Gospodarske stvari. Poraba gipsa v živinskih blevih. M. Sirovi zmleti gips je jedno najboljaih sredstev zabraniti, da oglenokisli amonijak, ki se v gnoju dela in mu še le pravo gnojivno moc iu vrednost daje, iz njega ko plin v zrak ue izpubti. Samo mesanje gnoja z gipsom pa ni tako dobro ko vsakdanje potroševanje gnoja z mebkimi perišči gipsa. Tako se doseže dvojno. Naj prej se amonijak v gnoju sproti zadiži in obraui, ker se žveplova kislina zveže v žveplenokisli amonijak, ki je rastlinam naj močnejša redivna snov iu apno gipsovo v oglenokislo apno. Na drugi strani pa tudi zrak v blevu bolj čist postaja, ker se razni smradljivi plini ne plavajo po njem. Iz povedanega je tedaj jasno, da bi moralo v vsakem lilevu nekaj sirovega zmletega gipsa pripravljenega biti, da bi se z njiin vsak dan sproti gnoj potroševal. Pol kila ali slabi stari funt ga je dosti za govedo ali konja, za 5 ovec ravno toliko. Ttidi gnoj na gnojisču velja z gipsom potroševati, posebno kdar se na novo iz hleva pokida in na guojiš6u razgrne. Pa ta, ker vaak sadež bolj raste, in tudi gnoj delj časa dober ostane. Eako naj ravna čebelorejec z panji po Dzierzonovi osiiovi. II. 3. V takih panjib se satovje za zalego prav labko prenovi in brez vsake težave se zabrani, da se v prostoru za zalego ne izležejo škodljivi troti. Kedar mlada čebelica izleze iz svoje celice, zapusti ondi tanjko kožico (nimfino). Po tem takem nastane celica vedno bolj tesna, in slednjič je že preozka, da bi se v njej mogle izleči čebelice. Potrebno je torej, da se vsaka 3—4 leta satovje za zalego prenovi. V ta namen se vzame iz panja staio satovje, kedar je brez zalege, torej 21. dan potem, ko je stara rnatica panj zapnstila, ali predno se začne zima, ali pa bitro ko ziina neba, in namesto starib se lepo mlado satovje postavi, da, celo sred poletja se zamorejo stari sati z zalego, eden za drugim, prestavljati na zadnjo stran iz kraja, kjer je zalega, ali se puste v prostorišču za uied, da se oudi zalega izvali, kedar so že čebele tamkej; čebele si potem bitro v prostoiišeu za zalego na pripravljenib okvirjih zpiilepljenimi kosci satovja napravijo mlado satovje; če bi pa v takem slučaju le trotovo satovje delati utegnile, se inora tisto odpraviti in z satovjem za delavne čebelice zamenjati. Tisto leto kedar se rnatica prenovi, bi se moralo tudi satovje prenoviti, ker v tem slučaju delajo cebele satovje samo za delavne čebelice; kajti 6e imajo mlado oplojeno matico, nc potrebujejo trotov. Vsi roji, tudi prvaki, vsaj prvi čas, delajo poglavitno le satovje za delavne čebelice. Skrbeti je torej, da se roji pridno krmijo, da zamorejo nagloma delati satovje. Trotovsko satovje se vsaki čas labko iz prostorisča za zalego odvzame, če se na njegovo mesto zamore djati le satovje za delavne čebelice. Tako se "dobi za gnezdo mlado in ne trotovsko satovje. 4. Pri teb panjih se^labko zabrani pridelovauje satovja črez potrebo. Čebele si naravno prizadevajo, tudi 6e jo le srednja paša, da prostor svojega prebivališ6a napolnijo, kolikor le mogoče, z obilnim satovjem, čeravno zamorejo le najmanjši njegov del napolniti sterdjo. To delajo pa zatega voljo, da jim stauovanje za zimo prazno ue ostane in tako bolj gorko postaue. Toda vsaki sat, katerega čebele ne potrebujejo za zalego, sterd ali rožni prab, je uapravljen na uašo veliko škodo; kajti prej ko čebele zgotovijo 1 funt voska, porabijo že 13 funtov medu. Pri Dzier. panjih pa in 6e ae ž njimi ve razumuo ravnati, se pridelovanje nepotrebnega satovja labko zabraui in se pusti, da ga čebele le toliko pridelajo, kolikor ga je treba. Prostor se labko zapre ali zmanjša in še le takrat, kedar se vidi v poslednjem satu zalega, med in rožni prab, se odpre uovi prostor za pridelovanje satovja takrat, če je zviinaj bogata in obilna paša. Eer ae na taki uačin laliko toplota obdrži, zamorejo tudi čebelice lože letati na pašo. 5. V teb panjih je krmenje prav labko iu priprosto. Eajti a) se labko vstavi satovje z medom, ali b) samo koritce z krmo bodi sladkor ali kaj druga, ali c) po zimi kandis v koščekib, ki se na okvirček polože\ 6. V teb panjib sc čebele lože obvarujejo smrti za lakoto, kakor v drugih pan.jih, toiej se najbolj gotovo v njih preživijo 6ez zimo. Eoliko panjcv pomerje vsled stradanja, ker lastnik ne ve, če imajo čebele dovolj živeža za zimo ali ne! Pii Dz. panjih ni trcba sc zanašati le na cenitev na povprek; tu se lahko o vsem popolnoma gotovo prepričamo, torej tudi o tem, če imajo čebele dovolj živeža ali ne. Pred zimo se imajo panji preiskati, in se jini pripravi primcrno stanovanje za zimo z niedom in rožnim prabom, kolikor ga potrebujejo. Na prednjo stran se iz prostora za zalego nastavi 4—5 satov za čebclice delavke, in sicer takih, ki že imajo medu in rožnega praha; od zadi pa pridejo 3 — 4 polni sati z 18 — 24 funtov sterdi. Labko se semkaj pristavi satovje polno medu iz takih panjev, ki se imajo pokončati. Nikar ne mislimo: če čebele v svojem gnezdišču nimajo več hrane, naj se pa preselijo na zadnjo stran panja, kjer je še medu. Pri stoječih panjih z gornjim in spodnjim oddelkom se to brez težave zgodi, da se preselijo res v zgornji oddelek; toda dalje na zadnjo stran čez prazno satovje navadno po zimi ne grejo in tako morajo, čeravno je še obilo medu v panju (zadej), lakote pomreti, kar se tudi v panjib z nepremakljivim satovjem pogostoma godi. Eedar se tako panj preiskuje, naj se tudi ob enem odstrani trotovsko satovje. Ce je v tem satovju med, kterega potrebujejo za živež eez zimo; naj se to satovje obesi zadej za satovjem za zalego, od koder se spomladi labko odstrani, ali pa v prostorišče za med prestavi. Prazni prostor pa naj se popolnoma zaklene z desko, da ne more toplota uhajati. (Dalje prib.) Orehovo olje dobro zdravilo bolenim ljudem. Olje, o kterem tu govorim, se celo drugače napravlja, kakor navadno. Natrga se na bilo sv. Janeza krstitelja ali den pred kresom nekoliko zelenib orebov, ki so navadno, ako v spomladi ni bilo premrzlo, v tem casu zadosti debeli. Nabranim orehom se priskrbi laškega olja, da ga pride V2 funta na 6—8 orebov. Ti se razrežejo po dolgem in poprek na 4 kose, ki se kmalu pomečejo v ,,glaž" ali steklenico laškega olja. Steklenica sc dobro zatekne in preveže in na solnce postavi. V 8 dnevih se olje v steklenici spremeni ter dobi lepo rudeče-tamno barvo in je že za rabo. Ako ni nobene sile, naj olje ostane v isti steklenici do sv. Jerneja in sc v tem času naj ob svitlih dnevih postavlja na solnce; pozncj se mora olje v drugo steklenico pretočiti, orehi pa zavreči, ker niso vec potrebni in porabni. Tako pripravljeno orebovo olje nam rabi kot zdravilo pri vseb tistih bolenikih, kateri so l<de iz kako višave pali, pod voz prišli da jim je kolo čicz tiebub šlo, ali ki so se prcvzdignili, na primcr: možki pri nalaganju kamcnja, ženske pn zdiganju škafov itd. Takim se rado voda pa tudi izloček zapira, trebuh oteka, ženskam pogosto žila pretrga, da jim hoče vsa kri steči; taki boleniki se v postelji na vse strani zvijajo, ker jib znotraj močno peče in žge. Tem bolenikom se zamore pomagati z gori omenjenim orebovim oljem, 6e ga v se vzamejo in zavžijejo; več ko ga zamorejo, boljše je. Zavžito olje vzdigne, da človek z krvjo namešano in zastano gošavo izvrže, znotranja žgalina preneba, zaprtje se odpre in trebub začne izplabovati, ženskam se krvotok ustavi in sploh pri vseh na gori omenjeni način prouzročenih bolečinah trebuha in črev hitro pomaga. To so mnogotere skušnje do cela potrdile. Vendar je tukaj treba razloPiti in opomniti, da ovo olje tam ne more popolnem pomagati, kder se je kaka kost zlomila, v kakem udu kri zastala, ali sploh zunanjemu telesu kaka buda rana prizadjala. Tukaj je tieba vselej in hitro poslati po zvedenega vračnika. Eer laško olje ni 7eč okusno in dobro, 6e je enkrat že zastarelo, je treba vsako leto ali vsaj vsako drugo leto iz nova pripraviti orebovega olja po načinu, kateri je bil gori razložen. Gaapar Dornik. Petrolej je za mnogovrstno porabo, vendar kot občno sredstvo za vsakojake potrebe ne more služiti, zlasti ne za preganjanje živinskih uai, kakor so nekateri kmetovalci mislili. Akoravno se je zoper tako porabo petroleja mnogo svarilo, se pa le nekateri na svojo lastno akodo niso dali poduciti. Tako je nek lovec svojega lepega in dragega psa po šinjaku in hrbtti precej močno namazal z petrolejem, da bi mu tako nadležno bolhe pregnal. Ali kaj se zgodi? Uboga žival neče nic ve6 jesti, se trese po celem životu, cvili in se zvija celih 8 dni prav nemilo in naposled crkne. Še hujša se je godila nekemu mlademu kmetu. Imel je v svojem velikem hlevu 19 krav in nekaj telet. Nekega dne jih vse namažc z petrolejem, da bi jim usi odpravil. Dvoje telet je v par dnevih poginolo in ostale živali so začele hudo bolehati. Dlaka jim je skoro vsa izpadla, koža je postala grdo krastava, kiavam mlekaricam pa vimena modra, kakor sliva. Močno prestrašeni kmetovalec si ne vedel drugače pomagati, kakor da je takoj poslal po živinozdravnika, ki je rcs tudi pomagal in živinčeta gotove smrti otel. Petrolej je torej dober za maraikaj, a za vse ne! Pesničanje se letos zopet lehko kesajo in zlasti oni tcpci izmed njih, ki se regulirauju Pesnice upirajo, naj dobro premislijo veliko škodo, katero na senu trpijo. Pesnica je nedavno izstopila in travnike grdo poblatila. Pri volilnem shodu pri sv. Lenartu v Slov. goricah je eden takih tepcev g. poslancn dr. Radaju, ki je rekel, da se bo 7 prihodnjem deželnem zboru razpravljalo tudi o l-eguliranju Pesnice, ugovarjal in hotcl straano moder biti, rckoč: ,,ja, če pa do gospodje Pesnico tako popravili in vravnali, da bo voda bitro odtekala, te do nasi travniki vsi na nič pali, ker jim bo gnoja falilo ; povodenj nam je dober gnoj". No, dobro, modri teležojak, sedaj imaš dosti gnoja po travnikih, polagaj živini-gnoj! Bog varuj kmete, da bi pri njih blebetanje takih buteljnov povsod obveljalo. Vsak napredek v gospodarstvu bil bi nemogo6! Eonjska dirka ljntomerska 19. maja t. 1. je zopet ve6im vrlim tamošnjiin konjerejcem donesla javno priznanje in odlikovanje. Deželno konjerejsko društvo je zastopal grof Henrik Attems. Svetinje ali medalije ao dobili g. Blaž Babič v Branislavcih, g. Franc Eranjc iz Mute, g. Filip Vaupotič 7 Luka^cih, g. Andraš Rajč v Pristovi, g. Mat. Županec v Brkovcib, g. Mart. Skubala na Cvena, pohvalno pismo pa je prejel g. Jož. Straaaer, oakrbnik v Branislavcib. Srenjam: Branialavcem, Lukavcem in Gajšovcem se je odločilo vsakej po 25 fl. za napravo okolov za žrebeta. Slo7.-graški okrajni zastop je sklenol za 7sako 87ojih 16 srenj kupiti po enega merjasca angleškega aufolk — ali berkširskega plemena. To je re8 bvale vredno in kaže, da so vrlo narodni odborniki okrajnega zaatopa pametnž, praktieni Ijudje. Skušnje kažejo, da so preaiči zaplodivši se z križanjem angleških merjascev in naaih domačih svinj izvrstne živali, ki se posebno dobro dajo spitatiin udebeliti. Ljudje se trgajo za prasce takega skrižanega plemena! Sejmovi. 11. junija Pilatanj, Trbovlje, Lo6e, 87. Hema, Lucane, Ljutomer, Mahrenberg, Mozirje, Laško, 87. Primož; 13. junija sv. Andrai v Slov. gor. Eozje, Loče, ev. Helena, sv. Janž pri Spod. Drauburgu, Brežice, Rogatec, Zavec, Zigerski breg; 15. junija Celje, Lembah, Planina, Oplotnica (sv. Barbara), sv. Vid, Mozirje.