P. b. b. svetos/nih in domačih dogodkov PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt Z. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl LETO XIII./ŠTEVILKA 47 ČETRTEK, DNE 23. NOVEMBRA 1961 CENA 2.- SHJNGA Napredovali smo! Nov veter je zavel po nedeljskih volitvah po naših dolinah. Z veseljem smo ugotavljali številčni izid, zabeležili napredek za celih 15 odstotkov in ugotovili še mali čudež: prvič v zgodovini dežele smo zastopani v prav vseh koroških okrajih tako celo v gornjeziljskem Kotschachu in gor-ttjekoroškem Winklern in še v labotskem VVolfsbergu. Skupnost južnokoroških kmetov je volilo 1811 volilcev. Od skupno 12.922 volilcev celovškega, beljaškega in velikovškega okraja je v povprečju vsak sedmi volil našo listo. Kdor ve, da se je obrnil na naše kmete sam deželni glavar I volilnim pismom za svoj Arbeitsbauern-bund, da je Karntner Bauernbund razvil nenavadno razkošno volilno propagando 'n da za njim ni nič zaostajal Freiheit-bcher Bauernbund, se mora diviti disciplini naših kmetov-volilcev in občudovati njihovo trdno zvestobo. Številčni uspeh je tem nazornejši, če še dodamo, da samo v omenjenih treh okrajih 2910 oseb ni volilo 'n da je 1344 oseb volilo neveljavno. Nedeljske volitve in njihova predigra so spet jasno nakazale boleče gospodarske rane Južne Koroške. Toliko je še med nami revščine, zaostalosti in tudi prevelike gospodarske ponižnosti. Težke tnilijone investira država v gradnjo tako zvane podjunske železnice, ljudstvo okoli Žvabeka, Suhe in Potoč pa živi v pravih srednjeveških prilikah in bo potiskalo kot tldslej svoje vozičke proti Pliberku ali Labotu tudi še po izgraditvi gospodarsko nesmiselne in nerentabilne železniške proge. ^ obirskih in kapelskih hrjbih še srečuješ garače s kot kamen trdimi žulji in glolto-b« upognjenimi hrbti in gospodinje, za katere leto in dan ni nobenega oddiha, marveč le neizprosno, trdo delo gorskih kmetic. Kako naj bo tem revežem dvajsetega stoletja pomagano z novo gospodinjsko palačo tik ob Dobri i vesi? In vasice med Zagorjami in Žihpoljami, ki so tik ce- .vŠkega mesta, pa životarijo kakor stotine kilometrov daleč oddaljene od prometa in civilizacije. Kdaj si bodo mogli Plajberžani ali Selani privoščiti moderne stroje v gospodarstvu in gospodinjstvu, kot so že dav-n?. vlH‘ljani kje po Krapfeldu ali gor- II ji Dravski dolini. Težko dolžnost prevzemajo izvoljeni mandatarji naše Skupnosti, ko bodo hoteli voditi južnokoroško kmetij-',vo iz srednjeveških prilik v dvajseto sto-etje elektrike, modernih cest, vodovodov. Praktičnih, higijenskih kuhinj, zračnih 'levov, plemenske živinoreje in sodobnega sadjarstva. Ob nedeljskih volitvah se je pokazal še — Kmetijsko zbornico — in da je nacio- nalni Freiheitlicher Bauernbund uspešno vdrl v osrčje njihovih vrst. Danes si delita Arbeitsbauernbund in Freiheitlicher Bauernbund zbornična podpredsednika, za jutri pa upata, da si bosta priborila nemara še — predsednika. V šentviškem okraju ima FPOe samo še 400 glasov za Karntner Bauembundom. In rdeči zbornični podpredsednik Steiner je v nedeljo upravičeno dejal, da je zadovoljen, ker se je število njegovih političnih somišljenikov pomnožilo za celo četrtino. Je to vsekakor uspeh za njegovo stranko, ki pa je stranka delavcev in ne kmetov. Odpirajo se s tem zanimivi aspekti na politične volitve dogledne dobe. Verujemo v idealizem izvoljenih manda- Vse stranke so torej pridobile na glasovih in si tako razdelile »torto« novih volilcev. Sorazmerno največji prirastek beleži socialistični Arbeitsbauernbund z 28,8 odstotki. To dokazuje, da so bili pri novem volilnem redu merodajni politični motivi. FreiheitHche Bauernschaft je pridobila 27,6 odstotkov, kar je resno opozorilo Bauernbundu, ki je pridobil samo 5 odstotkov. To se je potem pri razdelitvi mandatov izrazilo tako, da je Bauernbund izgubil dva mandata, ki sta si jih razdelila Arbeitsbauernbund in FreiheitHche Bauernschaft. Tudi suhe številke imajo pogosto pomenljivo politično simboliko. .Slovenska »Skupnost južnokoroških kmetov« se je nadvse častno odrezala. V celoti smo ohranili vse dosedanje položaje in to je toliko pomembnejše, ker se je Arbeitsbauernbund potegoval za naše glasove s kandidati iz slovenskih levičarskih vrst, ki •so šli k socialistom. Tem je ogromna večina našega ljudstva rekla: Nel To še jasneje kažejo volilni izidi |K> okrajih: V celovškem okraju je lista »Skupnost južno- tarjev Skupnosti južnokoroških kmetov. V krajevnem, okrajnem in deželnem merilu bodo storili vse, da pomagajo svojim vrstnikom v njihovih resnih gospodarskih težavah. Nesporna je dolžnost Kmetijske zbornice in dežele, da odpomoreta nerazvitemu, brez lastne krivde gospodarsko zaostalemu predelu dežele. Naj bi naši kmetijski zastopniki poleg svojega prizadevanja in posredovanja pri različnih oblasteh, uradih in referatih nikakor ne prezrli še druge nujnosti: Južno Koroško moramo prepresti še bolj z blagovnim in kreditnim zadružnim aparatom, ki je časovno najprimernejša oblika organizirane samopomoči. Z izgradnjo zadružne samopomoči bo rastla naša kmečka samozavest. S to samozavestjo šele bomo končno premagali tistega suženjskega duha, ki nas še v dvajsetem stoletju potiska nazaj v srednjeveško hlapčevstvo. •koroških kmetov« dobila 441 glasov (leta 1956: 465), torej 24 manj, vendar je to — sicer značilno — izgubo bogato nadoknadila v velrkovškem okraju, kjer je naša •lista dobila sedaj 829 glasov /leta 1956: 728), torej kar 101 glas več, v beljaškem okraju pa smo od 373 glasov v letu 1956 sedaj napredovali na 384 glasov! Tudi pri razdelitvi mandatov v okrajne zbornice smo ohranili vse dosedanje položaje in sicer Celovec 1, Velikovec 2 in Beljak 1. V celi vrsti občin smo pa naše postojanke znatno okrepili, kot kažejo naslednji neuradni rezultati za deželno kmetijsko zbornico. V naslednjih občinah smo najmočnejša lista: Globasnica (114), Bistrica pri Pliberku (111). Blato (129), Bela (93), iPodklošter (39), St. Jakob v Rožu (105), Slovenji iPlajberk /33) in seveda Sele (53), kjer imamo naravnost absolutno večino vseh oddanih glasov! Na drugem mestu smo pa v škocijanu (107), Bekštanju /107), Bistrici v Rožu /33), Hodišah /29), Radišah (29) in Bilčovsu /71). V nekaterih občinah pa je število za krajevno listo /Ortsbauern-ausschuB) »Skupnosti južnokoroških kmetov« višje od glasov oddanih za našo listo v okrajne zbornice in deželno zbornico. Cim bodo 'razglašeni uradni volilni rezultati v vsa kmetijska zastopstva, jih bomo v celoti objavili. Že danes pa lahko z gotovostjo in ponosom ugotovimo, da smo težko preizkušnjo dobro prestali. Trdnost našega ljudstva nam je najboljše jamstvo tudi za bodočnost, kajti glasovi, ki so bili oddani za našo listo, so glasovi kmečkih gospodarjev, so jasna in enoumna izjava v koroški zemlji zakoreninjenega, zavednega krščanskega slovenskega ljudstva. In tega glasu ne bo mogel nihče preslišati, tudi vsi tisti ne, ki so upali ali pa tako delali, da bi nas to pot bilo zopet manj! ZVESTOBA ZA ZVESTOBO Številčni izid nedeljskih volitev v Kmetijsko zl^mtco in njena okrajna in občinska zastopstva je za Skupnost južnoko-roških kmetov nadvse časten. V deželi je glasovalo za Skupnost južnokoroških kmetov 1811 volilcev, to je za 230 volilcev več kakor pred petimi leti. V osmih občinah smo najmočnejše, v nadaljnih šestih občinah drugo najmočnejše kmečko zastopstvo. V okrajnih zbornicah in v občnem zboru deželne kmetijske zbornice smo ohranili vse dosedanje mandate. Ta nadvse zadovoljivi volilni uspeh je najlepša nagrada in najbolj izrazito priznanje vsem, ki so se v kateri koli obliki potrudili za našo volilno skupnost. Volilni odbor jim izreka najiskrenejšo zahvalo za njihovo brezpri-merno požrtvovalnost. Vzajemno z izvoljenim zborničnim svetnikom, g. Mirkom Kumerjem, pd. črčejem na Blatu, hočejo izvoljeni o-krajni in krajevni mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov vsestransko zastopati interese južnokoro-škega kmetijstva. Tako se bodo oddolžili za izkazano jim zaupanje in bodo vračali zvestobo za zvestobo. Volilni odbor Skupnosti južnokoroških kmetov MARIBORSKA OPERA GOSTUJE V CELOVCU Mariborsko operno gledališče bo v okviru kulturne izmenjave med gledališči Koroške in Slovenije gostovalo v celovškem mestnem gledališču z dvema predstavama. V soboto, dne 25. novembra, ob 20. uri: »R U S A L K A« opera, ki jo je zložil češki skladatelj Antonin D v o ž a k . V nedeljo, dne 26. 11. ob 13.30 uri »DESETI BRAT« opera, ki jo je zložil slovenski skladatelj Mirko Polič. Zur nationalen Hetze In der Ausgabe vom 28. Oktober der „Kleinen Zeitung” wurde unter obiger tlbcrschrift etn „Le-serbrief” veroffentlicht, in dem ein ,,1’fankind” zn einem in unserem Blatte erschicncnen Bcricht iiber einen vom Katholischen Bildungsvverk in St. Margarethen bci Vdlkermarkt veranstalteten Vor-trag mit Lichtbildern iiber den Jubilamnsfestzug vom 10. Oktober Stellung nimmt. U. a. wird ans-gcfiihrt: „l)as Organ der christlichen Slovvenen, dic „Naš tednik - Kronika” fiihltc sich verpflichtet, unter dem Titcl „Ist denn so etvvas notvvendig” in ihrer Ausgabe vom 19. Oktober 1961 festzustellen, dali der Inhalt des Vortrages „betriibt” babe. Dem „Katholischen Bildungsvverk vvird „ S ii n d -haftigkeit” vorgcvvorfen und ihm geraten dic „nationale Hetze” anderen zu iiberlassen.” In IVirklichkeit haben vvir aber bcrichtet, dali der Inhalt des bcsagten Vortrages als eine Veran-staltung des Katholischen Bildungsvverkes v e r -teh It vvar. Daraus kanu aber kein Vorvvurf der „ S ii n d h a 11 i g k e i t ” abgclcitct vverden. Unser Bcricht bezog sich nicht auf die VortrSge iiber das Abstimmungsjubllaum, die iibrigens in unserem Blatte nie beanstandet vvurden, sondern ledigllch auf den Inhalt des Vortrages in St. Margarethen. Sovveit konnte man den Vorfall einer unzureirhenden Kcnntnis der slovvenischcn Sprachc seitens des Verfassers des Leserbriefes zuschreibcn. In der Folge vvird jcdoch in der „Kleinen Zeitung” vveiter behauptet, dali der Vortragende „keinen Menschen, der sich zu Kamten bekennt verletzen konnte.” Zugleich vvird aber das Organ der christlichen Slovvenen aufgefordet „endlich ein klares und eindeutiges Bekenntnis zu Osterreich abzulegen”. Das ist an und fiir sich schon cine schmerzliche Verletzung und ein schvvcrvviegcnder Vorvvurf. Niemand kann aber von uns verlangen, dariiber mit einem anonymcn „Pfarr k i n d” Disku-sion zu fiihren. Dies gilt auch fiir die „Volkszcitung” und ihr „Pfarrkind”. VOLILNI RESULTATI PO OKRAJIH Volilni KSrnlner Freiheitl. Arbeilsb. Slovenile b lisla OKRAJ upravičenci, glasovi veljavni Bauernbund Bauernsch Bund 1961 1956 Kotsohach 1 423 l 196 1 140 812 202 121 5 Šmohor 1 702 1 500 1 408 612 342 424 30 Feldkirchen 2 123 1 801 1 673 849 562 272 20 Celovec 5 279 4 347 4 083 2 300 453 889 441 465 Spit tal 5 392 4 049 3 857 2 248 983 395 31 iVinklprn 1 082 783 729 589 70 66 4 Beljak 5 884 4 859 4610 1 852 1 063 1 311 384 373 St. Veit 4 129 3 458 3 258 1 659 1 225 348 26 Velikovec 5 494 4 541 4 229 2 125 370 905 829 728 Wolfsberg 5 438 4318 4 073 2 587 735 710 41 Skupaj Skupaj 1956 37.947 30.852 29.060 15.603 14.939 6 005 4 804 5 641 4 376 1 811 1581 Volitve v Kmetijsko zbornico Minulo nedeljo so ob naravnost idealnem volilnem vremenu — bilo je hladno in suho — bile volitve v kmetijska stanovska zastopstva in sicer v deželno kmetijsko zbornico, okrajne kmečke zbornice in občinske kmečke odlvore. Zaradi novega volilnega reda, ki ga je v deželnem zboru bila izglasovala socialistična večina, je pridobilo glasovalno pravico 5000 volilcev več kot leta 1956. Kot je po eni strani prav, da pridejo vsi, tudi najmanjši kmetovalci, do besede v kmečkem zastopstvu, pa so po novem volilnem redu dobili volilno pravico tudi mnogi taki, ki imajo — kot glav-nopoklicni delavci — svoje glavne interese drugod. Volilni rezultati so dali naslednjo sliko: Od 37.974 volilnih upravičencev jih je volilo 30.825, dočim se 7.059 volilcev svoje pravice ni poslužilo. Veljavnih glasov je bilo 29.060, neveljavnih pa 1.792, kar je posledica kompliciranega načina volitev s kar tremi glasovnicami. Na posamezne volilne liste je odpadlo: Skupnost južnokoroških kmetov (slovenska lista) 1.811 glasov (leta 1956: 1.581), 1 mandat (leta 1961: 1). Karntner Bauernbund 15.603 glasov (14.834), 13 mandatov (15). Arbeitsbauernbund 5.641 glasov (4.371), 5 mandatov (4). FreiheitHche Bauernschaft 6.003 glasov (4.759), 5 mandatov (4). Politični teden Po svetu ... Nova ognjišča krize — stare metode V zadnjih mesecih smo se že skoroda navadili na »berlinsko krizo«, ki je postala kronična, to je vedno boleča, a nikdar tako boleča, da bi spravila oba orjaka, ki jo občutita oba kot trn v peti, do nepremišljenih dejanj. V zadnjih tednih, ko se »kitajski zid«, ki so ga nemški hlapci Sovjetov dvignili po sredi skozi mesto, suši, izgublja berlinska kriza na svoji akutnosti in to povsem razumljivo: Sovjetom je uspelo zapreti to okno iz komunistične ječe na Zahod, skozi katero je v povojnih letih ušlo na milijone Nemcev, predvsem mladine, tako da je komunistični Vzhodni Nemčiji grozila »izkrvavitev«. Na drugi strani pa je Zapadna Nemčija, za katero je bivša nemška prestolnica bila še zadnji ostanek nemške edinosti in stavila vanj upanje kot izhodišče novega nemškega zedinjenja, delitev mesta prenesla brez večjih pretreslja jev, čeprav ni moč zanikati, da je razočaranje med Nemci veliko. Hruščev je (ob tihem zapadnem pristanku) svoj glavni cilj dosegel, po drugi strani pa sam kaj več ni mogel upati. Iz za-padnega dela Berlina namreč Združenih držav, Francije in Velike Britanije ne bi mogel izriniti brez vojne. Ako bi pa to začel, bi pa gOtovo kratko potegnil. Vprav v zadnjih dneh se je ugotovilo, da sta oba svetovna orjaka, Združene države in Sovjetska zveza sicer ranljiva, toda v celoti je premoč Združenih držav glede atomskega orožja pa tudi »transportnih sredstev«, namreč letal in raket, taka, da Sovjetom nujno odsvetuje sleherno nepremišljeno avanturo. Izkazalo se je, da imajo Sovjeti sicer tehnološko prednost glede raket na dolge proge in so zaradi tega v naskoku pred Ameri kanci glede vsemirskih poletov, toda vsemirje je neizmerno in vprašanje kaj naj 'ljudje gori iščemo, še vedno ni pojasnjeno. Kar se pa tiče učinkovitih orožij za vojno na naši Zemlji, pa so praktični Amerikanci ves čas skrbno pazili, da svojo premoč ohranijo. Prav zato so ob grožnjah Hniiščeva s 100-megatonskimi bombami in medcelinskimi raketami ohranili mirno kri. Kenindy je hladnokrvno izjavil, da zaenkrat Združene države nimajo potrebe po obnovitvi atomskih poskusov v zraku, da pa bodo to storile šele, ko bodo ameriški strokovnjaki preučili rezultate dosedanjih sovjetskih eksplozij in ugotovili, kaj so Sovjeti s temi poskusi novega dosegli. Hladni zimski čas je pa tudi pripomogel svoje, da se je razburjenje poleglo. Vendar bi pa bilo zgrešeno, vdajati se lahkotnemu zadovoljstvu, kajti nobeden izmed glavnih problemov svetovne politike ni bil rešen in noben vzrok nemira odstranjen. Adenauer pri Kennedyju Na Zapadu je najpomembnejše potovanje zapadnonemškega kanclerja Adenauerja v Združene države, da se predstavi s svojo četrto vlado, ki jo je kljub delnemu nazadovanju pri zadnjih volitvah vztrajni in žilavi 86-letni kancler na koncu vendarle sestavil tako, kot je on hotel'. Je dobro, da je ostal pri vladnem krmilu, kajti splošno je mnenje, da je kljub svoji samovoljnosti »stari mož ob Renu« še vedno boljši kot kdorkoli, ki utegne priti za njim. Je namreč prepričan nasprotnik nacizma, ki ga je skusil na lastni koži. Washiingtonski razgovori med Adenauerjem in Kennedyjem bodo začrtali skupno talktiko glede pogajanj s Sovjetsko zvezo o položaju Berlina. Vse kaže, da bodo skušali to vprašanje, ki je s samolastnimi sovjetskimi ukrepi itak bilo v bistvu že na novo »urejeno« tudi formalno nekako urediti. Sovjetska zveza je menda že tudi uvidela, da pri Berlinu ne more več doseči, ako noče riskirati resnega spopada z Za-padom, zato se je raje obrnila drugam, na malo, neoboroženo in nevtralno Finsko, ki jo je premagala v vojni in ji vsilila »prijateljsko pogodbo«. Bred dobrimi tremi tedni ji je poslala prvo noto, v kateri jo »kot prijateljica in soseda« obvešča, da ji grozi nevarnost s strani Zapadne Nemčije, ter se 'ponudila, da jo »zaščiti«. Finoi so padli iz oblakov, kajti trenutno Zapadna Nemčija ne more nikogar ogrožati, saj nima ne atomskih bomb in ne raket. Večina političnih opazovalcev meni, da sovjetski manever proti Finski zasleduje dva cilja: s političnim pritiskom in grožnjami spraviti komuniste, ki tvorijo le neznatno manjšino, zopet v vlado in tako pripraviti teren za morebitni državni udar po vzorcu Čehoslovaške, po drugi strani pa ostrašiti nordijske države (Dansko in Norveško), ki tvorijo severno krilo Atlantskega pakta. Tega hoče Moskva oslabiti, vendar se ga direktno me more lotiti. Zelo hladni sprejem, ki ga je doživel zapadno-neniški obrambni minister Strauss pri svojem obisku na Norveškem, kaže, da je vsaj v tem pogledu sovjetska nakana uspela. Kekkoncn pri Hruščevu Finski ministrski predsednik Kekkonen je odpotoval v Sovjetsko zvezo, da se poda tako rekoč v medvedov brlog in mrcino kako potolaži. Moral je daleč potovati, kajti tik pred Kekkoncncmm prihodom se je Hruščev podal rta potovanje v Sibirijo, Kekkonen pa je moral seveda za njim. Sovjetska poteza proti Finski zopet razgalja pravi obraz sovjetske politike in vrednost nevtralnosti, ki je ne ščiti geografska lega ali pa zadostna vojaška sila in je zbudila presenečenje po vsem svetu. Toda po zgražanju zaradi sovjetskih atomskih eksplozij je sočustvovanje svobodnega sveta s Finsko prava malenkost. Komunisti so s svojimi stalnimi in doslednimi nesramnostmi svet navadili na to, da jih jemlje kot nekaj samo po sebi razumljivega, če že ne skorajda dovoljenega. Nevtralisti v škripcih nevtralizma Svoje skrbi pa imajo tudi države med obema blokoma, ki se same označujejo kot nevtraliste. Minuli teden je najuglednejši nevtralist in najbrž edini resnični nevtralec med njimi, indijski predsednik Nehru, obiskal Washington. Glavna točka njegovih razgovorov je bila gospodarska pomoč Zapada Indiji pri njenih daleko-sežnih reformah za razvoj gospodarstva, ki bi naj prebivalstvu te preobljudene in siromašne države prinesle človeka dostojni življenjski standard. Obenem sta oba državnika razmObrivala tudi položaj, ki je nastal po zadnjih sovjetskih atomskih poskusih, ki so znova sprožili nebrzdano atomsko tekmo med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Izgleda, da ameriška pomoč Indiji ni v nevarnosti, kajti indijski politik je bil tako moder, da je imel razumevanje ne le za sovjetsko, ampak tudi za ameriško stališče in je med vsem brez dvoma najbolj iskren demokrat. To mu Amerikanci tudi priznajo. Pač pa so razočarani nad nekaterimi drugimi nevtralci, posebno nad jugoslovanskim maršalom Titom, ki je sicer rad sprejemal ameriško pomoč, še rajši pa kritiziral ameriško politiko, dočim je do Sovjetov imel toliko večje obzire. V tem je našel vnete posnema lee v egiptovskem diktatorju Nasserju in črnskem diktatorju Nkrumahu v Gha-ni. Prejšnji predsednik Eimsenhcnver je na napade iz vrst nevtralistov odgovarjal z vedno večjimi darovi. Ti pa niso bili nikoli zadosti veliki, da bi pripravili te nevtraliste do spremembe mišljenjia. Kennedv pa je odredil »revizijo« ali temeljiti pregled celotnega vprašanja gospodarske pomoči »sovražnim« nevtralcem. Menda je o tem Kerinedy kaj več zaupal Nehruju, zato je maršal Tito poletel v 'Kairo, kjer se je Nehru ustavil spotoma domov. Bil je improviziran .»vrhunski sestanek«, toda ni dvignil mnogo prahu v svetu. Kdo se zanima za tiste, kf nič nimajo? Poročila iz Kaira govore sicer, da so pomoči 'potrebni sklenili, da bodo drug drugemu pomagali, a vprašanje je — s čim. Njihov položaj glede ameriške pomoči sicer ni brezupen, toda eno je gotovo, v svojem obnašanju do Amerike,se bodo morali poboljšati, posebno ker Hruščev tudi ni voljan, da bi jili za njihovo preteklo »razumevanje« poplačal v denarju ali blagu. ... in pri nas v Avstriji Blagostanje ni več tako gotovo Minuli teden je finančni minister dr. .Klaus po zaključeni vroči proračunski bitki za državno gospodarstvo v letu 1962 smatral za potrebno, da po seriji odločilnih »Ne« nekoliko potolaži biste, ki so pri delitvi proračunske torte dobili bolj tenke kosce, in jim obljubil kaj več v letu 1963. Med panogami, ki so bile prekratko pristrižene v letu 1962 omenja finančni minister obrambo civilnega prebivalstva, pospeševanje znanosti in umetnosti, urejevanje hudournikov ter prispevek zveze za občinske izdatke. Prekratko je prišla tudi vojaščina, glede katere je dejal, da jo je primerjati avtomobilu, v katerega smo nalili samo toliko bencina, da more voziti samo z nizkim plinom (»Standgas«). Do tu sem vse ilepo in jnav, toda od kod bo minister, ki je v isti sapi obljubil tudi znižanje davkov, denar jemal, kajti povečanje izdatkov za te vsekakor hvalevredne namene predpostavlja povečanje državnih dohodkov, ki pa prihaja ponavadi — iz davkov? Napovedal je tudi načela, po katerih se bo ravnal proračun za leto 1963. Bil bi naj ustrezen državnim interesom ter s tem nehote priznal, da proračun za leto 1962 temu vrhovnemu načelu ne ustreza. Ustreza namreč samo »ohranitvi vrednosti denarja« In to je seveda premalo. Komunisti so se že zganili Pa pojavlja se tudi vprašanje, ali bo s proračunom za leto 1962 moč ohraniti vrednost denarja, kajti' draginja nenehno raste. Prvi, ki so to zadevo, ki je vsem tistim, ki morajo živeti od lastnega dela, dobro znana, bili sprožili komunisti in jo izrabili v politično strankarske namene, to je za predvolilno kampanjo za državnozborske volitve v prihodnjem letu. Dvig cen v dobi gospodarske konjunkture je nekaj zelo običajnega. Vznemirljivo pa je, da cene rastejo celo sedaj v zimskih mesecih, 'ko se gospodafsko nihanje ponavadi nekoliko pomiri. Nahajamo se v dobi gospodarskega mrtvila (recesije), o kateri je samo upati, da bo začasna, število brezposelnih se je znatno povečalo, ker hodijo sezonski delavci »štemplat« (med njimi se mnogi pripeljejo z lastnim avtomobilom), pojavljajo se pa znaki globlje kriee v osnovnih panogah gosjjodarske proizvodnje. V minulih tednih sta dve največji avstrijski železarski podjetji, »Alpine« in »VOEST«, morali ugasniti po eno izmed svojih visokih peči, da tako znižata proizvodnjo jekla, čigar povpraševanje na svetovnem in domačem trgu pada. Torej za premogom tudi jeklo v težavah. Gospodarski krogi, posebno jja voditelji avstrijskih podržavljenih podjetij zatrjujejo, da je to mrtvilo samo začasno, toda bodočnost bo šele pokazala, ali imajo res prav. V marsikom se je zganila mučna skrb, da ta vedno dalje trajajoča konjunktura vendarle ni nekaj stalnega in da utegnejo priti slabi časi. Toda to spoznanje je omejeno na le redke »prosvet-1 jence«. Vprav primer Alpine, ki je šele pred kratkim zgradila ob nemajhnih investicijah nov plavž, sedaj pa je morala enega izmed svojih starih ugasniti, je značilen. Tu se kaže »dalckoividnost« investicijske politike podržavljenih podjetij. Paritetična komisija, ki ima nalogo, paziti nad cenami in plačami, je odobrila pogajanja za spremembo 50 kolektivnih pogodb. Gre sicer za manjše panoge gospodarstva, ki nimajo odločilnega pomena na celotno ravnotežje cen in plač, zatrjujeta obe stranki, toda ali bo to res? KULTURNI OBZORNIK: E. VVucherer Galerija <>1 nam to pot predstavlja domačega ali pravilneje udomačenega umetnika, kajti Egon Wu-chcrcr je zagledal luč sveta v Velenjah na Spodnjem Štajerskem, šolsko dobo pa preživel na Koroškem, kjer je tudi poklicno zaposlen kot profesor. Razstavlja 30 lesorezov, v veliki večini barvnih, ki jih je bil ustvaril v zadnjih mesecih. Za primerjavo je dodal še nekaj črnohelih listov iz svoje prejšnje stvariteljske dobe. Wuchcrcr je koroškemu olsčinstvu znan iz svojih razstav v Umetniškem domu, kjer je razstav-Ijal akvarele in olja. Razstava v Galeriji 61 pa kaže umetnika v novi luči.' Kolektivne razstave le prepogosto ustvarijo v gledalcu vtis nivelizacije, podobno kot zbuja večje število ljudi, natrpanih v en sam prostor, vtis brezoblične množice. Na kolektivnih razstavah se razstavljavci takorckoč med seboj nevtralizirajo, v kolikor že itak bi so sami po sebi na ravni brezosebnostnega povprečja. Zato more šele osebna razstava pokazati umetnika v bolj individualni luči, ali pa ga tudi neusmiljeno razkrinkati. VVucherer je ve slike, razstavljene v Galeriji 61, so noše po tehniki, ki jo uporablja, namreč barvnem lesorezu, ki je zadnja leta v mednarodnem umetniškem ustvarjanju kot zadnji, a vendarle enakopravni člen v zaporedju umetniških izraznih sredstev prišel do polne veljave, predvsem tudi zaradi posebne pažnje, ki mu jo |M>svečajo velike galerije. O tem priča vrsta velikih razstav v glavnih umetnostnih središčih sveta, od Pariza do Sao Paula, pa do sosednje Ljubljane, ki si je s svojo grafično bienalo znala ustvariti vodilno mesto v mednarodnem umetnostnem življenju. V oblikov- SLOVENCI dfrma ut laetu Profesor dr. Pefjak umrl V Ljubljani je pred kratkim v starosti 95 let. umrl dr. Gregorij Pečjak, častni kanonik, bisero-mašnik, dolgoletni gimnazijski katehet, pisatelj več nabožnih knjig, prevajalec sv. pisma in drugih liturgičnih obredov, marljiv organizator katoliškega tiska ter dolgotrajni ravnatelj „Ljudske kuhinje” v Ljubljani. Pokopal ga je sam ljubljanski škof msgr. Vovk ob navzočnosti več tisoč ljudi. Na pogrebni maši pa je vse ljudstvo zapelo „Usmiljeni Jezus”, za katero je bil pokojnik zložil besedilo. Po rodu kmečki sin iz Hinj v Suhi Krajini, gotovo najbolj revnem delu Slovenije, je po dovršeni gimnaziji odšel študirat bogoslovje v Innsbruck. On-dotna bogoslovna fakulteta je slovela kot najboljša v vsej tedanji habsburški monarhiji. Generacije slovenskih študentov so se uvajale v načela in zapovedi-katoliške vere po Pečjakovih učbenikih za verouk v 6. in 7. razredih gimnazij. Bila sta to prva tovrstna učbenika v slovenščini. Ko so mu katehetje na nekem ^sestanku očitali, da je njegov učbenik „Dogmatika” nekoliko pretežak, je odgovoril: „Tako mora biti, saj ga nisem pisal za ljudsko šolo. Dijaki morajo vedeti, da je bogoslovje znanost in ne pravljica!” Spisal je tudi molitvenik „Večno življenje”, ki je po prvi izdaji leta 1905 doživel še 17 ponatisov. Bil je poliglot, znal je baje 27 jezikov. Sv. pismo ni prevajal iz latinskega prevoda, temveč iz grškega originala. Bil je vnet apostol katoliškega tiska. Kot. dolgoletni član odbora in predsednik Katoliškega tiskovnega društva je tudi mnogo storil za razmah katoliškega časopisja na Slovenskem. To društvo je zgradilo v Ljubljani veliko in moderno tiskarno ter izdajalo več časopisov, med njimi dva dnevnika »Slovenec” in »Slovenski dom”, več tednikov, revij in na de-seltisočc knjig. Bil je vseskozi mož načel, ki se jih je dosledno držal, obenem pa tudi globoko socialno čuteč in srčno dober človek. V Ljubljani je ustanovil »Ljudsko kuhinjo”, v kateri je v prvi vrsti študentom nudil poceni, skromno, a zdravo in tečno hrano. Tako je marsikomu pripomogel, da je doštudiral univerzo in si tudi ohranil zdravje. Večkrat je prihajal nenapovedan v kuhinjo ter pokušal hrano ali jc dobra. Pogledal je tudi v jedilnico, ali so porcije zadostne. Takrat je vse utihnilo. Pisec teh vrstic ima še iz svojih študentovskih let v spominu suhega črnolasega moža, bleda lica asketskih potez, ki je vedno hodil v črni obleki, z odločnim, vojaškim korakom. Vse se ga je balo, a ga tudi spoštovalo. Ob slovesnih prilikah si je nadel cilin- i der in vsem nam se je zdel še bolj dostojanstven. Njegovi gimnazijski učenci so pravili, da je kot katehet bil zelo strog. Nekoč jim jc svojo strogost tako razložil: »Oznanjam vam Kristusa, pred katerim se ponižam tudi sam vsak večer. Sicer si »e upam iti počivat”. Po trudapolncm dnevu življenja jc mogel sedaj mirno oditi k večnemu počitku in po zasluženo plačilo h Kristusu. Francoske nagrade slovenskim slikarjem Na mednarodni slikarski razstavi v Parizu, 1,8 kateri so sodelovali mladi umetniki iz 50 držav, so prejeli nagrado v obliki večmesečne štipendije za umetnostno izpopolnjevanje v Parizu tudi trije umetniki iz Jugoslavije, med katerimi sta bila dva Slovenca, slikarja Marko Šušteršič in Janez Bernik. 1 v Galeriji 61 nem pogledu torej AVuchcrerjeva nova umetnost predstavlja priključek Koroške na sodobno mednarodno umetniško dogajanje, ki ga je v Celovcu predstavila vprav Galerija 61 z razstavami mednarodno priznanih sodobnih grafikov, kot so Spacal. Debenjak, Lapinski, Sugai. Ta galerija je v kratkem času obstoja postala nekak celovški umetnostni salon (in tudi družabni — kar pa ni tako p0" membno!), v najboljšem pomenu besede. Pa da se povrnem k Wuchererju. Razstavljene liste moramo razumeti šele kot začetek na p01'' ki jo je umetnik ubral. Mnenju, da gre za ..a*1' straktno” slikarstvo, se ne bi priključili, kajti kljid’ »oddaljevanju” od zunanjih oblik predmeta se v teh lesorezih — bolj kot v njegovih akvarelih n' oljih — odraža prisotnost predmetnega sveta, P11 naj gre za »Veliki list”, za »Pokrajino s tremi g0' rovji” ali pa za »Žirafo”, ki bi jih označili kot mo’" da najlrolj zanimive umetnikove ustvaritve z individualno noto. Morda je to pripisati vprav up0’*1' bi lesa, tega pristnega naravnega materiala, ki ko1 izrazno sredstvo sicer pušča razmah fantaziji, ol>e' nem s svojim odporom, ki ga nudi pri obdelavi, vež*-' nase ustvarjalca in ga — skorajda podzavestno — kliče nazaj v realni svet. Za sedaj Wuchercf še ni rešil vseh tehničnih problemov tega izraznega načina, toda že na razstavljenih listih je vi' deti, da si umetnik preko stvarnega sveta utira p0/ k »temu, kar je za stvarmi”, to jc v neskončn', čudoviti duhovni svet, ki jc za človeka, kot bitje različno od živali, prav tako resničen, ali morda še celo resničnejši, kot vidno stvarstvo. In vprav v tem je vrednost VVuehererjevega prizadevanja, ki g!1 preveva vseskozi prepričljiva iskrenost. a. 1- f() (dlLit - deželi naravnih lepot in grozot (Koroškim bralcem popisuje popotne vtise g. Vinko Zaletel) Kjer .so 'vulkani, tam so tudi vroči vrelci, toplice. Zato je teh v Čilu zelo veliko. Pa so večinoma neizrabljeni. Če bi bili pri nas, bi bilo polno zdravilišč, hotelov in letovišč, tam pa tujslki promet sc ni dovolj razvit in vse je tako strašno daleč, da so brez praktičnega pomena. Tudi v Moharjevi fari so toplice in zdravilišča, pa so odprta le poleti. Kjer so vulkani, pa so radi tudi potresi. Zato je čile dežela ne le naravnih lepot, ampak tudi naravnih grozot. Potresi so v Čilu nekaj vsakdanjega in takoj drugi dan, ko sem bil v Curacautinu, sem ga tudi do-živel. Malo se je streslo, nekaj sekund, pa je je bilo konec. Toda grozot velikega potresa •preti dvemi leti ni mogoče popisati. Naj-buje so bili prizadeti bolj južni kraji, kamor bom še potoval. V Curacautinu ni naplavil prevelike škode, v cerkvi in župnišču je že iležalo vse po tleh, 'toda stavbe se niso zrušile. Pismo, ki ga je tedaj g. Mohar ■meni pisal o potresu, je bilo objavljeno v »Našem Tedniku« in na to poročilo je preč. g. župnik Edvard Turner takoj poslal svojemu nekdanjemu kaplanu Moharju majhen dar, kar je zelo lepo od njega. Te-‘ga pa noben misijon ne bi mogel doseči, kar je dosegel potres: ljudje so drveli k ■Spovedi in k sv. maši in molili, molili. . . Večjo škodo je napravil potres v fari Pu-ren, kjer je župnik preč. g. France iKuplje-11'k, ki je po vojski bil kaplan na Krčanjah. Seveda je ta prišel s svojim jeepom 150 km daleč semkaj na obisk, da smo se stari prijatelji pomenili in obujali spomine. Pravzaprav 150 km ni veliko, toda po tistih ce-stah, ne, po razdejanih poteh in v takem 'temenu je pa velikanska razdalja. Pripo-'edoval je, da nihče ne more verjeti, kdor m doživel, kako je zemlja valovila kot bi bda iz gumija ali lepenke. Njemu je potres porušil kapelo na podružnici in sedaj gradi novo. Po potresu je vozil s svojim avtom 'komisijo, ki je ocenjevala škodo. G. Kuplje-n‘k je sploh pri vseh komisijah tam okrog, pa naj gre za cesto, vodovod, hiše in drugo. .I( kot nekak kmečki župan, ki se na vse 'pozna in ga zelo cenijo. Tudi sam ima * laiu'žengo« in mi je od svojega umnega gospodarjenja prinesel okusne, na zraku posušene klobase. Predvsem pa je seveda 1 dušni pastir, če ga hoče kdo razve- di, naj mu pošlje kaj denarja za novo a pelo. Morda bo pa čez leto ali dve sam pusel na Koroško' in nam bo kazal zanimi-Ve slike svojih vernikov-Indijancev in pripovedoval o mnogih doživljajih, in bo tedaj rad sprejel šilinge. 'e nekaj ni bilo lepo v Curacautinu: 'leme. Presneti dež in veter! Ko sva se v petek z g. Moharjem peljala domov, so zasneženi ognjeniki žareli v rdečici zahajajoč ega sonca in menila sva se, da greva dru-jj' vl dn ‘k podnožju Llaime. V soboto pa je ; zevalo, vmes nekaj časa snežilo. V nedeljo !e dan lilo kot iz škafa in mrzel veter je ntl, da je bilo joj. V ponedeljek je bilo (> iko bolje, da smo z avtom napravili izlet na podružnico. V torek pa zopet dež kot bi bil vesoljni potop. Prav v torek pa smo morali vsi odpotovati, ker je bila konferenca duhovnikov na škofiji v Temuco, jaz pa sem moral tudi naprej proti jugu. Ubogi šoferji, ubogi g. Mohar! Cesto, od dežja razmehčano, so veliki tovornjaki strašno zdelali (ker je glavna cesta zaprta, morajo po tej). Komaj, smo prelezli jame. Potoki, mostovi, kanali, vse preplavljeno •in zato na mnogih krajih tudi cesta. Vmes je prišel še defekt- »počen«, ostro kamenje je prebilo gumo. In v tistem nalivu je bilo treba premenjati kolo! Na nekem mestu smo že obupali, tako visoko je bila cesta preplavljena. Ali bi ali ne bi? Kaj, če pride voda v motor? Ga lahko raznese ali pa nastane druga nepopravljiva škoda. Čakali smo, da je šel čez vodo velik tovornjak da smo videli, kako globoka je voda. Končno je g. Mohar riskiral in hvala Bogu, srečno smo prišli čez. Ghevvrolet je namreč zelo visok in močan, je kot ustvarjen za take ceste, kjer jaz s svojim VVV sevetla ne bi nič opravil. S precejšnjo zamudo smo prišli v Temuco, oni h konferenci, jaz pa k slovenski družini Žele. Je nekaj čudnega; v severnem Čilu po več let ni dežja, to je dežela, ki ima na vsem svetu najmanj padavin, tukaj pa je dež nekaj vsakdanjega, le poleti je lepo. No, utonil pa le nisem. Vidite pa, da potovanje m le sama prijetnosti (Dalje) Obisk na Južnem Tirolskem Južna Tirolska je v zadnjih letih postala radi neurejenega manjšinskega vprašanja znana širom sveta. V tej res lepi pokrajini divja zelo huda narodnostna borba med jtrebivalstvom nemške govorice, ki je naseljeno v tej pokrajini že stoletja, in med Italijani, ki so si po prvi svetovni vojni pridobili to pokrajino. Ondi so nato zgradili veliko število elektrarn, ki oskrbujejo s tokom skoro vso Italijo. Prebivalstvo te pokrajine, dokler je bilo pod Avstrijo, je bilo ,v veliki večini nemške narodnosti. Odkar pa so jo dobili Italijani, so pričeli sem naseljevati svoje ljudi, tako da so marsikje, posebno v mestih in industrijskih krajih že Ncmoi v manjšini. Nemce to seveda boli in so pričeli borbo za popolno avtonomijo, s katero upajo ustaviti nadaljnje nazadovanje nemško govorečega prebivalstva. To krasno pokrajino sem imel prvič priliko videti leta 1916, v prvi svetovni vojni. Dobro se še 'Spominjam, da so takrat celo na obeh straneh Trienta, po dolinah na vse strani še precej nemško govorili. Ko smo korakali na fronto pri Asiago meseca maja, se nismo mogli načuditi izrednim naravnim krasotam, visokih ■skalnatim pečinam, s katerih so s'e vsepovsod vili vitki slapovi, in visokim snežnim goram v ozad-jii. V srebrni mesečini so nam iz cvetočih grmov in trt vse noči žgoleli slavčki svoje krasne svatovske pesmi, iz navpičnih skalnih višin pa so se že ob prvi jutranji zarji oglašali divji petelini in ruševci. Vsi smo si bili edini v tem, da je to najlepša pokrajina kar smo jih doslej videli, ter da sem bomo pa še prišli čimprej 'bo mogoče. Če je kdo od mojih vojnih tovarišev kasneje to storil, ne vem. Meni se je ta želja nepričakovano izpolnila šele jto 43 letih na sledeči način: Odkar sem bil od nacistov meseca maja 1941 izseljen iz domovine, nisem vedel, kje je moj nekdanji birmanec Jože Pavlič, ki je takrat študiral v Rimu. Letos poleti sem pa čisto slučajno zvedel od nekega prijatelja, ki je potoval po Južni Tirolski, da je tam govoril z nekim dr. Pavličem, ki je v Kalternu za župnika. Pisal sem pismo na župni urad Kaltern Ob Boznu, če je g. Pavlič Jože tam, da mi sporoče. Čez nekaj dni že dobim pismo od njega, v katerem md sporoča, da je moje pismo prejel in da mu je pripravilo veliko veselje. Sicer ni več v Kalternu, vendar je pismo po precejšnjih ovinkih prišlo za njim v Božen, kjer je sedaj katehet. Vabi me naj- ga čimprej e obiščem, ker se s 1. oktobrom prične pouk in potem ne bo več imel časa, da bi mi razkazoval vsemogoče znamenitosti te pokrajine. Zelo vesel sem bil tega vabila in sklenil sem takoj odpotoval!. Nekateri so hie Svarili, da je sedaj tam nevarno potovati, ker stalno citamd o vsemogočih atentatih na železnice, mostove, elektrarne itd. To je pa mojo radovednost še bolj ipodžgalo, in sklenil sem, da takoj odpotujem m se tudi sam prepričam o nasiljih in krivicah, ki se dogajajo nemški manjšini v tej pokrajini, kot iz dneva v dan čitamo v avstrijskih časopisih. V 14 dneh potovanja po tej pokrajini sem v spremstvu ljudi, ki žive tam že dalj časa, imel priliko kar precej videti in zvedeti o teh spornih zadevah med Nemci in Italijani. Ravno v noči pred mojim prihodom v Božen je bil atenta;t na elektrarno v Boznu, ki je močno zastražena in vso noč razsvetljena z močnimi žarometi. Sla sva na sprehod ob reki Talveri, kjer stoji elektrarna. Na zunaj ni bilo opaziti mikake poškodbe. V bližnji gostilni, kamor sva stopila na kozarec vina, so nama povedali, da je bilo izvršenih radi tega atentata vsepolno aretacij. Prav vsi pametni, mirni ljudje italijanske in nemške narodnosti te atentate obsojajo in pravijo, da bodo radi lega trpeli nedolžni ljudje. V bližnji okolici elektrarne je bilo opaziti malo razburjenja, v mestu pa je bilo vse mirno. Zaradi izredne suše, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, so vsi sončni robovi s krasnimi vinogradi v nevarnosti, da se ipo-suše. Ogromne črpalke črpajo vodo iz reke v velike višine, da rešijo trto, da se ne posuši. To zmorejo samo 'bogati lastniki vinogradov, ne pa revni, katerih je že veliko trte (popolnoma uničene. To je hud udarec za mnoge, ki imajo iz tega edini I RaN ERJAVEC: koroški Slovenci (NE del) ^eveda pa z ustanovitvijo primorskega gubernija še .j 1110 n!' bilo rešeno vprašanje upravne razdelitve ce-<> nega bivšega ilirskega ozemlja. Skoro istočasno je * namreč tudi hud boj glede pripadnosti bivšega ilir-B ^n* l^a Hrvatske, 'ki So ga zahtevali Ogni zopet zase. ni'! 'Pa se je '^e dne 29. VIII. izjavil proti taki vrni' '' .*n P0(f°bno se ije dne 9. X. izrekla tudi osrednja te^ain''2acijslka komisija, a dne 22. XII. je razpravljal o vJn ’v;Prašanju državnopravili oddelek za notranje zade-lv .Pr’ državnem svetu. Ta se je zedinil na predlog, da »e‘l| vsod takoj opazi, da so tu gospodarji Italijani. Dasiravno imajo Nemci vse šolstvo skoro popolnoma v rokah, so vendar primorani v teh šolah učiti tudi italijanščino, ker se brez te nikamor ne pride, najmanj pa v državno službo. Današnje moderne raznarodovalne metode 'so take, da se je tudi najbolje organizirani in zavedni manjšini težko boriti za obstoj v tuji državi. Tega se Nemci predobro zavedajo, zato zahtevajo (popolno avtonomijo, v (kateri jo edino rešitev pral natkljnjlm nazadovanjem njihove manjšine. Te pil jihl Italijani nočejo dati, ker se bojijo, da bi to pomenilo državo v državi in priključitev k matični državi. Naslednje dni sem si ogledoval kraje in razmere v pokrajini, ki daleč po svetu slovi po izvrstni vinski kapljici, znani pod imenom »Kaltern«. Tu je v obeh velikih tarah: Kaltern in Eppan služboval moj nekdanji birmanec nad 14 let, zato pozna do vseh podrobnosti ne samo kraje, temveč tudi razmere. On mi je razkazoval in razlagal to čudovito lejx> pokrajino z vzor-niml vrtpvi in vinogradi, ki se vrste ne-jsrestano ob jezeru do reke Adiže v glavni dolini. Velikanska 'skladišča ob vseh železniških postajah so ravno ta čas jjolni-li s sadjem, katerega imajo tu ob primerni temperaturi spravljenega do srede aprila naslednjega leta, ko mine doba jx>ma-ranč. I akrat to sadje, ki je najfinejše vrste, postavijo na trg, ter s tem dosežejo njihov največji stalni dohodek v letu. Skladišča so ogromna, v katere vkletijo v posamezne od 2—400 vagonov sadja. Na isti način ravnajo tudi z grozdjem, katerega oddajo v zadružne ogromne kleti, da ga tam stiskajo v vino in tega posebni strokovnjaki pripravijo za trg. V Kalternu sem se zanimal, če je res to mogoče, da v tej dolini res pridelajo toliko tega vina, da ga prodajajo po vseh okoliških državah. Pa mi neki kmet s 'nasmehom odvrne: Pod tem imenom se po svetu proda in iztoči vsako leto toliko vina, da ima naše jezero premalo vode za 'to .količino. Na ta ((Konec prihodnjič) nju še državmopravni oddelek Državnega sveta. Poročevalec na seji, državni svetnik Hauer, je bil mnenja, naj se hrvatski del bivše Ilirije ne združi več z Ogrsko in da se tudi Kranjska z beijaškim Okrožjem ne pnideli graškemu guberniju, a če se že misli vzpostaviti celotnost Koroške, .jx>tem naj rajši še celovško kresijo odtrgajo od Gradca im j>otem talko združeno Koroško zedinijo s Kranjsko v skupni gubernij, ker 'bi belj aško okrožje v primeru združitve z Gradcem utrpelo le veliko škodo, doČim bi celovško okrožje z združitvijo z Ljubljano mnogo pridobilo: takega mnenja da ni le tudi Satiram, 'temveč celo isam štajerski (guverner Bissingen21. 'Tri gubernij naj bi pa ne Obsegal le vse Koroške in Kranjske, temveč tudi goriško, tržaško, reško in karlovško okrožje in naj bi .dobil ime »Ilirsko kraljestvo«, za katero bi lahko ustanovili 'jx>Sebne ilirske stanove. Za Ohranitev tega zgodovinskega imena govore tudi politični razlogi, ker bi tvorilo -nekako protiutež proti vplivu Rusije lin proti zahtevam Madžarov. I emu Hamerjevemm mnen ju se je iz zunanjepolitičnih razlogov pridružil tudi državni svetnik vitez J. Hu-dolist (on je bil doma iz St. Vida ob Glini), le hrvatski ilol nekdanje Ilirije med Savo in Kolpo maj bi po njegovem vendarle združili zopet s Hrvatsko. S Hauerje-vimi pi odlogi so (soglašali tudi ostali državni svetniki (Lorenz, baron Schtvitzen im Stili), sekcijski načelnik 1 fleger ter predsednik minister VVallis. Istočasno so bili vsi člani državnega sveta mnenja, naj bdjažkega okrožja im Kranjske nikakor ne združijo z Gradcem, temveč s 'Primorsko in norim karlovškim Okrožjem v 21) lii.-.smgen pa je bil fc v mesecu marcu 1. 1815 imenovan za guvernerja na 1 molskem, a v Gradcu ga je nasledil grof Kr. Aibhodd, k. je potem dne 15. XI. 1815 prvič obiskal tudi Celovec, da bi otvornl 2 dni zatem koroški deželni zbor. skupni ljubljanski gubernij, a tega maj potom združijo še z zadrskim gubernijem (ta je obsegal vso Dalmacijo, vključno Roko Kotorsko) v višjo politično tvorbo pod skupnim imenom Ilirsko kraljestvo (podobno kakor Lombardsko-lBeneško kraljestvo). Taka tvorba bi potem tudi Srbe bolj pritegnila iiizpod ruskega vpliva k Avstriji (takega mnenja je bil tudi Kopi t a r). I a razprava je pa sprožila še dve prezamimivi misli. Baron Sdivvilbzem je namreč trdil, da bi bilo vendarle najbolje Koroško sploh deliti, ker bi malovredni avstrijski papirnati denar, s katerim je preplavljena Spodnja Koroška, pomenjal preveliko breme za Gornjo Koroško, kjer kroži zdravi francoski kovani denar. Se mnogo zanimivejši je bil pa predlog baroma Stilfta, ki je menil, da bi bilo iz raznih razlogov morda najpametnejše vključiti v ljubljanski gubernij še (slovensko Štajersko {južno od Drave). Tako se je torej dne 25. V. 1815 na najvišjem avstrijskem upravnem mestu in iz vrst najodličnejših tedanjih avstrijskih upravnikov prvič v naši zgodovini čisto uradno pojavila misel zedinjene Slovenije, ki hi vključevala vso Koroško v ostali slovanski jug. Ker Člani Državnega sveta niso imeli pojma, 'kako se bo cesar odločil, zato so pripravili osnutke za nje-go\o odločitev v vseh inačicah, ki so se pojavile v teku lazprave vključno pravkar omenjenega Stiftovega predloga o jnidelitvi Spodnje štajerske ljubljanskemu gu-herniju. Tako je bilo vprašanje 'bodoče upravne razde-liue naših dežel temeljito premleto in izoblikovano na vseh naj,višjih mestih. (Dalje prihodnjič) ŠTEBEN PRI GLOBASNICI (Nesreča ne počiva) Poročil o vsakdanjih nesrečah smo že ikar vajeni. Pred 'kratkim sta se težko ponesrečila pri čepičah L. Kogoj in G. Klemen, ko sta se srečala na svojih motornih vozilih z dela domov. Oba le razmeroma | mlada sta z. zdravniško pomočjo nezgodo ( dokaj srečno prestala in se nahajata na potu k okrevanju. Nov in nenavaden slučaj smrtne nesreče pa se je pripetil pri nas v nedeljo, 12. nov. ponoči. Ko se je 48-letni Franc Butej, pd. Dobrovnik v Štebnu v temi vračal domov, je verjetno zdrknil — Ikako in kje, ne ve nihče — v globaški .potok, ki se je zaradi večurnega dežja spremenil v deroč hudournik, in v njegovih valovih utonil. Čeprav so ga pričeli iskati že ponoči — so ga nalil mrtvega z zevajočo rano na glavi lele zjutraj, skoraj 3 kilometre izven Stebna. Rajni zapušča ženo in 5 otrok. Ena hčerka je bila ta dan ravno na potovanju v Švico, kjer naj bi nastopila službo. Tragičen pa je ta slučaj še posebno radi tega, ker je bil pokojni Dobrovnik zaposlen že leta pri skupini, ki je pod vodstvom strpinskega Čudeja urejevala liram Koroške hudournike. Žalujoči družini naše iskreno sožalje! BLAČE V ZILJSKI DOLINI (Otvoritev prenovljene cerkve) Že dobrih sedem mesecev smo imeli bogoslužje v Marijimi cerkvi v Grabnu. Farna cerkev pa je čakala pusta in prazna na prenovljenje in večkrat je kdo vprašal: »Kdaj pa bo farna cerkev gotova?« Najprej je bilo težko za sredstva, potem pa še za delavce-strokovnjake. Oboje smo le 'dosegli z molitvami in žrtvami. Tako se je začelo nujno potrebno ddlo v notranjščini cerkve. Vreme je bilo ugodno, da se je dobro sušilo, ko so zidarji in slikarji pleskali stene in strop. Tudi električarji so morali priti, da so na novo inštalirali cerkveno razsvetljavo. Vse je šlo gladko po načrtu. Slednjič smo dobili še krasno restavrirani in pozlačeni 'tabernakelj, ki je bistveni del oltarja in daje Jezusu v najsvetej-šem zakramentu skromno bivališče. 12. novembra obhajamo vsakoletno celodnevno češčenje presvetega Rešnjega Telesa. Letos je bilo še prav posebno slovesno, ko so v naše veliko veselje prišli mil. g. kanonik A. Zechner iz Celovca in nam blagoslovili in otvorili za bogoslužje prenovljeno farno cerkev, V imenu prevzv. nad-pastirja so se zahvalili vsem faranom, ki so pomagali in prispevali z darovi. Na tem mestu se jim zahvaljujemo za lepe pridige, ki so gotovo našle pot v srca vseh vernikov. Naš sklep in naše geslo naj bo: »Vse v večjo čast božjo! Presveito Srce Jezusovo, kraljuj v naši farni cerkvi!« ST. ŠTEFAN V ZILJSKI DOLINI (Nova ograja) Na dan vseh svetih se zbirajo po vseh pokopališčih ljudje in se spominjajo svojih dragih rajnih. Pri nas je bilo letos še nekaj posebnega, ko je dobilo pokopališče novo ograjo. Vsi farani so s svojimi prispevki za grobišča pripomogli, da je bila postavljena solidna, močna železna ograja, katero nameravamo pozneje še olepšati z živo mejo. Želimo in upamo, da se bodo vsi farani prizadevali za snago in red na božji njivi. Dan pred ipraznikom Kristusa Kralja smo imeli letno, celodnevno češčenje. Imeli smo šest svetih maš in lepo število vernikov je pristopilo k svetim zakramentom, častni dan fare smo zaključili z večerno sveto mašo in zahvalno pesmijo. BELA - JEZERSKI VRH (f Bricljev oče) V Bricelnovo družino je legla velika žalost. Pred komaj dvema mesecema smo spremili na zadnji poti Johana Janša, delavca — trpina, ki je po dolgi mučni bolezni dotrpel za pljučnim rakom. V nedeljo, dne 5. nov. pa se je raznesla žalostna in pretresljiva vest, da je umrl v bolnici v Celovcu nenadne smrti družinski oče France iRritzl, državni cestar v pokoju. iPoapnenje srčnih žil in srčna kap sta strli tega močnega moža. Rajni je bil še poln načrtov, zidal si j,e marljivo in vestno lastno hišico. Ni je dodelal, nepričakovano mu je smrt pretrgala nit življenja. Rajni je bil 40 let državni cestar na zelo težavni cesti Ob meji. iBil je tudi 30 let vremenski poročevalec. Rajni Bricej je bil skrben in dober oče svoji številni družini, dober in prijazen do sosedov ter je povsod zelo rad pomagal. Težko ga bomo pogrešali. Kako je bil pri- n nas naJ&mkem ljubljen in spoštovan, je pokazal njegov pogreb. Briclnovi družini pa izrekamo globoko sožalje. Naj si pokojnik sedaj odpočije pri Dev. Mariji v Trnju od svojega trudapolnega dela! Blag mu spomin! ŠKOFIČE (Slovo zdravnika) Čeprav nam ni ravno v veselje, moramo vendar poročati, da nas je po štirih letih delovanja med nami zapustil splošno priljubljeni zdravnik dr. Albin T u s c h e k. Po rodu sicer Nemec si je po 'poroki ustvaril most do našega ljudstva. Bil je značajen, vesten, dosleden mož, ki se je zavedal svoje odgovornosti, in ravno zaradi tega so mu nekateri sonarodnjaki delali težave. Od gospoda doktorja smo zvedeli, da so bile tachinosiis, peccuniosis in tako zvana peccatosis: 5—6 — ne vem, ali smo te latinske izraze prav napisali —, tiste časovne bolezni, za katere ni imel zdravila. Želimo mu na novem službenem mestu še več uspeha. Pri nas ga bomo pogrešali. V trajnem spominu pa ga bomo ohranili po freski na cerkvi, Marijini kroni. Trajen spomin si je zapisal zlasti v srcih revnih in onih bolnikov, katerim je pripomogel do ozdravljenja. SELE (Novo lice vasi) Ko so zadnjo nedeljo ljudje prihajali k božji službi, so na sejmišču začudeni obstali. Odprl se jim je nov pogled na staro cerkev. Kar nekam veličasitnejša se jim je zdela in zvonik je izgledal kot da je višji kot prej,. Vse to zaradi tega, ker pogleda na cerkev ne ovira1 več visoka streha prejšnje mežnarije. Ta stavba je zginila s površja. Ni bila malenkost, podreti jo. V njej je bilo ogromno lesa in pri podiranju je bilo treba previdnosti in spretnosti, da tramovje ne pade na bližnjo streho nove cerkve. A vrli fantje in možje so s prostovoljnim delom pod veščim vodstvom mladega Kacmuna vse lepo opravili brez vsake najmanjše nezgode. ^Požrtvovalno so delali1, zadnji petek celo v večernih urah ob luninem svitu in električni razsvetljavi. Niso odnehali, dokler vse tramovje ni ležalo zloženo na sejmišču in pripravljeno na odvoz. Vsa čast in 'hvala jim! Zidovje podreti pa je bilo lahko. To delo je opravil v soboto Stroj goseničar stavbnega podjetnika Sztribernyja. Izravnal je tudi ves prostor pred novo cerkvijo v lep trg. Središče vasi je zadobilo novo prikupno Lice. če ne verjamete, pridite 'pogledat! RUTE PRI ŽELINJAH (f Neža Jamnik) Naše sončne Rute so zajokale, ko smo v četrtek, dne 16. novembra t. 1., spremili k zadnjemu počitku na želinjsko pokopališče blago Pvačičevo mater, Nežo Jamnik. Rajna je bila zvesta hči hribov, ki jih je vzljubila že v mladih letih, ko je po dje-ških višinah pasla ovčjo čredo in pozneje bila v službi pri raznih kmetih. Tam si je pridobila potrebno znanje in izkušnje, ki jih rabi gospodinja gorske kmetije, kakršna je pri Pvačiču v Rutah. 'Slomškova nedeljska šola, takrat edina na Djekšah, pa ji je širila duhovno obzorje. Večkrat je pripovedovala, kako se je na paši mučila z abecedo in je končno, čeprav nepismena znala čitati v molitveniku in je do zadnjega rada prebirala zlasti Mohorjeve knjige. Ko se je pozneje omožila, je kmalu začutila breme gorske kmetice. To pa zlasti po prvi svetovni vojni, ko se je njen mbž vrnil domov kot pohabljenec, samo z eno nogo. Iz zakona so izšli štirje otroci: trije fantje in eno dekle. Kako lepo družinsko življenje je bilo pri tej hiši, kjer sta si podajala roko, delo im molitev! Prišla pa je druga svetovna vojna in sinovi so bili eden za drugim poklicani v vojsko — in vse tri je požrla ta nenasitna zver. Kakšna žalost se je razprostrla nad srcem matere! Samo v molitvi je iskala in našla moč, da se ni zgrudila pod težo usode. .S krvavečim srcem je morala nato gledati, kako so se spreminjale skrbno obdelane njive v travnike in pašnike, kajti ni bilo več rok za tildo delo v hribih. Ni bilo nikogar, ki bi popravljal poslopja, ki so začela razpada- ti. Hči se je omožila v dolino, kjer sta si z možem kupila lopo posestvo. ■Rajna iPvačičeva mati je bila kljub tolikim bridkim preizkušnjam telesno pri zavidljivem zdravju, kar je ona pripisovala edino »krajtlejam«, ki jih je pridno uporabljala. Sele pred približno dvema mesecema je zbolela najprej na rumenici, pozneje se je tej pridružila še srčna vodenica, kateri je končno podlegla. Dosegla je lepo starost 77 let. iPogreb sam pa je razodel priljubljenost in spoštovanost, ki ju je uživala. Poleg velikega števila sorodnikov, prijateljev in znancev, so ji izkazali zadnjo čast tudi bivši želinjski dušni pastirji čč. gg. 'Kunstelj in Holmar. Iz Tinj, domače fare hčerke rajnke, so prihiteli mil. g. prošt Trabesin-ger, iz Velikovca pa stari znanec rajne Pvačičeve matere č. g. Orel. Na domu, v cerkvi In na grobu pa so zapeli cerkveni pevci. Takšno čast si je rajna povsem zaslužila. Bila je zgledna in zvesta hči katoliške Cerkve, res svetla zvezda v farnem občestvu, kot so jo označili pri nagrobnem govoru mil. g. prošt Trabesinger. Skoraj ni bilo božje službe v Želinjah, katere se ne bi kljub dolgi in strmi poti in dostikrat slabemu vremenu udeležila. Pridno je pristopala tudi k obhajilni mizi. Ne bi se pa docela oddolžili rajni P vati čovi materi, če je ne bi prikazali tudi kot lik slovenske kmečke žene in matere. Zvesta je ostala slovenski besedi do zadnjega diha. Posebno pa je ljubila našo sloven- sko pesem, bodisi narodno ali cerkveno. Naši ipevci so bili vedno dobrodošli gostje v njeni domačiji. Zanimala se je tudi za splošne narodne zadeve in so jo zlasti boleli ponemčevalni podvigi v cerkvi pri bogoslužju v zadnjih letih. Blaga Pvačičeva mati, počivaj v miru! ZAHVALA Rajna Neža Jamnik, katere pogreb smo imeli na Želinjah v četrtek, 16. nov. t. 1., je tudi nam duhovnikom, ki smo pasti-rovali na Želinjah in v Šmarjeti pri Velikovcu, toliko dobrega storila, posebno še tudi v letih stiske med vojno in po njej, da čuti vsak potrebo, da se ji zato javno zahvali. Podpisani je bil od sobratov na-prošen, da bi to storil še ob odprtem grobu, v katerega so blago pokojnico Plačiče-vo mater položili. Pa ker mu je bilo to za-branjeno od take strani, od katere bi bil to najmanj pričakoval, se mora poslužiti našega lista, da izpolni to častno dolžnost. Bog Vam stotero poplačaj v nebesih, draga Plačičeva mama! Tomaž Holmar, provizor na Obirskem. CELOVEC (Zanimiv koncert) V proslavo sv. Cecilije, zaščitnice cerkvene glasbe in petja, bo v četrtek, 30. novembra t. L, ob 8. uri zvečer cerkveni koncert v stolnici v Celovcu. Na sporedu je mogočni in veličastni »TE DEUM« (A. Bruckner) in zelo lepa, a v Avstriji skoraj docela neznana »MISSA ST. CAECILIAE« znamenitega francoskega skladatelja Ch. G o u-n o d - a. Kot izvajalci nastopajo: Stolni cerkveni zbor. Celovška pevska akademija in Žensko pevsko društvo — skupno nad 100 pevcev in pevk —, dalje solisti tuk. gledališča in okrog 50 godbenikov. Koncert zelo priporočamo. Vstopnine ni. Št. Lenart pri sedmih studencih Olivevtii in Vfebeno m alni jubilej Dva izredna praznika smo obhajali dne 28. in 29. oktobra, na nedeljo Kristusa Kralja. V soboto 28. smo poromali na Brezje. Dva polna avtobusa sta nas zapeljala čez korenski prelaz. Tam na Brezjah pri Mariji pa sta se srečala dva slavljenca. Naš rojak stolni kanonik dr. Janko Arnejc, biseromašnik in maš č. g. Avguštin čebul, srebrnomašnik. Pri slovesni službi božji' bi-seromašnika smo se združili s pečniškimi in šentjakobskimi romarji, pa tudi z romarji iz drugih far, v skupnem petju v eno družino. Petje pa so vodili naš gospod župnik. Slavnost smo zaključili z zahvalno pesmijo. Omenimo naj tudi, da je današnji slavljenec prvo sv. mašo pel v Rimu na god Vseh svetnikov leta 1901, drugo leto na vrh, na Veliko Gospojnico pa jo je ponovil v Spodnjih Borovljah pri cerkvici na hribčku. Srebrno sv. mašo je daroval v pečniški farni cerkvi. Petdesetletnico maš-ništva pa vsled »neprilik« ni mogel obhajati doma tako kakor bi rad. Prej mlad, vitek duhovnik, teža križa pa je tudi njega sključila. Želimo mu zdravja in da ga Bog ohrani še mnogo let. Čas je hitro potekel in posloviti smo se morali od slavljenca in od Marije Pomagaj na Brezjah. Med potjo smo še obiskali Bled in se peljali okrog jezera, biser kranjske dežele: »Kdor si tukaj, le zankaj, le zankaj brez vse skrbi«. Zato ni čuda, da so trije naši sopotniki zamudili avtobus, preveč so se zamaknili v ta lepi kraj. Morali so najeti 'taksi, da jih je za drag denar zapeljal do meje. K sreči so tu dobili zasebne avtomobile, ki so romarje vzeli s seboj. Jim bo to romanje tudi zaradi tega v spominu ostalo! Na nedeljo Kristusa Kralja smo se v domači fari pred drugo sveto mašo zbrali pred farovžem, da pozdravimo in počastimo našega slavljenca č. g. srebrnomašnika, župnika čebula. Cerkveni pevski zbor je zapel pozdravne pesmi: »O slavljenec današnji, pozdravljen tisočkrat«. Andrnov Tonček, sedaj profesor na krojaški višji šoli na Dunaju, je slavljenca pozdravil s posebnim pismom in mu čestital. Deklice pa so vmes lepo deklamirale. Starejši član farnega sveta je pa malo več povedal in sicer: Prečastiti gospod srebrnomašnik, naš dušni pastir! K vašemu 25-letnemu dušnemu pastirovanju vam v imenu vseh župlja-nov prav prisrčno čestitamo z željo, tla vas ljubi Bog še mnogo let ohrani med nami zdravega in močnega — da bi zmogli vse farane pripeljati na pravo pot. Tri leta po vašem posvečenju z mašnika v Rimu, ste leta 1939 prvič prišli v našo župnijo — a samo za dve leti — in v tem kratkem času ste poleg dušnega pastirstva, napravili tukaj na župnijskem gospodarskem poslopju novo, lepo trpežno streho, da jo je bilo veselje gledati. Najbolj z veseljem pa ste jo ogledovali vi od vseh strani. A to veselje ni trajalo dolgo. 'Prišli so težki časi. Burja je zavibrala po vsej Koroški in z mnogimi drugimi ste morali tudi vi nastopiti bridko pot pregnanstva. Končno Vam je leta 1953 po božji previdnosti bila podeljena naša fara v oskrbo-Spet ste morali poleg dušnega pastirstva nadaljevati započeto delo na štirih 'podružnicah. Farno cerkev ste obnovili, da je svetla in prostorna. Stolp od tal do vrha prenovljen, zvonjenje je na električni pogon, zid ob žagradu umetno osušen.« Za spomin na 251etnico so jim pevci in dobrotniki poklonili lepo darilo, s katerim imajo gotovo veselje. Predsednik farnega sveta se je nato v imenu farne družine zahvalil č. g. župniku za vso skrb in 'požrtvovalnost za blagor naših duš, zahvalil se jim za skrbi, pota in dela, ki so jih imeli na podružnicah m za farno cerkev. Bog naj jim stotero povrne! Želimo, da Vsemogočni tudi njim da učakati redki diamantnomašniški jubilej! Ob prazničnem zvonjenju se je nato p°' mikala procesija z jubilantom v okrašeno cerkev, kjer je sledila slovesna sv. maša-Asistirala sta čč. gg. profesor dr. Steiner i/ Beljaka ter župnik Kuchling iz Bistrice’ Dr. Steiner je slavljenca počastil z nemškim, gospod Kuchling pa s slovenskim oj' govorom. Izredno veliko vernikov je p e1; stopilo k božji mizi. Polnoštevilni pevski zbor pa je povzdignil božjo službo z lepi1"1 petjem,’ posebno z ono nebeško lepo pe' smijo: »Ti si Peter, skala«. O bkoncu mase pa je zadonela zahvalna pesem. Izvencer* kveno slavje je bilo v farovžu, kjer so se zbrali duhovščina, jubilantovi 'sorodniki i" znanci, vseh osem mežnarjev, farni sveb deklice in cerkveni pevci, ki so nadaljevali z lepimi pesmimi. Kuharice so skrbele, da je bilo jedače in pijače, gospod juhi la"1 pa je delil cigare in cigarete, da se je kadilo kakor iz dimnika. Brnški gospod s° poskrbeli, da je bilo smeha en koš 1,1 Mici Vošicova je izročila gospodu jubilantu pismo s prav dobrodošlo vsebino. P0' poldan pa je bil sklep z blagoslovom. (Dalje na 5. strani) ^PftL ItaSL ML DComskem BISERNI IN SREBRNOMAŠNI JUBILEJ (Nadaljevanje s 4. strani) Nadalje moramo poročati, da se je na praznik Kristusa Kralja poročila Jurčeva Travdi. Svatba je bila na domu z godbo. Potem jo je ženin odpeljali s seboj v Švico. Bilo srečno! Veselje lin žalost sta sestri. Obiskuje nas tudi božja dekla smrt, ki najraje pobira stare ljudi. V zadnjem času so odšli v večnost Kovačeva mati na Ločilu, Peloseva mati im Abnarjev oče, kovač v Radni vesi. Minulo sredo smo pa pokopali Krempove-ga očeta, znanega tesarja. Bil je veren mož 'in umrl je dobro pripravljen. Rad je 'pomagal vsakomur, ki ga je klicali, če je bilo treba v hlevu ali hiši kaj popraviti. Njegov starejši sin Francej je v minuli voljni utonil v Severnem morju, ko je bila potopljena ladja, na kateri je služil. Vsem rajnim želimo večni pokoj! KAPLA OB DRAVI - ŠT. JANŽ V ROŽU (Veselo ženitovanje) Oj, dober večer, IjubVa moja, al me čuješ b’l že spiš? Oj, le prebudi se, oj, le prebudi se, saj si dekle ti za me. Tako je prepeval pod oknom deklet mladi posestnik Matevž Schlemic, pd. štamc v Kapli ob Dravi, ko se je naveličal satnske-ga stanu. Marsikatera si je na tihem mislila: Rada bi ga imela, če bi vedela, da misli zares. Tudi Maria Schaunig, pd. Bricelnova Mici v Podsmji vesi, je bila menda enakih misli. Ker pa stoji njena hiš ca ob hosti in je Mici brhko dekle, je »Štamčev Tevž«, kakor ga kličemo po domače, rad 'zahajal pod njeno okno. Začela se je .pasti med njima tista neozdravljiva Bolezen — ljubezen, njuni srci nista imeli več miru, dokler ju niso 12. novembra sentjanški gospod župnik združili za vedno. Mrak je legal na zemljo in deževalo je, ko sta stala pred poročnim oltarjem, a v njunih srcih je sij a 15 sonce in porajal se je lepši dan. častiti gospod Vošnjak so v lepih besedah položili v njuni srci zlate nauke za zakonsko življenje. Sentjanški mešani in moški zbor sta pa ipod vodstvom prol. dr. Antona Feiniga zapela pesmi: Je mrak končan, že vstaja dan in Večerni won. Veseli del poroke pa je potem v prosto-'di Tišlerjeve gostilne potekal prav živahno. Poleg povabljenih gostov se je zbralo še več drugih prijateljev dn prijateljic ženina in neveste, da se z 'njima poveselijo. Veseli plajberški godci so s svojimi poskočnimi melodijami držali -pokonci staro in mlado. Oktet rožanskih fantov, katerega • lam je tudi ženin, je ']x»d vodstvom Han-/lja ■Gabrijela prepeval ljube domače pesmi. Po lepi stari navadi so ukradli nevesto in nato še ženina, navsezadnje sta pa vendar spet »narajmala« skupaj. Preveč litro je potekla noč in mi smo morali -1 oprav neradi — oditi na svoje domove. Pripomniti moramo še to, da je ženin ynet pevec in z veseljem sodeluje pri šent-janškem mešanem in moškem zboru, je iz-Vrsten solist in pri zadnjem pevskem kon-certu v Celovcu smo slišali njegov prijetni glas, ko je kot solist nastopil v pesmi: »Oj t* preburna, ženska stvar«. Nevesta izhaja iz zavedne Brici nove dru-/me v Podsinji vesi, je pridno in pošteno dekle, videli smo jo tudi že večkrat na našem odru in pridno je sodelovala pri Petju. Ižraga novoporočenca! Želimo vama vse dobro na vajini zakonski poti, držita se naukov v vajinih staršev in ohranita tudi zvestobo narodu in domovini! Skupno življenje naj srečo vama da, dokler ne pride ločitev od Boga. POVEČANA PROIZVODNJA »DRAVSKIH ELEKTRARN DD« »Dravske elektrarne d. d.« (Oesterreichi-sche Draukraiftvverke AG.), ki razpolagajo sedaj s 5 veleelektrarnami z instalirano zmogljivostjo 525.600 kw, so v tekočem letu doslej že proizvedle 1,9 milijarde kilovatnih ur električne energije in tako do-yegle celotno proizvodnjo lanskega leta. i e v oktobru je znašal naskok v primeri z lanskoletno proizvodnjo 312 milijonov kilovatnih ur. Ker so imele poleti reke manj v°de, je bilo moč doseči to povečanje proizvodnje z večjo uporabo parnih elek-trarn. mladina in premeta Eno leto v kmetijsko-gospodinjski šoli Da vodijo šolske sestre v št. Jakobu v Rožu šestmesečni, gospodinjski tečaj, je obče znano. Manj pa javnost ve, da je v zavodu tudi celoletna gospodinjska šola, ki traja od 3. novembra enega leta do 31. oktobra prihodnjega leta. Najmanj znano je pa gotovo to, da nudijo šolske sestre gojenkam, ki obiskujejo to šolo, popolnoma brezplačen pouk. Kot absolventka enoletne kmetijsko-go-spodimjiske izobrazbe morem in moram obisk te šole staršem in dekletom le priporočati. Delovni načrt je takle: V zimskih učnih mesecih, ko so naša polja počivala pod belo dejo, smo si nabirale znanje v šolskih klopeh lepe zračne učilnice. Da smo se vadile tudi: v kuharski umetnosti, so pričali prijetni duhovi, ki so prihajali iz moderno urejene šolske kuhinje. Nenehno drdranje šivalnih strojev v šivalnici je pričalo, da bi nas sestre rade naučile tudi šivanja, v kolikor je 'potrebno -vsaki gospodinji iti materi. Zimske večere smo preživljale ob vezenju naših narodnih vezenin in ob domači pesmi ali mehki glasbi radio aparata. Za spremembo nam je krajšala čas slovenska knjiga. Ko je pa toplo pomladno sonce použilo sneg po bregovih in je veter z juga osušil polja, se je naše gospodinjsko in gospodarsko življenje takorekoč šele začelo. Samo 'Komunizem je danes največji sovražnik krščanstva In ves zapadni svet se s stra-hom ozira proti Vzhodu, kjer si je komunizem utrdil moč in oblast. Skoraj ena tretjina človeštva je pod komunistično politično oblastjo in tudi po ostalem svetu ima mnoge privržence in zagovornike. Ti so organizirani v komunističnih strankah. V nekaterih državah Zapada so komunistične stranke dobro organizirane; njih članstvo šteje več milijonov. 'Poleg vpisanih članov pa ima komunizem na Zapadu še mnogo simpatizerjev, katerim ugajajo sicer nekatere 'komunistične ideje (zlasti socialne) in zato tudi ob volitvah volijo komunistične kandidate, a za vstop v stranko se ne odločijo, ker ne marajo povsem pretrgati z vero ali se izpostaviti javni sodbi. (Tako imamo tudi pri nas ljudi, ki 'bodo užaljeni, če bi jih imenovali komuniste, vendar pa ob vsaki priliki zagovarjajo politične in kulturne alkcije komunistov). Poleg tega je v nekaterih državah Zapa-da komunistična stranka prepovedana (Zapadna- Nemčija, Španija). Prav gotovo je tudi tamkaj nekaj pravih komunistov, ki so le tajno med seboj organizirani (tako je -bilo pred vojno v Jugoslaviji). V deželah, kjer je komunistični režim na vladi, so komunistične stranke sicer mnogo močnejše in so notranje dobro organizirane. V članstvo so sprejeti le šolani komunisti in tvorijo nekako elito komunistične družbe. Vendar pa njih notranja sila ni tako učinkovita, ker jih več ne druži le idealizem in svetovnonazorno prepričanje, marveč vedno bolj borba za boljše mesto v družbi in vplivnejšo pozicijo v upravi države. Komunisti so sami izdali poročilo o moči komunističnih strank na svetu. V 87 državah so ustanovljene in delujejo komunistične stranke; v njih je včlanjenih 36 milijonov članov. Od teh jih odpade 30 milijonov na države vzhodnega bloka, kjer so na vladi komunistični režimi. Med temi je seveda najmočnejša komunistična stranka na Kitajskem, kjer šteje nad 14 milijonov članov. Za njo pride sovjetska partija z 8,700.000 člani. Na Poljskem je včlanjenih mekoliko nad 1 milijon, v Vzhodni Nemčiji pa 1,427.000 komunistov. Kako je komunizem prodrl med ljudstva, kaže tudi statistika v procentih. Na prvem mestu je Severna Koreja z 13 odstotki, za njo pa pride Čehoslovaška z 11 odstotki komunistov. V ogromni Kitajski prideta na sto prebivalcev le dva organizirana komunista in celo v Rusiji pridejo na sto ljudi šele 4 komunisti. Tudi v Jugosla- teoretično znanje človeku ne koristi mnogo. Poldtni meseci so nam nudili dovolj priložnosti, da smo vse pridobljeno znanje utrdile z vsakdanjo prakso. Kaj vse smo obredle in izvedle! Nobenega dela se nismo ustrašile. Vse šmo hotele poskusiti. Umno oskrbovanje živine in prašičev nam ni več nerešeno vprašanje. Kure v šolski kurnici so nas prav dobro poznale, saj smo tudi zanje poskrbele. Polje in travniki, vrt in sadovnjak so bili naš vsakdanji delovni trg. Posrečilo se nam je celo pridobiti ljubezen hude in poskočne kobile, ki se je bala za svoje žrebe in j'e zdivjala, če se ji je kak neipoklicanec hotel približati, še sestro ekonomko, veliko prijateljico živali, je enkrat šavsnila. Ob tako pisanem življenju, so nam meseci šolanja prehitro potekli. Kar iznenada so nastopili hladnejši jesenski dnevi in z njimi 31. oktober ko smo prejele lepa spričevala o dokončani celoletni kmetijsko gospodinjski šoli s pravico javnosti. Zavod sem v tem letu tako vzljubila, da ga kar ne morem 'zapustijl. Zato sem se odločila, da ostanem tu še eno zimo. Obiskovala bom šivalni tečaj, da se še bolj izurim v šivanju. Ob prihajajočih gojenkah mi vstajajo spomini na. moj prihod pred 1 letom, želim vsem novim gojenkam toliko uspehov in šolskih sadov, kot sem jih sama prejela. Marija Poschinger viji komunisti ne dosežejo večjega odstotka. Izven komunističnega bloka držav je 75 partij, na katere odpade nekaj nad 5 milijonov organiziranih komunistov. Polovica teh je v Evropi, ostali so pa največ v Aziji!, manj pa v Afriki in Ameriki. V Evro-pi so komunisti najmočnejši v Italiji, kjer jih je organiziranih nad 1 in pol milijona. V Franciji je število njih padlo pod pol milijona. V območju Azije je najmočnejša komunistična stranka v Indoneziji, kjer tudi šteje 1.500.000 članov, v Indiji pa- le okoli 300.000. Največji porast so dosegle v zadnjih letih kom. stranke v Afriki, kjer je njih število zrastlo od 5 na 50 tisoč članov. Ko je bil kanonik Gardijn v Celovcu, je govoril katoliški mladini mladih delavcev o njihovem poslanstvu. Takole je govoril: Smo šele na začetku Žošistična organizacija ni dovršila svoje naloge. Organizacija delavske mladine se šele začenja in jaz to ponavljam vsepovsod. Večkrat sem prehodil stotine dežel, okoli sveta, po Aziji, Afriki, Ameriki, Severni, Srednji in Južni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, vsepovsod ponavljam: danes smo na začetku organizacije delavske mladine in to morajo aktivisti in člani KAJ in vsi razumeti. Mi smo šele na začetku, teh 50 let je bilo samo priprava na misijonsko delo mladih katoliških delavcev meti vsemi rasami, med vsemi narodi, po vseh kontinentih, to morajo vsi razumeti. Mi nismo nobeni otroci in naši člani KAJ ne smejo biti otroci. Današnji in jutrišnji svet moramo skušati podučiti, da stojimo na prehodu. Mi smo pred novim svetom. Ko sem bil pred 4 leti v Rimu z 32.000 zastopniki iz 87 dežel sveta in smo bili pred papežem, je dejal papež Pij XII.: »Da, zahvaljujem se za preteklost, toda stotine milijonov mladih delavcev vas čakajo in računajo z vami in jaz se zanašam na vas, da 'boste rešili milijone mladih delavcev.« Smo pred novim svetom Danes je na svetu 3000 milijonov prebivalcev. Je 500 milijonov mladih delavcev in delavk med 14 in 25 letom in število hitro raste. Niti ne slutimo naglice porasta prebivalcev sveta. V nekaj letih bo 6000 milijonov ljudi, tedaj bo tisoč milijo- Iz filmskega sveta: Požar v Hollywoodu Hollywood je simbol ameriškega filma in središče ameriške filmske industrije. Tam je kraljestvo filmskih zvezdnikov in bogatih filmskih producentov. Verjetno je tam doma največje izobilje in razkošje — pravi zemeljski paradiž, preobložen z vsema zemeljskima dobrotami. Pred kratkim pa se je ta zemeljski paradiž nenadoma spremenil v pravi pekel. V središču filmske naselbine je izbruhnil silovit ogenj in je s strašno silo v najkrajšem času zajel velik del• površine; okrog 2400 hektarjev z nad 200 hišami je bilo popolnoma uničeno. Ogenj je bil tako silen, da se je dvigal do 30 metrov v višino. Da kljub najmodernejšim gasilnim sredstvom niso mogli 'požara omejiti, je krivo to, da so 'bile mnoge stavbe po amerikan-sko zgrajene povsem iz lesa. Ogenj je tako imel lahko delo tin v najkrajšem času je Hollywood postal morje ognja. Škoda je silno velika, kajti v tej naselbini so imeli svoje vile najbogatejši filmski zvezdniki in producenti ter tudi mnogi ameriški multimilijonarji. Tako cenijo samo na hiši Zsa Gaborsa do 400 tisoč dolarjev škode; prav gotovo pa bo znašala celotna škoda precej milijonov dolarjev. Pri tem pa še niso vračunane velike dragocenosti, katere so imeli ti bogataši v svojih stanovanjih. Zanimivo pa je, da pri tem velikem požaru ni bil nihče niti ranjen, čeprav je mnogim moralo moštvo gasilcev prhi na pomoč. Film o Sigmunda Freudu Na Dunaju je v času med obema svetovnima vojnama deloval znameniti zdravnik dr. 'Sigmund Freud. Umrl je leta 1939, star 83 let. Znamenit je postal s svojimi razpravami in dogajanji o 'psihičnem doživljanju človeka. On je tako ipostal početnik nove zdravniške vede, ki jo imenujemo psihoanaliza. Je to posebna zdravniška metoda zdravljenja živčnih in psihičnih bolezni, V tem mesecu so začeli na Dunaju s pripravami za film o življenju, delu in metodi zdravljenja dr. Sigmunda Freuda. Režijo snemanj vodi izkušeni režiser John Huston. Tako snemajo na krajih, kjer je znameniti učenjak resnično deloval; to so univerzitetna klinika in parlamentna palača, o-brežje Donave in številne hiše, kjer se je dr. Freud zadrževal v času svojega bivanja na Dunaju. Profesorja dr. Freuda bo igral Montgo-mery Cltift: snemanje na Dunaju pa bi tra-j#lo kake tri tedne. Celotni film bo stal okrog dva milijona dolarjev in bo prav .gotovo eden boljših kulturnih filmov, za kar jamči sloves izkušenega Johna Hu-stona. nov mladih delavcev in mladih delavk. Kje bodo? Nev Evropi, ne v katoliški Cerkvi, ampak v Aziji, v Ameriki, v Afriki in vseh tistih deželah. Tu pri nas smo priča tehničnega, gospodarskega in socialnega napredka, za delavce in delavstvo in za vse večje plače, boljša stanovanja, boljše zavarovanje, za vzgojo boljše šole, tehnične šole, radio, televizija in vsemogoče tehnične pridobitve. Toda ali je s tem (Dalje na 8. strani) Na knjižnem trgu: SE ENA MEŠKOV A KNJIGA Za svoj večer življenja je Ksaver Meško podaril svojemu ljudstvu še eno knjigo. Sestavil je lepe govore za duhovne vaje svojih sobratov duhovnikov. Mariborski škof je dal dovoljenje za natis in knjigo je izdala Zadruga kat. duhovnikov v Ljubljani 1960. Na 140 straneh in na lepem papirju podaja ta Meškov a knjiga z naslovom »Duhovnik s svojim Bogom« snov za tri dni duhovnih vaj, za predvečer in za slovo. Knjiga je naprodaj v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Stane 20,— šil. VZHODNI BRATJE Dr. Stanko Janežič iz Trsta je v priročni knjižici na 32 istraneh, ki ima naslov »Vzhodni bratje«, jx> domače povedal več zanimivih misli o vprašanju zedinjenja pravoslavnih s katoličani. Naj bi ta knjižica prišla tudi med naše ljudi! Sedaj pred vesoljnim cerkvenim zborom je tako branje zelo primerno. Knjižico dobite v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 2.50 šilinga. Organizirani komunisfi Kaj je povedal oče Cardijn Pomenek z domačim vrtnarjem Važnost zimskega škropljenja Dobre 'izkušnje, ki so jih imeli z zimskim škropljenjem v sadjarstvu, so podprli še številni dokazi 'škode, :ki je nastala tam, kjer zimskega škropljenja niso izvedli. Letos so razvojne možnosti za ameriškega kaparja ali San Jose uišico še posebno ugodne in je spričo tega prav nujno izvesti zimsko škropljenje, s katerim nam uspe tega škodljivca občutno prizadeti v njegovem razvoju. Posebej je treba pri zimskem škropljenju jemati v obzir marelice in breskve, ker se njih razvojno stanje razlikuje od ostalih sadnih vrst v prvih mesecih po končani zimi. Neredko izvajajo zimsko škropljenje šele februarja ali marca meseca — v času, 'ko marelice in breskve zaradi toplih dni v januarju in februarju ne počivajo več. V takih okoliščinah, če je zimsko škropljenje prepozno izvedeno, lahko že poškodujemo popke. Takim okvaram so zaradi prepozno izvedenega zimskega škropljenja najbolj izpostavljena mlada drevesca. iPraviloipa je treba zaključki zimsko škropljenje mar.elic in breskev do 15. januarja, razen če ni prehuda zima; kajti po izkušnjah po 15. januarju že obstoji nevarnost, da poškodujemo popke s škropili zimskega škropljenja. Glede škropil za zimsko škropljenje velja, da so še dobra ona, ki smo jih uporabljali lani. Ker bi šli predaleč, če hi sedajle naštevali vsa sredstva, ki pridejo za zim-ko škropljenje v poštev, vam svetujemo, da se obrnete v slučaju .potrebe kar na referat za zaščito rastlin pri Kmetijski zbornici v Celovcu, ki vam bo rad dal vsa potrebna pojasnila. Nekaj o špargljih Naši domači vrtnarji zadnja leta vse bolj in bolj gojijo šparglje. Sveži šparglji niso le priljubljena delikatesa, ampak so tudi vredni, da jih imamo sami na svojem vrtu. V Avstrijo uvažamo šparglje iz Italije, 'Nemčije, Nizozemske, llelgije in Francije, a vseeno povpraševanje po njih še zda-leka ni 'krito. Seveda je ustvarjanje nasada špargljev v začetku precej draga zadeva. Treba je pa še tudi leta čakati, da se nam vse tozadevne investicije izplačajo, šparglji zahtevajo največ ročnega dela. Ža- St/etuietno- ut p&maft&tna: Gospodinjin prijatelj — šivalni stroj iPrihaja čas, ko sc bomo zopet usedle k temu zvestemu prijatelju, saj se z ma-glimi koraki bliža Miklavžev praznik in rudi že Božič. Še dosti bo treba sešiti in pripraviti! Zato ni, da bi ga izanemarjale; prav bo prišlo nekaj nasvetov, kako pravilno negujemo šivalni stroj. Stroj ne sme stati pred odprtim oknom, ker se praši od zunaj, izpostavljen pa je tudi zračnim spremembam, kot so vlaga, once itd. Prav tako mi zanj primerno mesto v kuhinji, polni sopare, ali ob zakurjeni peči. Vlaga pospešuje rjavenje, toplota pa prekomerno osuši olje, s katerim je stroj namazan. Le tekoče olje blaži trenje, pri osušenem olju stroj nerad in težko teče. S premislekom moramo izbrati primerno mesto zanj, da nam je takoj pri roki. Po delu pustimo stroj vedno v takem stanju, da lahlko drugič kar sedemo k njemu in šivamo. Strojno krpanje je petkrat hitrejše od ročnega, toda le, če se nam ni treba muditi z napeljavanjem miti, čiščenjem troja, urejanjem manjših napak in tako dalje. Stroj naj bo vedno čist! Pod šivalno no-žico se nabere polno tekstilnih vlaken, ki ovirajo ali sploh -onemogočajo šivanje, ker blokirajo ves šivalni sistem. Redno odstranjevanje teh vlaken in prahu take zastoje preprečuje. Pod nožico podložimo po vsakem šivanju košček debelejše tkanine. Redno mazanje je nujno potrebno, in to z najboljšim strojnim oljem. Preveč namazan stroj pušča pri šivanju mastne sledove. Zato moramo na novo namazan stroj •dobro obrisati, preden začnemo šivati. Po končanem šivanju moramo šivalni stroj takoj zapreti, da obvarujemo mehanizem pred prahom. Prah in druga nesnaga stroj pokvarita, zaradi česar imamo prej ali slej razne težave z njim pri šivanju. Sem pa tja naj stroj pregleda strokovnjak, da sproti popravi napake. to je vzgoja špargljev zamudna stvar. Pridelovanje špargljev se je v Avstriji preneslo od srednjih kmetij na manjše in družinske obrate. Šparglji ljubijo sonce in zato ne uspevajo v senčnih krajih. Najboljše se počuti ta rastlina v svežih peščenih tleh, ki so nekoliko ilovnata in imajo zadosti apna. Zemlja za šparglje mora biti rahla, kajti njegove korenine segajo tudi do 5 m globoko. Pred sajenjem špargljev moramo jeseni zemljo rigolati in jo temeljito pognojiti s hlevskim gnojem (4 do 5 stotov na en ar). Gnojenje je pri pridelovanju špargljev največjega pomena. Strokovnjaki so izračunali, da odvzame en 'hektar špargljev v letnem povprečju zemlji 90 do 120 kg dušika, 25 do 30 kg fosforne kisline, 80 do 140 kg kalija, 60 do 80 kg apna in do 15 kg magne-zija. Gojitelj špargljev se mora vse leto brigati za svoj nasad. Temeljito gnojenje jeseni ali pozimi, pa tudi še potem, ko je šparglje že spravil, je neobhodno potrebno. Zatiranje plevela je tudi velike važnosti in je to možno doseči s Siimazrnom 50 ali z Gesaprimom. Ti sredstvi potresemo pred vzhajanjem špargljev po tleh ter tako preprečimo rast plevelu. V aprilu naznanjajo, razpoke na površini zemlje prve glavice. Tedaj je treba 'takoj pričeti z zasenčenjem, kajti sončna svetloba prebarva glavice, kar napravi šparglje manj vredne. Žal grozijo špargljem tudi hude bolezni, ki lahko uničijo ves nasad. Gojitelj špargljev se mora posluževati učinkovitih sredstev za zaščito rastlin, če noče na lepem zgubiti vsega nasada. Našim gospodinjam: Za Miklavžev praznik Keksi Vi kg moke, l/^ kg sladkorja, 15 dkg margarine ali surovega masla, 3 jajca, vanilja, Vi pecilnega praška. Moko in sladkor presejemo na desko, razdrobimo v tem surovo maslo, primešamo še vse drugo ter hitro zgnetemo vse skupaj v gladko testo, ki ga denemo počivat na hladno za kakih 20 minut. Potem ga razvaljamo za nožev rob na debelo, zrežemo na poljubne oblike, denemo na pekač ter spečemo svetlorjavo. Orehovi piškoti 15 dkg orehov, 1 beljak, 8 dkg sladkorja, limonin sok. Orehe dobro sesekljamo. Zmešamo jih s sladkorjem, beljakom in limoninim sokom. Iz zmesi pok kidamo na pomazan pekač z žličko majhne kupčke, ha vsak kupček pa damo po eno polovico orehovega jedrca. Pekač postavimo v mlačno pečico tako, da se piškotki bolj suše kot pečejo. Rogljički z orehi 25 dkg moke, 15 dkg surovega masla, 10 dkg orehovih jedrc, 1 jajce, žlica smetane, 10 dkg sladkorja, 15 dkg vanilijinega sladkorja za povalja-nje. 'Moko presejemo na desko, ji pridenemo zmlete orehe in presejan sladkor, zdrobimo v to surovo maslo, primešamo jajce in smetano ter vse hitro zgnetemo v testo. Ko je testo gladko, izoblikujemo iz njega majhne rogljičke, ki jih spečemo na pekaču v vroči pečici. Se vroče povaljamo v vanilj.inem sladkorju. Medeni srčki 2 jajci, 20 dkg sladkorja, 8 dkg medu, 1 pecilni prašek, po okusu cimeta in zmletih klinčkov, 35 dkg bele moke; maslo in moka za pekač, jajce za mazanje. Jajci in sladkor umešamo, nato pridenemo temu pogret med, pecilni prašek, moko in vse dišave. Iz tega zgnetemo testo, ki ga razvaljamo za I cm na debelo in zrežemo iz njega z modelom za kekse srčke, ki jih denemo na namazan in z moko potresen pekač, namažemo z raztepenim jajcem in počasi spečemo v pečici. Napolitanke 5 oblatov, 15 dkg margarine ali surovega masla, 15 dkg sladkorja, 10 dkg lešnikov, 10 dkg čokolade, 2 jajci. Maslo vmešamo s sladkorjem, zmehčamo čokolado in jajci. Temu pridenemo prepražene, olupljene .in zmlete lešnike. S kremo namažemo vse oblate razen enega, nato jih zložimo drugega vrh drugega in obtežimo čez noč. Nazadnje zrežemo oblate z močnim, ostrim nožem v napolitanke, ki jih lahko še .polijemo s čokoladnim ledom. Čokoladni led H) dkg čokolade, 20 dkg sladkorja v prahu, I del vode; kavina žlička surovega masla. Sladkor pristavimo v mrzli vodi in kuhamo tako dolgo, da se zmes vleče, čokolado zmehčamo nad paro ter mešamo s kuhanim sladkorjem tako dolgo, da postane gladka in gosto tekoča. Led bo lepši, če primešamo zmesi nazadnje še žličico masla. Kokosovi poljubčki 4 beljaki, 20 dkg sladkorja v prahu, 20 dkg kokosove moke. Iz beljakov stepemo trd sneg, med katerega zamešamo med neprestanim stepanjem pripravljeni sladkor. Končno dodamo še kokosovo moko in sicer vso naenkrat in mešamo samo tako dolgo, da se lepo porazdeli po zmesi. Predalniki iz vžigalčnih škatlic Praznih vžigalčnih škatel ne velja zame-'tavati. Nemalo drobnarij lahko spravimo vanje. Iz takšnih škatel si lahko izdelamo minaturne omarice za vijake, žeblje, matice, svedre, gumbe, šivanke in podobne malenkosti. Dve, tri ali več škatel, ki jih zložimo po dve ali tri skupaj in zlepimo, nam predstavlja majhen predalnik. Izdelamo ga tako, da najprej odrežemo lopenkasto dno (debelina lepenke je 1 mm), ki nanj prilepimo spodnjo vrsto škatel. Te škatle zlepimo tudi med seboj, nanje pa zalepimo novo vrsto. 'Postopek ponovimo še nekajkrat, na zgornjo vrsto pa spet nalepimo pravokotnik iz lepenke. Sedaj iz vseh škatel poberemo predale in prilepimo lepenko še na zadnjo stran. Dobili smo ogrodje, ki ga prekrijemo z barvastim papirjem ali plastiko. Da bomo predalčke lahko odpirali, jih opremimo z jezički. Sprednjo stran vsakega predalčka pri dnu zarežemo, skozi zarezo pretaknemo platneni ali usnjeni jeziček, katerega prilepimo na dnu predalčka. Na vsak predalček nalepimo še etiketo, na katero napišemo, kaj imamo v predalu. Na vsak način izdelamo majhno omarico za šivanke, ki bo prav prišla ženi, mami ali sestri. Takšna omarica je iz treh škatlic: en predalček je za igle, s 'katerimi šivamo volno, ostala dva pa za tanjše in debelejše igle. Seveda bomo tudi na te predalčke napisali ali narisali, kaj je v njih. Za' gumbe pa naredimo lično škatlo samo iz predalčkov, ki jih zlepimo v eni vrsti in nalepimo na leperikasto podlago. Tudi pokrov je iz lepenke, rob pokrova pa je iz smrekove letvice 3x3 mm. Vse skupaj pa prelepimo še s papirjem. Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri Johan Lomšek št. Lipi, Tihoja, p. Dobrla ves Plačila tudi na ugodne obroke Šoferski kotiček Motorno vozilo pozimi Prihajajo dnevi, ko temperatura vedno pogosteje pade pod ničlo. To je obdobje voženj po zaledenelih cestah, ki terja od voznikov motornih vozil še več znanja in pazljivosti. Toda če nočemo, da se bodo naporni vožnji zaradi vremenskih neprilik pridružile še okvare na motorju, moramo pomisliti tudi na praVilno vzdrževanje in ravnanje z motorjem vozila v zimskem času. Motor zahteva v mrzlih zimskih dneh posebno pozornost, kajti pogoji obratovanja pozimi se v marsičem razlikujejo od pogojev obratovanja poleti. 'Najvažnejše pri motornem vozilu je prav gotovo pravilno mazanje motorja. Zaradi nizke temperature okolice se motor pozimi izdatneje hladi in posredno tudi motorno olje. Vsem pa je dobro poznana lastnost motornega olja, da s padanjem temperature postaja vedno gostejše. V skrajnih primerih se v hladnem motorju pozimi lahko olje ohladi tudi do — 20 stopinj Celzija, mora pa vkljub temu zadovoljiti vsem zahtevam mazanja, če hočemo v hladnih zimskih dneh zagotoviti mazanje pri startu mbtorja, ko želimo, da pride olje čimprej do maznih mest, moramo uporabiti redka olja, ker te naloge bolj gosta, navadna letna olja za mazanje motorjev ne zmorejo. Zaradi nizke zimske temperature postanejo le-ta pregosta in olje pri startu motorja, še zlasti pa hladnega motorja, ne more hitro priti do maznih mest. Motor bi nekaj časa Obratoval na suho. Vsled medsebojnega trenja bi nastala prekomerna obraba motornih delov. Zato pozimi praviloma uporabljamo redkejša motorna olja, ki so navadno za eno ali dve SAE viskoznostni stopnji nižja oziroma redkejša od letnih. Poleg teh proizvajajo tudi že olja, ki jih lahko uporabljamo vse letne čase. Ta olja imajo to prednost, da so dovolj redko tekoča, da omogočajo lahek start hladnega motorja v mrzlih dneh in hkrati ustrezajo zahtevam mazanja pri visokih obratovalnih temperaturah. Pripomniti moramo, da nekatere tovarne predpisujejo za mazanje motorjev njihovih avtomobilov unotorno olje z neko srednjo viskoznostjo, n. pr. olje viskoznost-ne stopnje SAE 20/W2(), ki ga smemo prav tako uporabljati v vseh letnih časih. Toda tak predpis lahko izda samo tovarna motorja, kajti v teh primerih tako priporočilo prav gotovo utemeljuje neka posebnost v konstruktivni izvedbi motorja. Olje v menjalnikih in diferencialih ni izpostavljeno tako visokim razlikam obratovalnih temperatur kot motorno olje. Zato lahko praviloma uporabljamo za mazanje menjalnikov in diferencialov vse leto olje iste viskoznosti. V splošnem pa naj velja 'pravilo, da se moramo glede uporabe motornega olja ali olja za menjalnike In diferenciale vedno točno držati navodil, ki jih predpisuje proizvajalec vozila. V sadovnjakih v novembru 1. Pograbimo suho listje in ga sežgemo, ker je polno mrčesa. 2. Drevje očistimo lišajev, mahov in polagamo suhe veje. S tem uničimo skrivališča in varna prezimovališča najrazličnejših škodljivcev. 3. Očiščena debla prebelimo z apnenim beležem in oblepimo še z lepljivimi pasovi, ki polove do pomladi veliko skritih sadnih škodljivcev. 4. Mlada sadna drevesca obvarujemo pred za jcem še bolje s tem, da jih zavarujemo s suhimi stebli sončnic. Stebla naložimo na gosto okoli drevesnih debel h1 jih spodaj in zgoraj povežemo s povezkom slame ali s kako staro žico. 5. Počasi se pripravimo na zimsko škropljenje. Pregledamo škropilnice in si prC‘ skrbimo škropilo. 6. Po škropljenju škropilnice skrbno očistimo in izperemo. Ostra in jedka škropila razjedajo kovinaste dele škropilnic. P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N*J*E Ivo A n d rič : V f & • Most na Žepi (Novela) v Bosni je blestel v soncu in se v mesečini in nosil ljudi in živino, čezenj. Polagoma je (Nadaljevanje in konec) Vezir je dolgo časa z razprostrtimi rokami sedel nad to prošnjo, talko da mu je ena dlan ležala na napisu v verzih, druga pa na stavbenikovih računih in načrtih za most. Zadnje čase je vedno dalj razmišljal nad prošnjami in pisanji. Letos sta minili dve leti od njegovega padca in življenja v zaporu. Prve čase, potem ko je znova prišel do oblasti, ni opažal sprememb na sebi. Bil je v najlepših letih, ko človek spozna in občuti polno vrednost življenja; vse nasprotnike je potolkel in trdneje je stal kakor kdaj koli prej; z globino nedavnega padca je primerjal višino svoje moči. Toda kolikor o olj se je odmikal čas, toliko pogosteje se mu je — namesto da bi pozabljal — povračala misel na zapor. In če mu je 'včasih uspelo, da prežene misli, ni imel moči, da Oidpodi sanje. V sanjali se mu je začela prikazovati temnica, iz nočnih sanj pa je v podobi nedoločne groze prehajala v resničnost in mu grenila dn.eve. Občutljivejši -je postal za vse okrog sebe. ždonli so ga nekateri predmeti, ki jih prej ni niti opazil. Ves žamet je ukazal odne-12 palače in ga zamenjati s svetlim suk-»om, ki je gladko in mehko in ne šumi pod prsti. Zasovražil je biserno školjko-vioo, ker ga je v mislih povezovala z neke vrsic mrzlo puščobnostjo in samoto, če se je dotaknil skoljkovine ali če jo je samo ■ pogledal, so mu zašklepetali zobje in ga je spreletel srh. Vso opravo in orožje, v katerem je bilo kaj skoljkovine, je ukazal odstraniti iz svojih sob. Sleherno stvar je' sprejemal s prikrito, toda globoko nezaupljivostjo. Ne vem od kod se je ustalila v njem tale misel: Vsako človeško dejanje in vsaka beseda lahko prinese nesrečo. In ta možnost je začela dihati iz vsega, kar je slišal, videi, izgovo-■d ali na kar je pomislil. Vezir-zmagovalec je začutil strah pred življenjem. Tako je nehote prihajal v tisto stanje, ki pomeni Plv« stopnjo umiranja, ko začne človek z 'ečjim zanimanjem opazovati senco, ki jo stvari mečejo, kakor pa stvari same. 1 o zlo je rilo po njem in ga grizlo, in ni utegnil niti pomisliti na to, da bi se konui zaupal in izpovedal; in tudi ko bo to zlo opravilo svoje delo in se prikazalo n-' površju, ga ne bo nihče spoznal; ljudje od° preprosto rekli: smrt. Ljudje namreč niti 'jle slutijo, koliko močnih in velikih L- ki takole molče in neopazno, toda na-gloma v sebi umirajo. d udi tisto jutro je bil vezir utrujen in nenaspan, toda miren in zbran; veke so tnu bile težke, obraz pa kakor leden v sve-/<)sl1 jntra. Mislil je na tujca-stavbenika, ki je umrl, in na ubožce, ki bodo jedli njegov zaslužek. Mislil je na daljno, hribovito in mračno deželo Bosno (vselej je ob misli na Bosno čutil nekaj mračnega!), ki je niti luč islama ni utegnila obsijali, razen enega dela, in kjer se živi v uboštvu, pomanjkanju, grenkosti, brez vsake prave priljudnosti in domačnosti. In koliko takih dežel je na tem božjem svetu? Koliko divjih rek brez mostov in brodišč? 'Koliko krajev brez pitne vode in džamij brez o-krasja in lepote? V mislih se mu je odpiral svet, poln vsakovrstnih potreb, nujnosti in strahu v raznih podobah. Sonce je odsevalo od drobne, zelene opeke na hladnici v vrtu. Vezir se je ozrl na veroučiteljev napis v verzih, počasi je dvignil roko in dvakrat prečrtal ves napis. Santo malce je postal im potem prečrtal tudi prvi del pečata s svojim imenom. O-stalo je samo geslo: V molčanju je gotovost. Nekaj časa se je sklanjal nad njim, potem je pa znova dvignil roko in z odločno potezo prečrtal tudi tega. Tako je ostal most brez imena in znamenja. Tam svetil ki so hodili čezenj. Polagoma je docela zmanjkalo tistega razritega zemljišča naokrog ih razmetanih predmetov, ki so nujna spremljava vsakega novega zidanja; ljudje so raznesli in voda je odplavila polomljene kole in dele odrov in ostalo gradivo in deževja so izprala sledi klesarskega dela. Toda kraj se ni mogel zliti v eno z mostom, ne mast s krajem. Njegov beli in drzno vzpenjajoči se lok je bil, če ga je človek opazoval od strani, videti vedno kakor iztrgan in sam zase in presenečal je popotnika kakor nenavadna misel, izgubljena in ujeta med skalovje in divjino. Človek, ki tole pripoveduje, je prvi, ki mu je prišlo na misel, da bi povprašal in zvedel za njegov nastanek. To se je pripetilo nekega večera, ko se je vračal z gora in je utrujen sedel tik kamnite ograje na mostu. Bili so vroči poletni dnevi, toda 'hladne noči. Ko se je s hrbtom naslonil na kamen, je občutil, da je še gorak od dnevne pripeke. Človek je bil potan, z Drine pa je pihljal hladen veter; prijeten im čuden je bil dotik s toplim, klesanim kamnom. Pri priči sta se sporazumela. Takrat je sklenil, da mu bo napisal zgodovino. Pisatelj Bevk pripoveduje Pisatelj France Bevk v listu »Jezik im slovstvo« pripoveduje o svojem pisateljevanju. Obenem slika razmere, ki so vladale med našimi rojaki na Primorskem v času med obema svetovnima vojnama. Opis teh razmer je tako zanimiv, da ga podajamo tudi bralcem našega 'lista. Dve leti po prvi: svetovni vojni se je pisatelj F. Bevk vrnil v svojo domovino na Primorsko. Primorska je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Kako se je godilo našim slov. rojakom pod Italijo? — F. Bevk je po poklicu učitelj. 'Pisatelj Bevk piše: »Vrnil sem se na Primorsko ne kot učitelj, ampak kot urednik družinskega lista »Mladika«. Doma sem našel posebne razmere. Četudi so Italijani s početka na vsa usta obljubljali, da bomo imeli Slovenci pod Italijo več narodnih pravic, kot smo jih imeli prej pod Avstrijo, so te obljube ostale samo na papirju. iPreganjanje slovenskega življa na Primorskem se ni začelo šele z nastopom fašizma, marveč nam je že predfašistična Italija vedno bolj omejevala narodne svoboščine. Razlika je bila samo v metodi, a cilj je bil isti; fašisti so ga zasledovali le z večjo nestrpnostjo im krutostjo. V teh razmerah, ko so bili mnogi naši ljudje prisiljeni zapustiti svojo ožjo domovino, je v Slovenskem Primorju vedno hu- je primanjkovalo kulturnih delavcev. Po vrniitvi se mi je od vseh strani ponujalo delo, ki sem se ga oprijel povsod, kjer se je nudila potreba in kakor mi ga je narekovalo srce in razmere. Bil sem v prvi vrsti pisatelj in časnikar, urednik raznih listov 'in revij, nekaj časa tudi ravnatelj »Narodne knjigarne« v Gorici. Slednjič, ko so nam zatrli šole, društva in liste, mi je ostala samo pero in urejevanje »Goriške matice«. Izdajanje knjig je bila poslej edina oblika našega kulturnega, izživljanja, ki nam je ostala. Založniške dejavnosti nam fašisti do nove vojne niso izrecno prepovedali. Računali so, da bodo knjige same po sebi nehale izhajati, ko izumre starejša generacija, mladino pa so imeli že na pol za poitalijančeno. Ta račun ni bil čisto brez podlage. Preveč naših ljudi se je izselilo pred preganjanjem in v boju za kruh. Mladini, ki je hodila v laške šole, pa je bila slovenska knjiga že težje umljiva kot laška. Zaradi tega se je naklada naših knjig iz leta v leto občutno krčila. Vendar te poslednje postojanke (izdajanja knjig) nismo hoteli zapustiti brez boja. Primorski Slovenci so radi segli po knjigah, ki so igrale važno vlogo za ohranitev naše narodne zavesti m slovenskega jezika. Toda če fašisti izdajanja slovenskih knjig niso naravnost prepovedali, so ga ovirali, kjer in kakor so ga mogli. Da bi dosegli svoj namen, se niso sramovali prav nobenega sredstva. Navedel bom samo nekatera izmed njih. Začeli so s preganjanjem poverjenikov naših knjižnih družb (Goriške matice in goriške Mohorjeve družbe), češ da nimajo za to oblastvenega -dovoljenja. Nekateri poverjeniki so bili obsojeni na zapor ali na konfinacijo, posebno tisti, ki so Širili slovenski abecednik »Prvi koraki«. Nato so si na lepem izmislili, da naši pisatelji ne smejo opisovati primorskih krajev in ljudi. Zaradi tega je bila zaplenjena Budalova povest '»Med srci in zemljo«, ki se godi v goriški okolici. Potem so zahtevali, da naj bodo tudi v leposlovnih delih slovenska krajevna imena pisana v laški obliki. Tako so zahtevali, da je moralo biti zapisano v »Biblioteki za pouk in zabavo«, 19. snopič, str. 45; »V sinjini so plavali nad CarsO beli oblaki« namesto: »V sinjini so plavali nad Krasom beli oblaki«. — Trst in Gorica sta postala »Trieste« in »Gorizia«. Poitalijančeni so bili tudi uradni naslovi založb. Nazadnje so zahtevali tudi pisateljevo ime v laščini. In končno še naslov knjige, kar je mejilo že na smešnost. IPrimer za to je moja knjiga »Mrtvi se vračajo«. Ti popravki, ki smo jih morali vnesti, ko je bila knjiga že natisnjena, so imeli namen, da nam povzročijo občutno materialno škodo in da nas naveličajo. Toda izkazalo se je, da smo imeli dobre živce. Ustregli smo vsem njihoVim zahtevam in tako reševali slovensko čtivo. Po sebno občutljivi so bili glede mladinskih knjig. Hoteli so zabraniti, da bi prišlo naši mladimi v roke slovensko branje. »Mladina je naša, mladino nam pustite!« je nekoč jezno zaklical goriški prefekt. Moja mladinska povest »Pestema«, ki je bila že natisnjena, zaradi tega sploh ni dobila dovoljenja in je izšla šele po osvobojenju. Ko vse to ni nič zaleglo in so se knjige dalje tiskale, četudi so izhajale z veliko zamudo, so se fašisti zatekli k novemu sredstvu. Zahtevali so, da nobena knjiga ni smela iziti, če ni dobila za to pismenega dovoljenja. Na dovoljenje pa smo včasih čakali mesece in mesece. Nekatera knjiga je izšla šele približno eno leto potem, ko je bila natisnjena. S tem je nastala za nas občutna materialna škoda. Hkrati pa se je krčila naklada, ker smo izgubljali zaupanje naročnikov. Ko je Italija stopila v vojno, je bila zatrta tudi »Goriška matica«, ki je med primorskimi založbami najdalje vztrajala. To je bil konec slovenske knjige na Primorskem.« — Tako pisatelj Bevk o dobi med obema vojnama. Slovenske knjige in revije j)a na Primorskem danes zopet izhajajo, v Trstu in Gorici (ne v Trieste — Gorizia) in mladina, ki zahaja v slovenske šole, pridno po njih sega. JVO ANDRIC: Zgodba o tlačanu Simanu ako je Ibraga nekega dne sklenil, da ,. 0bjska] svoje posestvo in vzel svoj del S lv’ 'k* 'so to leto obrodile kakor še nikoli, obr'' V°'ske 'n spremembe pa še niso bile it vi dnevi septembra. Sončno jutro. V s onj.aku na travi leži Siman, roke si je C t 'Pot* glavo, nad njim se modri jo in 'Pogibajo veje, polne sadov. Ne misli nič, Sa'n° smehlja se, ker ga od glave do nog '''polnjuje etilni občutek: da je vse to nje-Kakor skozi dremež zasliši spodaj s'upanje vrat in glasove. Pogleda samo z ''mi očesom in pri priči spozna, kaj je. Vitgov gospodar Ibraga, sedlar, je prišel »tnimi konji in fantom, da bi obral svojo r| (>vv‘co 'div. Siman ga je pustil, da je pri-j trsto blizu njega, delajoč se da ga ne sllS) m ne vidi. »Dobro jutro, Siman.« »Saj je dobro,« je dejal Simam, a ni vstal prei1 gospodarjem. Ibraga si je potegnil z. roko čez oči. Ka-°\ (’a se je svet v tečajih zazibal. Pridržal 'Se Je za slivo. Ibraga gleda tega predrznega moža, ki !i|°^ vsakemu redu in šegi leži in ne vsta-se , g HdLUUril, 'KOlIKSCIl JC imcaii, 'K ‘tr "i sključen in ponižen, temveč ka- pred njim, ne verjame svojim očem in t ne more načuditi, kolikšen je tlačan, dar se zlekne in razpotegne v vsej svoji moči in velikosti. Ibraga je dolgo gledal to, kar se še ni ne videlo ne pomnilo, odkar so go-spodarijii gospodarji, tlačani pa tlačani. Pod mirnim naličjem .»bogaboječega gospodarja« se je v njem vse kuhalo od lastninske divjosti in užaljenega gospodarjevega ponosa, a strah in oziri so ga brzdali, kajti tlačan je bil očitno pripravljen za 'hudobijo, časi pa So bili budi in negotovi. In Ibraga se je zbral in sedel. »'Prišel sem, da uredim s slivami, kar je mojih,« je z zamolklim glasom rekel gospo tl ar. »Ni ti bilo treba hoditi. Slive so urejene, če pa jih bo treba kaj urejati, jih znam tudi sam urediti.« Začel se je nenavaden prepir. Siman se je na pol privzdignil, a samo zato, da bi lahko gospodarju zabrisal v oči, o čemer niti sam ni mislil, da mu sme povedati. Že prej, in dostikrat, je preživljal trenutke razkačenega ugibanja in pomenkovanja sam s seboj kod na cesti ali na njivi, ko je ob komaj opaznih gibih rok in glave šepetal polglasno vse, kar bi vsak tlačan povedal gospodarju, če bi se zgodil kak čudež im bi na vsem lepem gospodarji nehali biti gospodarji, tlačani pa bi postali gospodarji na svoji zemlji. (To so trenutki drznega, a nič nevarnega in neslišnega godrnjanja, v katerem si vsak tlačeni lajša srce in si z domišljijo sladi vsakdanje trpljenje enoličnega življenja.) Da, imel je take trenutke, a niti. v njih ni dobival takih dn tako močnih, predrznih besed. Na tisoče in tisoče takih samotnih in neslišnih besed. Na 'tisoče in tisoče takih samotnih in neslišnih uporniških pomenkov iz preteklosti se je zdaj zlilo kot na tisoče potočkov v eno samo glasno hudourno reko 'besed. In Siman govori. Pod njim je topla septembrska zemlja., nad njim sc uvijajo veje od obilja modrih sliv, skoznje pa se kaže nebo z globoko, svetlejšo modrino in tanka belina bomba-ževinastih oblakov. Usta so mu polna besed kot nekakšne sladke, ognjene pijače. Še sam se čudi, od kod mu prihajajo na misel predrzne besede, od katerih je prihodnja zmeraj slajša od prejšnje. In ljubše mu je to, kar lahko izreče, kakor vsa letina, ki jo ima zdaj za svojo, in ves Slivnik, z vsemi sadnimi drevesi s koreninami vred. Siman na široko zamahuje z roko čez jesensko pokrajino in nebo nad njo, duši se od krepkih besed in na vse gospodarjeve po sili mile in na videz utemljene pripombe in opomine odgovarja z ostrim in kratkim: ne!, v katerem tisti e seka m peče kakor ognjen bič. (Če ljudje cele rodove dan na dan, leto za letom delajo za drugega in to vidijo in občutijo, a nimajo moči, da bi kar koli na tem spremenili, niti si ne upajo pokazati svojih pravih občutkov, se nabere v kom izmed njih bridkost sto tisdčev ljudi in ducatov rodov.) Težko je verjeti, da more toliko razkače-nosti in zmagoslavnega vriskanja sprejeti en sam zlog. Tako je Siman nekajkrat izgovoril ta svoj ne, obračajoč obraz na vse štiri plati sveta, potem pa proti nebu, kakor da v divjem veselju strelja iz kratke puške, da bi ves svet zvedel za njegovo radost. —- Potem se je obrnil proti gospodarju in tiše in zbraneje izgovoril ta svoj nc, da je bilo v hitri 'Spremembi glasu nekaj posebno pomenljivega in slovesnega. »Ne, ni tako, Ibraga.« »Kako pa je potlej, če ni tako?« je mehko vprašal gospodar, »Sam vidiš, kako je: drugi časi’, druge pravice, pa tudi drug sodnik.« »Tisto že, da so drugi časi — Bog je tako dovolil! — a ti si pameten človek, Siman, in dobro veš, da take pravice ni, po kateri bi moglo tisto, kar je mojega, na celem postati' tvoje.« Teda jel je Siman zagorel. »E, boš le videl, Ibraga, je! Je in more biti! Tudi tvoje je bilo nekoč naše, pa je ob nekem času in po neki pravici postalo vaše. E, če je tisto, kar je bilo od davna j moje, lahko postalo tvoje, more menda tudi to, čemur se reče tvoje, postati moje, kakor je tudi bilo.« »E, Siman, visoko si segel.« »Danes morem seči, kamor že hočem.« »'Mooreš ...« »Morem, pa še kako morem, Ibraga.« (Dalje prihodnjič) Jože je kupil novo pratiko Jdže je prišel domov in potegnil iz žepa — novo pratiko. »Glej, Micka, kaj sem prinesel!« »Kaj pa?« ga pogleda postrani Midka in kuha naprej. »'Pratiko, novo pratiko sam prinesel!« '»To si res prav naredil. Sosedov Hanzej celo leto jamra, ko je lani ni dobil. Ko so jo prodajali, se ni pobrigal zanjo, potem jih pa mi bilo več.« No, Jože in Micka sta že kupila pratiko. Pa ti? 'Nekaj jih je še na razpolago .. . NE OSTANITE BREZ MOHORJEVEGA KOLEDARJA! »Mohorjev koledar bi rada ...« je prišla Lončka v farovž. »Saj sem ga že videla pri sosedi, a bi ga rada sama imela doma.« »Kaj vam pa ugaja v letošnjem koledarju?« »Veliko reči! Tako domač je. In od gospoda Lučovnika piše, ki sem ga poznala. Tisto je tudi zanimivo, kako so se ženske v Rožeku z vojaki teple, kje bodo 'pokopane ...« »Ste tisto že brala?« '»Slišala sem, ko je soseda pripovedovala. In od gospoda Mikule je slika v koledarju. To je tisti, ki je napisal pesem »Rož, Podjuna, 'Zilja«, ki so jo zadnjič v Celovcu kar dvakrat peli, na dve viži.« Tako sem šel in prinesel Lončki še zadnji koledar, ki sem ga imel. Ko je prišel Foltej Mlinarjev in tudi hotel imeti letošnji koledar, mu ga nisem mogel dati, ker sem še svojega dal Lončki. Sedaj moram pisati v Celovec, da pošljejo še dva, enega zame, enega za Folteja, potem pa še dva druga. Gotovo se bo še kateri ali katera oglasila in prosila za koledar. H. Šimel... šimel... šimel. .. Ne! Gospod šimen, tako je naslov povesti, ki jo prinašajo letošnje večernice Družbe sv. Mohorja. Sedaj, ko je že mraz in je najbolje stisniti se k peči, ti taka povest naredi prijetno popoldne. 'Povest se godi na oni strani Karavank v domači vasi. Ne sicer danes, ampak pred desetletji; popisuje pa življenje tako, kot je res bilo. Samo berite tisto, kar je pripovedovala potovka, ko je prišla pobirat jajca, pa boste videli... ni samim .sebi in umirajo kot psi, kot mačke na cesti. Nobene šole nimajo, nobenega stanovanja in vedo, da imajo v zapadni Evropi in severni Ameriki, v Združenih državah mladi delavci višje plače, da imajo tam mladi delavci boljše stanovanje in šole za svojo vzgojo jn potem prihajajo sovražniki Cerkve in sovražniki prijateljskega sožitja med narodi in pravijo, da mladi delavci in delavke v zap. 'Evropi in ZDA nanje ne mislijo. Pustijo jih od lakote umirati, sami pa pijejo in plešejo in se zvečer s svojimi ženami vozijo z avtom ali pa z motorjem, medtem, ko jih oni nimajo. To je največja nevarnost za bodočnost; če ne bomo te nevarnosti odvrnili, potem ne 'bo miru — ne med mladino, ne med narodi. To j.e naloga 'KAJ. Med mladimi delavci in delavkami slaborazvitih dežel je treba razvijati več prijateljstva, več zaupanja in več sodelovanja. Tako bomo imeli jutri novo delavsko mladino sveta, ki bo imela zaupanje v skupno delo, zaupanje v katoliško delavsko mladino in ki bo videla KAJ iv vseh delavnicah in službah. (Dalje) Starinsko pohištvo prihaja v modo „QljfrLOr&q.i“ a OlL&imil Pofrancozeiii Komun Ionesco je zanimiva mešanica Vzhoda in Zapada v najširšem pomenu besede, kajti njegova „živalska bajka o nosorogih” ima svoje korenine tako v vzhodni živalski zgodbi, ki sega v starogrško klasiko očaka Ezopa, pa po drugi strani nosi neizbrisni pečat velikega sodobnega ali bi rekli še skoraj sodobnega nordijskega filozofa personalizma Sbrena Kirkegaarda. Spričo napredujočega masovno pobrezobličenje, ki jo je prinesel v grško-rimsko-krščansko zapudno civilizacijo industrijski vek, je Kirkegaard spočel svojo filozofijo o bistvu človeka kot samostojnega, z lastnim razumom, samostojno presojo obdarjenega in z osebno odgovornostjo obremenjenega človeka, ki le potem in le tako dolgo ostane človek, dokler to svojo nalogo zavestno opravlja in odgovornost nosi. „Ostati moram, kjer sem in sc vselej notranje obnavljati”, bi označili na kratko življenjsko geslo Kirkegaardove življenjske filozofije, ki je tradicionalna in revolucionarna, krščanska in — prav zato — tudi napredna. Kirkegaard je imel mnogo duhovnih sinov, skorajda bi lahko rekli, da je s svojo mogočno po-javo vtisnil mislečemu človeštvu 20. stoletja svoj pečat. Mnogo njegovih sinov pa je zašlo na stran-pota eksistencializma, filozofijo! trenutka, ki je v razrvani in negotovi povojni dobi — ne brez gotove upravičenosti — postala pravcata moda. Najbolj vneto so se je oklenili prav tisti, proti katerim je obrnjena Kirkegaardova filozofija, duhovni povprečneži. Ionesco drži — v smislu Shakespearovega gesla, da bodi gledališče zrcalo življenja — ogledalo našemu času, ki jih osvetljuje v smešni in grozljivi luči. Zgodba je kaj kmalu povedana. V nekem sodobnem mestu se je razpasla čudna epidemija, ljudje — drugače .povsem normalni in pametni — se naenkrat spreminjajo v nosorožce, četveronožna debclokož-na bitja, ki veljajo za prispodobo duhovne topost i in sopihajočega živalskega samozadovoljstva, eden enak drugemu, vsi brezoblična čreda, brez lastnega mišljenja, 'ki jo vodijo zgolj instinkti. Ionesco prikaže to spremembo na raznih primerih individualnih oseb, ki so pa obenem družbeni tipi. Stari gospod — zadovoljni meščan, „Logik”, štacu-nar in njegova žena, „Vedež (vsevedni učitelj)”, jurist, ki ne razlikuje črke od duha zakonov, prizadevni šef oddelka, in ljubka deklica Daisy. Zgradba tc Ionescove drame nasprotuje vsem »klasičnim” pravilom teatra, ni zapleta in ne razpleta zgodbe, prav tako tudi ne viška in katarze, vse gre nekam svojo neizbežno ravno pot, na kateri ostane samo en resnični človek - Behringer (v originalu Ileran-gcr). Težišče igre je v njenem besedilu, v namiga vanjih in celo v marsičem, kar ostaja neizgovorjeno, a je vendar prisotno. Prav zato so Ionescovi odrski nosorožci pošastnejši od resničnih iz živalskega sveta, kajti kažejo poživinjenega človeka, ki zlahka postane zver, hujša od one v džungli, ker razpolaga tudi z razumom, ki sicer ni zmožen samostojnega mišljenja!, ampak masovne delovne metodike — totalitarizma. Zato se spreminja Ionescova živalska zgodba t strahotno apokalipso človeštva, ki odpoveduje in zapada masovnemu totalitarizmu. Ni bistveno, ali ta totalitarizem imenujemo nacizem ali komunizem ali pa enostavno brezbrižnost. Celovška uprizoritev je bila poverjena režiserju Novotnyjii, ki je sicer znal izbiti iz teksta vso njegovo lealistično komičnost, glede njegove grozljive simbolike pa je ostala nekje na sredi pota, bilo jo je moč samo slutiti. Se najbolj je prišla do izraza v sceni med Behringerjem, ki je in hoče ostati človek, preprost, a pristen, ter juristom Stechom, ki se kljub svojemu ostremu formalnemu razumarstvu izkaže kot najpristnejši nosorog. Scena arh. Spur-nija je bila ustrezna, zelo posrečeni so pa bili zvočni efekti, glasbeni efekti ing. VVeinlicha. Domislica, da so v nosorožki koncert vključili „Horst-Wcssel-Lied” je zadela v črno. Občinstvo — ne baš številno — se je ves čas sicer izborno zabavalo, toda ni se čutilo prav nič prizadeto, čeprav so ji bile resnice, ki so se ga tikale, zakričane naravnost v obraz. ji. QLEPAL1$CE v CELOVCU Petek, 24. nov.: La Boheme, opera (zaključena ipiecLstava Delavske zbornice. Vstopnice niso v prodaji). — Sobota, 2.5. nov.: Rusalka, opera (Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora). — Torek, 28. nov.: Dcr Glapion • Effekt, gostujejo „Ver-einigte Biihnen" iz Gradca. - Sreda, 29. nov.: Die lustige Witwe, opera. — Četrtak, 30. nov.: Die Nashorner, drama. - Petek, 1. dec.: Schvvarzer Peter, opera. — Sobota, 2. dec.: Herr Kayser und die Nachtigall, opereta. - Nedelja, 3. dec., oh 15.00 uri: Schvvarzer Peter, opera. - Nedelja oh 19.30 uri: »Bunter Bilderbogen”, predstava v korist stalili in brezposelnih nekdanjih igralcev gledališča. Začetek ob 19.30 uri (razen 20. nov. Ln 3. dec.). KOMORNI ODER: Salmta 25., nedelja 26. noiv.: Patsv, komedija. — Sobota, 2. (premiera) in nedelja 3. dec.: Der Engcl mit dem Blumcntopf, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri. Neki holandski matematik je ugotovil, da je po 28. letih vsak koledar mogoče znova 'uporabiti, ker po tem 'času dnevi v tednu spet padejo na iste datume. Čez nekaj dni je dobil od škotskega vseučilišča v Glasgowu sporočilo, da so ga imenovali za častnega doktorja zaradi 'njegovega odkritja. Športni kotiček NOGOMET JUGOSLAVIJA:AVSTRIJA 2:1 (1:1) V popolnoma napolnjenem zagrebškem stadionu je najboljšim nogometašem Jugoslavije uspelo premagati ustrezno enajstorico Avstrije. Tekma, ki je [«> vsem športnem svetu izzvala veliko zanimanje, saj sta se pomerila olimpijski prvak in nogometna ekipa Avstrije, ki zavzema prvo mesto na jakosnti lestvici letošnjih meddržavnih srečanj, je bila zelo zanimiva. Posebno sta sc odlikovala oba vratarja, ki sta se izkazala z odličnimi paradami, kakršnih res ni mogoče videti mnogo v prvenstvenih bojih. Jugoslovanska ekipa je prikazala tehnično bolj zrelo igro, ki bi se ob nekoliko večji strelski sposobnosti gotovo morala izraziti v višjem rezultatu. Avstrijski nogometaši so sc 1>oriIi do konca, vendar so končno morali priznati nasprotnikovo premoč. To je bil prvi letošnji poraz naše najboljše ekipe. V Linzu sta se B reprezentanci obeh držav razšli /. neodločenim rezultatom 4:4, v predtekmi mladih ekip v Zagrebu pa je Jugoslavija katastrofalno odpravila Avstrijo s 5:0 (3:0). KOROŠKA : SLOVENIJA 3:3 (2:2) Pred izredno skromnim številom gledalcev sta se v soboto pomerili izbrani ekipi Koroške in Slo- venije. Igri sta prisostvovala tudi deželni glavar Wedcnig in gen. konzul Trampuž, ki sta prav do konca vneto zasledovala borbo za usnjeno žogo. Zmago tehnično precej boljše ekipe Slovenije je preprečila precej nerazumljiva zamenjava dobrega napada v drugem polčasu. Sicer pa smo v tekmi videli dokaj povprečen nogomet. Telesno mnogo bolj krepki, so Korošci izrabili to prednost in zelo majhni slovenski obrambni igralci so kljub dobri igri morali trikrat pobrati žogo iz svoje mreže. V celovškem stadionu je domača ekipa nastopila v najboljši sestavi zadnjih let. HOKEJ NA LEDU KAC : WEV 4:0 (1:0, 0:0, 3:0) V izredno dinamični in do konca napeti tekmi za prvenstvo ekip z umetnimi drsališči so Atletiki dosegli pomembno zmago. Igra obeh ekip je navdušila 5200 starih in mladih gledalcev, ki so izžvižgali nekdanjega idola Bachuro in sploh doživeli tekmo, ki je po kvaliteti, borbenosti in dinamiki zopet jrtckosiia vse ostale. Sedem Kanadčanov je pokazalo, kako se igra hokej — na avstrijskem prvenstvu. Avstrijski reprezentanci je v drugem srečanju v Innsbrucku uspelo doseči senzacionalen neodločen rezultat 4:4 proti juniorski ekipi ČSSR. Kaj je povedal Cardijn (Nadaljevanje s 5. strani) vprašanje milijonov mladih delavcev razvijajočih se dežel rešeno? Ne, zato smo pred vprašanjem verskega in božjega smisla teh tehničnih pridobitev. Kaj mislijo danes mladi, delavci o ljubezni, o plesu in kaj delajo s svojimi plačami? Pijejo? Plešejo? Vsa ta vprašanja, ki bodo vplivala na bodočnost Cerkve, je treba z vzgojo mladih delavcev, posebno v bodočnosti na krščanski način reševati. O-troci teh vprašanj ne morejo rešiti in z otroško vzgojo ne morejo milijoni in milijoni mladih delavcev vprašanja znanstvenega razvoja, napredka, socialnega napredka in tehnike rešiti. «. Papež mi je rekel: »Največja nevarnost za Cerkev ni komunizem, največja nevarnost za Cerkev je nevednost mladih in delavstva.« In zakaj ne poznajo nauka Cerkve? Ker niso deležni notranjega oblikovanja od 14. do 25. leta. Bodimo prepričani, da mladi delavci, ljudje v letih od 14. do 25. leta, ki so vsak dan 'bolj m bolj proč od očeta in matere, proč od župnije, proč od duhovnika; pri delu v prostem času, na počitnicah 'brez oblikovanja ne bodo mogli rešiti na krščanski način vpra-šanj, ki jih bosta postavljala prednje tehnika in publicistika, novi filmi, novi plesi, nova glasba in vsa življenjska vprašanja. Samo oblikovanje ni dovolj. Treba se je združevati, si 'pomagati med seboj, drug drugega podpirati. Ne samo v župniji, ne samo v škofiji, ampak med različnimi narodi. Danes vodijo ta svetovna vprašanja v svetovno gibanje, ki bo prineslo delavski mladini krščansko rešitev njihovih vprašanj. Vrste delavcev se množijo Treba je gledati probleme slabo razvitih dežel. Ni smo manjšina v svetu danes in jutri. V Aziji sami živi več kot pol svetovnega prebivalstva 'in bo vedno več in več delavcev in delavk. Včeraj še ni bilo delavk. Žene in dekleta so ostajala doma, da- nes in jutri pa delajo samo v Aziji, Afriki in v Južni Ameriki milijoni in milijoni mladih žena. 100 milijonov mladih ljudi gre v industrijo, zapuščajo poljedeljstvo, gredo v mesta in so tam sami. 100 milijonov umira od lakote. Že nekajkrat sem bil v Indiji, v Kalkuti, v Bombayu, v raznih državah. Pojdite tam na ulice! Potem boste videli na ulicah umirati mlade. Umirajo od lakpte. Tam ni nobenih bolnišnic za te mlade ljudi, tam ni zdravnika. Ti mladi ljudje so prepušče- Zadnje čase v Franciji, Italiji, Angliji in še nekaterih drugih državah narašča zanimanje za staro pohištvo, Iker pravijo, da se moderni uporabni predmeti izvrstno skladajo s fino oblikovanimi kosi- pohištva v starih slogih. Med obema vojnama je bilo po svetu le malo zanimanja za to. Izijema so bili le redki ljubitelji in poznavalci starin. Tako je stala masivna miza iz prejšnjega stoletja še leta 1939 dobrih šest sto frankov. Podobno je bilo s starimi predalniki, naslanjači in drugimi predmeti. Po svetu se zanimajo zlasti za starinsko francosko 'pohištvo, katerega 'stroge linije niso prav nič v nasprotju f deli abstraktne in .nadrealistične umetnosti. Francija je znana kot dežela najboljših mojstrov v strokovni obdelavi lesa. Oče in sin Jacob sta pred sto leti izdelovala pohištvo, ki ga zdaj spričo mode plačujejo z milijoni frankov. Staro pohištvo pa je tudi izredno trpežno, ker je les izvrstno obdelan. Pravijo, da ga je treba le očistiti ter tu in tani kaj popraviti, pa je videti kot novo. Razen za staro pohištvo se v evropskih deželah navdušujejo tudi za sodobno črnsko uporabno umetnost, šele dobrih deset let je minilo od njenega »odkritja«, zdaj pa se je že 'uveljavila v mnogih elegantnih salonih. Pravijo, da se tudi črnska umetnost izvrstno sklada z najmoderneje urejenimi stanovanji. Tudi starinski predmeti, ki so jih izdelali neznani afriški obrtniki in so jih raziskovalci odkrili v votlinah, dosegajo na evropskem trgu starin visoko ceno. Posmrtna maska pripadnika nekega srednjeafriškega plemena je stala pred desetimi leti 60.000 frankov, zdaj ima že petkratno ceno. IIIHB Bistrica v Rožu. — Sobota, 25. 11.: Sailambo, Aufstaind der Legionen (IV). — Dolgočasen zgodovinski film po Istoimenskem romanu. Radi •surovih borbenih scen film ni za mladino. — Nedelja, 26. 11.: Das Tagobuch einer Verfiihrten (IVb). — Film z mnogimi neverjetnimi scenami. Za odrasle s premislekom. — Sreda, 29. 11.: Rote Haare — frcche Lippen (IV). — Zgodba dveh zakonov, sklenjenih predvsem iz finančnih ozirov. Borovlje. — Sobota, 25. 11.: Der gritne Bogem-schiitze (III). — Kriminalni film po istoimenskem romanu. — Nedelja, 2(5. 11.: Mein Mann, das Wirt-schaftsvvumder (III). — Industrijski milijonar si hoče kupiti znano pevko za ženo, pa se končno resno zaljubi vanjo. — Torek, 28. 11.: Keine Gna-de fiir Liebe (IV-j-+). — Borba grških partizanov proti nemškim zasedbenim četam. Radi umet-. niških vrednot film priporočamo. — Četrtek, 30. II.: Die Hafendirne (IVa). — Pustolovski film o kapitanu, ki je zašel na zakonska stranpota. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 25. in 26. 11,: Das Spukschloss in Spessart (IV + ). — M