizkusa znanja iz javno 
veljavnega programa strokovne izobraz-
be, izdala 75 dokazil o strokovni usposob-
ljenosti za opravljanje dejavnosti turistič­
nega vodnika in 5 dokazil o strokovni us-
posobljenosti za opravljanje dejavnosti 
turističnega spremljevalca. 
Glede na to, da 29. avgusta 2000 poteče 
prehodno obdobje, morajo biti do tega 
dne izpolnjeni pogoji za opravljanje dejav-
nosti turističnega vodnika in turističnega 
spremljevalca, organiziranja turističnih 
potovanj in prodaje oziroma posredovan-
ja turističnih potovanj. 
2.3. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje 
deja_vnosti na področju športa, ki se 
opravlja kot pridobitna 
dejavnost 
Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, 
št. 57/98) je za opravljanje dejavnosti na 
področju športa, ki se opravlja kot prido-
bitna dejavnost, določil, da jo lahko op-
ravljajo pravne osebe in podjetniki posa-
mezniki pod pogojem, da usposabljanje 
izvaja oseba, ki ima licenco za opravljanje 
strokovnega dela ali oseba, ki je vpisana v 
razvid zasebnih športnih delavcev pri mi -
nistrstvu, pristojnem za šport. 
Hkrati je določil, da lahko pravne osebe in 
podjetniki posamezniki, ki opravljajo de-
javnost usposabljanja na področju športa 
kot pridobitne dejavnosti, ob uveljavitvi 
tega zakona nadaljujejo z opravljanjem 
dejavnosti, vendar morajo izpolniti pogoje 
iz 42. člena tega zakona najkasneje v roku 
dveh let po uveljavitvi tega zakona. 
Opozorilo: 
Zakon o pospeševanju turizma je bil v 
Uradnem listu RS objavljen 14. avgusta 
1998 in je začel veljati 15. dan po objavi, 
torej 29. avgusta 1998, kar pomeni, da 29. 
avgusta 2000 poteče prehodno obdobje 
in morajo biti od tedaj dalje v celoti izpol-
njeni pogoji za opravljanje navedenih de-
javnosti v skladu z ZPT. 
2.4. Pridobitev statusa društva, ki 
deluje v javnem interesu 
Na podlagi pravilnika o merilih za pridobi-
tev statusa društva, ki deluje v javnem in-
teresu, je strokovna komisija Ministrstva 
za malo gospodarstvo in turizem obravna-
vala 65 vlog turističnih društev, na podla-
gi katerih je bilo doslej izdanih 39 pozitiv-
nih odločb. 
2.5. Pridobitev statusa turističnega 
območja 
Na podlagi 13 prejetih vlog občin za prido-
bitev statusa turističnega območja je Min-
istrstvo za malo gospodarstvo in turizem 
izdalo 8 odločb o priznanju statusa tur-
ističnih območij, ki skupno pokrivajo 14 
občin. Status področne turistične organi-
zacije pa ima Skupnost slovenskih narav-
nih zdravilišč. 
2.6. Turistična taksa 
Občine, ki imajo prihodek iz turistične tak-
se, so pravočasno sprejele ustrezne odlo-
ke, v katerih so uredile evidenco in način 
pobiranja ter porabe sredstev. 
2.7. Ustanavljanje lokalnih turističnih 
organizacij 
Občine so za pospeševanje turizma na 
svojem območju oz. za območje več občin 
doslej ustanovile skupno 13 lokalnih turi-
stičnih organizacij, približno 10 pa jih je v 
ustanavljanju. 
Na naslov Ministrstva za malo gospodar-
stvo in turizem je prispelo veliko vprašanj 
v zvezi s statusom lokalnih turističnih or-
ganizacij, saj zakon ne določa statusne 
oblike L TO-jev. Ministrstvo za malo go-
spodarstvo in turizem je pripravilo mnenje 
o statusni obliki LTO, ki je usklajeno s 
Službo vlade za zakonodajo. 
Ob upoštevanju veljavne zakonodaje· je· 
t. najprimernejša statusna oblika za orga-
niziranost LTO-jev zavod po Zakonu o za-
vodih (Uradni list RS, št. 12/91in dalje) in . 
javni gospodarski zavod po Zakonu o • 
gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. · 
32/93 in 30/ 98). Vsebinsko bi bila sicer 
najprimernejša statusna oblika gospo-
darsko interesno združenje (GIZ) po Za-
konu o gospodarskih družbah, vendar ob-
staja formalna ovira po 499. členu Za-
konu o gospodarskih družbah, ki med 
drugim določa, da člani združenja odgo-
varjajo za obveznosti združenja z vsem 
svojim premoženjem. 
-~· - .. : ~·..5 
V povezavi z Zakonom o pospeševanju 
turizma (ZPT), ki določa, da so člani LTO 
pravne osebe in podjetniki posamezniki, 
katerih dejavnost je neposredno poveza-
na s turizmom, sobodajalci ter tisti kmet-
je, ki opravljajo gostinsko dejavnost, je 
namreč nezdružljivo in nedopustno, da bi 
obveznim članom naložili odgovornost za 
vse obveznosti združenja, kljub temu, da 
niso prostovoljni člani. V obstoječi zako-
nodaji pa trenutno ni podlage, da bi to od-
govornost razmejili tako, da bi jo imeli sa-
mo člani ustanovitelji, ne pa tudi obvezni 
člani po ZPT. 
Zato bo Ministrstvo za malo gospodarstvo 
in turizem začelo postopek za spremembo 
Zakona o pospeševanju turizma, za katero 
je eden od osnovnih namenov podrob-
nejša določitev statusnih oblik lokalnih 
turističnih organizacij (LTO). 
Zaradi negodovanj posameznikov v zvezi 
z obveznim članstvom in uvajanjem člana­
rine v L TO bi vas ob tem želeli opozoriti, 
da je namen sorazmerne zastopanosti 
članstva in uvedbe članarine pre,dvsem v 
organiziranem sodelovanju in odgovor-
nem skupnem odločanju o programu po-
speševanju turizma, ki ima poS'ledice za 
vse s turizmom povezane dejavnosti. 
Za opravljanje dejavnosti LTO mora us-
tanovitelj zagotoviti sredstva iz predvi-
denih finančnih virov, šele kasneje, ko 
lokalna skupnost pridobi status turistič­
nega območja, se lahko uvede članarina 
kot dodatni vir za izvajanje' tistega dela 
programa, ki ga določi članstvo. 
3. Pregled vsebinskih problemov 
uveljavljanja Zakona o 
pospeševanju turizma 
Vsebina Zakona o pospeševanju turizma 
je zelo ko Ai pleksna, saj posega na števil-
na področja, ki imajo vpliv na turizem v 
celoti in na turizem na posameznih ob-
močjih. Prav zato je potrebno pri uveljav-
ljanju posameznih določil zakona upošte-
vati tudi vrsto drugih predpisov, tako npr. 
s področja javnih financ, lokalne samoup-
rave, izobraževanja in usposabljanja, pro-
meta, okolja, urejanja dejavnosti v javnem 
interesu, varstva potrošnikov, delovanja 
društev, zbornic in drugih združenj itn. 
3.1. Strokovna pomoč pri reševanju 
problemov v zvezi z uveljavljanjem 
Zakona o pospeševanju turizma 
Na podlagi vlog za izdajo mnenj in vpra-
šanj v zvezi z izvajanjem posameznih do-
ločil zakona lahko ugotovimo, da večjih 
problemov z razumevanjem zakona ni na 
področjih, ki se nanašajo na turistično 
strokovno javnost, kot npr. na turistične 
vodnike, turistične spremljevalce in po-
sredno tudi na zavarovalnice in podobne 
organizacije. Nasprotno pa je bilo veliko 
vprašanj in vlog občin ter različnih organi-
zacij na lokalni ravni za izdajo mnenj gle-
de uveljavljanja določil zakona, ki se na-
našajo na: 
• izvajanje dejavnosti v javnem interesu, 
• organiziranost in upravljanja lokalne 
turistične organizacije, 
• pridobitev statusa turističnega območja, 
• uvedbo članarine. 
Ministrstvo je na vsa omenjena strokovna 
vprašanja odgovorilo in izdalo ustrezna 
mnenja, sodelovalo pa je tudi na več 
posvetovanjih in razgovorih, ki so jih v 
zvezi z ustanavljanjem lokalne turistične 
organizacije organizirale občine. 
* Informacijo so pripravili v kabinetu mini-
stra za malo gospodarstvo in turizem. 
6 
SLOVENSKA KULINARIKA NA AMERIŠKI PREIZKUŠNJI 
Slovenija (očitno) izvrstno prestala 
"kulinarično in vinsko preizkušnjo" 
Tekst in slike: Rok V. Klančnik 
De~acija ameriških nooinatjev in uvoznikov vina, ki jih je vodil priznani strokovnjak Anthony Dias Bltre, se je v ZDA vrnila presenečena, zadovolJna in za nekaj kilogramov 
težja. Mnenja članov so presenečen.Je tudi za nas. 'lakaj? Vsi soudeleženi v organizaciji študijskega obiska _/)0111e1nbnih ameriških gostov so se iZJemno potrudili, postregli z 
najboljšl.m, kar premorejo njihove zlice in steče iz njihovih steklenic. 
Toda v nasprotju z nekajletno "modo" 
kraške in nasploh primorske kulinarike in 
vina, so bili ameriški gostje celo bolj nav-
dušeni nad Dolenjsko in štajersko. Med 
slednjimi sta posebej izstopala (kar se 
tiče kulinarike) gostilna Žolnir iz Kosta-
njevice ob Krki - Fanika in Otti Sevšek sta 
sicer v svoji zidanici na Gorjancih po-
stregla izključno nam vsem znane doma-
če jedi, po vinih pa klet predikatnih vin 
Janeza Sekoranje v Grabnu na Bizelj-
skem. To je na splošno sicer ena od tako 
manj znanih, tako imenovanih repnic (v 
zemljo izkopanih nekdanjih skladišč repe 
in drugih pridelkov). 
Kosilo pri Sevškovih in degustacija skoraj 
dvajsetih Šekoranjevih predikatnih vin sta 
torej izstopala, vendar pa je na zadnjem 
pogovoru z novinarji delegacija izpostavi-
la kakovost tudi drugih ponudnikov: kleti 
Vinakoper, ptujskih Haloz in Vinaga Mari-
bor, Movie, Jazbeca, Batiča, Lisjaka, Prot-
nerjevega Joannesa in šampanjske kleti 
Istenič. Glede hotelov so bili Američani 
navdušeni nad mariborskim Habakukom, 
zelo zadovoljni pa tudi z Grand Hoteloma 
Union in Emona, nekoliko manj pa z na-
mestitvijo v Rogaški Slatini. Za zelo prijet-
no presenečenje sta postregla tudi obliko-
valec Oskar Kogoj v svojem studiu v Mirnu 
in zlasti Steklarna Rogaška Slatina. 
Anthony Dias Blue je dejal 
"Ne razumite napak. Na Krasu smo 
čudovito jedli, še nikoli prej namreč nisem 
jedel juhe iz rožic, toda včasih me je hrana 
nekoliko preveč spominjala na italijansko, 
ki pa jo pri nas dobro poznamo. Teran se v 
ZDA ne bi dobro prodajal, ker je pretežak, 
za med pa bi šla vaša suha bela in lahka 
rdeča vina, in sicer iz vseh treh okolišev," 
pravi Anthony Dias Blue. Pri tem pa kot 
največji problem izpostavlja količino, saj 
ameriški kupec želi biti z želenim vinom 
založen, tako da ga ne zmanjka. Na ame-
riškem trgu imajo tako, posledično, mno-
go več možnosti (najboljša možna) vina iz 
slovenskih zadružnih kleti (Vinag, Vina-
koper, klet Goriška Brda, Haloze ... ), mno-
go slabše za redno prodajo pa manjši za-
sebniki z manj kot milijonom litrov vina 
letne proizvodnje. Izjema je na primer Mo-
via, ki že - uspešno - zalaga določen krog 
porabnikov vina predvsem v New Yorku, 
vendar ima že Movia milijon litrov letne 
proizvodnje. 
"Zlasti me je očarala toplina ljudi na Do-
lenjskem in v Mariboru, predvsem pa nji-
hova, zelo tradicionalna kuhinja in sodob-
na vina. Priznam, da se nisem obnašal po 
ameriško, ko sem jedel vse te stare, nad-
vse okusne jedi, ki so tudi mastne in imajo 
holesterol, a so združena s hrano, ki delu-
je kot nevtralizator," pravi Blue. 
In rezultati? 
In rezultati tega izjemno zanimivega in za-
htevnega študijskega potovanja, ki so ga 
družno organizirali ameriški poslovnež 
slovenskega rodu Emil Gaspari (lastnik in 
direktor podjetja A&E trading), profesor 
dr. Janez Bogataj in Slovenska nacionalna 
turistična organizacija? 
Po eni strani udeležba nekaterih vinskih 
vzorcev na letošnjem vinskem ocenjeva-
nju v San Franciscu (Blue je njegov usta-
novitelj in direktor) in možna odličja, 
uvoz nekaterih vin v državo New York (vi-
noteka Sterling cellars Stephena Morri-
sona meri kar 2000 kvadratnih metrov), 
največ pa si lahko obetamo od člankov, 
ki jih bo o Sloveniji objavil Anthony Dias 
Blue, saj ga vsak mesec na vseh medijih 
spremlja kar okrog 50 milijonov ljudi ter 
v revijah Wine News in v Washington Ti-
mesu, katerih novinarja sta bila udele-
ženca na potovanju. 
. ' ~ ' · :,_. ~ ... 
Dias Blue je v Združenih državah Amerike 
nedvomno najbolj znano ime s področja vin-
ske kulture in kulinarike. Leta 1997 je osvojil 
prestižno nagrado Komunikator leta, ki jo 
podeljuje znamenita Wine & Spirits Competi- · 
tion v Londonu, že od leta 1981 pa je urednik 
za vino in pijače v reviji Bon Appetit, najbolj 
razširjeno kulinarične revije v ZDA. Njegove 
članke in prispevke v tiskanih medijih, na 
radijskih postajah, na knjižnih policah in na 
medmrežju vsak mesec spremlja več kot 50 
milijonov ljudi. Prestižne ameriške revije (Wi-
ne Spectator, Diversion, California, Delta Air-
line's Sky, Cigar A{icionado), pa tudi nacional-
. ni časniki, kot sta The New York Times in The 
lnternational Herald Tribune, kar tekmujejo, 
kdo bo imel čast objaviti njegove zapise o 
hrani in vinu. 
Priznanega strokovnjaka so v skupini 
spremljali še Paul Lukacs (priznani vinski 
kolumnist v Washington Timesu in avtor 
knjige The Rise of American Wine, Vzpon 
ameriškega vina), John S. Woolley (tudi 
znan kot pisec o vinu, sicer pa eden najbolj 
priznanih strokovnjakov na področju trže-
nja vinskih destinacij), pisateljica, novinar-
ka, fotografinja in slikarka Marguerite Tho-
mas (redno objavlja v revijah Saveur, Go-
urrnet, Elle, Time Out, National Geographic 
TNlveller, objavila je knjige The Elegant 
Peasant, Wineries of the Eastern States ... ). 
Obisk omenjene delegacije je sodil v pro-
jekt "Slovenska gostilna", ki ga vodi SNTO 
in katerega cilj je oblikovati strokovna 
merila za pravo slovensko gostilno in 
njeno kulinariko ter razširitev istih po čim 
širšem svetu. 
Skupina vrhunskih vinsko-kulinaričnih 
strokovnjakov iz ZDA je od 12. do 18. maja 
obiskala vsa vinorodna območja v Slo-
veniji, najbolj priznane vinske kleti in za-
sebne vinogradnike ter preizkusila naj-
boljše, kar lahko ponudijo slovenske go-
stilne in restavracije. Cilj raziskovalnega 
potovanja pa ni bil samo raziskovati "moj-
strovine slovenske kuhinje in kleti", tem-
več tudi možnosti za uspešnejši izvoz 
slovenskega vina v ZDA. 
SNTO je celoten program oblik'ovala' v· 'a 
45 strani obsežni brošuri, ki je na željo na 
;vpogled pri avtorju tega članka, zato 
lahko navajamo samo resnično izjemne 
·dosežke tega kulinarično-vinskega poto-
vanja) 
. Na/boljše v kullnarilnem 
programu potovanja 
• UNIONSKA KLET, LJUBLJANA: 
Ajdovi krapi s skuto in smetanovo po-
livko; 
• GOSTILNA RAVBAR, DOL PRI VOGLJAH: 
Toč (popečen pršut, zalit s teranom); 
• POSESTVO JAZBEC, TUPELČE: 
Medvedova krača, ajdova polenta; 
• KMETIJA MOVIA, CEGLO V GORIŠKIH 
BRDIH: Blek s točem iz šalama in špar-
gljev; 
• GOSTILNA PRI LOJZETU, DVOREC 
ZE.MONO: "Zgodnja trgatev" (Vipavski 
njoki z radičem), jagenjček na žaru z 
rukolo in mlado čebulo; 
• GOSTILNA ZoLNIR, FANIKA IN OTTO 
SEVŠEK, KOSTANJEVICA NA KRKI: dolenj-
ski žlinkrofi, pečena domača raca, mlinci, 
rdeče zelje, mrežna svinjska pečenka, 
pražen krompir. .. ; 
• SREDNJA ŠOlA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 
MARIBOR, KOSILO NA LENTU: zabeljen 
stročji fižol, jabolčni zavitek s suhimi sli-
vami, vanilijeva krema; 
• HIŠA KULINARIKE JEZERŠEK, SORA PRI 
MEDVODAH: spomin na prvo slovensko 
kuharsko knjigo 1799 (nadevana kokoš s 
škampi), ješprenj, ričet - oboje ječmen 
(ješprenjeva kaša z lisičkami). 
Najboljše v vinskem programu 
potovanja 
• VINOGRADNIŠTVO LISJAK, DUTOVLJE: Sara 
(Cabernet Sauvignon, Merlot, Teran), 
suho, 1993, 12,4 % (hišno vino, ki ga daje 
jo na trg starega samo več kot sedem 
let), Vitovska grganja, sladko, 1975; 
• VINOGRADNIŠTVO BATIČ, ŠEMPAS: Pregled 
chardonnayjev, letniki 1998, 1997, 1996, 
1995, 1994 in 1993; 
• POSESTVO JAZBEC, TUPELČE; Aperitiv 
Chateau lntanto, teranova penina, 1993; 
• VINAKOPER, o.o.o. KOPER: Malvazija 
"Capo d'lstria", 1998, 12,5%; 
• KMETIJA MOVIA, CEGLO V GORIŠKIH 
BRDIH: Turno (belo) 1996, Izbrani plodovi 
1994; 
• BARBARA INTERNATIONAL, STARA VAS, 
BIZELJSKO: No.1, Cuvee special, suho, 
1995, 11,8%; 
JANEZ ŠEKORANJA, GRABEN • BIZELJSKO: 
Chardonnay, polsladek, pozna trgat-
ev,1997, 11,0% (Slovenski prvak 1998), 
Gamet bois dessert, pol suho, 1999, 
12,4%; 
VINARSTVO SLOVENSKE GORICE - HALOZE, 
; PruJ: Laški rizling, Gorca, sladko, ledeno 
vino, 1990, Renski rizling, sladko, izbor, 
. 1983; 
• VINAG MARIBOR: Penina Royal, suho, 
1998, Vinag; 
• NAJBOLJŠE VINO CELOTNEGA POTOVANJA: 
Laški rizling, sladko, pozna trgatev - iz-
bor 1958, Vinag Maribor; 
• EKSTRA: Martini extra dry, shaken not 
~stirred, Hotel Habakuk, Maribor; 
:, ;-:· -... ~ ... . . \_ . 
"SLOVENSKA GOSTILNA" KOT PROMOTOR 
SLOVENSKE TURISTIČNE PONUDBE 
Ideja o "Slovenski gostilni" ni od včeraj. 
O njej so razmišljali že v začetku devet-
desetih let in jo v premorih poskušali v 
življenje obuditi še vsakih nekaj let, zelo 
aktivno tudi Sekcija za € OStinstvo pri 
OZS. Na SNTO smo idejo obnovili, jo nad-
gradili, okoli sebe zbrali odlično ekipo 
strokovnjakov in projekt "Slovenska go-
stilna" zastavili kot tisti segment promo-
cije Slovenije, ki bo gosta na nevsiljiv na-
čin seznanjal s slovensko kulturo, z 
bogastvom in raznovrstnostjo slovenskih 
jedi in pijač, našim načinom življenja in 
na ta način prispeval k povečanju prepo-
znavnosti in priljubljenosti slovenske 
turistične ponudbe in Slovenije kot drža-
ve. Gre za konkreten korak pri oblikova-
nju novega turističnega proizvoda s ku -
linarično in vinsko doživljajsko ponudbo. 
V drugi fazi, ki je veliko zahtevnejša, pa 
bomo, s podlago na domačem terenu, 
prič..eli s projektom uvajanja slovenskih 
gost iln v tujini. Verjamemo, da se bo s 
konkretno pozitivno izkušnjo gostov v 
slovenskih gostilnah v tujini, ki bodo 
hkrati vir informacij o Sloveniji, krepila 
tudi pozitivna podoba in zaupanje v ka -
kovost slovenske turistične ponudbe. 
FOTOREPORTAŽA: 
1. KARTUZIJA PLETERJE: pater Roman je 
delegaciji pripravil enkratno pokušino 
samostanskega cvička, rumenega muš-
kata in mašnega vina ter treh vrst nji-
hovega enkratnega sira. 
2. VINAG MARIBOR: je pripravil kosilo in po 
njem obsežno vinsko pokušino v vod-
nem stolpu na Lentu. Po pokušini jedi-
rektor Vi naga Borut Kruder Blueju po-
daril Štukljevo vino z dvema prestižni-
ma kozarcema. Mimogrede: organiza-
tor zadnjega obiska Leona Štuklja v 
ZDA je bil Emil Gaspari. 
3. Z IDANICA PRI SEVŠKOVIH NAD KOSTA-
NJEVICO OB KRKI: Marguerite Thomas 
(Wine News) v inšpekciji pred pravim 
jurišem na dolenjske specialitete (glej 
okvir) . Kruh v obliki srca je bil š~ topel 
in je zapeljivo dišal. 
4. MOJSTER ISTENI Č BARBARA INTERNA-
TIONAL, je prikazal tradicionalno huzar-
sko umetnost odpiranja penin s sabljo. 
5. V "REPNICI" PRI ŠEKORANJEVIH: hlad V 
zemljo izkopanih hodnikov je bil bla-
godejen za počitek po vročem dnevu. 
Spredaj sta dr. Janez Bogataj in za njim 
Emil Gaspari. 
6. V SORI PRI MEDVODAH: pred novo sliko 
akademskega slikarja Tomaža Perka z 
leve Emil Gaspari, Franci Jezeršek, An -
thony Dias Blue, v.d. direktorja SNTO 
Franci Križan in dr. Janez Bogataj. 
7. KAKO SE PRILEŽE!!! Po nekajdnevni vin-
ski dogodivščini in po pokušnji pri-
bližno dvestotih vinskih vzorcev, je naj-
bolje steklo dobro ohlajeno pivo v pri-
jetni družbi. 
SLOVENSKA KULINARIKA NA AMERIŠKI PREIZKUŠNJI 
3. ZIDANICA PRI SEVŠKOVIH NAD KOSTANJEVICO OB KRKI 4. MOJSTER ISTENIČ - BARBARA INTERNATIONAL 5. V "REPNICI" PRI ŠEKORANJEVIH 
6. V SORI PRI MEDVODAH 7. KAKO SE PRILEŽE!!! 
7 
8 
Mednarodno priznanje za kakovost ponudbe slovenskih marin -
Slovenske marine na evropskem ekološkem zemljevidu 
Mag. Danica Zorko 
g Modra zastava, prestižni ekowški znak za kakovost in spoštovanje okolja, ki ga marinam in naravnim koP,ališčem po Evropi podelj11je Foundatwn for Environ-mental Education in Europe (FEEE), vihra v letu 2000 tudi v vseh treh slovenskih specializiranih tt1rističnih pristaniščih za navtično-turistični promet, od tega v 
portoroški že šestič zapored! 
Na letošnji razpis Društva za okoljevarst-
veno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) so 
se poleg petih obalnih kopališč in enega 
naravnega kopališča iz notranjosti Slove-
nije prijavile tudi Marina Portorož, Marina 
Izola in Marina Koper. Vse tri so v celoti 
ugodile vsem izjemno strogim kriterijem. 
Poleg osnovnih pogojev, ki jih morajo ma-
rine izpolnjevati že na osnovi slovenske 
zakonodaje, morajo v celoti upoštevati in 
spoštovati še dodatne zahteve, ki jih pred-
pisuje FEEE. Po določilih slovenske zako-
nodaje morajo imeti ustrezne objekte in 
naprave za prevoz in shranjevanje plovil 
na kopnem in v vodi, za spuščanje plovil v 
vodo, za preglede, popravila, vzdrževanje 
in tehnično pomoč, zagotovljena mora biti 
oskrba plovil z gorivom in vodo, oprema 
za reševanje v primeru nesreč ali požarov 
in na voljo objekti za razvedrilo in šport, 
omogočen nakup živil, zagotovljena gos-
tinska ponudba, itd. 
Na zahtevo evropske ekološke fundacije 
FEEE pa morajo poskrbeti še za okoljsko 
vzgojo in ustrezno obveščanje uporabni-
kov marin, zagotavljati varnost plovilom 
in njihovim uporabnikom, preprečiti vsa-
kršno možnost onesnaženja akvatorija z 
odplakami, oljnimi ali naftnimi madeži, 
poskrbeti za primerno javno razsvetljavo, 
zagotavljati in nadzirati vzdrževanje celot-
nega območja marine, še posebej dobro 
organizirati ločeno zbiranje in odstranje-
vanje odpadkov, kontrolirati porabo ener-
gije in vode, poskrbeti, da bo uporabni-
kom marin na voljo dovolj sanitarij, kopal-
nic, pralnic, itd. Merila, ki so jih za pridobi-
tev modre zastave morale spoštovati ma-
rine, so bila že doslej zelo zahtevna, a kot 
napovedujejo v FEEE, bodo od leta 2001 
dalje še ostrejša. 
Zmoglf"ivost, število privezov, 
plovil n potnikov v marinah v letu 
1999 
Zajetje 
Statistični urad RS je v svoji redni publika-
ciji Statistične informacije št. 104, izdani 
17. maja 2000, objavil lanskoletne podat-
ke o navtičnem turizmu, ki se tokrat na-
našajo samo na zmogljivosti ter na pro-
met domačih in tujih plovil in potnikov v 
slovenskih marinah. V letu 1999 je Statis-
tični urad RS namreč prenehal spremljati 
promet tujih plovil, namenjenih razvedrilu 
in športu, v obalnem morju Slovenije, ker 
je usahnil poročevalski vir. 
V mesecu maju leta 1999 je prenehal ve-
ljati še stari jugoslovanski zakon, ki je 
zahteval, da so se morale posadke tujih 
plovil za razvedrilo in šport pri prehodu 
državne meje priglasiti pri Upravi RS za 
pomorstvo in pridobiti plovno dovoljenje. 
V oceni lanskoletnega navtičnega turizma 
torej tokrat prvič manjkajo podatki o šte-
vilu prihodov tujih plovil in potnikov v pri-
stanišča in obalne vode Slovenije, ki se ni-
so zasidrali v kateri od marin. število to-
vrstnih tujih plovil ni bilo zanemarljivo, saj 
je v preteklih letih doseglo blizu 13 tisoč 
plovil s prek 45 tisoč potniki letno. 
Zmogljivost marin 
V vseh treh slovenskih marinah je bilo leta 
1999 na voljo 1618 privezov, 183.000 m' 
vodnih površin s pripadajočimi pomoli in 
43.300 m' prostora za shranjevanje plovil 
na kopnem, od tega 4.200 m' v pokritih 
prostorih. Obseg akvatorija in število pri-
vezov se v zadnjih letih ni spreminjalo. Se-
veda imajo marine priveze prirejene za raz-
lične velikosti oziroma dolžine plovil. Naj-
več privezov (28 %) je namenjenih plovi -
lom velikosti od 8 do 10 metrov, sledijo pri-
vezi za plovila velikosti od 10 do 12 metrov 
(23 %), nato do 6 metrov (19 %) itd. Samo 
47 privezov (slabe tri odstotke) je name-
njenih plovilom daljšim od 20 metrov. 
Vrste plovil 
Leta 1999 je bilo v slovenskih marinah za-
sidranih 4.386 plovil, od tega 3.164 ali 72 
odstotkov v morju in 1.222 ali 28 odstot-
kov na kopnem. Med posameznimi vrsta-
mi plovil so prevladovale motorne jahte 
(2.191 ali 50 %), 1.796 ali 41 odstotkov je 
bilo jadrnic in 399 ali 9 odstotkov vseh 
drugih vrst plovil. Za sorazmerno velik de-
lež plovil (35 %) so sklenjene pogodbe za 
daljše varovanje, zato jih marine evidenti-
rajo kot stalno zasidrana plovila, 65 od-
stotknv plovil pa se je ustavilo v marinah 
prehodno oziroma za krajši čas. 
Po dolžini so bila najpogostejša plovila od 
8 do 10 m (26 %), nato od 10 do 12 m (25,8 
%), nato plovila od 6 do 8 metrov (19 %), 
nato od 12 do 15 metrov (15 %) itd. 
Na največ plovilih zasidranih v akvatoriju 
slovenskih marin sta v letu 1999 vihrali 
nemška (835 plovil) in italijanska (828 
plovil) zastava ter na skoraj enakem števi-
lu plovil avstrijska (656 plovil) in slovens-
ka (653) zastava. Na manjšem številu plo-
vil so vihrale tudi zastave Francije (34 plo-
vil), Velike Britanije (30 plovil), Nizozem-
ske (20 plovil), Hrvaške (15 plovil) itd. 
število potnikov 
Na plovilih v morju in na kopnem je bilo 
nastanjenih 5.542 oseb in registriranih 
20.676 prenočitev. Prenočitev v marinah 
je bilo nekaj več kot so jih na primer leta 
1999 zabeležili v Celju, ali v Cerknem, ali v 
Radovljici oziroma skoraj toliko, kot so jih 
evidentirali v Lipici ali v Murski Soboti. 
Glede na zastavo države, pod katero so 
bila v akvatoriju slovenskih marin zasidra-
na plovila, so bili med navtičnimi gosti (in 
tudi po številu ustvarjenih prenočitev) na 
prvem mestu Italijani (4.865 prenočitev) . 
Na drugo mesto so se uvrstili Nemci s 
4.513 prenočitvami, na tretje Avstrijci s 
3.318 prenočitvami in na četrto Slovenci s 
3.164 prenočitvami. Delež gostov in pre-
nočitev iz ostalih držav je bil manjši. 
• 27,2 % Italija 
27,2 % Nemčija 
• 20,8 % Avstrija 
• 19,5 % Slovenija 
• _5,3 % druge države 
( 
Obisk marin po mesecih 
število stalno aboniranih plovil se po me-
secih ne spreminja bistveno. Leta 1999 jih 
je bilo največ varno zasidranih v mesecih 
oktober (936 plovil), november (933 plo-
vil) in december (931 plovil) in najmanj v 
mesecu januarju (873 plovil), zato pa je 
močno nihal mesečni obisk prehodnih 
plovil. Največ prehodnih plovil se je usta-
vilo v slovenskih marinah v času od aprila 
do konca septembra (87,4 %) in najmanj v 
mesecu januarju (samo 0,7 %). Močno je 
izstopal mesec avgust, ko so v vseh treh 
marinah gostili skoraj četrtino vseh plovil 
(22 %). Plovila, ki so zakupila priveze za 
daljše časovno obdobje, so bila zasidrana 
v slovenskih marinah v povprečju 302 dni, 
prehodna plovila pa so ostala v povprečju 
samo 5 dni. 
2000 
1000 
11 111 IV V VI VII VIII IX X XI XII 
Analogno z nihanjem števila plovil po 
posameznih mesecih, se je spreminjalo 
tudi število potnikov na plovilih in število 
njihovih prenočitev 
Kot zanimivost povejmo še to, da je za vz-
drževanje in urejanje vseh treh slovenskih 
marin, za oskrbo in varovanje plovil in za 
dobro počutje gostov skrbelo vsega sku-
paj 110 zaposlenih. 
Ciper: trije turisti na enega prebivalca 
Jure Juteršek 
Otok Ciper je v Sloveniji bolj poznan kot Prif/ubljen sredozemski turistibii cilj in manj kot rojstni kraj boginje Afrodite ter najdišče bogatih ostankov več kot 9000-
letne zgodovine. Lani je Ciper obiskalo okoli 2000 slovenskih turistov. Lahko bi jih bilo še vec, vendar ime otoka v slovenski javnosti povezt1J.emo tudi s politčnimi 
težavami ( delitvijo na nepriznani turški del in grškim ozemljem ter navzočnostjo mirovnikov OZN, tudi slovenskih). Ciper je sk11paj s Slovenijo v skupini kandidatk 
za vstop v Evropsko unijo. Pomena t11rizma se na Cipru zavedajo že od svoje osanwsvojitve leta 1969. Tedaj so ustanovili Cyprus To11rist Organization (v nadaljevanju 
CTO) -Nacionalno turistično organizacijo Cipra, katere cilj je organizirati in promovirati ciprski t11rizem s pomočjo vseh nwžnosti in virov, ki so jim na razpolago. 
SestavaCTO 
CTO upravlja devet članski upravni odbor, 
katerih mandat traja tri leta in večinoma 
izhajajo iz turističnega gospodarstva. 
Organizacijo vodi generalni direktor in jo 
teškem planiranju, marketinških akcijah, 
ustavitvi prodaje, organizaciji seminarjev 
in izobraževanja pod vodstvom CTO, zni-
žanju cen hotelskih storitev ... 
Statistika 
UPRAVNI ODBOR 
Na otoku (grški del), ki šeje malo manj 
kot 750.000 prebivalcev, se je v letu 1998 
prihod turistov povečal za 6,5 % in dose-
gel 2.222.706 prihodov (1997 - 2.088.000 
prihodov), kar je rezultat povečanja pri-
hodov turistov iz Velike Britanije (20 %) 
in manj pomembnega povečanja priho-
dov iz Italije, Skandinavije, vzhodne Evro-
pe in Irske. 
GENERALNI DIREKTOR 
VODJA ODNOSOV 
Z JAVNOSTMI 
Na Cipru lahko natančno spremljajo pri-
hod in sestavo turistov, saj je zaradi oto-
ške lege mogoč dostop le po morju ali 
zraku, kar pa jim daje natančne statistič­
ne informacije. MARKETING 
(PROMOCIJA) 
PREDSTAVNIŠTVA 
V TUJINI 
sestavljajo štirje oddelki: administrativni 
oddelek, oddelek načrtovanja, oddelek 
promocije in oddelek za produktno vode-
nje. CTO deluje po vsem grškem delu oto-
ka, torej na sedežu organizacije v Nikozi-
ji, skozi regionalne turistične organizaci-
je, pod okrilje CTO spadajo tudi inšpekcij-
ske pisarne, vodi pa tudi marino v Larna-
ki ter predstavništva v tujini. 
Devetčlanski upravni odbor odloča o pro-
računu za prihodnje leto, izdatkih tekoče­
ga leta ter oglaševalskih akcijah in drugih 
promocijskih programih v tujini, preučuje 
in odobrava klasifikacijo hotelov, odobri 
ali prekliče delovanje hotelov in njihovih 
vodstev (toda samo v hotelih, ki so v lasti 
CTO) in upravljanja s kulturno dediščino. 
Upravni odbor CTO odloča tudi o sanaciji 
plaž (ki so last CTO in jih dajo v najem za 
določen čas), tiskanju turističnih pro-
spektov, strategiji organizacije in delova-
nja CTO, izbiri oglaševalskih agencij in 
sodelovanju CTO s tujimi PR agencijami, 
s pomočjo katerih dvigujejo prepoznav-
nost med tujimi javnostmi. 
Vodstvo CTO nenehno skrbi tudi za izpo-
polnjevanje zaposlenih ter jih pošilja na 
različne delavnice, izobraževalne progra-
me in seminarje, saj jih je na CTO zapo-
slenih 264 - od tega 118 na sedežu nacio-
nalne turistične organizacije (na sedežu 
je tudi oddelek, ki je med drugim specia-
liziran za incoming iz Slovenije), 85 jih 
dela na lokalni ravni, 61 pa v predstav-
ništvih v tujini. Mimogrede: Ciper je otok, 
velik 9251 kvadratnih kilometrov, torej je 
pol manjši od Slovenije. če odštejemo še 
tretjino ozemlja, ki je pod turško oblast-
jo, turistični Ciper torej meri nekaj manj 
kot tretjino Slovenije. CTO ima kar 264 
zaposlenih, Slovenska nacionalna turi-
stična organizacija pa 18. 
CTO ima tudi strokovni svet, katerega čla­
ni so generalni direktor CTO in predstav-
niki strateško pomembnih turističnih 
podjetij. Svet ima zgolj svetovalno in 
nadzorovalno vlogo pri vodstvu CTO. 
Strokovni svet se sestane enkrat meseč­
no in med drugim razpravlja tudi ostra-
NA RTOVANJE 
RAZISKOVANJE 
STATISTIKA 
MARINA 
LARNAKA 
ODDELEK 
TURISTIČNE 
INŠPEKCIJE 
Načini financiranja proračuna CTO 
Turistična organizacija Cipra napaja svoj 
proračun z denarjem davkoplačevalcev, 
vendar pa dodaten del prisluži z oddaja-
njem gostinskih obratov za določeno ob-
dobje. Gostinske obrate, javne plaže ter 
Marino v Larnaki, ki so v lasti CTO, stalno 
nadzorujejo inšpektorji, ki so zaposleni 
pri CTO in tako obdržijo raven storitve na 
visoki zagotovljeni ravni. Del prihodkov 
dobijo tudi kot odstotek od vrednosti go-
stinskega računa, v prihodnosti pa name-
ravajo dodati še prihodek od turizma v 
starih, vendar prenovljenih vaseh, ki so 
prav tako v lasti CTO. 
Politika in cilji 
Cilj CTO je na področju promocije in ogla-
ševanja umestiti Ciper kot edinstveno tu-
ristično destinacijo v vzhodnem Medite-
ranu, ki ponuja celovit turistični produkt 
in presega samo ponudbo sonca in morja 
saj ji doda kulturno izročilo, značaj in go-
stoljubnost. Glavni cilj je ustvariti edin-
stveno prepoznavnost Cipra na vseh po-
membnejših emitivnih turističnih trgih. 
CTO se predstavlja tudi na sejmih in bor-
zah, v letu 1998 so se udeležili kar 93 
borz in sejmov, svojo udeležbo bodo pa 
še razširili in drugo leto nameravajo raz-
stavljati tudi v Sloveniji na sejmu Alpe 
Adria. 
CTO je leta 1998 povabila na Ciper 1099 
tour operatorjev, 459 organizatorjev kon-
ferenc, 368 novinarjev, 133 članov TV 
ekip, 717 nagrajencev in znanih osebnos-
ti kar skupno znese 2464 oseb. 
TABELA 1: STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV JE RAZVIDNA IZ SPODNJE TABELE. 
PRIHODKI IN ODHODKI ao ZA LETO 1998 V USD 
Prihodki 
Državni proračun 
Hotelski prihodki 
Odstotkovni prihodek od zneska na računu gostinskih storitev 
Plačilo licenc 
Prihodek od najemine gost. objektov in ostalega premoženja CTO 
Drugi viri 
Skupaj 
Odhodki 
Plače 
Nadomestila in ostale ugodnosti 
Stroški administracije 
Promocija 
Organizacija in razvoj turizma 
Izobraževanje 
Larnaka Marina 
Različni odhodki 
Uravnava (stroški povezani z inflacijo in podobno) 
Skupaj 
Čisti prihodek/ izguba 
Presežek za leto 1998 
1997 1998 
8.125.000 8.125.000 
1.318 2.153 
6.451 9.803 
303.381 300.260 
414.001 432.899 
527-460 438.599 
9.371.807 9.808.716 
2.404.813 2.404.700 
297.289 221.556 
229.411 220.914 
6.151.524 6.202.712 
497.1186 470.739 
15.025 9.466 
58.082 57.394 
65.229 52.987 
156.652 154.659 
9.875.212 9.812.002 
(503.405) (3-286) 
191.067 89.974 
CTO je naredil velik korak k vzpodbuditvi 
izven sezonskih prihodov še posebej v 
zimskem času in tudi razvoju specializira-
nih oblik turizma, kot so konferenčni turi-
zem, kmečki turizem, arheologija, kultur-
ni verski turizem ... 
Ciper je imel zaradi svoje izvrstne geograf-
ske pozicije pomembno vlogo v prometu 
med Bližnjim vzhodom in Evropo že od 
nekdaj, ta pa mu je pomagala tako pri eko-
nomskem kot tudi pri turističnem· razvoju. 
CTO ima kar 264 zapos lenih, od tega 118 na 
sedežu CTO. Na sliki del zaposlenih, pri čemer nji-
hovi honorarni sodelavci niso vključeni. Za primer-
javo: Slovenska nacionalna turistična organizacija 
ima 18 redno zaposlenih (na sedežu in v treh pred-
stavništvih v tujini). 
Vodstvo CTO velik pomen daje tudi izpopolnje-
vanju zaposlenih ter za njih redno organizira ra-
zlične delavnice, izobraževalne programe in semi-
narje na teme, kot so Evropska unija, /SO 9000, in-
ternet, komuniciranje, razvijanje in promocija tur-
ističnega produkta, upravljanje s človeškimi viri, 
kakovost storitev, turistično vodenje itd. 
9 
10 
Etični kodeks v turizmu 
Svetovna turistična organizacija z Etimim kodeksom v turizmu postavlja temelje za mzvoj turizma na prebodu v novo tisočletje. 
Etični kodeks v turizmu (The Globa! Code of 
Ethics for Tourism) predstavlja priporočila za 
odgovoren in trajnosten razvoj svetovnega 
turizma na začetku novega tisočletja. Doku-
ment se opira na podobne deklaracije in ko-
dekse iz turistične in potovalne industrije iz 
preteklosti, pri tem pa dodaja novo razmišlja-
nje, ki odseva našo spreminjajočo se družbo 
na prehodu v novo tisočletje . Ker se bo obseg 
mednarodnega turizma po napovedih WTO v 
naslednjih dvajsetih letih potrojil, člani Sve-
tovne turistične organizacije (World Tourism 
Organization) menijo, da bo prisotnost Etič­
nega kodeksa v turizmu zmanjšala negativen 
vpliv turizma na okolje in kulturno dediščino, 
pri tem pa povečala število prednosti, ki jih 
bodo imeli prebivalci turističnih krajev. 
Potrebo po kodeksu so izrazili na zaključku 
srečanja generalne skupščine Svetovne tur-
istične organizacije (WTO General Assembly) 
v Istanbulu leta 1997. V naslednjih dveh letih 
je WTO ustanovil poseben odbor za pripravo 
Etičnega kodeksa, generalni sekretar in 
pravni svetovalec WTO sta pripravila osnutek 
dokumenta skupaj s Poslovnim svetom WTO 
(WTO Business Council) , z Regionalnimi 
komisijami WTO (WTO's Regional Commis-
sions) in Izvršnim svetom WTO (WTO Execu-
tive Council). 
Aprila leta 1999 je bila na srečanju Komisije 
Združenih Narodov o podpori razvoja (The 
United Nations Commission on Sustainable 
Development) v New Yorku sprejeta ideja o 
kodeksu, Svetovno turistično organizacijo 
pa so zaprosili za dodatna sredstva iz pri-
vatnega sektorja ter nevladnih in delavskih 
organizacij. Več kot 70 držav članic WTO in 
ostalih organizacij je poslalo svoje pred-
loge o kodeksu. Rezultat obsežnega posve-
tovanja je 10 točk Etičnega kodeksa v turiz-
mu, ki so bile soglasno sprejete oktobra 
1999 na srečanju Generalne skupščine WTO 
v Santiagu. 
Kodeks vključuje devet členov, ki poudarjajo 
'pravila igre' za turistične kraje, vlade, tur-
istične operaterje, delavce za razvoj turizma, 
potovalne agente, turistične delavce in za 
popotnike same. Deseti člen zajema uveljavl-
janje pomoči pri nesporazumih in prvič pred-
satvlja mehanizem, ki bo imel moč uveljaviti 
zapisano. Temeljil bo na sporazumu Sve-
tovnega odbora za etiko v turizmu (World 
Committee on Tourism Ethics), ki ga bodo 
sestavljali člani vsake regije sveta in pred-
stavniki vsake skupine udeležencev v tur-
ističnem sektorju - vlada, privatni sektor, 
delavske in nevladne organizacije. 
"Etični kodeks v turizmu je mišljen kot 'živi 
dokument'. Preberite ga, širite ga povsod, 
kjer lahko, vključujte se v njegovo izvrše-
vanje. Samo z vašim sodelovanjem lahko 
varujemo prihodnost turistične industrije 
ter razširimo prispevek sektorja h gospo-
darski rasti, miru in razumevanju med dr-
žavami sveta" je v uvodu zapisal Frances-
co Frangiali, generalni sekretar Svetovne 
turistične organizacije. 
UVOD 
Mi, člani WTO, smo se zbrali na zasedanju ge-
neralne skupščine v Santiagu, Čile, na prvi 
dan oktobra 1999, 
• da ponovno potrdimo cilje 3. člena Statuta 
WTO in da se ponovno zavemo "odločilne in 
osrednje" vloge te organizacije, kot jo prizna-
va Generalna skupščina Združenih Narodov; 
to je pospeševanje in razvijanje turizma s cil-
jem prispevanja k gospodarskemu razvoju, 
mednarodnemu razumevanju, miru, blaginji in 
vsesplošnemu spoštovanju in upoštevanju 
človekovih pravic in osnovni svobodi za vse, 
ne glede na raso, spol, jezik ali versko 
prepričanje; 
• globoko verjamemo, da turizem preko 
spontanih in neposrednih stikov med moš-
kimi in ženskami različnih kultur in načinov 
življenja predstavlja glavno silo za mir, pri -
jateljstvo in razumevanje med ljudmi sveta; 
• da se držimo principa o varovanju okolja, 
gospodarskemu razvoju in da se vidno bori-
mo proti revščini, kot je bilo to izraženo na 
srečanju Združenih Narodov "Earth Sum mit" 
leta 1992 v Rio de Jaineru in v 21. Zapisniku 
(Agenda 21), sprejetem ob tej priložnosti, 
• da upoštevamo hitro in neprekinjeno rast 
turistične dejavnosti v preteklosti in pri-
hodnosti, zaradi različnih razlogov, kot so: 
sprostitev, posel, kultura, vera ali zdravje in 
da upoštevamo njene močne pozitivne in neg-
ativne vplive na okolje, gospodarstvo, njen 
vpliv na družbo držav, od koder ali kamor pri-
hajajo turisti, na krajevne skupnosti in prebi-
valce, prav tako kot njen vpliv na mednaro-
dne odnose in trgovino; 
• naš cilj je, da promoviramo odgovoren, vz-
držljiv in vsem dostopen turizem v okviru 
pravice vseh ljudi, da izkoristijo svoj prosti 
čas za zabavo ali potujejo s spoštovanjem do 
različnih družb vseh narodov; 
• prepričani smo, da lahko svetovni turizem v 
celoti pridobi s tem, da deluje v okolju, ki 
ceni tržno gospodarstvo, privatno podjet-
ništvo in prosto trgovino, vse to pa poveča 
njegove pozitivne učinke na ustvarjanje bo-
gastva in možnosti dodatnih delovnih mest; 
• prav tako smo prepričani, da je odgovoren 
in vzdržljiv turizem z upoštevanjem nekaterih 
načel in pravil nezdružljiv z naraščajočo liber-
alizacijo razmer, ki vladajo v ponudbi tur-
ističnih uslug, pod čigar zaščito delujejo pod-
jetja tega sektorja in menimo, da je v tem 
sektorju možno združiti gospodarstvo in 
ekologijo, okolje in razvoj, odprtost do med-
narodne trgovine in zaščito družbene in kul-
turne identitete; 
• upoštevamo, da imajo pri takem pristopu 
vsi sodelujoči v turističnem razvoju -' državne, 
regionalne in krajevne vlade, podjetja, 
poslovne organizacije, delavci v sektorju, 
nevladne organizacije in vse druge vrste or-
ganizacij, ki spadajo v turistično industrijo, 
prav tako kot gostiteljske skupnosti, mediji in 
turisti drugačno, toda skupno odgovornost v 
individualnem in družbenem razvoju turizma 
in da bo oblikovanje njihovih individualnih 
pravic in dolžnosti prispevalo k uresničitvi 
t~ga cilja, 
• obvezujemo se, da bomo uresničevali cilje, 
ki jih je sprejel WTO s 346. (XII) sklepom na 
zborovanju Generalne skupščine leta 1997 v 
Istanbulu, da bomo spodbujali pristno sode-
lovanje med javnimi in privatnimi sektorji v 
razvoju turizma in da se bo to sodelovanje 
razširilo na odprt in uravnovešen način tudi 
med državami, od koder in kamor prihajajo 
turisti in med njihovimi turističnimi industrija-
mi, 
• opiramo se na Manilsko deklaracijo (Manila 
Declarations) iz leta 1980 o svetovnem turiz-
mu in na deklaracijo iz leta 1997 o Druž-
benem vplivu turizma (Social lmpact of 
Tourism), prav tako kot na Turistično ustavo 
(Tourism Bill of Rights) in Turistični kodeks 
(Tourist Code) sprejet v Sofiji leta 1985 pod 
zaščito WTO, toda mislimo, da je potrebno 
naštete listine dopolniti s skupnimi načeli za 
njihovo interpretacijo in uporabo, po katerih 
bodo vsi udeleženci v turističnem razvoju de-
lovali na začetku 21. stoletja. 
Za namene te listine smo uporabili defini-
cije in klasifikacije, kot na primer "obisko-
valec" ("visitor"), "turist" ("tourist") in "tu-
rizem" ("tourism"), sprejete na Mednarodni 
konferenci v Ottawi (Ottawa lnternational 
Conference), ki je trajala od 24. do 28. junija 
1991 in ki jih je leta 1993 sprejela Statistična 
komisija Združenih Narodov (United Nations 
Statistical Commission) na svoji sedemindva-
jseti seji. 
še posebej pa se opiramo na naslednje lis-
tine: 
• Svetovna deklaracija o človekovih pravicah 
(Universal Declaration of Human Rights), 
sprejeta 10. decembra 1948; 
• Mednarodni sporazum o ekonomskih, so-
cialnih in kulturnih pravicah (lnternational 
Covenant on Economic, Social and Cultural 
Rights), sprejet 16. decembra 1966; 
• Mednarodni sporazum o civilnih in politič­
nih pravicah (lnternational Covenant on Civil 
and Political Rights), sprejet 16. decembra 
1966; 
• Varšavska konvencija o zračnem prevozu 
(Warsaw Convention on Air Transport), spre-
jeta 12. oktobra 1929; 
• Konvencija o mednarodnem civilnem letal-
stvu v Chicagu (Chicago Convention on lnter-
national Civil Aviation), sprejeta 7. decembra 
1944, in v zvezi s tem tudi sporazumi v 
Haagu, Montrealu in Tokiu; 
• Konvencija o carinskih zvezah za turizem 
(Convention on Customs Facilities for Tou-
rism), sprejeta 4. julija 1954 in njena sklepna 
listina (Protocol); 
• Konvencija o zaščiti svetovne kulturne in 
naravne dediščine (Protection of the World 
Cultural and Natura! Heritage), sprejeta 23. 
novembra 1972; 
• Manilska deklaracija o svetovnem turizmu 
(Manila Declaration on World Tourism), spre-
jeta 10. oktobra 1980; 
• Sklep šestega zborovanja generalne skup-
ščine WTO (Resolution of the Sixth General 
Assembly of WTO) v Sofiji, ki zajema Tu-
ristično ustavo (Tourism Bill of Rights) in Tur-
istični kodeks (Tourist Code), sprejet 26. sep-
tembra 1985; 
• Konvencija o otrokovih pravicah (Conven-
tion on the Rights of the Child), sprejeta 26. 
januarja 1990; 
• Sklep devetega zborovanja generalne 
skupščine Svetovne turistične organizacije 
(Resolution of the Ninth General Assembly 
WTO), sprejet 4. oktobra 1991 v Buenos Aire-
su, ki govori predvsem o potovalnih možnos-
tih in varnosti turistov; 
• Deklaracija o okolju in razvoju v Riu (Rio 
Declaration on the Environment and Deve-
lopment), sprejeta 13. junija 1992; 
• Splošni sporazum o trgovini in storitvah 
(General Agreement on Trade and Services), 
sprejet 15. aprila 1994; 
• Konvencija o biološki raznolikosti (Conven-
tion on Biodiversity), sprejeta 6. januarja 
1995; 
• Sklep enajstega zborovanja generalne 
skupščine Svetovne turistične organizacije 
(Resolution of the Eleventh General Assem-
bly of WTO) v Kairu o prekinitvi organizirane 
spolnosti v turizmu, sprejet 22. oktobra 1995; 
• Stockholmska deklaracija 28. avgusta 
1996 proti spolnemu zlorabljanju otrok v ko-
mercialne namene (Commercial Sexual Ex-
ploitation of Children); 
• Manilska deklaracija o družbenem vplivu 
turizma (Manila Declaration on the Social lm-
pact ofTourism), sprejeta 22. maja 1997; 
• Konvencije in predlogi, ki jih je sprejela • 
Mednarodna delavska organizacija (lnterna-
tional Labour Organization) na področju 
skupnih konvencij; prepovedi prisilnega dela 
in dela otrok, zaščita pravic avtohtonih naro-
dov, enakopravnost in prepoved diskrimina-
cije na delovnem mestu; 
• Potrjujemo pravico do turizma in svobode 
turističnega gibanja in izražamo našo željo za 
promocijo nepristranske, odgovorne in tra-
jnostne svetovne turistične ureditve, katere 
prednosti si bodo delili vsi člani družbe v 
skladu z odprtim in liberalnim mednarodnim 
gospodarstvom in svečano sprejmemo načela 
Etičnega kodeksa v turizmu. 
NAČElA 
1. člen 
PRISPEVEK TURIZMA K SKUPt,IEMU RAZUMEVA-
NJU IN SPOŠTOVANJU MED LJUDMI IN NARODI 
Razumevanje in spodbujanje etičnih vrednot, 
ki so skupne človeštvu, strpnost in spošto-
vanje različnih verskih, filozofskih in moralnih 
prepričanj so temelj in posledica odgovorne-
ga turizma; udeleženci v turističnem razvoju 
in turisti sami naj se zanimajo za družbene in 
kulturne običaje vseh, narodov, vključno z 
običaji manjšin in avtohtonih narodov, pre-
poznajo naj tudi njihovo pravo vrednost; 
Turistične aktivnosti se naj izvajajo v skladu z 
značilnostmi in običaji regij in držav gostite-
ljic in s spoštovanjem njihovih zakonov, obi-
čajev in navad; 
Gostiteljske skupnosti in krajevni strokovnja-
ki n~j se spoznajo s turisti, ki jih obiščejo, jih 
spoštujejo ter se pozanimajo o njihovem na-
činu življenja, okusu in pričakovanjih; izobra-
ževanje in usposabljanje strokovnjakov pri-
speva k gostoljubni dobrodošlici; 
Naloga javnih oblasti je, da omogočijo zaščito 
turistov in obiskovalcev ter njihovega imetja; 
še posebej morajo paziti na varnost tujih tur-
istov, ki so občutljivi na določenem področju; 
omogočiti jim morajo specifične informacije, 
zaščito, varnost, zavarovanje in pomoč, ki jo 
potrebujejo; vsakršen napad, žaljivka, ugra-
bitev ali grožnja, namenjena turistom ali tur-
ističnim delavcem, prav tako kot kakršnokoli 
namerno uničevanje turističnih objektov ali 
delov kulturne/naravne dediščine mora biti 
kaznovano v skladu z državnimi zakoni; 
Turisti in obiskovalci ne smejo med potovan-
jem povzročiti kaznivega dejanja ali dejanja, 
ki se v tisti državi po zakonu smatra za kazni-
vega, prav tako se morajo vzdržati dejanj, ki 
so žaljiva za prebivalce obiskanega kraja, ali 
dejanj, ki uničujejo njihovo okolje; izogibati 
se morajo prekupčevanju z drogami, orož-
jem, starinami, zaščitenimi vrstami in proiz-
vodi ali snovmi, ki so nevarne ali prepoveda-
ne z državnimi predpisi; 
Turisti in obiskovalci so odgovorni za to, da 
se še pred odhodom seznanijo z značilnostmi 
države, ki jo nameravajo obiskati; zavedati se 
morajo tveganja v zvezi z varnostjo in zdrav-
jem v obiskani državi in se obnašati tako, da 
bodo zmanjšali takšna tveganja; 
2.člen 
TURIZEM KOT SREDSTVO ZA INDIVIDUALNO IN 
SKUPNO IZPOLNITEV 
Turizem kot aktivnost, ki je največkrat pove-
zana s počitkom, sprostitvijo, športom in do-
stopom do kulture in narave, mora biti orga-
niziran in izvajan kot privilegiran način indivi-
dualne in skupinske izpolnitve; ko izvajamo 
to dejavnost na nepristranski način, nam 
predstavlja nenadomestljiv dejavnik samo-
izobraževanja, skupne strpnosti in učenja o 
zakonitih razlikah med narodi in njihovi kul-
turni raznolikosti; 
Pri izvajanju turističnih dejavnosti moramo 
spoštovati enakost med spoloma; spodbujati 
moramo človekove pravice in še posebej indi-
vidualne pravice najbolj občutljivih skupin, 
med katerimi so tudi otroci, starejši, prizade-
ti, etnične manjšine in avtohtoni narodi; 
Vsakršno izkoriščanje ljudi, še posebej spol-
no (zlasti kar se tiče otrok) in ostali konflikti 
proti osnovnim ciljem turizma so v nasprotju 
s turizmom in mednarodnimi zakoni in morajo 
biti kot takšni preganjani s sodelovanjem 
vseh vključenih držav in kaznovani brez po-
puščanja po državni zakonodaji obeh držav; 
države, ki jo turist obišče in države od koder 
prihaja, tudi če turist izvaja nezakonita deja-
nja na tujem; 
Potovanja zaradi verskih, zdravstvenih in izo-
braževalnih razlogov, in zaradi kulturnih in je-
zikovnih izmenjav moramo še posebej spod-
bujati, ker predstavljajo najbolj pozitivne obli-
ke turizma; 
Spodbujati moramo uvajanje takšnih tem v 
učni načrt, kot so vrednost turističnih izmen-
jav, njihove gospodarske, družbene in kultur-
ne prednosti ter tveganja; 
3. člen 
TURIZEM KOT DEJAVNIK TRAJNOSTNEGA 
RAZVOJA 
Vsi udeleženci v turističnem razvoju moramo 
varovati naravno okolje z namenom, da bomo 
dosegli trdno, neprekinjeno in vzdržljivo go-
spodarsko rast, ki bo enakovredno zadovolji-
la potrebe in cilje sedanjih in prihodnjih gene-
racij; 
Dati moramo prednost vsem oblikam turistič­
nega razvoja, ki spodbujajo ohranjanje drago-
cenih naravnih bogastev, še posebej vode in 
energije, in takšnim, ki se izogibajo nepotreb-
nemu trošenju, vsem tem oblikam turizma pa 
morajo pomagati tudi državne, regionalne in 
krajevne oblasti; 
Nihanje v številu turistov, glede na čas in pro-
stor, še zlasti zaradi šolskih počitnic in plača­
nih dopustov, predstavlja velik pritisk za turi-
zem, zato bi morali uvesti bolj enakomerno 
razdeljene počitnice, ki bi poleg zmanjšanja 
pritiska turističnih dejavnosti na okolje tudi 
povečale pozitiven učinek na turistično indu-
strijo in krajevno gospodarstvo; 
Turistično infrastrukturo in dejavnosti mora-
mo oblikovati tako, da bomo zaščitili naravno 
dediščino, njen ekosistem in biološko razno-
likost, in da bomo ohranili ogrožene vrste v 
naravi; udeleženci v turističnem razvoju, še 
posebej strokovnjaki, pa bi se morali dogovo-
riti o uvedbi omejitev njihovih dejavnosti, še 
zlasti ko se te izvajajo na občutljivih področ­
jih, kot so: puščave, polarna, visokogorska in 
obmorska področja, tropski gozdovi ter moč­
virja; takšni kraji so primerni za naravne re-
zervate ali za zaščitena področja.; 
Naravni turizem in ekoturizem sta še prav po-
sebej koristna za obogatitev in izboljšanje po-
ložaja turizma, če seveda spoštujeta naravno 
dediščino in krajevno prebivalstvo in če delu-
jeta v skladu z zmožnostmi področja; 
4-člen 
TURIZEM KOT DEJAVNOST, KI UPORABLJA 
KULTURNO DEDIŠČINO ČLOVEŠTVA IN SODELUJE 
PRI NJENI IZBOLJŠAVI 
Turistična bogastva pripadajo skupni dedišči­
ni človeštva; skupnosti, kjer se nahajajo, ima-
jo še posebne pravice in dolžnosti do njih; 
Turistična politika in dejavnosti se morajo iz-
vajati z ozirom na umetniško, arheološko in 
kulturno dediščino, ki jo morajo varovati in 
prenesti na prihodnje rodove; posebna skrb 
naj bo namenjena ohranitvi spomenikov, ka-
pelic in muzejev, prav tako kot varovanju ar-
heoloških in zgodovinskih področij, ki morajo 
biti dostopna turistom; spodbujati moramo 
javni dostop do kulturnih posesti in spomeni-
kov, ki so v zasebni lasti, s spoštovanjem last-
nikovih pravic; turisti naj imajo dostop tudi 
do verskih zgradb, brez predsodkov do narav-
nih potreb čaščenja; 
Finančni viri, pridobljeni iz obiskov kulturnih 
področij in spomenikov naj se vsaj delno upo-
rabljajo za obnovitev, varovanje, razvoj in 
ureditev te dediščine; 
Turistična dejavnost naj bo organizirana na 
tak način, da bo omogočila preživetje in na-
predovanje tradicionalnih kulturnih proizvo-
dov, ročne obrti in folklore in ne njihov pro-
pad ali standardizacijo; 
5. člen 
TURIZEM KOT DOBIČKONOSNA DEJAVNOST 
ZA DRŽAVE IN SKUPNOSTI 
Prebivalci turističnih krajev bi morali biti po-
vezani s turističnimi dejavnostmi in se enako-
pravno vključevati v gospodarski, družbeni in 
kulturni "dobiček", ki ga prinaša turizem, še 
posebej pa v ustvarjanje posrednih in nepo-
srednih delovnih mest, ki nastanejo kot po-
sledica turističnih dejavnosti; 
Turizem kot dejavnost naj pomaga pri dvigo-
vanju življenjskega standarda obiskanih kra-
jev in zadovolji potrebe njihovih prebivalcev; 
načrtovanje arhitekturnih objektov in delova-
nje turističnih središč naj vključuje prebivalce 
v krajevno gospodarsko in družbeno struktu-
ro, kolikor je to mogoče; kjer so spretnosti 
enakovredne, moramo dati prednost lokalni 
delovni sili; 
Posebno pozornost moramo nameniti speci-
fičnim problemom obmorskih krajev, otokov, 
občutljivih podeželskih in gorskih področij, za 
katere turizem ponavadi prestavlja redko 
priložnost za razvoj, kljub propadanju tradi-
cionalnih gospodarskih dejavnosti; 
Turistični strokovnjaki, še posebej investitor-
ji, ki delujejo po predpisih javnih oblasti, naj 
izvedejo študije vpliva njihovih razvojnih pro-
jektov na okolje in naravo; prav tako pa naj 
pripravijo jasne in objektivne podatke o nji-
hovih načrtovanih programih in o njihovih 
vplivih, o njihovi vsebini naj seznanjajo tudi 
prebivalce; 
6. člen 
OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI RAZVOJU 
TURIZMA 
Turistični strokovnjaki so dolžni posredovati 
turistom objektivne in odkrite podatke o nji-
hovem kraju potovanja, pogojih potovanja, 
gostoljubnosti in bivanju; prepričati se mora-
jo, da stranke razumejo pogodbo, ceno in 
kvaliteto storitev in da so seznanjeni s finanč­
nim nadomestilom, ki ga dobijo v primeru 
enostranske prekinitve pogodbe; 
Turistični strokovnjaki (v kolikor je situacija 
odvisna od njih) naj skupaj z javnimi oblastmi 
poskrbijo za ljudi, ki pri njih iščejo pomoč gle-
de vam.osti, preprečitev nesreč, zdravstvene-
ga varstva in varnosti hrane; prav tako naj po-
skrbijo za obstoj primernih sistemov zavaro-
vanja in pomoči; upoštevajo naj obveznosti, 
ki so opisane v državnih predpisih in naj pla-
čajo ustrezno nadomestilo v primeru, da ne 
bodo upoštevali pogodbenih obveznosti; 
Turistični strokovnjaki, v kolikor je to odvisno 
od njih, naj prispevajo h kulturni in duševni iz-
polnitvi turistov in naj jim dopustijo med po-
tovanjem ohraniti njihove verske običaje; 
Javne oblasti držav, od koder ali kamor priha-
jajo turisti, naj skupaj z zadevnimi strokovnja-
ki in njihovimi organizacijami zagotovijo po-
trebne mehanizme, ki bodo pomagali turis-
tom povratek v domovino, v primeru bankro-
tiranja podjetja, ki je organiziralo njihovo po-
tovanje; 
Vlada ima pravico · in dolžnost· še posebej v 
krizni situaciji, da obvesti svoje državljane o 
težkih razmerah ali nevarnostih, ki jih lahko 
doživijo v tujini; njena odgovornost pa je, da 
ne poda takšnih informacij na nepravičen in 
pretiran način in da se vzdrži predsodkov proti 
turistični industriji države gostiteljice in proti 
interesom njenih operaterjev; vsebina poto-
valnih priporočil naj bo pripravljena v sodelo-
vanju z oblastmi države gostiteljice in zadev-
nih strokovnjakov; priporočila naj bodo strikt-
no skladna z resnostjo situacije in omejena na 
geografsko področje, kjer je nastala negotova 
situacija; takšna priporočila naj se spremenijo 
ali prekličejo takoj, ko se stanje normalizira; 
Tiskovni predstavniki, še posebej predstavni-
ki specializiranega tiska o potovanju in ostali 
mediji, vključno s sredstvi elektronske komu-
nikacije, naj posredujejo odkrite in uravnove-
šene podatke o dogodkih in situacijah, ki lah-
ko vplivajo na prihod turistov; prav tako naj 
dajejo točne in zanesljive podatke potrošni-
kom turističnih storitev; nove tehnologije ko-
munikacije in elektronske trgovine naj se raz-
vijajo in uporabljajo v ta namen; podobno kot 
mediji, naj tudi oni ne spodbujajo spolnosti v 
turizmu; 
7. člen 
PRAVICA DO TURIZMA 
Priložnost, da ima vsakdo neposreden in ose-
ben dostop do odkrivanja in uživanja v boga-
stvih našega planeta, je pravica vseh prebi-
valcev sveta; naraščajoče sodelovanje v na-
rodnem in mednarodnem turizmu predstavlja 
eno izmed najboljših možnosti izkoriščanja 
našega prostega časa, ki se vztrajno povečuje 
in tega sodelovanja nikakor ne smemo pre-
prečiti; 
Splošna pravica do turizma naj predstavlja 
dodatek k pravici do počitka in prostega ča­
sa, vključno s primerno omejitvijo delovnih 
ur in enakomerno razdeljenim plačanim do-
pustom, kar zagotavlja 24. člen Svetovne 
deklaracije o človekovih pravicah in 7.d člen 
Mednarodnega sporazuma o ekonomskih, 
socialnih in kulturnih pravicah; 
S pomočjo javnih oblasti moramo razvijati 
družbeni turizem, še zlasti turizem, ki združu-
je ljudi in ki omogoča razširjen dostop do za-
bave, potovanj in počitniških dejavnosti; 
Spodbujati in omogočiti moramo družinski, 
mladinski, študentski in upokojenski turizem 
in turizem za invalide; 
8. člen 
SVOBODA DO TURISTIČNEGA GIBANJA 
Po 13. členu Svetovne deklaracije o človeko­
vih pravicah imajo turisti in obiskovalci pravi-
co do svobode gibanja znotraj in zunaj svoje 
države v skladu z mednarodnim zakonom in 
državno zakonodajo; dostop imajo do krajev 
prevoza in bivanja in do turističnih in kultur-
nih področij brez pretiranih formalnosti ali di-
skriminacije; 
Turisti in obiskovalci naj imajo dostop do 
vseh razpoložljivih oblik komunikacije znotraj 
ali zunaj države; imajo naj hiter in lahek do-
stop do krajevne uprave, pravnih in zdravstve-
nih storitev; pravico imajo tudi do stika s pred-
stavniki konzulata iz njihove države v skla-
du z veljavnim diplomatskim sporazumom; 
Turisti in obiskovalci imajo enake pravice do 
zaupnosti osebnih podatkov kot prebivalci 
države, v kateri potujejo, še zlasti, če so ti po-
datki shranjeni elektronsko; 
Upravni postopki pri prečkanju meje, ki so v 
pristojnosti tuje države ali rezultat mednarod-
nih sporazumov, kot na primer vizumi, zdrav-
stvene in carinske formalnosti, naj bodo prila-
gojeni, kolikor je to mogoče tako, da bodo za-
gotavljali maksimalno svobodo potovanja in 
širok dostop do mednarodnega turizma; 
spodbujajo naj se sporazumi med skupinami 
držav, ki bodo uskladili in poenostavili takšne 
postopke; posebni davki, s katerimi se kaznu-
je turistično industrijo in spodbija njeno kon-
kurenčnost, naj se popravijo ali postopoma 
ukinejo; 
Turisti naj imajo možnost menjave denarja v 
valuto, ki jo potrebujejo za svoja potovanja, v 
kolikor gospodarska situacija držav od koder 
prihajajo to dopušča; 
9.člen 
PRAVICE DELAVCEV IN PODJETNIKOV V TURISTIČNI 
INDUSTRIJi 
Osnovne pravice delavcev, zaposlenih v turi-
stičnih podjetjih, ali samostojnih podjetnikov 
v turistični industriji in v sorodnih dejavnostih 
naj bodo zagotovljene pod nadzorom državne 
in krajevne uprave obeh držav, matične drža-
ve in države gostiteljice, še zlasti zaradi pritis-
ka, ki nastane zaradi sezonskega dela, obse-
ga njihove industrije in fleksibilnosti, ki se ve-
likokrat zahteva od njih zaradi narave njiho-
vega dela; 
Delavci, zaposleni v turističnih podjetjih, in 
samostojni delavci v turistični industriji in z 
njo povezanih dejavnostih imajo pravico in 
dolžnost, da si pridobijo ustrezno začetno in 
nadaljevalno usposabljanje; da imajo primer-
no socialno zaščito; možnost izgtibe službe 
naj bo čim manjša; sezonski delavci v sektor-
ju naj imajo poseben status, še zlasti kar se 
tiče njihovega socialnega varstva; 
Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico 
ustanoviti profesionalno dejavnost na po-
dročju turizma, če ima za to potrebne zmož-
nosti in spretnosti in v sklad1,1 z obstoječimi 
državnimi zakoni; podjetniki in investitorji· 
še posebej na področju majhnih in srednje 
velikih podjetij - imajo pravico do prostega 
dostopa do turističnega sektorja z minimalni-
mi pravnimi ali administrativnimi omejitvami; 
Izmenjava izkušenj med vodilnimi uslužben-
ci in delavci, zaposlenimi v turističnemu 
podjetju, ~li samostojnimi podjetniki iz ra-
zličnih držav prispeva k spodbujanju razvo-
ja svetovne turistične industrije; takšne iz-
menjave naj se omogočijo v največji možni 
meri in v skladu z ustreznimi državnimi za-
koni in mednarodnimi sporazumi; 
Multinacionalna podjetja v turistični industri-
ji, kot nenadomestljiv dejavnik solidarnosti v 
razvoju in dinamične rasti mednarodnih izme-
njav, ne smejo izkoriščati svojega vodilnega 
položaja, izogibati se morajo temu, da bi po-
stala sredstva za vzor kulturi in družbi in se 
vsiljevati gostiteljskim skupnostim; v celoti se 
moramo zavedati njihove svobode investiran-
ja in trgovanja, v zameno zanjo naj se podjet-
ja vključujejo v krajevni razvoj, pri tem pa naj 
ne zmanjšajo svojega prispevka gospodar-
stvu, ki bi lahko nastal zaradi prevelikega po-
vračila njihovega dobička ali njihovega po-
spešenega uvažanja; 
Sodelovanje in pozitivni odnosi med tujimi 
in domačimi podjetji prispevajo k trajnost-
nemu razvoju turizma in k nepristranski 
delitvi dobička pri njegovi rasti; 
10.člen 
IZVRŠEVANJE NAČEL ETIČNEGA KODEKSA 
V TURIZMU 
Javni in privatni udeleženci v turističnem 
razvoju naj sodelujejo pri izvrševanju teh 
načel in nadzorujejo njihovo učinkovito 
uporabo; 
Udeleženci v turističnem razvoju naj prepo-
znajo vlogo mednarodnih organizacij, med 
katerimi je WTO na prvem mestu, in nevlad-
nih organizacij, ki so pristojna za turistično 
promocijo in razvoj, za varovanje človekovih 
pravic, okolja in zdravja v skladu s splošni-
mi načeli mednarodnih zakonov; 
Isti udeleženci naj nazorno izrazijo svoj na-
men, da se bodo v primeru nesporazumov, ki 
bodo nastala v zvezi z uporabo ali interpreta-
cijo Etičnega kodeksa v turizmu, obrnili na ne-
vpleteno tretjo stranko, znano kot Svetovni 
odbor za etiko v turizmu (World Committee 
on Tourism Ethics). 
11 
12 
"Seni:orski turizem" kot eden najbolj cvetočih vej turizma 
Senif»'ji, starejši občani, tretja, srebma ali siva generacija, zlata leta, upokojenci, 50 +, ali ziolj starejši ... je le nekaj imen, ki se danes uporabljajo, ko v potovalni in tur-
istični industriji govorimo o dljni skupini, stari 55 in več let. Mnoge od teh oznak pa ne daje.,o pravo sliko o tej starostni skupini, ki nikakor ne predstavlja enotnega in ho-
mogenega trga. Kljub temu, da oblikovalci, turističnih P,olitik še v zadostni meri ne vidijo potencialov seniorske~a tt1rizma in da marketinški strokov,,jaki še povsem ne 
razumejo te skupine -na Svetovni turistični (!TganizaciJi priznavajo, da na tem področju velja še precejšnje pomanjkanje raziskav in poznavanja potovalnih navtiil seniorjev 
- ta starostna sliupina velja v turizmi, za najhitreje rastoco, propulzivno in h1ristično obetajočo. 
Rešeni obveznosti redne zaposlitve in vz-
gajanja otrok, so današnji seniorji med 
najbolj pogostimi in številnimi svetovni-
mi popotniki, njihovo število pa nenehno 
raste. Poleg tega lahko ravno v obdobju 
po 55 ali 60 letu največji del prihodka na-
menijo aktivnostim v svojem prostem ča­
su (še posebno tisti, ki so upokojeni), 
imajo več časa, potujejo lahko zunaj naj-
večjih sezonskih vrhuncev, in nenazad-
nje so že izkušeni popotniki. 
Ko so med seniorji delali raziskave o tem, 
čemu so v pokoju najbolj pripravljeni na-
meniti svoje prihranke, so le-ti potovanje 
največkrat uvrstili na sam vrh, daleč pred 
drugimi potrošniškimi dobrinami. 
Trendi in napovedi 
Raziskave nemškega seniorskega 
trga 
Vsem napovedim o visoki stopnji rasti 
seniorskega turizma in velikim poten-
cialom tega segmenta navkljub, pa na 
tem področju velja presenetljiva luknja 
na področju raziskav. Trg seniorjev je še 
relativno slabo raziskan, starost sama 
zase pa še zdaleč ni pravšnja definicija. 
Nemci so v svetovnem obsegu najbolj 
"potovalni" narod, najpomembnejša iz-
vorna država, zato ne preseneča dejstvo, 
da prav v Nemčiji že od sedemdesetih in-
tenzivno spremljajo tudi trg seniorskega 
turizma (najprej StF, nato pa Reiseana-
lyse). Več kot dvajsetletno sistematično 
spremljanje tega trga kaže, da se je delež 
populacije starosti nad 55 let, ki vsaj eno 
noč na leto preživijo stran od svojega do-
ma, močno povečal, še nadalje pa se bo 
povečeval do leta 2010. 
V primerjavi z letom 1998 se je povpreč­
na starost popotnikov povečala za 0,3 le-
ta in zdaj znaša 44,2 leta. Čeprav popot-
niki starosti med 35 in 54 še vedno tvo-
rijo največji delež, pa danes že vsak tretji 
nemški popotnik spada v kategorijo tret-
je generacije - in kar je najpomembnejše, 
še raste. 
nese v narodne finančne zmogljivosti kar 
70 odstotkov, k porabi za luksuzna poto-
vanja pa prispevajo kar 80 odstotkov. Na 
tipičoem potovanju porabijo 74 odstot-
kov več kot povprečni turist, star od 18 
do 49 let, ob tem pa je njihov delež v kri-
žarjenjih kar 65 odstoten. 
Potovalne navade 
Seniorji pogosto mislijo, da izgledajo 
vsaj 8 let mlajši, ob tem pa se celo poču­
tijo 14 mlajši, kot so dejansko stari . Da-
našnji šestdesetletniki potujejo enako in-
tenzivno in aktivno, kot so pred 20 leti 
štiridesetletniki. 
Izkušnje kažejo, da so produkti, narejeni 
po meri starejše generacije, pogosto ob-
sojeni na propad. številni veliki evropski 
organizatorji potovanj (kot je na primer 
Saga v Veliki Britaniji, Holland lnternatio-
nal in VVF v Franciji) so i zločili oznako se-
niorski popotniki iz svojih programov, če­
prav se vsebina samih programov prav-
zaprav ni spremenila. 
Zanimivo odkritje nedavnih raziskav je 
vsekakor ta, da velika več i na seniorjev v 
Evropi (vsaj med fizično in mentalno vi-
talnimi) ne mara posebnih produktov za 
njihovo starostno skupino. Na svojih 
Nagnjenost seniorjev k potovanju in pa 
demografski trendi, ki napovedujejo, da 
se bo svetovna populacija v starosti nad 
60 let iz 593 milijonov leta 1999 povzpela 
na več kot dve milijardi do leta 2050, bo 
le še vzpodbudila ta že sedaj cvetoči seg-
ment seniorskega turizma. Zaradi stara-
nja "baby boom" generacije (rojeni med 
1946 in 1964) bi se naj populacija 55 let-
nikov v Evropi od leta 1990 do 2000 po-
večala za 10 odstotkov, 60 + letnikov za 
22 odstotkov, 65 + letnikov pa za 54 od-
stotkov. Ta rast bo še bolj dramatična s 
prehodom v novo tisočletje. V ZDA bo na 
primer leta 2010 dvakrat toliko 50 letni-
kov kot 18 letnikov, kar bo pomenilo rav-
no nasprotno situacijo, kot je bila v se-
demdesetih letih. 
Tabela 3: Nemški seniorski trg (nad 65 let) danes in v prihodnosti (1990 - 2010) 
Delež popotnikov starosti nad 55 let v 
Evropi že nekaj let vztrajno raste. V zgod-
njih devetdesetih letih je bil 50 odstoten, 
danes je že 58 odstoten, do leta 2010 pa 
bo po pričakovanjih zrasel na več kot 70 
odstotkov. 
Kljub temu (kot je vidno iz tabele 1), da se 
deleži močno razlikujejo od države do dr-
žave, pa se je odstotek seniorjev v skup-
nem številu mednarodnih popotnikov v 
zadnjem desetletju ali dveh znatno dvignil. 
Tabela 1: Seniorski turizem (delež 
mednarodnih popotnikov nad 60 let) 
Nemčija 20% 
Velika Britanija 16% 
Francija 30% 
Italija 13 % 
Spanija 15 % 
ZDA 27% 
Kanada 28%* 
Japonska 270/0 * 
*% nad 55 leti Vir: WTO, 1999 
1990 
Delež popotnikov(%) 53 
število popotnikov v mio 5,9 
IZOBRAŽENOST 
Obvezna izobrazba 7 4 
Višja izobrazba 26 
MESEČNI PRIHODEK NA GOSPODINJSTVO 
Manj kot4.ooo DEM 88 
4.000 DEM in več 12 
DESTINACIJE 
Domače 51 
Tujina 49 
-Avstrija 8 
- Italija 10 
- Španija 8 
- Druge države 23 
ORGANIZACIJA POTOVANJ 
lnclusiv paketne ture 36 
Individualno organizirane 64 
Tabela 3 ilustrira potovanja nemških turi-
stov, starih nad 65 let, ki bodo imeli na 
voljo vedno večje prihodke, ki bodo ved-
no bolj izobraženi in ki se bodo vse bolj 
odločali za tuje destinacije. 
Tudi raziskave ameriškega seniorskega 
trga so izredno vzpodbudne kar se tiče 
stopenj rasti. Generacija nad 50 let pri-
Tabela 2: Inozemska potovanja evropskega seniorskega trga 
od leta 1q90 do leta 2000 (v mio) 
POPULACIJA POPULACIJA MEDNARODNA MEDNARODNA % % 
POTOVANJA POTOVANJA SPREMEMBE SPREMEMBE 
1990 2000 1990 2000 1995 / 90 2000/90 
55 · 59 20,2 19,9 15,7 18,7 33,1 58,5 
60 - 64 22,1 20,8 12,9 17,7 10,3 51,3 
65 -69 17,8 17,5 10,1 13,5 36,5 82,4 
70 - 74 13,8 15 ,7 7,0 10,8 29,6 100,0 
75 + 16,6 25,8 10,4 13,7 103,9 168,6 
Vsi seniorj 90,6 99,7 55,7 73,8 34,5 78,3 
2000 2010 
63 74 
8,9 11,2 
71 63 
29 37 
74 59 
26 41 
39 28 
61 72 
10 10 
10 11 
10 13 
31 38 
37 37 
63 63 
počitnicah se raje družijo z mlajšimi. Kot 
primer bi lahko vzeli Club Mediterranee 
Club Renaissance, ki so ga pripravili v os-
emdesetih letih posebej za+ 55 letnike. 
Raziskave podjetja so pokazale, da so se 
prav tisti, ki jim je bil ta program namen-
jen, raje odločali za standardni Club Med 
počitnice , zaradi česar so produkt umak-
nili iz trga. Vse bolj prevladujoče je dejst-
vo, da določeni tipi programov, kot so 
križarjenja in avtobusne ture, privlačijo 
večji delež seniorjev, saj so bolj po meri 
te populacije. Seniorjem se lahko pred-
stavljajo tudi brez povezave z leti. 
Lizbonska listina o seniorskem 
turizmu 
Upoštevajoč dejstvo, da lahko potovanje 
starejše generacijam poveča kakovost 
življenja in da seniorski turizem - še po-
sebej zunaj glavnih sezon za turistično 
industrijo veliko pomeni, je WTO na svoji 
3. Mednarodni konferenci o seniorskem 
turizmu oktobra 1999 v Lizboni sprejel 
Lizbonsko listino o seniorskem turizmu. 
Kreatorjem turističnih politik narekuje 
zagotovitev posebnih ugodnosti za se-
niorje pri transportu (še posebno na re-
gionalni osnovi, kot na primer znotraj Ev-
ropske unije), zagotovitev večje varnosti, 
bolj kakovostnih in hitrih zdravstvenih 
storitev, dostopa, komunikacije z lokalno 
skupnostjo, kulturne obiske, zunanje 
aktivnosti, primerno stopnjo fizične ak-
tivnosti in jasno informacijo. 
Posebno pozornost bi morali posvetiti 
zagotovitvi novih turističnih zmogljivosti 
za seniorje in izboljšavi obstoječih. Upo-
števati bi morali potrebo po družabnih 
prostorih, odstraniti vse arhitekturne ovi-
re, jih opremiti z ergonomičnim pohišt-
vom, zagotoviti enostavne in jasne oz-
načbe in zadostno rat svetljavo. 
Zaključek 
Glede na svojo raznolikost in komplek-
snost bo seniorski turizem v prihodnosti 
potreboval nove raziskave in kreativen 
marketinški pristop, upoštevati bo moral 
eko'tlomski status seniorjev, njihove po-
tovllne izkušnje in kulturno ozadje. In 
nenazadnje, to bi moralo biti sestavni del 
nacionalnih turističnih politik oziroma tu-
ristične politike potovalne in turistične 
industrije. Vprimeru, da to še ni doseže-
no, pa bi se le-to moralo oblikovati v tes-
nem sodelovanju med javnim in privat-
nim sektorjem, ob pomoči upokojenskih 
združenj in socialnih organizacij. 
Po prispevku Nancy Cockere/1 (predstavljenem 
na marčevskem 1TB Berlin) povzela in priredila 
Miša Novak. 
Evropski turistični velikani 
Mag. Danica Zorko 
Ugledni nemški turistični časopis .WW Intenational je v svoji 13. ( nemško-
angleški) številki, izdani 26. maja 2000, objavil podrobnejši pregled največjih 
evropskih organizato,jev turističnih potovanj. 
S komentarji, tabelami, grafikoni in osnov-
nimi podatki o dohodkih in številu turistov, 
ki so v letih 1998 in 1999 potovali z njimi, je 
Po ustvarjenem finančnem prometu v letih 
1998 in 1999, ki presega nekaj milijard 
nemških mark, najdemo med desetimi naj-
ORcw.-i · TORJI DRŽAVE PRIHODKI V MRD DM 
POTOVANJ 1998 1999 
Nemčija 8,6 11,9 
Velika Britanija 8,3 10,3 
Nemčija 7,7 8,5 
Velika Britanija 6,8 8,o 
Velika Britanija 3,6 4,3 
Švica 3,0 3,7 
Nemčija 3,2 3,6 
Francija 2,8 3,1 
Nemčija 2,9 3,0 
Francija 2,5 2,9 
predstavil pomen in vlogo 150-ih potoval-
nih velikanov Evrope. V nadaljevanju je še 
posebej obdelal najpomembnejše letalske 
družbe specializirane za počitniška potova-
nja in največje organizatorje potovanj znot-
raj posameznih držav (Nemčije, Velike Brita-
nije, Skandinavije, Avstrije, Beneluxa, Fran-
cije, Švice, Španije, Poljske in Madžarske). 
V pregledni razpredelnici vseh 150 turis-
tičnih velikanov ima Nemčija 35 pred-
stavnikov, Italija 25, Francija 23, Nizo-
zemska 13, '{etika Britanija in Švica_po 12, 
Avstrija 8, Spanija 5, Belgija 4, Ceška, 
Finska in Irska po dva, Danska, Luxem-
burg, Norveška, Poljska, švedska ter 
Skandinavija skupaj in Benelux skupaj po 
enega predstavnika. 
Vir: FVW lnternotionol, 13/2000, stran 3 
večjimi evropskimi organizatorji potovanj 
naslednje turistične velikane (glej tabelo): 
Dragoceni so tudi podatki o tem, na katere 
turistične trge so usmerjeni posamezni tu-
ristični velikani in s kolikšnim deležem so 
prisotni na svetovnem turističnem trgu. 
Tako najdemo v poglavju, kjer teče beseda 
o Franciji, podatke, da je Club Mediterra-
nee z 39,2 odstotkoma udeležencev poto-
vanj prisoten na francoskem turističnem 
trgu, s 6,1 odstotkom na italijanskem, s 
3,2 odstotkoma na nemškem oziroma na 
celotnem turističnem trgu Evrope kar s 70 
odstotki, in dalje z 12,7 odstotki na ob-
močju Severne Amerike in Karibov, z 12,2 
odstotkoma v Aziji in s 5,1 odstotkom v 
Južni Ameriki. 
~"- . ~ -- --=-- - : --... - .. ...~ --· 
Na kratko 
• Poslovni potovalni barometer prinaša 
zanimive rezultate - Več kot polovica po-
slovnih popotnikov v hotelski sobi redno 
uporablja internet, 14 % pa deska po mreži 
v hotelskih preddverjih. Cetrtina poslovne-
žev preko interneta dostopa do poslovnih 
informacij, 21 % pa za vstop v intranet svo-
jega podjetja. Poslovneži smatrajo mobilne 
telefone kot najbolj nepogrešljiv potovalni 
pripomoček in 62 % jih je dejalo, da jih 
imajo na poti vedno pri sebi. 28 % jih je 
mnenja, da je elektronska pošta ključnega 
pomena za produktivnost. Poslovna poto-
vanja so vsekakor v nenehnem porastu in 
nekateri poslovneži pričakujejo, da bodo v 
letu 2000 potovali tudi do 15 krat več kot 
leto prej. Vse bolj se poslužujejo novih teh-
nologij, da bi kar se da najbolje izkoristili 
svoj čas zunaj delovnega mesta, vendar pa 
je raziskava na drugi strani pokazala, da 
vse več poslovnih popotnikov uporablja 
čas na letalu kot priložnost za sprostitev in 
da verjamejo, da nove tehnologije sicer pri-
hranijo čas, da pa pripomorejo k poveča­
nemu stresu. Stroški potovanj postajajo 
vse bolj pomemben faktor v politiki podjet-
ja. Približno polovica jih je svojo odločitev 
za letalsko družbo pogojevala z najbolj 
ugodno ceno, 79 % pa jih je potovalo čez 
vikend, da bi s tem prihranili čas. To je ne-
kaj glavnih ugotovitev letošnjega prvega 
potovalnega barometra, ki ga izvaja Ameri-
can Express. 
• Eden od dveh nemških potovalnih agen-
tov v nevarnosti - Vodilna nemška banka 
Dresdner Bank je predstavila raziskavo, po 
kateri bi naj v nekaj naslednjih letih kar 
8000 od 15.800 nemških potovalnih agen-
cij zaprlo svojo poslovalnico - zaradi direkt-
ne prodaje, naraščanja rezervacij preko in-
terneta, zmanjšanja provizij, padca profita 
zaradi upočasnjene tržne rasti, povečane 
konkurence in cenovnih vonj. Nadaljnja 
konsolidacija na trgu organizatorjev poto-
vanj bo pripeljala do tega, da bo evropski 
trg obvladovalo pet glavnih akterjev. Majh-
na podjetja bodo tako lahko glede na za-
ključke raziskave preživela le kot speciali-
sti, srednje velike agencije pa čaka težka 
prihodnost. Nemško združenje agentov in 
organizatorjev potovanj DRV ni sprejela nji-
hovih zaključkov (razen vpliva direktne 
prodaje, zmanjšanih provizij in novih teh-
nologij), češ da v raziskavi niso upošetvali 
vseh potrebnih faktorjev, k temu pa so do-
dali, da imajo srednje velika podjetja vse 
možnosti za uspeh v nišnem marketingu. 
• Najdražje destinacije za poslovna poto-
vanja - Najdražja destiancija za poslovno 
potovanje v letu 1999 je bila Argentina, sle-
dile pa so ji Rusija, Ažerbajdan, Grčija, Uz-
bekistan, Brazilija, Izrael, Romunija, Geor-
gia, Kuvajt, Poljska, Kazahstan, Južna Kore-
ja, Indija, Bolgarija, Danska, Mehika, Mad-
žarska, Italija in ZDA. Kitajska in Hong 
Kong, ki sta se še leta 1998 postavljala z 
najvišjimi cenami za hotelsko namestitev, 
sta v letu 1999 padla na 34. mesto, z do 40 
odstotki zmanjšanimi povprečnimi cenami. 
TU 1 + Thomson -
Janez Repanšek 
Turistične poznavalce je zelo presenetila 
vest, da se je Preussag, v okviru katerega 
deluje TUi, odločil, da za "vsako ceno" 
prevzame Thompson Holidays. Presene-
čenje je toliko večje, ker je skupina C&N 
(Neckermann) že skoraj objavila, da pre-
vzema Thqmpsona, ko sta predsednik 
Preussaga Dr. Michael Frenzel in šef TUl-
ja Dr. Ralf Carsten zaključila mega posel. 
Sedaj je potrebno še soglasje evropskih 
protikartelskih oblasti in koncern TUi bo 
postal največja turistična grupacija na 
svetu. De sedaj je to japonski turistični 
koncern JTB. 
V okviru grupacije TUi delujejo sledeči or-
ganizatorji potovanj: Airtours, Robinson, 
Dr. Tiggers, Wolters Reisen, 0ft Reisen, 
TUi, 1-2 Fly, Freeworld in L'tur, v grupaciji -
Thompson pa so Something Special, Magic 
Trave[ Group, Platinum Collection, Crystal, 
Country Holidays, Simply Trave[, Thomp-
son, Just, Free Style, Portland Direct in Late 
Deals. 
Združeni imperij bo imel 3.215 potovalnih 
uradov, 63 blagovnih znamk, letno 17,4 
milijonov potnikov, 78 letal, 21 incoming 
agencij in 102.000 lastnih hotelskih po-
stelj. Skupni letni promet bo znašal okoli 
25 milijard nemških mark. 
Poznavalci in finančni analitiki so v glav-
nem prepričani, da je cena, ki jo je plačal 
Preussag, previsoka, zlasti še, ker se 
Thompson ne nahaja v najboljšem finanč­
nem položaju. Končna cena za delnico je 
180 penijev, ta pa je znašala le 90 penijev, 
Na sam vrh najdražjih mest za poslovnega 
obiskovalca je bil New York, sledili pa so 
mu Sao Paolo, Moskva, Buenos Aires, Bo-
ston, Atene, Baku, Tei Aviv itd, med evrop-
skimi mesti pa je vodila Moskva, za njo 
Atene in Bukarešta. Raziskavo je opravila 
BTI UK Hogg Robinson, mesta pa razvršča 
glede na povprečno ceno hotelske name-
stitve. 
• ASTA se boji za svoje člane - V decem-
brsko-januarskem Tur!zmu smo poročali o 
tem, da so se štiri glavne ameriške letalske 
družbe (United, Delta, Northwest in Conti-
nental) združile na področju globalnega 
spleta (pridružilo se jim je še 20 drugih 
letalskih družb) in v začetku letošnjega leta 
pripravile prvo skupno multi predstavitev 
letalskih družb na internetu, z on-line siste-
mom rezervacij, dostopne pa bi naj bile tu-
di informacije o cenah "praktično vseh le-
talskih družb" na svetu, hotelov, rent-a-car 
mega koncern 
ko je C&N pokazal interes za nakup. Ta-
krat je C&N ponudil 130 penijev in nato 
povečal ponudbo še za 15 pen ijev na ra-
čun možnih sinergičnih učinkov in 15 % 
zaradi strateškega prevzema. Končna ce-
na za delnico, ki bi jo C&N plačal, bi zna-
šala 160 penijev. še pred mesecem so pri 
TUi izjavili, da je taka cena za Thompsona 
previsoka in vse je izgledalo, da bo 
Thompsona prevzel C&N in se povzpel na 
prvo mesto v Nemčiji. Prav zato je za 312 
milijonov DEM večja ponudba presenetila 
ves turistični svet. 
Iz konkurenčnega boja dveh nemških veli-
kanov je največ potegnil šef Thompsona 
Charles Gurassa, ki je šele lan~ prišel iz 
British Airways-a, sedaj pa namerava os-
tati le še šest mesecev in v tem času po-
magati pri integraciji obeh gigantov. 
Morda pa bo končni zmagovalec sedanji 
poraženec šef C&N Stefan Pichler, ki mu je 
uspelo, da je Preussag krepko preplačal 
Thompsona. 
C&N se še vedno ozira za britanskim trgom 
in že so se pojavile govorice o možni zdru-
žitvi z angleškim tour operatorjem Airtous, 
kar bi bil po mnenju vodje Airtoursa Davida 
Crosslanda logični odgovor na združitev 
konkurentov Thompsona in TUl-ja, saj bi le 
kombinacija C&N /Airtours lahko uspešno 
konkurirala združenima TUi / Thomson. 
Na koncu bi omenil le še, da so skoraj 
vsi akterji omenjenih združitev in pre-
vzemov ~risotni tudi na slovenskem tu-
rističnem trgu. 
podjetij ~ --dru.gih storite~-potovalne indu-
strije. ASTA (American Society of Trave[ 
Agents) se je za pomoč obrnila na vlado, ki 
bi naj blokirala nastanek teh strani, saj bi 
naj le-te pomenile grožnjo poslovanju nji-
hovih članov. ASTA vidi ta projekt kot vz-
vod, s katerim poskušajo potrošnike zva-
biti na spletne strani z nizkimi cenami in ta-
ko konkurenci prevzeti posle. 
• Napovedi WTO o prihodih mednarodnih 
turistov po regijah 
2000 2010 2020 ---Evropa 386 526 717 
Vzhodna Azija in Pacifik 105 231 438 
Amerike 131 --222_ 284 
Afrika 26 46 75 
Srednji Vzhod 19 37 69 
Južna Azija 6 11 19 
Skupno 673 1046 1602 
13 
14 
SNTO z letošnjo a.kdjo "Juhu,. počitnice tu!" od sredi maja ponovno 
aktivno nagovarja d.omačega gosta 
stične ponudnike, od hotelskih hiš, zdravi-
liških centrov, turističnih kmetij, kampov, 
zasebnih apartmajev in sob, muzejev, do 
lokalnih turističnih organizacij, turističnih 
društev, TIC-ev in občin. V lanski akciji 
smo k sodelovanju pritegnili okoli 250 
ponudnikov, letos pa se jih v katalogih 
počtniških idej predstavlja že več kot 400. 
Vsak ponudnik je v katalogu zaradi pro-
storske stiske prisoten z enim izmed svo-
jih programov kratkih ali daljših počitnic, 
za podrobnejše informacije o počitnicah 
pri njih pa se lahko gost obrne na njihov 
naslov (z navedenim telefonom, faksom, 
elektronsko pošto in internet stranmi). S 
tem želimo na SNTO na enem mestu zbrati 
celovit pregled slovenske turistične po-
nudbe za domačega gosta, vzbuditi pov-
praševanje in zainteresirane napotiti na di-
rektnega ponudnika, ta p~ jim bo poslal 
svoje prospekte, programe, cenike itd. 
številka 400 programov vsekakor ni konč­
na, saj ima vsak ponudnik, ki sodeluje, pri-
pravljenih še vrsto zanimivih programov, 
med katerimi bo lahko gost izbiral. 
Miša Novak 
SNfO skupaj s slovenskim turističnim ~Ivom letos že tretjo leto zapored izvaja aktivnosti na t/otnal,em lrgt! pod že dobro 
prepoznav,w podobo akd.· ije "Dobrotlosli doma". 17. maja 2000je bilo izrečeno prvo vabilo letošnjega P!>_letj_a v Sliiveniji, in od 
Wirat bo mogoh vse do Jeseni na ''lnfo centru" na številki 080 2 080 naroi,ati brezplačne kataloge /]otitniškib idej v Sloveniji. 
jubu, . oo ·. .čitn.· ice so tu!" ie letoŠ'}.l ·; s.Wflan "· c,. fje, k .. temu pa sodi tudi osvežena kreativna podo6a ter novi in se številnejši 
turistilniprogrami krajin, in daljših~ v Sloveniji. 
Na SNTO smo pri snovanju letošnje akci-
je gradili na pozitivnem trendu lanske 
akcije "Dobrodošli doma" oziroma "Po-
čitnice so blizu" in tako tudi v letošnji ak-
cijo uporabili orodja, ki so že lani na naj-
bolj učinkovit način povezala povpraše-
vanje domačega gosta po počitnicah v 
Sloveniji s ponudbo slovenskih turistič ­
nih ponudnikov. 
• Osrednji del letošnje akcije tako po-
novno predstavlja pet katalogov počit­
niških idej in poseben katalog za otroke. 
• Katalogi s počitniškimi idejami pred-
stavljajo osnovo akcije, medtem ko ko-
munikacijska strategija, s katero bodo 
VSI TURISTIČNI PONUDNIKI, POZOR! 
katalogi prišli do končnih uporabnikov -
(potencialno) počitniških Slovencev, ob-
segal najavno "info vloženko" (distribui-
rano 17. maja preko Dnevnika, 18. maja 
Dela in 19. maja Večera), oglaševanje v 
tiskanih medijih, na televiziji in radiu, in-
formativne rožice v barvah vseh petih 
turističnih področij pa bodo vabile k kat-
alogom na različnih informativnih in fer-
kventnih točkah. 
• Na www.dobrodosli-doma.net je mo-
goče najti vse počitniške ideje iz katalo-
gov (po različnih kategorijah iskanja), 
koledar prireditev, obiskovalci bodo lah-
ko priporočali počitnice, pregledali pri-
:Tudi !etos bo sestavni de! akcije nagradna igra, letos v obliki 
"Dvojne počitnice ali počitnice za počitnice", sestavljale pa jo oo-
do nagrade v obliki vikend počitniških paketov, ki jih bo SNTO 
izžrebal vsak teden med 1. julijem in 15. septembrom 2000. Sode-
lovali bodo lahko vsi, ki bodo z na SNTO naslovljenim kupončl<Om 
ali računom dokazali, da so letos za svojo destinacijo krajšili ali 
daljših počitnic izbrali Slovenijo. 
Da bi zagotovili neoviran potek nagradne igre, potrebujemo tudi 
vašo pomoč! Prosimo vas, da vsem, ki se na vas obrnejo s prošnjo 
za potrditev povratne kartice (primer v nadaljevanju), to storite z 
vašim žigom in podpisom. Pogoj je vsaj ena prenočitev, pri tem pa ni pomemono, ali z opisom: 
vaše ponudbe in programi sodelujete v katalogih počitniških idej ali ne. · 
• & . & 
-Oglaševanje na mejnih prehodih··- -
nova možn:ost za promocijo ~ m:::-:---:;!3m::ill 
turističnega gospodarstva 
Jurij Pirš 
Slovenska nacionalna turistična organiza-
cija je v začetku leta 2000 s sporočili do-
brodošlice in poslovitve turistom na mej-
nih prehodih pričela uresničevati projekt 
TiPS (Turistične informacije in promocija 
Slovenije). Na vsakem od 44 mednarod-
nih cestnih mejnih prehodov RS je predvi-
dena postavitev po dveh roto panojev di-
menzij 3 x 4 m, ki bosta na eni strani pri-
kazovala sporočilo dobrodošlice oziroma 
poslovitve, drugi dve strani pa sta ob izra-
zu dobrodošlice in slovesa namenjeni tudi 
informiranju turistov glede vseh za turista 
pomembnih vsebin. 
SNTO v okvirih projekta TiPS kot najemnik 
financira objavljanje pozdravnih in poslo-
vilnih sporočil in oblikovanje celovite po-
dobe rotopanoja, saj je to v skladu s spre-
jeto zakonodajo ena od nalog SNTO. Ker 
pa se SNTO zaveda, da je sam pozdrav, 
kot je sicer nujen, hkrati tudi "malce pre-
malo" za turista, ki si želi predvsem kon-
kretnih napotkov, sta dve strani namenje-
ni tudi slovenskemu turističnemu gospo-
darstvu, da s svojimi informacijami turiste 
ustrezno informira o turistični ponudbi. To 
pa seveda pomeni, da je odločitev turi-
stičnih ponudnikov glede nastopa na teh 
straneh v prepuščena njihovi odločitvi na 
podlagi ocene o komercialni učinkovitosti. 
Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da 
je cena za interesente zaradi tega, ker je 
pozdravni in poslovilni del pokrit s strani 
SNTO, bistveno 
nižja, kot pa bi 
bila brez tega. 
Lastnik rotopanojev je družba OMEKOM 
d.o.o. iz Jurovskega Dola, s katero se je 
tudi treba dogovoriti za vse elemente v 
zvezi z objavljanjem informacij o turistični 
ponudbi. Pri tem je potrebno upoštevati 
naravo medija, ki onemogoča večje števi-
lo informacij, saj mora biti informacija na 
rotopanoju zaradi oddaljenosti in dejstva, 
da bo opazovana iz počasi vozečega avto-
mobila, učinkovito sestavljena. In upošte-
vati je treba še to, da se mora informacija 
ol!>likovno v čim večji meri skladati s ce-
lostno podobno TiPS oziroma slovenske-
ga turizma, v okviru katerega je izpeljan 
pozdravni in poslovilni nagovor. 
Rotopanoji na mejnih prehodih Šentilj/ AC 
in Fernetiči že stojijo, na MMP Karavanke 
in Gruškovje je predvidena njihova posta-
vitev do konca junija, potem pa bo po-
stavljanje potekalo sukcesivno na vsaj po 
enem prehodu mesečno. Na fotografijah 
sta prikazana izgleda strani s sporočilom 
poslovitve in promocijskim oglasom Mo-
bitela na MMP Šentilj. Vsekakor je oglaše-
vanje na mejnih 
prehodih nova 
možnost za pro-
mocijo slovens-
kega turistične­
ga gospodarst-
va, ki jo velja iz-
koristiti. 
poročene počitnice, odgovorili na anke-
to, strani pa bodo omogočale veliko po-
vezav na domače strani sodelujočih po-
nudnikov, na strani o vremenu, promet-
nih informacijah, oddaljenosti posamez-
nih krajev itd. 
• S posebno razglednico smo nagovorili 
vseh tistih 13.500 Slovencev, ki so se ak-
ciji odzvali že lani in na 080 2 080 naroči­
li kataloge, ter tiste, ki so lani vrnili potr-
jene kupončke z dokazilom, da so dopu-
stovali doma. 
K sodelovanju v katalogih in s tem k akciji 
smo na SNTO povabili vse slovenske turi-
, Letos smo pripravili tudi veliko število privlačnih 
"lnfo rožic", ki dajejo informacijo o akciji -
številki o8o 2 o8o, kjer je mogoče naročiti brez-
plačne kataloge počitniških idej in o internet 
straneh akcije www.dobrodosli-doma.neL Če 
pripravljate kakšno prireditev, dogodek. imate v 
vaši recepciji, TIC-u, agenciji ali na kakšni drugi 
ferkventni točki prostor, kjer bi te rožice lahko 
vzbudite zanimanje vaših gostov, vam jih bomo 
veseljem posredovali. Informacije in naročila . 
a misa.novak@slovenia-tourism.si. t 
tlf. Poletna šola evropske liderac1je 
kongresnih mest - EFCT avgusta v Ljubljani 
Tatjana Radovič 
Evropska federacija kongresnih mest -
EFCT je strokovno združenje, ustanovljeno 
pred 35 leti, ki danes šteje članstvo preko 
100 mest (nosilci članstva so najpogosteje 
lokalni kongresni in turistični uradi), med 
katerimi so vodilne evropske in hkrati sve-
tovne kongresne destinacije. Članstvo v 
EFCT je selektivno, saj morajo novi kandi-
dati izpolnjevati v statutu določene pred-
pogoje oz. kriterije za uspešno organizaci-
jo mednarodnih srečanj z vsaj 300 udele-
ženci (ustrezne kongresne in namestitve-
ne kapacitete, organizacijske in logistične 
sposobnosti, reference že izvedenih sre-
čanj .. ). Od leta 1996 ima Ljubljana člana v 
Izvršnem odboru EFCT. 
EFCT predstavlja skupno platformo evrop-
skih kongresnih mest, njeno delovanje pa 
zajema promocijo, marketing, strokovno 
izobraževanje, stike s strokovnimi mediji, 
sodelovanje s sorodnimi mednarodnimi 
združenji v kongresni panogi in nenazad-
nje tudi lobiranje pri EU v prid ustreznej-
šega statusa in položaja poslovnega turiz-
ma (pojem "business tourism" zajema 
strokovna in znanstvena srečanja, cor-
porate - organizirana poslovna srečanja 
ter incentive oz. motivacijska potovanja) v 
okviru evropske zakonodaje. 
Ena od širše znanih dejavnosti EFCT je or-
ganizacija Poletne šole, ki poteka vsako 
leto v drugem mestu, gostitelji zadnjih pa 
so bili Valencia, Innsbruck, Bruselj, Barce-
Iona, Biarritz in Luksemburg. Ljubljana je 
bila izbrana za gostitelja 14. Poletne šole, 
kar je vsekakor velikega pomena, saj 
udeležba predavateljev, ki so zelo priz-
nani v različnih segmentih kongresne 
branže (med njimi Tuula Lindberg - direk-
torica Helsinki & Finland Convention Bu-
reau in sedanja predsednica ICCA / lnter-
national Congress and Convention Asso-
ciation, Christian Mutchlechner - direktor 
Vienna Convention Bureau in podpred-
sednik ICCA, Christer Carlsson - dir. Stoc-
kholm Congress in eden najvidnejših čla­
nov IAPCO / lntl. Association of Profes-
sional Congress Organisers) ter kolegov 
iz drugih mest lahko znatno pripomore k 
promociji, spoznavanju in nadaljnji uve-
ljavitvi Ljubljane ter Slovenije na med-
narodnem kongresnem trgu, hkrati pa je 
tudi svojevrsten preizkus, saj bodo našo 
organizacijo ocenjevali zelo kritični in 
izkušeni strokovnjaki ter kolegi. 
Lansko leto se je seminarja v Luksembur-
gu udeležilo 42 slušateljev iz 23 držav. 
Program se vsako leto vsebinsko razvija 
in tudi prilagaja novostim, poudarek pa 
je na trženju in promociji destinacije. Za-
interesiranim ga lahko posreduje Tatjana 
Radovič, 
MOL - Promocijski center Ljubljana 
(tel. 01/ 433 31 55, faks 01/ 426 59 04, 
tatjana.radovic@ljubljana.si). 
Obisk v Sloveniji 
navdušil pomembne 
ameriške organizatorje 
potovanj in novinarje 
Konec maja je prišla iz ZDA v Slovenijo na 
študijsko potovanje in svoje redno letno 
srečanje skupina CEETB (Central and East-
ern European Tourist Boards - Združenje 
nacionalnih turističnih organizacij Srednje 
in Vzhodne Evrope), v kateri je bilo nekaj 
najmočnejših organizatorjev potovanj, 
specializiranih za ta del Evrope (Central 
Europe Holidays, I.T.S. Tours & Trave[, 
Tradesco Tours, Desley Group, General 
Tourist, Air France, Kompas in Globa[ 
Quest), in štirje odgovorni uredniki turi-
stičnih revij za Evropo. V dveh dneh so si 
ogledali Slovenijo, nato pa prav toliko 
časa potovanje nadaljevali na Hrvaškem. 
Zakaj Je obisk CEETB za Slovenijo 
pomemben 
CEETB je na zadnjem srečanju januarja 
letos v Phoenixu sprejela odločitev, da bo 
drugo letošnje srečanje (izmed dveh, od 
katerih eno poteka znotraj ZDA) potekalo 
v Sloveniji in na Hrvaškem. Pomen obiska 
CEETB v Sloveniji je Darja Gačnik, vodja 
informativnega urada SNTO v New Yorku 
- ki je na slovenski strani poskrbela za 
vse potrebno za ta obisk, videla v treh 
stvareh: "Organizatorji potovanj, ki so 
člani CEETB, so Slovenijo in Hrvaško ob 
dogodkih v začetku devetdesetih let iz-
ločili iz svojih programov, zato je še to-
liko pomembnejše, da jim na tem srečan­
ju, ki je hkrati tudi študijsko potovanje, 
predstavimo Slovenijo kot staro oziroma 
novo destinacijo. Ob tem je izredno po-
membno, da s člani CEETB v Slovenijo 
pripotujejo tudi glavni uredniki štirih naj-
pomembnejših turističnih revij na ameriš-
kem trgu za Evropo, saj so sicer naša 
sredstva za študijske obiske novinarjev iz 
ZDA zelo omejena. In nenazadnje, večina 
ameriških organizatorjev potovanj išče 
nove in še neodkrite destinacije, pri če­
mer ima Slovenija velike priložnosti." 
Slovenijo so ameriški gostje zapustili nav-
dušeni, konkreten rezultat pa bo vključitev 
Slovenije v programe teh pomembnih or-
ganizatorjev potovanj, pa tudi pisalo se bo 
precej o Sloveniji v nekaj najpomembnej-
ših ameriških revijah, namenjenih potoval-
ni industriji (Herb Silverman, ki je bil na 
tem potovanju, je že pripravil obsežen čla­
nek o Sloveniji, ki že čaka na objavo, ki pa 
ne bo zadnji). 
Kal oziroma kdo Je CEETB: 
• Skrbi za promocijo Srednje in Vzhodne 
Evrope na ameriškem trgu; 
• Pomaga ameriškim organizatorjem po-
tovanj in agentom pri prodaji te desti-
nacije; 
• Skrbi za informiranje in izobraževanje 
potovalne industrije in splošnih javnos-
ti o potovanjih v te destinacije. 
Člani CEETB so nacionalne turistične or-
ganizacije in organizatorji potovanj, hote-
lirji, rent-a-car podjetja, incoming opera-
torji, letalske družbe in druge organizaci-
je, specializirane za Srednjo in Vzhodno 
Evropo (Avstrijo, Slovenijo, Nemčijo, Mad-
žarsko, Hrvaško, Poljsko, Slovaško, Uk-
rajino, Rusijo in Ukrajino). Slovenija je 
članica CEETB že dve leti, predstavnica 
Slovenije v tem neprofitnem marketin-
škem združenju je vodja informativnega 
urada SNTO v N~w Yorku Darja Gačnik. 
Slovenija in Madžarska 
s skupno brošuro na 
ameriškem trgu 
In še ena pomembna novica iz ameriške-
ga trga, o kateri poroča vodja informativ-
nega urada SNTO v New Yorku Darja Gač­
nik. Konec maja je iz tiska prišla skupna 
brošura, ki sta jo pripravila vodja sloven-
skega in madžarskega predstavništva na 
ameriškem trgu, pobuda za ta skupen 
projekt pa je bil dogovor med državnima 
turističnima sekretarjema obeh dežel. 
V njej se skupaj predstavljata Slovenija in 
Madžarska, dve srednjeevropski destina-
ciji, programi pa vabijo s sloganom "Get 
a taste of Central Europe". 
Raziskave ameriškega potovalnega trga 
kažejo, da Američani pri obisku Evrope 
največkrat obiščejo 2 do 3 države. S to 
brošuro želi Slovenija tudi pokazati, kako 
je blizu destinacijam, ki jih ameriški turi -
sti že precej dobro poznajo. 
HUNGARY SLOVENIA 
Še nekaj novic iz 
ameriškega trga 
• Več izdanih potnih listov v ZDA - Leta 
1999 so v ZDA izdali 17% več potnih lis-
tov kot prej, kar je za Evropo, ki je za 
Američane destinacija številka 1, odlična 
novica, saj Američani za potovanja v 
Kanado, Karibe in Mehiko ne potrebujejo 
potnih listov. 
• Internet strani ETC www.visiteuro-
pe.com beležijo rekordne obiske, ob tem 
še brošura in TV spoti - V začetku aprila 
je kot nedeljska priloga časopisom New 
York Tim~s. Chicago Tribune in Los Ange-
les Time{i (skupna naklada 2,1 milijona) 
izšla vsakoletna brošura Evropske tur-
istične komisije "Your lnvitation to Eu-
rope". Brošuro so z 27. marcem prvič v 
50 letih obstoja ETC USA najavili 30 se-
kundni TV spoti na CBS Channel (v New 
Yorku, Chicagu in Los Angelesu - treh 
največjih trgih za Evropo), ki so se vrteli 
kar 4 tedne. Države so bile porazdeljene 
v skupine po pet. Slovenija se je pred-
stavila v skupini s Francijo, Madžarsko, 
Portugalsko in Islandijo. Na podlagi TV 
spota, brošure in nove internet strani se • 
je pri vseh državah članicah izredno 
povečalo povpraševanje po e-mail in za-
htevkih na sploh. Kot ETC USA skupno so 
v prvih 4 mesecih zabeležili 307,218 za-
htevkov, kar je v primerjavi z letom 1999 
skoraj 4 krat več na dan za mesec april. 
• Slovenija na www.visiteurope.com -
Slovenija na ETC internet straneh www.vi-
Budimpešta že drugič 
preplavljena z jumbo 
plakati s ponudbo 
bovške Doline 
adrenalina 
Madžarski organizator potovanj Kanyon 
Trave!, specializiran za incentive potova-
nja, je v sodelovanju s SNTO v drugi po-
lovici maja izvedel obsežno promocijsko 
akcijo, ki v Budimpešti promovira ponud-
bo Doline adrenalina. 
Prvič je ta organizator potovanj sam "ob-
lepil" Budimpešto z jumbo plakati s po-
dobo raftinga na Soči in znakom sloven-
skega turizma marca 2000, v času sejma 
UTAZAS, drugič pa je to storil maja sku-
paj z SNTO, ki je podprla njegove promo-
cijske napore. 
Direktni partner Kanyon Trave[ v Sloveni-
ji so Hoteli Bovec, ki so do tega trenutka 
že zabeležili 1000 prenočitev madžarskih 
gostov (poslovnežev in individualcev), 
do konca sezone pa se nadejajo skupno 
od 2500 do 3000 prenočitev. Ob temu 
uspehu pa se že kaže tudi posreden vpliv 
na druge madžarske potovalne agencije 
z enako ponudbo, ki so že opravile kon-
kretne rezervacije na Bovškem. 
siteurope.com v letu 2000 prejela nasled-
nje število obiskov: januar 1,740, februar 
1,091, marec 1,379, april 7,749! Med 29 dr-
žavami smo po številu "obiskov" na 15. 
mestu. Za nami so celo države, kot npr. 
Madžarska (za katero vemo, da ima letos 
samo za promocijo na ameriškem trgu na-
menjena 2 milijona dolarjev), Poljska, 
Skandinavske države, Danska itd. Naše 
sosede pa so aprila zabeležile naslednje 
število obiskov: Hrvaška 3.573, Madžars-
ka 5.982,Avstrija 13.371, Italija je v celotni 
skupini na prvem mestu s 36.876! Preko 
20.oo~ obiskov pa beležijo Nemčija, Fran-
cija in Spanija. 
Manfesta v Travel Weekly - V aprilski 
izdaji Trave! Weekly - Europe section je 
bil v koledarju prireditev v Evropi v letu 
2000 poseben poudarek na letošnji ljub-
ljanski Manifesti. 
• Pa še to - V Trave[ Agent Magazine je 
1. maja izšel članek o delovanju ETC USA 
na 6 straneh s sliko članov Izvršnega 
odbora, katerega članica je tudi vodja IU 
SNTO New York Darja Gačnik. 
Kaj je www.visiteurope.com? 
. • Uradna stran Evrope. 
• Prinaša najboljše in najbolj direktne 
,povezave na uradne strani vseh 29 članic 
Evropske turistične komisije (torej tudi 
na www.slovenia-tourism.si). 
• Ima najboljši koledar prireditev, ki se 
tedensko ažurira. 
, • Njena "Dateline Europe" stran prinaša 
najnovejše potovalne novice za Američa­
ne, ki pot~jejo v _Ev~op_o. _ 
-~. 
Thomson ponovno na 
študijskem potovanju v 
Sloveniji - konkretni 
dogovori tudi za zimske 
akcije 
Po lanski prvi akciji pospeševanja prodaje, 
ko je v Slovenijo v organizaciji SNTO na 
študijsko potovanje prispelo 80 agentov iz 
Velike Britanije, SNTO tudi letos sodeluje s 
tremi najmočnejšimi organizatorji poto-
vanj za Slovenijo na britanskem trgu: Crys-
tal Holidays, Thomson in Holiday Options. 
Letos je SNTO že pripravila potovanje za 
njihove novinarje, med 12. in 15. junijem 
pa bo potekalo novo študijsko potovanje 
za Thomsonove neodvisne agente, 23 pro-
dajalcev aranžmajev v Slovenijo. 
Ob bližnjem vrhuncu poletne sezone pa · 
bo ta študijska tura hkrati pred91:avljala 
seznanjanje s ponudbo slovenskih zim-
skih turističnih centrov. Med SNTO in 
Thomsonom potekajo konkretni aogovori 
za akcijo pospeševanja prodaje zimske 
turistične ponudbe, ki bo v obliki serije 
predstavitev v verigi znane veleblagov-
nice potekala skupaj z Avstrijo in Švico. 
Pričakuje se nagovor 250.000 Britancev. 
Belgijski TO JET TOURS 
pripravljen za Slovenijo 
pripraviti celovito akcijo 
posp~evanja prodaje 
t 
V začetku junija se je na SNTO oglasil Wer-
ner Decin iz JET TOURS, drugega največje­
ga belgijskega organizatorja potovanj, s 
konkretnim predlogom, da bi Slovenijo 
vključil v samostojno brošuro skupaj s Hr-
vaško. Trenutno so programi s slovensko 
turistično ponudbo prisotni v brošuri s 
preko 400 stranmi, med katerimi je Slove-
niji namenjenih 6 strani. 
S samostojno brošuro in predvsem s ce-
lovitimi akcijami pospeševanja prodaje, ki 
jih je JETTOURS pripravljen v paketu izpe-
ljati, lahko pričakujemo podvojitev števila 
prihodov belgijskih turistov preko te agen-
cije, zato bo SNTO ta projekt podprla. 
Hkrati to predstavlja izreden in več kot 
zgleden (celo šolski primer) odnos tujega 
partnerja. Kot je v dejal W. Decin: "Videli 
boste, da v JET TOURS-ustvari delamo res-
no in profesionalno." O tem priča tudi na-
slednje. JET TOURS je poleg priprave bro-
šure za Slovenijo in Hrvaško temu produk-
tu pripravljen nuditi naslednjo podporo: 
• Optimalno sinergijo med splošnimi ogla-
ševalskimi akcijami JET TOURS in akcijo 
pospeševanja prodaje za Slovenijo in Hr-
vaško - tako na radiju kot na televiziji; 
• Oglaševalska in PR podpora v reviji UIT 
(s skoraj polmilijonskim občinstvom); 
• Oglasi v treh strokovnih potovalnih revi-
jah ob izidu brošure (Trave! Magazine, lnfo 
Trave! in Trave! Express); 
• Predstavitev turističnih produktov Slove-
nije in Hrvaške v splošni poletni brošuri Je-
tAir Autovakanties; 
• Produkcija skupno 2000 displayev za 
turistične agencije; 
• Produkcija in distribucija 2000 plakatov 
za turistične agencije; 
• Postavitev vidnega stojala na vseh 
JetAir prezentacijah brošur, ki jih vsakič 
obišče več kot 1000 potovalnih agentov; 
• Posebna prezentacija za produkt, ki jih 
organizirajo 5 krat na leto za agente, člane 
JetAir College Club. 
15 
Monografij in vodnikov po Ljubljani, ki Ljubljano predstavljajo iz ra-
zličnih kotov, je doslej izšlo že lepo število, a novi vodnik LJUBLJANA 
Mesto na dlani s podnaslovom Dva vodnika v enem nikakor ne 
pomeni zgolj še enega. Poskuša biti aktualen, privlačen, pregleden, 
predvsem pa praktičen in turistično informativen - in to mu nedvomno 
uspeva. Razdeljen je na šest poglavij, ki predstavljajo zaokrožene vse-
binske sklope (Ljubljansko življenje, 25 glavnih znamenitosti, Ljubl-
janske zanimivosti, Turistični nasveti itd), poseben čar pa jim-dajejo 
tudi marsikateremu Ljubljančanu manj ali popolnoma nepoznane zna-
menitosti. · 
Vodnik sodi v zbirko vodnikov Mesto na dlani angleške založbe The 
Automobile Association, izdajateljice izvirne zbirke turistični•h vod-
nikov City Pack, ki ga v štirih jezikovnih različicah pripravlja Založba : • 
Mladinska knjiga. Pripravo ljubljanskega vodnika je angleška založba 
zaupala Mladinski knjigi (avtorica je Danica Zorko, ki je tudi redna av-
torica prispevkov v časopisu SNTO Tur!zem!), ki se je morala točno držati strogo predpisane 
zasnove tuje založbe glede formata, števila strani, velikosti črk, kakovosti in barve papirja. 
O promocijskih aktivnostih SNTO na ja-
ponskem trgu smo v zadnjem času kar 
nekaj poročali, tokrat pa o nekaj dosežk-
ih v obliki vključitve Slovenije v dve pub-
likaciji. Slovenija se je prvič pojavila v 
"Shopping and Dining Guide", ki ga izda-
ja japonska letalska družba Japanese 
Airlines. Družba je kar ugledna, saj se 
Slovenija (Ljubljana, Bled, Piran in Por-
torož) pojavlja ob boku Dunaja, Salzbur-
ga, Prage in Budimpešte. Ob tem pa je 
Sloveniji stran v svojem katalogu "Sum-
mer Special" namenil tudi japonski orga-
nizator potovanj ]ALPAK. 
namenienih skorai 50 strani 
Euro Trave! Guide (izhaja že od Teta 1928, naklada 2,5 milijona) je 
tokrat Sloveniji med 45 državami posvetil največ strani oziroma 
skoraj 50. Pomemben kontakt z lastnikom tega prestižnega vodiča 
Thomasom Binchedlerjem je navezal (kdo drug kot) Janez Fajfar iz 
Vitle Bled predlani na sejemskem nastopu v Montreuxu. Sledilo je 
nekaj obiskov v Sloveniji, nad katero je bil T. Binchedler milo 
rečeno navdušen, rezultat pa je povečanje prostora, namenjenega 
Sloveniji, iz nekaj na 50 strani. Zadnjič je bil v Sloveniji konec ma-
ja, ko je s sabo prinesel že najnovejšo izdajo Euro Travel Guida za 
leto 2000 in 2001. 
turistilno plsa"rno v Portorožu in Piranu 
V pritlični del prenovljene stavbe KS Portorož se je z mese-
cem marcem vselilo Turistično združenje Portorož, giz 
občine Piran, ki se bo na podlagi odločitve sveta Občine Pi-
ran registriralo kot LTO. Združenje je pridobilo 86 m2, od 
katerih so slabi dve tretjini namenjeni Turistično informa-
tivni pisarni, dobra tretjina pa dvema pisarnama združenja. 
TZP na osnovi Zakona o pospeševanju turizma organizira in 
vodi TIP Portorož in Piran, ki sta na voljo turistom z informa-
cijami o turistični ponudbi, drugimi podatki, spremljali pa 
bosta tudi pritožbe glede turistične ponudbe. Izven sezone 
bosta delovali med 10. in 17. uro v Portorožu ter med 9. in 
16. uro v Piranu, v sezoni pa do poznih večernih ur. Njihove 
nove številke so naslednje: TZ Portorož (Ivan Silič, Patricia 
Gržinič), Obala f6, Portorož, tel.: 05 674 82 60, faks: 05 674 
82 61, info@tz-portoroz.si, TIP Portorož (Maja Piciga), 
Obala 16, Portorož, tel.: 05 674 02 31, faks: 05 674 82 61, e-
mial: turinfo@tz-portoroz.si in TIP Piran Uana Bolčič), Tar-
tinijev trg 2, Piran, tel.: 05 673 02 20, faks : 05 673 02 21. 
SNTO je v okviru svoje vsakoletne akcije za domačega gosta "Do-
brodošli doma" tudi letos še posebej nagovoril osnovnošolske 
otroke. S posebnim katalogom počitniških idej za otroke želimo na 
SNTO osnovnošolskim otrokom predstaviti možnosti za zanimive 
počitnice v Sloveniji, na katere se lahko odpravijo otroci sami, brez 
spremstva staršev, ali pa skupaj z njimi. Družine z otroki, s tem pa 
tudi otroci sami, so izredno pomembna ciljna skupina, ki potrebuje 
poseben nagovor. Počitnice smo razdelili na izobraževalne, športne 
in zabavne, počitnice na turističnih kmetijah, tabore in gorništvo ter 
zanimive aktivnosti čez poletje. Poleg tega so v imagu pripravili 
nove strani na internetu www.dobrodosli-doma.net/rozca/, kjer je 
prav tako zbrana vsa ponudba otroških počitnic , novost pa je Filip, 
ki bo otroke popeljal skozi poučen turistični kviz. 
Kje je kdo? 
• Metropol Group je dobil novega predsednika Uprave. Po osmih letih vodenja družbe, po 
uspešnem zaključku konsolidacije s pripojitvijo družbe Grand lnvest in reprogramiranjem ob-
veznosti je dosedanji predsednik Uprave Vojko Starovlč lastnike te delniške družbe seznanil, 
da ga zanimajo novi izzivi. Nadzorni svet je za novega predsednika Uprave imenoval Zorka 
Žerjala, ki je bil pred leti turistični delavec v Marini in TOP Portorožu, v devetdesetih letih pa 
je delal v koprskem Cimexu. 
Vse več zanimivih aplikacij 
na www.slovenia-tourism.si 
Na SNTO smo v zadnjih mesecih pospešeno dopolnjevali predstavitev slovenske turistične 
ponudbe na prenovljenih straneh www.slovenia-tourism.si. Izpostavljamo nekaj bogatih baz po-
datkov po posameznih segmentih: 
• turistične kmetije: http:/ /www.slovenia-tourism.si/touristfarms 
• slovenska zdravilišča: http:/ /www.terme-giz.si 
• kampi: http://www.slovenia-tourism.si/campings 
• cenik zasebnih sob: http://www.slovenia-tourism.si/privaterooms 
• katalog "Jahanje v Sloveniji, domovini lipicanca": http:/ /www.slovenia-tourism.si/riding 
• katalog "Gradovi in dvorci na Slovenskem": http://www.slovenia-tourism.si/castles 
• katalog "S kolesom po Sloveniji": http:/ /www.slovenia-tourism.si/bicycling 
• podatki o sloveskih smučarskih centrih: http://www.slovenia-tourism.si/skiing 
Tik pred postavitvijo pa je še nekaj novih aplikacij: 
• hotelski cenik: http:/ /www.slovenia-tourism.si/hotels 
• katalog "Slovenska golf igrišča": http://www.slovenia-tourism.si/golf 
Še enkrat vas vabimo k novi rubriki! 
Za vas smo vprašali ... 
.J! 
Že v prejšnji številki smo vas seznanili, da v uredništvu Tur!zma pripravljamo dve novi rubriki, 
s katerimi želimo vzpostaviti dialog z našimi bralci. Še enkrat izrekamo povabilo k sodelovanju 
v prvi rubriki. 
Za vas smo vprašali. .. Morda ste pri vašem delu naleteli na problem, pa ga ne znate rešiti ali pois-
kati pravega odgovora. Vabimo vas torej, da na naše uredništvo naslovite vaša vprašanja, seve-
da naj bodo neposredno ali posredno s področja turizma. Mi se bomo z vašiip vprašanjem obrnili 
na ustreznega strokovnjaka, na institucijo itd in za vas poiskali odgovor, ki ga bomo tudi objavili 
v Tur!zmu. Torej, pošljite nam vaša vprašanja: 
misa.novak@slovenia-tourism.si ali na 01 5891841 (za Mišo Novak). 
Slovenija na kratko 
1 1 
1t Rekorden obisk v Muzeju premogovništva - PremQgovnik Velenje, ki je upravljavec muzeja, se 
je lani poleti skupaj z lastnico zbirke, Mestno občin oi Velenje in Muzejem na gradu, ki skrbi za 
strokovni razvoj muzeja, odločil za ureditev podzemnega muzeja v opuščeni jami Skale, ki bo prika-
zoval razvoj slovenskega premogovništva. V prvih osmih mesecih poslovanja je Muzej premogov-
ništva Slovenije z rekordnim obiskom presegel vsa pričakovanja in do konca maja so v Muzeju pre-
mogovništva Slovenije zabeležili že 20.000 obiskovalcev. Poleg tega so že vložili kandidaturo pri 
Evropskem muzejskem forumu za evropski muzej leta 2001. Letos jih bo v drugi polovici leta 
obiskala komisija, ki bo ocenila strokovne in upravljavske funkcije muzeja. 
IJ, Turistične agencije v EU - kako zagotavljati kakovostne storitve za turiste" -To je tema letoš-
njega tretjega strokovnega srečanja Nacionalnega turističnega združenja. 20. junija bodo domači in 
tuji strokovnjaki spregovori li o aktivnostih turističnih agencij za oblikovanje kakovostnih storitev in 
o možnostih za še boljše poslovanje agencij in organizatorjev potovanj ob upoštevanju tako sloven-
ske zakonodaje kot zakonodaje in standardov EU in mednarodnih organizacij s področja turizma (di-
rektiva EU o organiziranih potovanjih, kodeks WTO). Eden od temeljnih elementov za uspešen in 
hiter razvoj turizma, za dvig kakovosti in povečanje konkurenčnosti slovenskega turizma je namreč 
ta, da turistom - potrošnikom zagotovimo kakovostne turistične produkte in storitve in da vzpo-
stavimo primeren sistem zaupanja turistov do ponudnikov turističnih potovanj. 
MOL razdelila sredstva za turistične prireditve v Ljubljani - Mestna občina Ljubljana je konec 
marca v Uradnem listu objavila javni ra·zpis za sofinanciranje turističnih prireditev v Ljubljani najav-
nih površinah, v skupni višini 15 milijonov tolarjev. Odpiranje prispelih ponudb je bilo 8. maja. Pri-
spelo je 40 ponudb, od tega 25 popolnih in 15 nepolnih. Komisija je 26. maja opravila strokovni pre-
gled vlog ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisu: celovitost progra-
ma prireditev, trajanje prireditev (celoletne, enkratne ... ) in sestavni del koledarja prireditev, 
strokovne marketinške podlage, pomen za turizem, organiziran turistični obisk in število obiskoval-
cev, brezplačne/komercialne, okoljska sprejemljivost in ohranjanje kulturne identitete, pomen za 
razvoj turizma mladih, mednarodni značaj, srednjeveško izročilo in oživitev bregov Ljubljanice. V 
svojih vlogah so ponudniki skupno zaprosili za 75.512.750 SIT. Zaprošeni znesek za 60.000.000 SIT 
presega sredstva, ki so razpisana na javnem razpisu. Komisija je po pregledu vseh vlog in na podlagi 
strokovne ocene ter glede na omejena sredstva predlagala, da se skladno z razpisnimi pogoji sofi-
nancira 17 programov prireditev. 
Zdravilišča v maju nadaljevala pozitivni trend - Po uspešnih velikonočnih in prvomajskih praz-
nikih se je dobra zasedenost slovenskih naravnih zdravilišč nadaljevala tudi v maju. V prim~rjavi z 
aprilom se je število prenočitev maja povečalo za 1,4 %, doba bivanja pa iz 4,7 dni na 5,7 dni. Stevilo 
tujih gostov je bilo v primerjavi z lanskim majem večje za 16,9 %, ustvarili so 34,4 % več prenočitev, 
število domačih gostov je ostalo isto, domače prenočitve v maju pa so se v primerjavi z enakim ob-
dobjem lani povečale za 10,3 %. Prvih pet mesecev je prineslo skupno 16,4 % več turistov (domači+ 
10,9 % in tuji+ 28,2 %) in 14,8 % več prenočitev (domači+ 10 % in tuji+ 24,6 %). 
1t 3. svetovne letalske igre leta 2005 v Sloveniji - Mednarodna letalska zveza je Sloveniji konec 
maja dodelila organizacijo tretjih svetovnih letalskih iger_, ki bodo potekale v drugi polovici julija 
2005. Slovenija je zmagala v konkurenci z ZDA, Avstralijo, Svedsko, Kanado, Francijo in Poljsko. LZS 
na tem dvotedenskem dogodku pričakuje več kot 5000 športnikov in spremljevalnega osebja, ta 
športni dogodek pa bo več kot izvrstna pri ložnost za promocijo Slovenije. Predvajal ga bo tudi televi-
zijski športni kanal Eurosport. * LTO POSOČJE ODPRLO TURISTIČNO INFORMATIVNO PISARNO - v okviru LTO Posočje Tolmin je z 
mesecem majem začela delovati Informacijska pisarna, namenjena zbiranju in posredovanju in-
formacij na področju turizma v občini Tolmin. Trenutno poslujejo v začasnih prostorih v stavbi 
Upravne enote Tolmin (tel. 05 38 10084, faks: 05 38 10_083, e-mail: lto.tolmiQ@siol.net). 
Šmarješke Toplice bogatejše za 15 apartmajev - Ze konec marca so v Smarjeških Toplicah 
obogatili svojo ponudbo z odprtjem 15 najsodobnejše opremljenih apartmajev in Fit centra. 
TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije • Izdaja Slovenska nacionalna turi-
stična organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana· Tei: 01/ 589-18-40, fax 01/589-18-41, E-mail: misa.no-
vak@slovenia-tourism.si • Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak• Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. 
Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Slavko Mastnak, Marija Rok, Re-
nata Picej, Drago Medved · Oblikovanje: imaio, Simonida Koželj· Priprava za tisk: Grafični studio K d.o.o., · 
Tisk: Tiskarna Radio, Ljubljana, Ministrstvo za Kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evi-
denco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na SNTO, 
izključno po faksu na 01/589-18-41 ali na misa.novak@slovenia-tourism.si.