Novo mesto, 13. avgusta 1954 Stev. 32 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesta — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v LJubljani. Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje hm H OD TEDNA DO TEDNA Svečani in zgodovinsko pomembni blejski dnevi so za nami. Konferenca zunanjih ministrov treh prijateljskih balkanskih držav se je zaključila s podpisom pogodbe o zvezi, političnem sodelovanju in medsebojni pomoči Grčije, Turčije in Jugoslavije. Začelo se je novo obdobje za narode Balkana, ki so od sklenitve ankarskega tparazuma februarja 1953 vse bolj tesno sodelovali in krepili odnose na vseh področjih političnega, vojaškega, gospodarskega in kulturnega življenja. Blejska pogodba je rezultat prijateljskih stikov, ki so nujno privedli balkanske države k sožitju in iskanju primerne oblike sporazuma, da si zago-tove neodvisni in svoboani razvoj svojih dežela, da prispevajo k okrepitvi miru na svetu tn zmanjšajo možnost agresije. Ze v Ankari podpisana pogodba med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo je bila pomemben korak do tega cilja, prav tako pa tudi novembra istega leta sklenjen dodatni sporazum o ustanovitvi tajništva vseh treh držav. Prav to tajništvo, ki je pripravljalo konference zunanjih ministrov in opozarjalo vlade sosednjih držav na vsa pereča vprašanja, je pripravilo tudi blejsko zasedanje, ki se Je zdaj tako uspešno zaključilo. Najvidnejšo potrditev stikov balkanskih držav je dal obisk predsednika Tita v Turčiji in Grčiji. Tedaj se je tudi porodila misel o sklenitvi zveze in je hkrati dozorel predlog o ustanovitvi balkanske posvetovalne skupščine. Na Bledu sklenjena zveza prinaša daljnosežne sklepe, ki jih — kar je treba na prvem mestu poudariti — preveva duh Ustanovne listine OZN. To torej pomeni, da koristijo predvsem stvari miru, da hočejo preprečiti kakršnokoli agresijo in priporočajo široko sodelovanje med narodi. Zato že prvi člen pogodbe govori, da bodo balkanske države skušale po mirni poti obravnavati vse spore in v mednarodnih odnosih ne bodo uporabljale sile. Toda pogodba jih hkrati zavezuje, da bodo v primeru oboroženega napada na katerokoli izmed članic, poapis-nic pogodbe, nudile tej članici pomoč, ker sodijo, da pomeni napad na eno državo hkrati napad na vse tri. Vsaka izmed držav blejske pogodbe pa si pridrži pravico, da sama odloči, kakšno vojaško pomoč bo nu-nila napadeni stranki. To Je v skladu s sedanjim zboljšanim mednarodnim položajem, ko je splošna napetost popustila. Seveda Pa pogodba pušča določena pooblastila stalnemu svetu, da sprejme potrebne ukrepe, ki bi Jih narekoval trenutni položaj. V tem svetu bodo trije zunanji ministri in tudi drugi člani vlad balkanskih držav, v določenem primeru obrambni ministri aH ministri gospodarskih resorov, vsekakor po nalogah, ki Jih bo moral svet v raznih primerih obravnavati. Značilna je tudi obveznost, da bodo članice blejske pogodbe sprejele ustrezne sklepe tudi v primeru oborožene agresije na kako drugo državo, da torej ne bodo zanemarjale odnosov z ostalim svetom, pač pa stalno ukrepale v skladu z načeli Združenih narodov. To izhaja iz naprednega stališča, da je mir nedeljiv in da vsak napad ogroža nedotakljivost in svobodo posameznih narodov. Končno je treba še omeniti, da Je bil lani sklenjeni ankarski sporazum določen za pet let, s sedanjo pogodbo pa so se balkanske države zavezale za dvajsetletno sodelovanje, ki se avtomatično lahko podaljšuje. Po toplem odmevu, na katerega Je naletela blejska konferenca in sklenitev prijateljske pogodbe široko Po svetu, lahko sklepamo, da so balkanske države opravile sila koristno delo. Ob letošnjem Izseljenskem tednu Rojaki v tujini-pozdravlja vas domovina! Po vsej Jugoslaviji bo od 15. do 22. avgusta Izseljenski teden, velika manifestacija naše povezanosti z rojaki po tujem s\etu, kamor sjt> nekoć odšli za kruhom kot žrtve neurejenih socialnih razmer in kapitalističnih izkoriščanj v domovini. Njim, izseljencem, so posvečeni ti dnevi; prireditve, predavanja, proslave in podobno — vse to naj služi globljemu medsebojne mu spoznavanju in tesnejšemu zbližanju. Za nas Slovence je ta Izseljenski teden še posebno pomenljiv, saj malone šestina naših ljudi živi na tujem. V teh dneh bomo še močneje kot kadarkoli začutili, da smo ena družina, mi doma in oni na tujem. Kajti naši izseljenci so kri naše krvi, zrasli so iz teh naših slovenskih tal, koreninijo v rodni zemlji, pa čeprav njih novi domovi stoje v Ameriki, Kanadi, Argentini, Avstraliji, Franciji, Nemčiji in bog ve kod še vse. Domovina ni pozabila nanje, kot je oni niso pozabili. Dolga leta že živijo v tuji deželah v njih so bili našli dom in kruh, ki ga doma ni bilo, niso pa ostali gluhi za klice rodne grude, za besedo in pesem in lepote svoje slovenske dežele. Kdor le more, pohiti obiskat rodni kraj, hišo očetovo, grob materin, krajino svojega detin-stva ali mladosti. Vsa zadnja leta se o tem prepričujemo. Dragoceni so nam ti obiski naših rojakov, saj nam pričajo, da smo navzlic geografskim in časovnim razdaljam vendarle ena sama velika družina, ki jo povezuje tista pretrdna človeška vez — kri m zemlja. Radostno in prisrčno sprejemamo obiske naših izseljencev, kakor radostno prihajajo oni v svojo staro domovino, ki jo pa najdejo tako novo, tako spremenjeno, kot jo je mogla spremeniti le naša krvava borba za svobodo in naša vseljud-ska revolucija. In vemo, da so na našo novo socialistično domovino ponosni tudi naši izseljenci, kajti ta domovina nima samo nove oblike, ima tudi čisto novo vsebino, In da smo se otresli jarma preteklosti, da smo kot svobodni ljudje zaživeli v svobodno, napredno življenje, imajo nemalo zaslug tudi naši rojaki-izseijenci. Mar niso že v času aleksandrovske diktature opozarjali demokratično javnost na pojave fašizma v Jugoslaviji! In spomnimo se njihovega deleža v času našega narodnoosvobodilnega boja. Naši ro- Trška gora pri Novem mestu — ena najbolj znanih dolenjskih vinorodnih goric V Grosupljem bodo oiii s plošča velikemu rojaku Louisu Adamiču V nedeljo prvega avgusta je bil po zborovanju grosupeljske Socialistične zveze del. ljudstva ustanovni občni zbor podružnice Slovenske izseljenske matice, ki se ga je udeležilo precej nad 100 članov zveze. V imenu glavnega odbora izseljenske matice je zborovalcem tolmačil usodo slovenskih izseljenih ljudi književnik Tone Seli-škar. Za predsednika nove podružnice Matice je bil izvoljen tov. dr. Podkoritnik. Pripravljalni odbor, ki je do ustanovitve podružnice vodil pripravljalna dela za postavitev spomenika slavnemu ameriškemu pisatelju slovenske Iz novomeškega okraja bo šlo na Ostrožno 7000 ljudi V teh dneh imajo vse organizacije in kolektivi posebne sestanke zaradi udeležbe na veliki proslavi na Ostrožnem pri Celju. Zanimanje za udeležbo na tej letošnji proslavi je povsod veliko. V občini Rakovnik se je dosedaj že prijavilo 500 ljudi. Mirenska dolina zahteva poseben vlak samo za svoje udeležence. Dosedaj so pokazali veliko zanimanja za udeležbo tudi v Dobrniču in Vel. Gabru. Zlasti bivši borci bodo šli na Štajersko v velikem številu«^ y nedeljo 8. avgusta je tudi Sodeč po dosedanjih prijavah in j velikem zanimanju bo šlo iz novomeškega okraja na Ostrožno nad 7000 ljudi. Potrebni bodo vsaj štirje posebni vlaki poleg avtobusov in kamionov, ki bodo tudi vozili na Ostrožno. Posaimeznl delovni kolektivi Iz novomeškega okraja bodo šil na veliko proslavo na Ostrožno kolektivno. Tako podjetje Kremen, delovni kolektivi Gozdne uprave Mokronog, Tovarne lesnih Izdelkov v Novem mestu ln Mizarskega podjetja na Mirni. Mladinski komite LMS občine Rakovnik je dosedaj prijavil 150 udeležencev. Dosedaj je bi- lo v novomeškem okraju prodanih blizu 2000 značk. Z udeležbo na Ostrožnem bomo Dolenjci vrnili Štajercem obisk v Dolenjskih Toplicah, Kočevju in Črnomlju. Pohitite s prijavami, da bo mogoče pravočasno pripraviti zadostno število prevoznih sredstev I krvi Louisu Adamiču, je bil izvoljen v novi upravni od bor podružnice. Dokončni spomenik pisa telju bodo postavili v Gro-suplju šele prihodnje leto, letos pa bodo na sam prvi dan Izseljenskega tedna od krili na rojstni hiši pisatelja v Blatu pri Grosuplju spominsko ploščo. Svečano odkritje bo v nedeljo 15. avgu sta ob 10, uri dopoldne. Odbor podružnice Slovenske iz sHjcnske matice v Grosup Ijem vabi zlasti vse ameri ške rojake, ki se nahajajo v Sloveniji, pa seveda tudi rojake iz drugih dežel, da se odkritja plošče temu znamenitemu slovenskemu izseljencu udeleže v čim večjem šte vilu. Vsi rojaki, ki so tu na obisku, bodo sprejeli še posebna povabila s točnim sporedom svečanosti. jaki so bili med prviani držav-jani ZDA, ki so si največ prizadevali, da je prodrla v ameriško demokratično javnost resnica o nosilcih anti-fašističnega in osvobodilnega boja pri nas. In ne pozabimo njihove pomoči, ko smo po osvoboditvi obnavljali porušene domove in gradili svojo mlado državo! Tehtna moralna in materialna pomoč naših izseljencev do prerajajoče se domovine je pokazala, kako tesno so povezani s svojo rodno deželo in kako želijo, da bo napredna in srečna. Čim tesnejša povezava med njimi in nami, to je veliki in plemeniti namen Izseljenskega tedna. Boris Kraigher je nekoč dejal, da predstavljajo naši izseljenci enega važnih mostov za razbijanje blokade med nami in narodi drugih držav. In ta most — povezav izseljencev z nami — je treba čim bolj utrjevati. Potem lahko naši rojaki seznanjajo tujino z načeli zunanje politike nove Jugoslavije: z napori za ohranitev miru na svetu, za svobodo, neodvisnost in enakopravnost malih in velikih narodov in držav, za mimo reševanje vseh spornih mednarodnih vprašanj, za gospodarsko in kulturno pomoč zaostalim državam, za sodelovanje med narodi in državami v okviru Organizacije združenih narodov. Kolikor globlje bo tako medsebojno spoznavanje med narodi, toliko več jamstva bo za mir in svobodo v svetu. Jugoslavija si je s svojo politiko priborila izreden ugled v svetu; uspešno sodeluje z vsemi državami, ki spoštujejo načela neodvisnosti in enakopravnosti. Vsa svetovna demokratična javnost je z nami, zato ni čudno, da vzbujamo toliko simpatij tudi med rojaki v tujini. Vrste prijateljev nove Jugoslavije med našimi izseljenci so čedalje večje in prizadevamo si jih čimbolj razširiti. Med vsemi izseljenci; omejujemo se le od dela politične emigracije povojnih let, ki je odgovoren za zločine proti mf.emu ljudstvu med narodnoosvobodilno borbo. Vse druge pa moramo čim tesneje povezati z nami, da bomo res kot ena družina — mi, na rodni grudi, in rojaki, raztreseni po svetu. Saj jih ni Elektrika tudi na Javorovici znana partizanska vasica Ja-vorovdca nad pleterskim samostanom praznovala začetek nove dobe: prvič so v njej prižgali električno luč. Predsednik šentjernejske občine Dodo Majzelj je v klenem go- freme za čas od 14. do 22. avgusta Prihodnje dni bo še Jasno, zatem se prične nestalno vreme s pogostimi kratkotrajnimi pa* davinami. Od torka dalje, zlasti pa ob koncu prihodnjega tedna, se bodo padavine okrepile. voru poudaril pomen tega dneva in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do končne elektrifikacije šentjer-nejskega podgorja. Sprožil je tudi misel, da bi speljali elektriko do grobišča, kjer so bili pokopani borci izdanega Cankarjevega bataljona. Ob obletnici smrti teh junakov naj bi na grobišču zagorela električna luč. Domačini so pozdravili zamisel in sklenili da bodo takoj prispevali dro gove in pomagali pri delih. Deklamacije In petje borbenih pesmi je dvigalo razpolo ženost na lepi slovesnosti Ja vorovičanov. -<5 malo. Kod vse žive naši izseljenci? Največ slovenskih izseljencev prebiva v prekomorskih deželah, zlasti pa v ZDA. V Ameriki ni države brez Slovencev, največ jih živi v Pensvlvaniji, Ohiu, Illinoisu, Minnesoti, Coloradu, Michi-ganu, Californiji itd. Vseh Slovencev je v ZDA nekaj nad 250.000. V Kanadi (province Ontario, Britska Kolumbija, Alberta in Quebec) jih je okrog 3000. Se celo v Klin Flonu, 600 milj severno od Winnipega proti tečajnemu ozemlju koplje nekaj Slovencev zlato rudo. V Argentini je naših rojakov skoraj 30.000 (največ v Buenos Airesu). V glavnem mestu južnoameriške države Urugvaj, v Montevideu, živi kakih 800 slovenskih družin, v Paragvaju pa nekaj nad 500. Po nekaj sto rojakov imamo tudi v Cilu in Boliviji. V Braziliji živi okoli 5000 Slovencev (v St. Paulu, Riu de Janeiro, Riu Grande do Sul, Chatarniji in Parani). V Egiptu je naseljenih 4000 Slovencev (Kairo, Suez, Tan-tio in Kahr el Zagat). V Avstraliji imamo okrog 2000 rojakov, kakih 100 pa celo na Alaski. V Evropi imamo največ naših izseljencev v Nemčiji, kakih 25.000. V Franciji jih je bilo pred vojno 23.000, danes pa jih je še kakih rooo. V Belgiji jih imamo nekaj nad 1000, enako v Ho-landiji. 350.000 naših rojakov raztresenih po svetu — to je velika številka. To je naša kri, ki je ne smemo pozabiti, in je tudi ne bomo. Izseljenci so naša velika skrb, in Izseljenski teden so dnevi, v katerih bomo še prav posebno mislili nanje in iskali oblik za čim tesnejšo povezavo. Naš list zajema področje Dolenjske in Bele krajine, torej dveh predelov Slovenije, odkoder se je bilo izselilo, zlasti v Ameriko, največ naših rojakov. Dolenjski list jih obiskuje; v Ameriki, v Kanadi, v Južni Ameriki, v Zahodni Evropi, celo v daljni Avstraliji in Afriki ima naročnike m prijatelje. Veseli so tiskanega glasu iz domačih krajev, novic iz dolenjskih, kočevskih in belokranjskih vasi, iz te čudovite rodne grude, posejane z griči, gozdovi, vinogradi in ložami. Koliko prisrčnih spominov veže naše naše stare izseljence na zorna leta, ki so jih preživeli na domaČi zemlji, kajti čeprav so jo morali zapustiti in iti za kruhom v tuji svet, jim je vendar ostala tisto najdražje, kar ostane človeku — domovina. Domovina, kjer je »hiša očetova«, gruda, v kateri počiva mati, dežela, kjer poje rodna beseda, kjer so ti ljudje po krvi in srcu najbližji. Koliko ganotja je v očeh starega izseljenca, stare izseljenke, ko spet vidita domače loge in njive, ki sta jih zapustila pred davnimi leti, in,ko vidi-ta, da se domovina razcvita v svobodi v novo življenje. In ob Izseljenskem tednu, teh skupnih družinskih dnevih Slovencev doma in na tujem, Doleniski list še prav posebno pozdravlja izseljence iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevske. Pozdravlja tiste, ki se sedaj mude v domačem kraju, in one, katerim bodo samo misli pohitele na rodno grudo. Bodimo v dneh Izseljenskega tedna vsi, mi doma in vi na tujem, kjer koli ste, vsaj v duhu in v mislih tesno združeni v srcu domovine! Novomeški taborniki so se vrnili Po taboru novomeškega učiteljišča in učiteljev so od 16. julija do 5. avgusta taborili letos na Vinici ob Kolpi v Beli krajini člani Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. Tabor je stal na prijaznem kraju pod vasico Kasuni onstran viniškega mostu na ozemlju hrvaške republike. Udeležilo se ga je 36 fantov in deklet, vodila pa sta ga starešina prof. Marjan Dobovišek in taborovodja Andrej Pelko. S taborniki je preživela lepe počitnice tudi sirota brez staršev iz Vojnika pri Celju; taborniki so s tem, da so jo povabili na svoj tabor, izpolnili eno izmed svojih dobrih d*l, da bi olajšali posledice hudih poplav na Štajerskem. Tabor je bil zanimiva šola tovarištva in dobre volje. Taborniki so obiskali Zupančičev rr.uzej na Vinici, naredili so več izletov v okolico Vinice, a kolesi so šli k Plitvičkim jezerom Itd. Opravili so precej izpitov in nekaj taborniških veščin ter priredili med drugim tudi javno zabavo pred 22. julijem. V krojih so se udeležili praznika Bele krajino 22. julija v Črnomlju. Belokranjski muze j je dobil nove prostore Ko se je v začetku maja letošnjega leta iz metliškega gradu izselil dijaški internat, so njegove prostore, ki so bili že prej določeni za Belokranjski muzej, takoj začeli preurejati za nove namene. Ves trakt, ki je pripadal muzeju, je bilo treba temeljito resta-vrirati. Tako je bilo potrebno ponekod izravnati stene, odstraniti prezide in položiti mi hodniku tlak. Stara, nepraktična okna so bila zamenjanu z novimi, v vseh treh razstavnih dvoranah in ostalih prostorih pa je bil položen parket. Vsa električarska. in- V Podhostt bodo v nedeljo odkrili spomenik V nedeljo 15. avgusta, to je na dvanajsto obletnico, ko so fašisti ustrelili večje število mož in fantov iz Podhoste in Meniške vasi, bodo v Podhosti odkrili spomenik padlim borcem ln žrtvam fašističnega terorja. Odkritje bo ob deseti uri dopoldan. Po odkritju bo polaganje vencev, kulturni spored in pogostitev svojcev padlih. stalaterska, ključavničarska, pleskarska in ostala dela so se zavlekla prav do 20. julija, ko so bile iz dosedanjih razstavnih prostorov na metliškem mestnem odboru in iz prostije prenesene vse zbirke in nekatere tudi urejene v novih prostorih. Tako je bila v obeh prvih razstavnih dvoranah nameščena zbirka narodne osvoboditve ,ki je s svojim dokumentarnim gradivom, ki še vedno priteka v muzej, brez dvoma ena najbolj pestrih in bogatih zbirk, ki jih lahko vidimo v naših lokalnih muzejih. Tako se je poleg arhivalij in fototeke prav v zadnjih tednih zbirka povečala z nekaterimi zanimivimi razstavnimi Dredmeti, ki lepo prispevajo k ponazoritvi narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. V tretji, najobsežnejši dvorani je dobila svoj prostor belokranjska etnografija. Vendar pa je tudi ta prostor, kol oba prejšnja, spričo že kar bogate etnografske zbirke Belokranjskega muzeja mnogo premajhen, saj sta morali dobri dve tretjini etnograf- skih predmetov ostati neraz-stavljeni v depojih. Prav tako je za sedaj shranjena v skladišču vsa kulturnozgodovinska zbirka razen redkih predmetov, ki so dobili svoj prostor na muzejskem hodniku. Arheološka zbirka pa je še nadalje ostala v razstavnem prostoru bivše Martinove cerkve. Tako je Belokranjski muzej po treh letih svojega obstoja prišel do prvih definitivnih razstavnih prostorov. To je seveda šele začetek. Ko «e bosta v prihodnjih letih iz <*radu izselila še nižja gimnazija in okrajno sodišče, bodo kajpak odprte nove možnosti za nadaljnji razvoj muzeja. Prvi korak pa je bil uspešno zastavljen, za kar gre predvsem zahvala ljudski oblasti na okraju v Črnomlju, ki je pokazala popolno razumevanje in je z denarno subvencijo omogočila, da bo Belokranjski muzej, ki je kultur-no-prosvetna in obenem znanstvena ustanova, lahko v prihodnje še uspešneje izpolnjeval svoje naloge, kot jih izpolnjuje že sedaj. -r 51 kvalitetne izdelke, ki so razstavljeni __- na Mariborskem tednu „ZLATOROG" - Maribor Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 33 1 Nastajanje komun je i Prejšnji teden smo poudarili, da nastajanje komun ni vprašanje novih administrativnih občin in okrajev, temveč predvsem osrednji problem, na katerem se praktično preizkuša zrelost ln socialistična zavest množic. V komunah in komunalnih skupnostih se že in se bodo v neposredni bodočnosti še bolj reševala številna vprašanja in sprejemali sklepi, ki neposredno prizadevajo vsakega našega državljana in so za njegove življenske pogoje bistvene važnosti. »Tu se poraja nova družbena skupnost kot osnovna celica bodoče socialistične družbe, kot celica oziroma skupnost, ki 'korak za korakom odpravlja ostanke starega razrednega sveta, ki staro in preživelo nadomešča z novim in s tem utira pot novim družbenim odnosom. Doba velikih in vsedržavnih ukrepov, ki bistveno posegajo na naše gospodarsko, socialno, prosvetno ali kako drugo področje družbenega dogajanja, je v glavnem ta nami. Pred nami je sedaj tisto vsakdanje in vztrajno delo, ki mora počasi, skoraj neopazno vplivati na idejno in materialne razmere določene skupnosti odnosno teritorija. Neposredni vpliv družbe na posameznika, prevzgoja posameznika, nadomeščanje starih, toda že preživelih navad in običajev v medsebojnih odnosih med ljudmi, stalna skrb za človeka, izpolnjevanje ponekje žal še preveč sive in monotone vsakdanjostmi z novimi oblikami — vse to so zahteve našega družbenega razvoja, ki se rešujejo predvsem v lokalnih skupnostih« je dejal na III. kongresu tov. Miha Marinko, ko je govoril o značaju in problemih naših komunalnih skupnosti. Vprašanje občine, okraia (skupnosti bodočih komun), dela teh organov, medsebojnih odnosov in pristojnosti v njih, vprašanje sodelovanja najširših delovnih množic v upravljanju svoje oblasti, sklepanje o razvoju naših krajev in dviganju življenjske ravni slehernega delovnega človeka pri nas —vse to so osnovna vprašanja, ki morajo zanimati slehernega izmed nas. Vsa ta vprašanja so danes pred nami; niso stvar bodočnosti, niso pe- Pogreb starega partizanskega borca Kot žrtev posledic narodnoosvobodilne vojne je legel v prerani grob 29-letni Ciril Arko, doma iz Globeli pri Sodražici, kapetan JLA I. klase. Pokojni Arko je bil vzgled dobrega tovariša in oficirja. V NOV je sodeloval od leta 1942; bil je trikrat ranjen. Za svoja junaštva je prejel več odlikovanj. Pogreb pokojnega Cirila Arka je bil 3. avgusta v Kočevju. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko število ljudi. Zalostinke je igrala rudniška godba iz Kočevja, častni vod JLA pa je izstrelil salvo. V imenu ZB se je pošlo-* vil od pokojnega Arka tov. Sobar, v imenu URO J pa tov. Debeljak. Naj mu bo lahka domača zemlja! sem prihodnjih rodov, temveč naša vsakodnevna, živa naloga. SOCIALIZEM — POPOLNA SPROSTITEV OSEBNOSTI » ... Če izhajamo s stališča, da pomeni socializem popolno sprostitev osebnosti, mislim na iniciativnost in svobodno ustvarjalnost vsakega posameznika pri konstruktivnem sodelovanju v razvoju naše sedanje družbe, potem je zopet in predvsem komunalna skupnost neposredno in kon-loretno področje take ustvarjalne iniciative vsakega državljana. Ne pretiravmo torej, če trdimo, da so komune že danes in bedo še mnogo bolj v bodoče neposredna šola socialistične zavesti in barometer družbenih odnosov. Komune lepo^redno izražajo družbeni razvoj; v njih se preizkuša delovanje mehanizmov socialistične demokracije in v njih se kaže usmerjenost in aktivnost subjektivnih socialističnih sil, predvsem komunistov« je dejal tovariš Miha Marinko, ko je na kengresu podčrtal dejstvo, da postaja uresničevanje komunalnih skupnosti v celoti eno osrednjih družbeno - političnih področij sedanjosti, Z delavskim upravljanjem v podjetjih, z izpolnjevanjem novega gospodarskega sistema in končno z razširitvijo naših materialnih temeljev so bili ustvarjeni — idejno In materialno — prvi pogoji za začetek komunalnih skupnosti Vse to se je zgodilo pri nas v zadnjih letih. Okraji in mesta, ki predstavljajo področni okvir sedanjih komun, so dobili dokaj določeno družbeno mesto. Komunalne skupnosti so predvsem gospodarske skupnosti in morajo imeti čim več gospodarskih funkcij. Samo s tem pa seveda še nikakor ni izčrpan njihov pomen, njihove naloge in njihova vloga. Osnovni družbenopravni temelj so dobile komune z ustavnim zakonom in z novim gospodarskim sistemom. Razvoj družbenega upravljanja v vseh področjih našega javnega življenja, Čedalje globlji razvoj socialistične demokracije in vedno bolj pestro družbeno — politično življenje v naši državi — vse to prinaša z vsakim dnem nove probleme na dnevni red komunalnih skupnosti. Naloge same krepijo pomen in vpliv komunalnih skupnosti, vzporedno s tem pa rastejo njihove pravice in dolžnosti. »Pred komunami se kopičijo naloge z dveh strani: od zgoraj, iz centra, od koder spričo splošnega razvoja in naše politike prenašajo na neposredne proizvajalce in ostal« državljane čedalje več pravic odločanja in dolžnosti; od spodaj, od koder državljani z vse večjo zavestjo in iniciativnostjo predlagajo, zahtevajo in pričakujejo odgovorov in rešitev glede vsega, kar prinaša burni in revolucionarni čas, v katerem živimo in delamo. Tu se izražajo neposredna nasprotja in zveze med mestom in vasjo; nasprotja in vzajemna povezanost interesov, izpopolnjevanje industrije s poljedelstvom ter nasprotje med socialističnimi in drobnobla-govnimi odnosi.« (Miho Marinko) (Nadaljevanje prihodnjič) Cementarna Trbovlje izdeluje visokovredni Portland cement Navzlic zastarelim napravam v naši najstarejši tovarni cementa v Sloveniji je koiek-tivu tovarne uspelo, da je letos pričel izdelovati visoko-vredni Portland cement iste kvalitete kakor pred zadnjo vojno. Pot do tega uspeha ni bila lahka, saj je po vojni primanjkovalo raznih rezervnih delov, ici so nujno potrebni za izdelavo res dobrega cementa. Cementarna se je borila skozi vsa leta za kvaliteto, jo v danih razmerah tudi ohranila na dostojni višini ter jo izboljševala iz leta v leto. Res, da so bili zaradi tega proizvodni stroški v preteklih letih sorazmerno visoki, vendar kolektiv ni varčeval z napori — mnogokrat na račun svojih prejemkov — da obdrži sloves trboveljskega cementa. Tudi indijski turisti na Jadranu Prvič bo letos sredi avgusta prišla skupina okrog 100 indijskih turistov v našo državo. Odšli bodo na Jadran, kjer bodo ostali deset dni. V septembru pride druga skupina iz Indije ter pet skupin iz Sirije in Libanona. Manjši pridelek žita v Italiji Predvidevajo, da bo letošnji pridelek žita v Italiji manjši za okrog 14.4% kot je bil lanski, ki je bil eden najboljših v zadnjih letih. Letošnji pridelek bo znašal okoli 77,35 milijonov stotov. V letu 1952, ko je bil sproščen gradbeni material ter bil dan v prosto prodajo, se je pokazalo, da je sloves trboveljskega cementa še vedno na višini. Sicer je res, da so potrošniki zaradi stiske v cementu (saj bi v letih 1952 in 1953 cementarna lahko prodala trojno proizvodnjo) segli tudi po drugih vrstah cementa. Danes pa, ko je zaradi novih razmer na trgu dosti cementa, pa potrošniki skoraj izključno zahtevajo visoko vredni Portland cement Trbovlje, kar je razumljivo, kajti kdor je že kdaj gradil s trboveljskim cementom, ga bo vedno rad uporabljal. Po analizah in skušnjah strokovnjakov presega trboveljski cement po kvaliteti ves uvoženi cement, hkrati pa je za 3 din cenejši. Naš trboveljski cement je poznan po vsej državi in si bo s sedaj doseženo kvaliteto gotovo pridobil pred inozemskimi cementi na jugoslovanskem trgu vso prednost Novice iz Skocjana in okolice 5. avgusta je okoli tretje ure popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Av-sca iz Gomile št. 8. Do tal je pogorel skedenj s senom; pod skednjem je imel Avsec hlev z živino, katero pa je rešil. Skoda je pribl. 200.000 dinarjev. Na kraj požara so prvi prišli gasilci z Bele cerkve, takoj za njimi pa gasilci iz Ma-harovca. Posrečilo se jim ie s pravilnim gašenjem in takojšnjim posegom obvarovati ostala gospodarska poslopja. Lovske družine so lani in letos spustile v lovišča precej fazanov. Ta pernata divjad je zelo koristna in je našim krajem tudi v lep okras. Ljudje so v okolici Skocjana. Zburin drugod že našli več fazanjih gnezd z jajci. Nekateri so napravili dobro delo in' so o tem obvestili lovce, ki so poskrbeli Zločin na naši meji V bližini jugoslovansko-al-banske meje na planini Ko-ritnik pri Prizrenu je osem albanskih vojakov iz zasede streljalo na skupino naših vojakov. Ubili so deseta rja JLA Momčila Malčiča, ko je obnav- Dolenjevaščcni so lepo proslavili svoj praznik Prebivalci Dolenje vasi in okoliških vasi so 1. avgusta zelo lepo proslavili svoj prvi občinski praznik. Zvečer pred praznikom je domača igralska družina prav dobro zaigrala dramo »Kovarstvo in ljubezen.« Dvorana je bila premajhna za vse udeležence, ki bi bili radi videli igro. 1. avgusta je bil* uspešen napad mladincev predvojaške vzgoje na Dolenjo vas in nastop gasilcev. Dopoldan je bilo tudi polaganje vencev na grobove padlih borcev v NOB. Po svečanem delu proslav v dopoldanskih urah je sledilo ljudsko rajanje. Tudi v Loškem potoku, kjer so slavili letos 31. julija že drugič občinski praznik, so bile proslave zelo lepe. Tradicija praznovanja občinskih praznikov na Kočevskem se iz leta v leto bolj uveljavlja. O. K. ljal znake v skladu z doseženim sporazumom. Ta dogodek priča, da albanska vlada ne spoštuje sporazuma, ki ga je sklenila z Jugoslavijo o obnovitvi obmejnih znakov. 2. avgusta je okoli 20.000 Prizrenčanov in okoličanov spremilo posmrtne ostanke našega graniča rja. Tudi v Uro-ševcu ga je sprejela številna množica. S protestnega mitinga v tem mestu so poslali brzojavko državnemu sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ. v kateri obsojajo politiko vlade albanskega predsednika Mehmeda Sehua, ki na ves glas govori, da bi bilo treba normalizirati odnose z Jugoslavijo, po drugi strani pa ubija naše vojake. Iz Uroševca so krsto s posmrtnimi ostanki desetarja Malčiča z vlakom prepeljali v Banja Luko, kjer se je udeležilo pogreba nad 10.000 ljudi. za zaščito gnezd. V okolici Zbur pa je neka ženska vzela iz gnezda 8 fazamjih jajc ter jih dala valiti kokoši. Kura je sicer kebčke po izvalitvi nekaj časa vodila, zaradi nepravilne vzgoje pa so kmalu vsi poginili. — Kdor koli bi naletel na fazanja gnezda, naj o tem obvesti najbližjega lovca! Lovci poročajo, da so v želodcu nekega fazana pred kratkim našli med drugim mrčesom tudi precej koloradskih hroščev, kar ponovno dokazuje koristnost te naše pernate divjadi! Tako žalostnega pogreba še ni bilo, kakor smo ga imeli 6. avgusta letos. Pokopali smo Jožef o Pavec, staro približno 45 let doma z Vrha. Zapustila je 11 otrok, od katerih so 4 mladoletni Umrla je na raku. Otroci so se od dobre matere težko poslovili, saj jim je bila edina opora. Oče je grob in rad pijančuje. Da je šla Pav-čeva prezgodaj v grob, je kriv v veliki meri njen mož, ki jo je vedno pretepal. Kakor smo že večkrat pisali, da je alkohol krivec premnogega gorja, moramo to znova ugotoviti. Janeza Pav-ca obsojamo vsi pošteni ljudje, z njegovimi otroki Pa sočustvujemo ob iiagubi matere ter jim izrekamo toplo sožalje. A. S. Pregrad ob Kolpi Gasilci Iz Predgrađa se z vnemo pripravljajo na proslavo 60-letnice društva, ki bo 15. avgusta. Program je dobro pripravljen in upajo, da bo prireditev uspela. Pred dnevi Je Ivan Maurin lz Kovače vasi ustrelil merjasca. Okoliški kmetje se mu zahvaljujejo, da je uničil škodljivo mrcino. J. S. Tisoče novih ton jekla, nafte, cementa... Kaj predvideva družbeni načrt za prihodnje leto Po načrtu družbenega plana za prihodnje leto, ki je dan v proučevanje, se bo razvijala naša industrija v smeri, ki ji je bila določena že za letos: povečal se bo izvoz industrijskih proizvodov, podprl se bo razvoj predelovalne in zlasti prehranjevalne industrije, domača industrija se bo usposobila za povečanje proizvodnje opreme in industrijskih naprav. 64.000 novih delavcev in uslužbencev Letošnja porast industrijske proizvodnje in vključitev v pogon mnogih novih objektov v prihodnjem letu bo našo industrijsko proizvodnjo dvignila za novih 15% v primeri z letošnjo, ali za 51,4% v primeri z lansko. To povečanje proizvodnje bo zaposlilo v industriji 64.000 novih delavcev in uslužbencev. Orjaški razvoj metalurgije Za našo črno metalurgijo res lahko rečemo, da bo letos in prihodnje leto dosegla orjaški razvoj. O tem jasno pričajo številke iz načrta družbenega plana za 1955: proizvodnja železne rude bo večja za 120%, belega surovega železa za 130%, sivega surovega železa za 116%. Proizvodnja valjanih, vlečenih in kovanih proizvodov bo narasla za 65%. Od objektov, ki bodo pu-šceni v pogon prihodnje leto, so posebno važni objekti Železarne Zenica: dve koksarni z letno proizvodnjo 225.000 ton koksa, dve nagibni peči z letno proizvodnjo 200.000 ton surovega jekla, elektropeč s kapaciteto 25.000 ton elektro-jekla itd. Pa tudi v drugih železarnah Se bo proizvodnja znatno povečala. Jesenice bodo dale več 10.000 surovega jekla in 8000 ton vlečene žice. V Železarni Sisek bo dograjena peč za proizvodnjo 45 tisoč ton surovega železa itd. Z zaključitviio razširitvenih del rudnika Vareš bomo dobili 300.000 ton železne rude več, z otvoritvijo rudnika Bešlinac pa nadaljnih 20.000 ton. Tisoč ton nafte dnevno Proizvodnja nafte bo v primeri z letošnjim letom višja za 43%. Nova rafinerija nafte v Sisku bo dajala na dan tisoč ton raznih naftnih produktov — 300.000 ton letno edini objekt za proizvodnjo in predelavo nafte, ki bo začel obratovati drugo leto. Tako bo na pr. >Nafta« v Lendavi dala letno 20.000 ton surove nafte, 1.500 ton gazo-lina iu 5000 ton propan-buta-na. Kakšen pomen ima ta povečana proizvodnja nafte za našo moderno industrijo, ni treba posebej poudarjati. Cement in papir Z razširitvijo sedanjih tovarn cementa in z dograditvijo novih objektov v letu 1955 bo naša letna proizvodnja cementa narasla na 550 tisoč ton. Povečana proizvodnja papirja je zaradi sedanjega pomanjkanja izredno važna. Tovarna celuloze in roto-pa-pirja v Vidmu bo proizvajala na leto 20.000 ton roto-papirja in 16.000 ton lesovine, proizvodnja celuloze pa se bo dvignila za 2.000 ton. Novi obrati bodo stekli tudi v tovarni sulfatne celuloze in natron-papirja v Maglaju. Milijoni metrov novih tkanin Tudi naša tekstilna industrija bo dobila prihodnje leto nove objekte. V »Makedonku y Stipu bo novi obrat dajal 16 in pol milijona kvadratniih metrov bombažnih tkanin letno. Tovarna volnenih tkanin v Tetovu 3 milijone kvadratnih ime tirov volnenih tkanin, a svilarski kombinat v Titovem Velesu bo v svoji novi tkalnici proizvedel na leto 2 milijona kvadratnih metrov svilenih tkanin. Tekstilna proizvodnja bo dala drugo leto 20% raznega blaga več na trg kot letos. Kemična industrija Kemična industrija dobi prihodnje leto tudi nove ob- jekte, zlasti za pospešeno kemizacijo poljedeljstva. Tovarna i>Zorka< bo dala 60.000 ton superfosfata in 50.000 ton žveplene kisline. Novi obrat za elektrolizo v isti tovarni bo proizvajal letno 12.000 ton elektrolitnega cinka, 35 ton kadmija in 25.000 ton žveplene kisline. Podjetje »Jugo-krom« v Skoplju bo dalo novih 5000 ton kromovih soli, tovarna sode v Lukavcu pa bo povečala proizvodnjo kal-cirane sode na 50.000 ton, kaustične sode za 26.000 ton in tekočega klora za 1.150 ton. Novi agregati hidro- in termo central Ne samo industrija, ampak tudi prebivalstvo, zlasti v nekaterih krajih, čuti pomanjkanje elekrične energije. Načrt družbenega plana za 1955 predvideva povečanje proizvodnje električne energije za 15%. Obratovati bodo začeli številni objekti elektrogospodarstva. Hidrocentrale Ovčarbanja, Medjuvršje, Šoštanj in Jajce II. dobijo po en nov agregat, ravno tako termocentrale iKostolac in Kolubara. Hidrocentrala Zvor-nik dobi dva nova velika agregata, hidrocentrala Jablani ca pa štiri. Samo en agregat od teh štirih (izdelan v Litostroju) ima 31.000 konjskih sil. To je sploh največja turbina, kar jih je bilo doslej izdelanih v Jugoslavji. Celokupna električna energija elektrarne Jaiblanica bo lahko naenkrat osvetljevala okrog 10 milijonov žarnic. Ze samo teh nekaj podatkov in številk iz načrta našega družbenega plana za prihodnje leto kaže, da gremo v industrializacijo naše države ne s koraki, ampak z velikanskimi skoki. (Po »Politiki t) Smrt med dolenjskimi rojaki v Ameriki V Clevelandu so umrli: Ignac Koračln, star 67 let, doma z 2di-nje vasi; Vincenc Vidmar, star 68 let, doma iz Velikega Lipja pri Žužemberku; Mamle Hoffert, rojena Sterle, doma iz Loškega potoka, kjer zapušča sestri Elo Sterle in Antonijo Kalan; Joseph Škufca, star 74 let, doma iz 2virč; Johana Leskovec, doma z Visejca pri 2užemberku; John Ferlin, star 76 let, doma lz Zagradca; Josip Godec, star 75 let, doma od 2užemberka; Anton Lausche, star 59 let ,doma s Hlnj; John Mauer, star 70 let, doma iz Dečje vasi pri Žužemberku; John Mesojedec, star 50 let, doma iz Zdenske vasi pri Dobrepolju; Mary Smith, rojena Topolko, stara 76 let, doma nekje pri 2užemberku. tj tt , V Denver Colo je umrl stari na- liallnerija v J>isku jpa ni seljenec Marko Sodja, star 87 Velika škoda zaradi poplav v Avstriji Slavenski vestnik, glasilo Slovenske Koroške, prinaša izčrpno poročilo o veliki škodi, ki jo je utrpelo gospodarstvo zaradi poplav. V celoti so morali izprazniti 5.785 hiš in spraviti pod zasilno streho 39.187 prebivalcev! Voda je porušila 1.070 poslopij, razdejala 395 mostov, 99 mostov pa poškodovala. Med poplavo je utonilo 4.937 glav živine, pri čemer drobnica ni šteta. Voda Je uničila tudi veliko število divjačine; računajo, da je samo v Gornji Avstriji poginilo okrog 17.000 glav divjačine, na področju Dunaja pa tudi najmanj 1000 kosov. Strašne posledice je poplava zapustila na poljih ln travnikih. V Gornji Avstriji je voda poplavila okoli 50.000 hektarov zemlje, v Nižji Avstriji 36.149 hektarov, na Dunaju 2.800 ha in na Salzburškem 3.981 ha. Skupno Je voda poplavila 92. 930 hektarov plodne zemlje. Samo v Nižji Avstriji cenijo vrednost žetve, ki jo je voda uničila, na 137 milijonov šilingov. Veliko škode je tudi po drugih pokrajinah, vsa pa še niti ni ocenjena. let, doma s Strekljevca. V She-bovganu Vis, je umrl 66-letnt Martin Jelene, doma iz Gabrija pri Mokronogu. V Joliet 111. sta umrla 82-letni John Petric, doma s Suhorja pri Metliki, ln Math J. Gasperlch, star 74 let, doma iz Dragatuša. V Bradlev 111. je umrla 62-letna Rose Smole, rojena Reholec, doma fz Mokronoga. V West Allis je umrla 73-letna Fran-ces Janezich, doma lz Malega Kala pri Mirni peči. V Shrevportu v Lousanni Je podlegel kapi Joseph Coop, star 70 let, doma iz Padove pri Kočevju. V Terre Haute Tnd. Je preminil 82-letni Anton Roshel, doma iz Srednjega Globodola pri Mirni peči. V Chi-cago je umrl 84-letni Matija Ma-rinčič, doma iz Dobrniča. V Toronto v Kanadi Je tuberkuloza pobrala 55-letnega Josipa Pavlina, doma iz Mokronoga. V Fontani Callf. je umrl Alojz Strasbergar, star 65 let, doma lz Skocjana. Umrli člani Slovenske napredne podporne jednote: pri društvu št. 104 West Allis Frančiška Panežič, stara 73 let, doma od Mirne peči; pri društvu Št. 473 Harmaville Pa, Margareta Vrečar, rojena Rogina, stara 55 let, doma iz Vinice pri Črnomlju. S proslave občinskega praznika v Zagradcu—slovesnost na pokopališču Foto Erjavec, Stična Kajetan Hrošč: Tobak, tihotapci in financarji Končni povod za dokaj močan vzbruh je dala ena izmed mnogih patrulj, k! je šla junija meseca z deželnim tobačnim nadzornikom Petrom Naglom na lov za tihotapci proti Stangi pri Litiji. Nagel je vojakom sicer vsak dan izplačeval dnev-niče, ker pa bo bile preskromne, so jih vojaki v junijski vročini porabili za pijačo, saj so se ustavljali v vsaki gostilni. Zato jim za hrano ni nič ostalo. Zastonj niso med potjo dobili nič, ker so jih vsi gledali po itranl Zato so pritiskali na Nagla, naj bi jim vendar še kaj primaknil; ta pa se je upravičeno upiral, ker so pač veljavni predpisi določali Višino dnevnic. Takoj po povratku v Novo mesto Je korporal, ki je bil z Naglom na patrulji, poročal kar na trgu pred stražar-nku svojemu majorju Stuardu o Izvršenem pohodu in mu potožil, da so bili vojaki ia<:ni, ker niso imeli dovolj denarja za hrano. Major je vzrojil lin takoj poslal po Nagla, ki *e ni prišel niti do svojega stanovanja, da mora takoj na trg. Ko je prišel do nJega, ga je major vpričo zbranih meščanov nahrulll: »Kako si dovolite, vi zanikrnež, vlačiti moje vojake celih pet dni in jih pri tem stradati! Kje se je ta falot tega naučil? Dal ga bom peljati v stražamrco, kjer mu bodo naložili vsaj sto pa-Itc!« Nagel je hotel majorju pojasnit!, kako je prišlo do negodovanja vojakov in mu pomolil uradno potrdilo o višini vojaških dnevnic. Toda s tem je šele prl-lil olje na ogenj. Major je kar i>onorel ln začel kričati: »VI ne-sramnež, ie opravičevati se hoćete!« Iz rok mu je i zbil potrdilo, rekoč: »P......m so na vaše potrdilo in na tistega, ki ga j« izdal! Z vami vred so vsi tobačni biriči navadni potepuhi!« Takoj nato pa je svojo btanost prevzel v hinavsko prijaznost ln ga pozval vpričo krohotajoče se množice, naj se skloni, da ga bo lahko brcnil, potem pa naj se izgubi, da ga ne bo minila potrpežljivost. Korporalu pa, ki je stal ves čas poleg, Je ves razjarjen zabrusil, kako da nI tega falota premlatil že na pot!, saj bi mu vsako klofuto posebej plačal. Meščani, ki so se začeli zbirati v vedno večjem številu pred strazarnico, so se Imenitno zabavali. Všeč jim je bilo, da se je nekdo našel ln se znesel nad osovraženim tobačnim birl-čem. Z odobravanjem so vzeli na znanje že zadnje majorjeve besede, ki jih je poslal za odhajajočim Naglom: »Pretep'te prekletega falota, kjerkoli ga dobite!« Seveda ni nikomur prišlo niti na misel« da bi se ga dejansko lotil, to so prepustili kar vojaštvu. Dobili pa so vsekakor večji pogum ln v >tjo za nabavljanje tihotapskega tobaka. Naigel se Je upravičeno bal za svojo kožo, ker je videl okoli sebe samo sovražne poglede. Vojaščina je bila vsemogočna ln tobačna uprava je morala ob sporu z njo podlečl. Zato se je napravljal, da odpotuje v Ljub- ljano, kjer bi se skril pred nakanami vojakov. Se prej pa je hotel urediti neko stvar, kar mu je pa končno prineslo nesrečo. Preden se je Nagel odpravil na omenjeni pohod, je v Novem mestu zalotil nekega hrvaškega tihotapca, ko je prodajal tobak po hišah, in ga dal zapreti v mestni zapor. Ker nI Imel časa, da bi ga podrobneje Izprašal, je menil z njim opraviti po povratku s službene poti. Zato tudi ni vedel, da je tihotapec lz Vojne krajine, kjer je bil vsak moški poklicni vojak. Medtem ko Nagla nI bilo doma, je dal major Hrvata Izpustiti, Češ da ne gre, da bi birlčl zapirali vojake. Nagla je majorjeva samopašnost ujezila ln ie je, še od zadnjih dogodkov razjarjen, pismeno pritožil na novomeško vojaško poveljstvo. Toda joj! Nista še minila noč in dan, odkar je Nagel oddal svojo pritožbo, Je ie prišla ponj vojaška patrulja s poveljem, da mora takoj na glavno stražar-nlco. Tega se je Nagel seveda ustrašil, ker je imel že iz prejšnjega dne slabe skušnje z vojaki. Toda ukaz je ukaz, In kljub upiranju so 1» vojaki, suvajoč s puškinimi kopiti, vlekli proti atražarnlcl, pred katero ga Je že čakal njegov nasprotnik major Stuard z več oficirji. Ko je major zagledal patruljo z Naglom, je že od daleč kričal: »Kar iem, prekleti falot!« Ko so prispeli do oficirjev, ukaže major vojakom: »Klop sem!« Nagel je v grozi spoznal, kaj ga čaka in začel rotiti oficirja, naj ga vendar posluša ali pa ga da odpeljati v Ljubljano, kjer se bo stvar razčistila. Major pa je bil neizprosen: »TI potepuh,« je kričal, »bi še rad govoril? Gospod polkovnik Je ukazal, da te moramo na tej klopi premlatiti, da boš vedel še kdaj zapirati poštene hrvaške vojake! Nočem biti več major, če ti bo manjkala samo ena palica od petdesetih. Ko jih bos dobil, ti Jih živ krst več ne vzame!« Zaradi oficirjevega kričanja so postati meščani pozorni ln so se začeli zbirati pred stra-žarnico. Množica je vedno bolj naraščala. Tedaj so se začeli vrstiti dogodki z bliskovito naglico, seveda v Natjlovo škodo. Ko se je nadzornik branil, da bi sam legel na klop, ga je mdjor zagrabil za suknjo, dva vojaka sta mu zavila roke, da se nI mogel več otepati ln ga položila na klop ter držala. Major je štel, dva korporala sta ga pa matlla. Ko je bilo ekse-lcuoije konec, se seveda Nagel ves pretepen nI mogel dvigniti ln oditi, kljub majc-rjevl grožnji, da mu bodo našteli 5e sto palic, če ne bo takoj izginil. Zato sta ga dva vojaka prijela ln ga odpeljala v stražarnlco, kjer so ga Imeli še nekaj ur zaprtega, nato so ga Izpustili. Ko se je Nagel končno privlekel domov, je bilo prvo naročilo, ki ga je Izrekel, naj pripravijo »ekstra pošto«, da bi ga odpeljala lz tako nevarnega območja v Ljubljano. Ljubljanski mestni kirurg Anton Triber, h kateremu se je zatekel takoj po prihodu, mu je izstavil zdravniško spričevalo, kjer piše: »Obe debeli lici g. Petra Nagla so novomeški vojaki tako pretepli, da sta obe »tran>l vneti ln se je zaslrlla kri, zaradi Česar lahko postane zadeva resna.« In konec te zadeve? Nagel je ozdravil ln ostal v LjuMi.mi. Za bolečine so mu našteli nekaj denarja ln v Novo mesto je prišel drug nadzornik. Major je dobil osem dni hišnega zapora, vojakom pa so prebrali polkovno povelje, da odslej ne smejo več nasprotovati tobač- nim btričemv Od tega časa dalje res nI bilo čuti o kakih večjih nasprot-stvih do blrlčev. Nat-lhoma pa so jim še vedno metal! polena pod noge, kadar se je pač nu-« dila priložnost. Stan tobačnih biričev je z letom 1781 izgubil tudi svojo upravičenost, ko je država odpravila tobačni zakup ln vzela tobačno upravo v svoje roke. Cene tobaka so sc znatno ttittata ln tudi tihotapci nUo Imeli več pravega razloga za svoje delovanje. Poleg tega se je povečala policijska mreža, ki je že v kali zatrla vsak poskus tihotapstva. Nanizali smo nekaj zgodovinskih dejstev iz časov tihotapstva na Slovenskem, o katerem je bilo še v polpreteklem času toliko zgodb, ki so jih pripovedovali v dolgih zimskih večerih. Tihotapci so prav tako kakor rokovnjačl prešli v zakladnico ljudskega Izročila. Tobaka Je še vedno dovolj, tudi trafikantov ne manjka, tihotapci so že zdavnaj Izumrli, težave pa so še vedno ostale. Nima sicer tobak težav s kadilci, zato jih imajo pa kadilci z njim, kor j.m uničuje zdravje in prazni žepe. Toda za užitek morajo biti tudi žrtve! (Konec) f Btev. 32 »DOLENJSKI LIST« Stran S l OUcoi Zbor volivcev \ v Zloganju pri škocjanu 1. avgusta je bil zbor volivcev V Zloganju pri Škocjanu. Udeležba je bila zadovoljiva. Na »boru so ljudje povedali, da je najpotrebneje popravit mostove preko potokov, posebno pa še pretoke potokov, ki so zarnašeni. Ob nalivih dere voda čez cesto ln odnaša material. Precej so razpravljali o popravilu vaških poti. Vendar je v Zloganju lepo število takih ljudi, ki bi radi vozili po dobrih poteh, popravljali pa naj bi jih drugi. A. S. Iz Adlešieev »Adlešička tamburica« bo šla na oddih na morje. Med potjo bo s folklorno skupino nastopila v Ljubljani v Domu JLA, v bolnici za duševne in živčne bolezni v Polju, v Postojni, Opatiji in na Reki. Želimo ji mnogo uspeha in prijetnega oddiha! Kolonija iz Trbovelj se v Podzemlju zelo dobro počuti. Za tečno in okusno hrano skrbi dobra kuharica. Upamo, da jim bo vreme še vnaprej naklonjeno ln se bodo dobro zabavali. ZA PJ2AN3E loto bor V Krasincu so zgradili lep gasilski dom, ki ima 12 m dolgo dvorano z odrom, sobo in garažo. Želimo, da bi bila dvorana večkrat polna. —ml \l Smarjete 27. julija je bil v Smarjeti zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 112 ljudi. Razpravljali so o popravilu poti in pokopališča in o gradnji vodovoda. Gradnji vodovoda je nasprotoval le občinski odbornik Alojz Bevc iz Dolenje vasi, ki je ljudi odvrnil od njihovega sklepa. Mislim, da to ni delo pravega ljudskega odbornika. SVILE ram 400 milijonov naknadnih kreditov za zasebne kmete Čeprav je bilo že v Zveznem družbenem planu za letošnje leto določenih 450 milijonov dinarjev za investicijsko posojilo za nabavo delovne živine in kmetijske opreme tistim zasebnim kmetom, ki so no izstopu iz kmečkih delovnih zadrug ostali brez zadostne delovne živine in najpotrebnejšega orodja, so zanje predvideni naknadni krediti. Odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je bil namreč predložen predlog, da se do-dele naknadni krediti 400 milijonov dinarjev, ki bi jih *7a-rodna banka FLRJ razdelila med te kmetovalce. Mm sklepi Zveznega izvršnega sveta Zvezni izvršni svet in njegov odbor za gospodarstvo sta sprejela vrsto važnih gospodarskih predpisov: 1. Odločba o najvišji odkupni ceni žit letošnjega pridelka določa, da pooblaščena podjetja za promet z žitom in pooblaščeni mlini kupujejo žito neposredno od proizvajalcev pod pogoji tržišč, a tako, da najvišje cene ne morejo prekoračiti nalednjih zneskov: za kg kontrahirane pšenice 24 din, nekontrahirane 22 din; za kg kontrahirane rži 20 din, nekontrahirane 17; za kg Kontrahirane koruze 17 din, nekontrahirane pa 15 din; za kg nekontrahiranega ječmena in ovsa se predvideva cena It din. Te cene so mišljene za zdravo blago. 2. Odlok o najvišji prodajni ceni žita in moke, pšeničnega zdroba in otrobov določa, da OBJAVA Upraviteljstvo Vajenske šole v Novetn mestu javlja vsem vajencem, ki spadaj a v ta šolski okoliš sledeče: 1. Sprejemni izpiti za vse one, ki imajo manj kot 6 razredov osnovne šole, oziroma 2 rn^reda gimnazije, bodo 27. (petek) in 28. (sobota) avgusta letos ob 7. uri zjutraj v poslopju osnovne šole v Novetn mestu. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in pisalne potrebščine. 2. Vpisovanje v orvi razred Vajenske šole bo 30. (ponedeljek) in 31. (torek) avgusta od 7. do 14. ure v pisarni upraviteljstva Vajenske šole v Novem »nestu. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, če nimajo 6 razredov osnovne šole oziroma 2 razreda gimnazije, potrdilo o uspešno dovršenem sprejemnem izpitu, rojstni list ln oodpisano učno pogodbo ter zdravniško spričevalo. 3. Ponavljalni Izpiti bodo: 1., 2., 3. m 4. septembra letos ob 7. uri zjutraj v razredih Vajenske šole v Novem mestu. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, kamor bo upraviteljstvo vpisalo uspeh ponav-ljalnega izpita in pisalne potrebščine, 1. m 2 septembra bodo ponavljalni izpiti iz slovenskega jezika in strokovnega računs.Va, ostale dni pa iz ostalih preden ei>?v':urna izguba, ki jo bo težko nadomestiti. Številni rrjja-telji in znanci boflo pakojnega Malešiča obranili v častne m spominu. P. F. Jcsvna dražba hiš na Mirni Občinski ljudski odbor Mirna razpisuje na podlagi člena 3. Uredbe o prodaji stanovanjskin hiš Splošnega ljudskega premoženja. Uradni list FLRJ št. 17-101-53 in dopolnitve te Urelbe. Uradni list FLRJ št. 31-264-53 JAVNO DRAZBO v sredo, dne 25. avgusta 1954, z začetkom ob 8. uri zjutraj v prostorih občinskega ljudskega odbora Mirna. Na javni dražbi bodo prodane naslednje enostanovanjske hiše: 1- Vložna štev. 10 KO Mirna, enostanovanjska hiša na Mirni št. 21 za ceno din 167.000.— 2. Vložna štev. 10- KO Mirna, gospodarsko poslopje za ceno din 70.000.— 3. Vložna štev. 730 KO Mirna — Straža, enostanovanjska niša v Mirni št. 85 za ceno din 2D5.O0O -. 4. Vložna štev. 10 KO M! mlin z mlinskimi napravami Mirni št. 78 za ceno din 530.501 Dražba bo na podlagi p'smenin ponudb, ki se morajo -vedlcziti najkasneje do 20. avgusta :9i>4 na blagajni občinskega LO Mirna Vsak ponudnik mora plačati 10% izklicne cene pred dražbo. Natančnejši opis dražbe, plač'1-ni pogoji in drugo je razvidno iz sklepa občinskega LO Mirna o prodaji stanovanj ?kth hiš SLP, ki je razobešen na oglasni deski ter na vpogled tudi v pisarni Obč. LO med uradnimi urami. Štev. 488/1-54 Mirna, dne 6. avgusta 1954 Tajnik občinskega LO Mirna: Darko Krištof 1. r. PRALNI PRAŠEK ZA PRANJE FINIH TKA« NIN NIMA TEKMECA NA TRZlSCUl SPORT IN TELES novomeški veslači na državnem prvenstvu Preteklo soboto in nedeljo so novomeški veslači, člani VK Krke, tekmovali na državnem, prvenstvu v veslanju, ki se je odvijalo na umetnem jezeru pri Bresternlci blizu Maribora. Prav lep uspeh je beležil ženski četverec s krmarjem V K Krke iz Novega mesta, ki je v ostri konkurenci dosegel nad vse častno tretje mesto v državi, takoj za četvercem zagrebške Lokomotive in Vukovara. Kar ni uspelo ostalim slovenskim klubom, je uspelo mlademu in agilnecnu VK Krka iz Novega mesta, ki sistematično in vztrajno vadi. Takega uspeha pač nihče m pričakoval od Novomeščank, zato ni prav nič čudno, da je poročevalska služba, dnevno ln športno časopisje, pripisala ta uspeh VK Krka iz Šibenika, ki pa v tej. konkurenci sploh ni nastopil. Novomeški četverec Je tekmoval v naslednji postavi: Fink Vera, Fištrovec Mirni, 2nldaršič Valčl ln Cavlovič Mira, krmar Šetinc Tatjana. Proga je merila 1000 m, dosežen ^as pa 4:15.7. Nastopil je tudi novo-neflki mladinski četverec s krmarjem, kt je imel teoretično možnost uvrstiti se na precej vidno mesto, ker je bil fizično najmočnejši, vendar mu Je uspeh zapravila izredna smola. Takoj po startu je s krepkimi zaveslaji prešel v vodstvo, tedaj pa se mu je nenadoma zlomilo veslo, da Je moral odstopiti. Četverec je veslal v zasedbi: Bele Leon, Marko-vič Ivan. Petrič Janko, Macele Franci, krmar Medle Stanko. Novomeški veslači bodo letos še tekmovali ln sicer na slovenskem prvenstvu in na regati VK Korana v Karlovcu, V kratkem dobijo še en četverec, ki Jim bo omogočil Še intenzivnejši trening, kar se bo gotovo poznalo tudi pri rezultatih. ODBOJKA Pokalno prvenstvo v Novem mestu Prihodnjo nedeljo. 22. avgusta, bo v Novem mestu pokalno prvenstvo Slovenije v odbojki, katerega organizira domači Partizan, Za pokal, darilo Odbojkarske Zveze Slovenije, se bodo potegovale vse najboljše slovenske ekipe, med nJim! večkratni državni ln republiški prvaki, branil pa ga bo lanskoletni pokalni prvak ZOK iz Ljubljane. To tekmovanje bo na novih odbojkarskih igriščih na spodnjem delu Loke, ki bodo tedaj slovesno otvorjena. Slovensko-hrvaška odbojkarska liga Jesenski del slovensko-hrvaške odbojkarske lige se prične zadnjo Konjske dirke v Črnomlju Čeprav Je bil Klub za konjski šport v Črnomlju šele ustanovljen, se je že predstavil radovednim gledalcem. Organiziral je tekmovanje, ki ga Je gledalo okoli 250 ljudi. Nekateri tekmovalci so Imeli nekoliko treme, ker so prvič nastopali, drugim pa so nagajali neubogljivi konll. Dirk se je udeležila le ena tekmovalka, ki le v skakanju čez zapreke dosegla prvo mesto. Tehnični rezultati so tile: zapreke lm: 1. konj Durcl. Jahal-ka Starina Olga (KK Črnomelj); 2. Sokol, jahalec IJiirnzer Božo (KK Črnomelj); 3. Zasta, Jahalec Radulovlč Žarko (JLA): zapreke 1.10 m: i. Vilma, jahalec Aršič (JLA); z. Sarac, Jahalec Pevec (JLA); S. Elida, Jahalec Bujano-vlč (JLA); zapreke 1.20 m: 1. Vilma, jahalec Arslč (JLA); 2.^11, jahalec Pašič (JLA); 3. Sarac. Jahalec Pevec (JLA); Sekanje »belega« na 100 m dolgi progi: 1. — 2. Markov in Zivkovič 9,0 sek., 3. — 4. Lakovlč in Orlic 10.0 sek. Skakanje na srečo: 1. Durcl — Sabo (JLA) 12 zaprek v 1:05.0 minut, 2. Ellda — Vujanovič (JLA) 8 zaprek v 45 sek., 3. Srečko — Kolakovlft (JLA) 7 zaprek v 38.6 sek. T. nedeljo v avgustu, ko bo na Loki poln program. Moška in ženska vrsta Partizana se bosta pognali v boj za točke proti ekipama zagrebške Lokomotive, ki je v Novem mestu že znan nasprotnik. Okrajno prvenstvo v odbojki Odbojka se Je na Dolenjskem že močno zakoreninila. Skoro vsa Partizanska društva imajo po eno ali več ekip, nekaterim pa predstavlja odbojka osnovno obliko telesne vzgoje. Svoje moči in znanje bodo društva Partizana pomerila na okrajnem prvenstvu v odbojki, ki bo v Novem mestu v nedeljo, 5. septembra za vse ekipe. Okrajno prvenstvo v plavanju Zadnjo nedeljo v avgustu bona kopalifičiu na Loki »Dan vodnih Športov«, združen z okrajnim prvenstvom v plavanju in water-polu Plavalne prireditve v Novem mestu so bile doslej vedno zanimive in dobro obiskane. Dolenjsko prvenstvo v atletiki Tudi za atletiko prihajajo boljši Časi. V kratkem bodo na Loki dograjene atletske naprave, k! bodo izročene svojemu namenu že v letošnjem septembru, ko bo dolenjsko prvenstvo v atletiki. črnomeijski PARTIZAN pred razpadom? Kakor Je že znano, Ima črnomaljski Partizan v svojih vrstan le športnike, od katerih niti eden ne naredi stoje na bradlji! Društvo, je bolj podobno..sporu-.fmu kakor telesnovzgojnemu. Sprva je društvo posvečalo precej pozornosti telovadbi, pozneje pa je to opustilo. Sedaj nameravajo nogometaši ustanoviti samostojen klub. Sicer pa imajo že tradicijo v moštvih »Bela krajina« in »Rudar«. Tudi rokomet, ima pogoje za samosto-nost. O telesni vzgoji in đe'u v telovadnici pa ni nič slišati! T. Mladinsko prvenstvo LRS v šahu Kakor smo že pisali, se Je pretekli teden začelo v Rušah letošnje mladinsko Šahovsko prvenstvo Slovenije. Na dveh turnirjih sodeluje 19 najboljših mladincev, med njimi tudi dva Dolenjca — Skerlj (Novo mesto) in Kastelic (Črnomelj). Od obeh Je najbolje začel Skerlj. ki je v drugem kolu remizlral, v tretjem pa premagal prvokategornika Kaca iz Maribora in v četrtem kolu remizlral z vodečlm prvo-kategornikom Drakalerjem iz Celja. V prvem kolu Je bil prost. Po četrtem kolu al s Stupico iz Ljubljane delita 2. do 3. mesto za Drakslerjem. Kastelic je slabo račel — lz turih kol - štirje porazi. Posredi je verjetno njegova neizkušenost in pomanjkanje teoretskega znanja. Prvi Btlrje lz predtekmovanja (mogoče bo med njimi tudi Skerlj) se bodo plasirali v finale prvenstva. — o tem pa kaj več prihodnjič. — M. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 12. do 16. avgusta: amer. barvni film »Proti vsem zastavam«. Od 17. do 19. avgusta: amer. film »Tarzan med lovci«. Od 20. do 23. avgusta: argentinski film »Motne vode«. Kino črnomel) Od 13. do 13. avgusta: »Tereza«. Od 17. do 19. avgusta: »Sanjala sem o raju«. Kino Jadran Kočevje Od 13. do IS. avgusta: ameriški film »Trobente in bobni«. Od 18. do 19. avgusta: »Zgodbe iz predmestja«. Kino Loški potok 14. in 15. avgusta: ameriški film »Pavla«. 21. in 22. avgusta: amer. film »Velika reka«. MALI OGLASI PRODAM lep vinograd z zidanico (in sodi), ki se nahaja v Lju-bancu pri Vršnih selih. Ponudbe poslati na naslov: Potisek Marija, Salka vas 90 pri Kočevju. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, oddaljeno pol ure od Novega mesta. Poizvedbe pri upravi Dolenjskega lista. (312) ODPRODAM del njive pri sejmišču v Novem mestu,, — Grobov-šek Franjo, Novo mesto, Ločen-ska 13. ZA PRIJAZNO, ZDRAVO DEKLICO, staro devet let, iščem dobre ljudi, pri katerih bi imela potrebno oskrbo in dobro vzgojo proti plačilu, po možnosti v Novem mestu ali bližnji okolici, v bližini šole. Naslov pri upravi lista. (314) OBJAVA Nov vozni red za progo Novo mesto — Dolenjske Toplice - Novo mesto. Ob nedeljah: odhod iz Novega mesta ob 9.30 — prihod v Dol. Toplice ob 10. uri. Odhod iz Dol. Toplic ob 12.30 — prihod v Novo mesto ob 13. uri. »Avtopromet« Novo mesto Fotograf Erjavec iz Stične se priporoča za fotografiranje javnih prireditev. Svadbe, družine, pogrebe pridem fotografirat na dom po dogovoru. Doma v ateljeju izdelujem vsa fotografska dela, prefotograflram stare slike, izdelujem povečave in barvam v naravnih barvah. Amaterjem izdelujem strokovno in poceni. Naročila sprejemam tudi po pošti. Erjavec - Stična Objava Prostovoljno gasilsko društvo Mirna priredi v nedeljo, dne 15. avgusta 1954 na Mirni prve gasilske kolesarsko izvidnl&ko — kurirske tekme: ekipno temova-nje članov vseh društev I. brigade okrajne gasilske zveze Novo mesto, ekipno tekmovanje članic vseh društev I. brigade OGZ Novo mesto, hitrostne tekme vseh članov na 3 km dolgi progi in tekmovanje v vrečah za pionirje — gasilce. Pričetek tekme ob 13. uri popoldne. Predhodni pokali ln nagrade poedlncem. Start in cilj pred gasilskim domom na Mirni. Pojasnila in prijavnice pri vseh društvih. -~ Po končanih tekmah bo razglasitev in razrelitev nagrad. Nato bo velika ljudska zabava s srečolovom in plesom. NA POMOČI Preklic Podpisana Vovk Anton iz Za-fare it. S in Prusek Jože ls Žu- žemberka št. 47 izjavljava, da ne moreva očitati Nahtigalu Francu, uslužbencu KZ Zagradec, ničesar nepoštenega, zlasti ne v pogledu tehtanja prašičev na zadružni tehtnici v Zagradcu in izjavljava, da je tozadevna karikatura, objavljena v Dolenjskem listu dne 22. I. 1954 neutemeljena. Zahvaljujeva se Nahtigalu Francu, da Je odstopil od kazenske tiskovne tožbe in se mu zaveževa plačati vse stroške. Vovk Anton in PruSek ježe Krojni tečaj za stroko krojačev ženskih oblek — za krojenje damskih plaščev in kostumov se bo pričel dne 21. avgusta letos. Vabimo na tečaj vse krojače in šivilje, ki se interesiraj o zanj Pogoje In vse informacije dobite pri Obrtni zbornici v Novem mestu. Sestanek novomeških rezervnih oficirjev • V četrtek, 19. avgusta ob 18. uri popoldne bo v Novem mestu na Marofu sestanek rezervnih oficirjev. S seboj naj prinese vsak po-lo papirja in milimetersko ravnilo. Zbirališče pri gostilni Ferlič. UROJ - Novo mesto Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo v Novem mestu rojenih 7 deklic in 7 dečkov. — Poročili so se: Mrzlak Jože, miličnik, in Korče Anica, trg. pomočnica, oba iz Novega mesta, Reberšek Ciril, delavec iz Maribora, in Luzar Marija, delavka iz Novega mesta. Klobučar Jože, trg. pomočnik iz Boričevega, in Lipovšek Sonja, trg. pomočnica lz Novega mesta. Gorup DragoUn, podoficir JLA iz Novega mesta, in Skrlj Emilija, delavka iz Dolnjih. Kamene. — Umrla sta: Arko Ciril, delavec, 29 let, iz Kočevja, Brudar Angela, gosp. pomočnica iz Novega mesta. Gibanje prebivalstva v Črnomlju Od 10. julija do 8. avgusta sta bili rojeni dve deklici in dva dečka. — Poročili so se: Juntez Franc, zidar iz Skovca, in Flisek Jožefa, delavka iz Senovega. Jerman Vinko, uslužbenec iz Lokve, in Konda Marija, šivilja iz Sodjega vrha. — Umrli s o : Spehar Ana, gospodinja iz Desinca, 78 let. Simonič Janez, kmet, 75 let, iz Sela pri Otovcu. Pretekli teden je umrla Šikoranja Ivana, gosp., 70 let, iz Tribuč. Gibcnje prebivalstva v Kočevju Pretekli teden je bila v Kočevju rojena ena deklica. — Poročila sta se Stimec Rudolf, delavec iz Gor. Ložin, in Bančič Frančiška, delavka iz Rakitnice. — Umrl je Kuhar Karel, delavec, 19 let, iz Kočevja. Pretekli teden so rodile: Gorenc Tončka iz Dobravice pri Šentjerneju — deklico. Salika Marija, iz Mlake pri Kočevju — deklico. Butala Danica iz Vel. Lahinje — deklico. Zaje Marija iz Zeljn pri Kočevju — dečka. Dragan Angela iz Dol. Jesenic — deklico. Mirtič Tončka iz Cegelnice pri Novem mestu — dečka. Strajnar Milka iz Dol. GradiSče — dečka. Stefanlč Jožefa iz Dragatuša — dečka. Juvan Marija iz Kočevja — dečka. Kastelic Tončka iz Bi-ške vasi pri Mirni peči — dečka. Rolih Marija iz Smolenje vasi — dečka. Sedminek Slavka iz Dolenje vasi pri Mirni peči — deklico. Zupančič Stanislava lz Preske pri Dobrni ču — dečka. Ljubenko Ljubica iz Kan^žarice pri Črnomlju — dečkr. Grehut Angela iz Smarjete — dečka. Ra-muta Ivanka iz Bojanje vasi pri Metliki — dečka. Golob Marija iz Gotne vasi — deklico. I&rvar Milka iz Drašče vasi — deklico. Zupančič Jožefa iz Podturna — deklico. — Jeriček Ivanka iz Hru-šice — deklico. Nose Marija iz Kočevja — deklico. Brulc Alojzija iz Gor. Suhadola — deklico. — Čestitamo! zibanje prebivalstva v juliju 1954 Gradac Rojen je bil en deček. — Poročili so se: Mak Ivan, kmečki delavec, in Nemanič Nežka, kmečka delavka, oba iz Dobravic. Sladic Franc, šoier, in Grahek Ana, oba iz Kota pri Semiču. — Umrl ni nihče. Vinica Rojena sta bila dva dečka ln dve deklici. — Poročila sta se: Novogradec Jurij, delavec, in Grabrijan Marija, kmetica, oba iz Zilj. — Umrla je Krušec Ana, u?itkarica, 73 let, iz Učakovcev. Ribnica na Dolenjskem Rojeni so bili štirje dečki. — Poročili so se: Marolt Ciril, delavec iz Gorenje vasi, in Erčulj Miroslava, delavka iz Podgore. Košir Alojzij, rešetar lz Jurjevice, In Mlhelič Marija, delavka iz Kota. — Umrli so: Košmrlj Anton, 12 let, iz Gorenje vasi. Cešarek Marija, gospodinja, Si let, iz Ribnice. Peterlin Cirila, 4 leta, iz Slatnika. Loški potok Rojena sta bila dva dečka In ena deklica. — Poročili so se: Ve- sel Janez, čevljp.r iz Šegove vasi, in Ruparčič Štefanija, natakarica iz Retji. Knavs Ivan, čciavec iz Hriba, in Kcprivee Marija, kmečka delavka iž P.etji. — Umrli so: Sega Franc, 80 let, Iz Srednje vasi. Mikulič Frančiška, 65 let, iz Travnika. Košmerl Anton, 53 let, iz Retji. Sadražlca Rojen Je bil en deček. — Fcro-čili so se: Pakiž Milan, strugar-ski mojster iz Zamosteca, in Zaje Pavla*, gospodinjska pomočnica iz Sodražice. Smalc Janez, delavec iz Dolenjih lazov, in Mam Angela, kmetica iz Vine. Debeljak Jože, tesarski pomočnik iz Vinc, in Tanko Ana, kmetica iz Scdraži-ce. Stare Alojz kmet iz Gorenjih l&zov, in Vesel Ivana, delavka iz Sinovice. — Umrli so: Arko Franc, 82 let, kmet iz Gobeli. Rigler Vinko, delavec, 24 let, iz Gorenjih lazov. Lovrenčič Anton, kmet, 83 let, iz Sodražice. Vesel Vida, 6 mesecev, iz Zimaric. Perušek Marija, delavka, 71 let, lz Hojč. Krašovec Marija, gospodinja, 71 let iz Zapotoka. DiililillliewinuitiiiliiKiiiiiiil:i!!|i!iliiuiiii!iciiiilliiii|i!ii|ili!liHilill fjaro^^ Drobtine iz dolenjske popotne malhe Mnotu bralci Dolenjskega lista so K« pogrešali mojih prispevkov, a marsikateri kosma-todušec si je oddahnil, misleč da je naposled mojo malho le vzel vrag! O, pa jo še živa in cela in danes vam predstavim del njene vsebine, ki se je nabral v zadnjem času. Sicer za vsebino nisem nikdar v zadregi, samo, če bi imel Dolenjski list toliko preveč prostora, kot mu ga manjka pa če bi imel toliko dobička kot ima izpube in' če bi vsi naročniki redno odrajtall tiste kovače M njegovo naročnino brez godrnjanja in odpovedovanja ln neutemeljene užaljenosti, ko jih obišče poštar s položnico, potom bi se tudi za moje prispevke vedno našel kak koti* fM«k v listu. Tako pa moram v borbi z vsemi navedenimi te-?avami dolženi prostorček prepustiti bolj nujnim prispev- kom in počakati boljših časov. Vsem tistim, ki težko čakajo mojih novic lepo priporočam recept črnomaljske zobne ambulante. Je prišla k njim sredi julija pacientka s hudo raz-bolclim zobom, da ga ji izde-rejo. Priporočili so ji naj malo potrpi in pride nazaj 16. avgusta. Skoda mladih zobov. bolje ie kake tri tedne tuliti ko "Tolk v lozL Sicer pa laže počaka bolnic z razsajajočim zobom, kakor, da bi v ambulanti malo potegnili čez uradne ure, ki so oa prav pri njih nekam sumljivo kratke, da so pt>tem lahko privatne daljše. Toda črnomaljskim zobarjem bi delali krivico, če bi trdili, da je samo pri njih tako. Tudi v nekaterih drugih podeželskih zdravstvenih ambulantah se uradne in privatne ordinacije kaj *a-đi zamešajo. V zdravstvenem domu v Metliki n. pr. je nal-bolj nezaželen obiskovalec uslužbenec Sveta za zdravstvo in socialno politiko. Imajo ga ha niki, da nek*! kontrolira, kontrola pa ni zaželena, čeprav bi bila marsikje potrebna. Sploh se človek na te razne recepte, zdravstvene preglede, specialiste in druge podobne zadeve težko razume. Nikdar ne moreš uganiti, kakšen pregled te bo doletel. N. pr. Novomeški učitelj je bil poslan v Ljubljano na specialni pregled k specialistu ginekologu. In da je smola še hujša, tisti ginekolog je menda ženska. Kdo je že slišal, da bi šel moški na pregled zaradi čisto ženskih bolezni in porodništva? Ja, res se dogajajo čudeži, toda na račun Zavoda za socialno zavarovanje. Zdi se mi, da bi bilo treba zdravnika, ki da tako napotilo in tudi pacienta, poslati n-s specialni pregled k specialistu ?.a prijateljske odnošaje. Dovolj je tega o specialistih in receptih, čeprav bi se dalo Se marsikaj zapisati. Zakaj bi urednika Izpostavljal nevarnosti, da pride pred sodnega specialista, čeprav je vse, kar sem navedel, čista resnica? »Pa kaj te toliko zanima, če bo občina Predgrad tudi iwed-la takso na reklamne napise ln parole«, to me lzpraševall Poljancl. »V tem primeru ...e zanima kdo bo plačal takso za italijanske propagandne napise na cerkveni škarpi v Cap-Ijah, ki svetijo tam že trinajst let. Dobro vem, da jo Capljan-ci ne bodo. pa tudi zbrisali jih ne bodo, saj bi jih že lahko, či bi hoteli,« tako sem jim pojasnil, pa so bili čisto paf. Jaz sem bil pa tudi na tleh, ko sem iz uradnih ust slišal, da poleg belokranjskih obstojajo tudi poljanski narodi. Samo to ne vem, če med nje prištevajo tudi tiste tri družine, ki so 3e naselile na Zadrcu pod šotori. V Starem trgu sem prisluhnil sikanju jezikave ženske,ki se je nad partizansko patruljo takole usajala. »Hm lahko je sedaj korakati, takrat bi morali, ko so bili Italijani. Mi smo pa takrat z njimi (Italijani) lepo složno Živeli, ko so bili partizani, smo «e lepo skrili, potem smo bili glavni mež-nar v fari, pa imamo sedaj vseeno boljšo državno službo kot tisti, ki danes tako ošabno korakajo. aH pa tisti, ki nosijo črne obleke. Ml pa ostanemo, kakor smo bili ln se nam vseeno dobro godi,« le še pri-bi]a si obliznlla strupeno "7eno ter jo pljunila proti praznujoči množici. Nič ne rečem drugega, kot da je povedala čisto resnico in upam, d« »pričo Ši- roke demokracije ne bo nikogar zbodla v oči, V Črnomlju med Stanti s čebulo, jajci in kašo sta se srečali poljanska Kata in viniška Bare. Začeli sta pogovor o vremenu, dedcih in skisanem mleku in tako nekako ugotovili, da se mleko pač skisa, ker je vreme nestalno, da so dedci povsod enaki, da radi pijejo, pušijo prav vsi, pa še za kako mlajšo rado poškilijo. Ko sta obdelali enega takega, je Bare priblla, da če bi bil njen tak. bi kupila kilo gifta in ga zagif-tala. Se pravi, da le niso vsi enako slabi. Nato sta se spravili nad slabo vreme in njegove posledice. Kata je vprašala Bare: »Kaj Je pri vas oni dan bilo tako mrzlo in pihala taka burja kot pozimi?« >A, da kaj, bilo je da 1n puhalo je tudi, osobito neko večer.« Joj, joj, Joj, je zajamrala Kata ln še naprej vrtala: »Pa je bilo dosti škode zaradi te burje?« «Ne bi rekla, prej Je bila velika korist« Ob tej besedi je Kata skoraj onemela; kako more burja prinesti korist in ne škodo, pa ji Je Bare pojasnila: »AH Je pri nas puhala čisto posebna burja, kakršne smo si več dugo želeli. Puhala je tako, da Je odnesla iz organizacij razne velike glavašine v viniškl ob-činL Sada samo še čakamo, da še zapuha in jih odnese iše s položajev.« Se je Bare nekaj razlagala presenečeni Kati o neki pšenici, ki pomaga do priporočila za v Ameriko, dalje o nekih otroških dodatkih za gruntarje in podobnih vzrokih burje na Vinici, toda meni se je zalomil svinčnik in nisem mogel vsega zapisati. Upam da bom lahko izvedel še kaj jjodrobnosti o vsebini tega zelo zanimivega razgovora. Kadar se mi bo na malhi napravila luknja, jo bom nesel za f lika ti škc«janskJma škarpe-tarjem. Ce lahko verjamem uradnim podatkom, dela celo mojster v škocijanskem čevljarskem podjetju za 2000 din na mesec. To mora biti pri njih vse zelo poceni, najbolj pa vera v socialistično gospodarstvo. Pa je še pri nas socialnih in sila skromnih ljudi, posebno kar se tiče izpolnjevanja dolžnosti do družbe. Grablje znajo res dobro rabiti, vile jim pa ne gredo na noben način v roke. V Žužemberku so mi zastavili skoraj nerešljivo uganko, kakšna je raalflca med $rft*at-nim obrtnikom in njihovim občinskim čwljaroklm podjetjem »Kropom. Razlika Je samo ta, da ima občinsko podjetje socialistični kjetafe, w pod njtm pti Je prav 'testo, kot pri privatniku. «Vraž j i Janez, dobro si uganil,« so me pohvalili in mi zaupali še nekaj zanimivih podrobnosti privatnega upravljanja pod socialističnim klobukom. Z Grma v Novem mestu so mi poslali stanovalci nujno prošnjo, naj jim svetujem, kako bi se iznebili pasjega koncerta, ki ga izvaja privezano ščene, kateremu lastnik vsak dan servira kalorije v obliki bunk in brc. Pravijo, da dosedanji poskusi s takim pitanjem kažejo slabe posledice, tako na koži uboge živali kot na živcih sosednih stanovalcev. Moj nasvet je kratek: prerežite verigo, na katero je priklenjen in naj gre. Če pa to ni mogoče, prinesite v naše uredništvo ime gospodarja in sliko psa. Mislim, da bo to zaleglo. Samo še na Vel. Gaber skočim pogledat, zakaj so nekemu upokojencu na novomeškem okraju uradno »odpisali« ženo in nekaj otrok, nekemu drugemu pa nekaj otrok »pripisali«. Da mi ne bi kdo zdaj Se moje ta stare na ta« način vzelt Jok, tako pa ne! Tako aa danes bo dovolj, pa spet prihodnjič kaj. Lepo Vbs pozdravlja Jm*z Popotni ti Kjer pfičic Iz leta, v leto je mapa pisem naših izseljencev v uredništvu Dolenjskega Usta bolj debela. 300 izvodov našega tednika zapusti vsaJe petek Ljubljano ^n gre po Širnem svetu — od Severne do Južne Amerike po vsej Zapadni Evropi, v daljno Avstralijo, Egipt in Palestino. Dolenjci, ki so pred dolgimi desetletji zapustili rodno grudo z bolestjo v srcu in si v tujem svetu ustvarili nov dom, z veseljem segajo po novicah iz krajev stare domačije. Naj govorijo njihova pisma, dokument neminljive ljubezni do domače zemlje in njihove visoke zavednosti: »Vselej kom a i čakam, pride vaš list...' pa tudi tu dosti takih, ki blatijo Jugoslavijo. In to so tisti, ki so zbežali in si ne upajo nazaj, ker jih je sram. Pošiljam vam 10 dolarjev; 3 dolarji so za naročnino John in Jenni Kračna iz Clevelanda, 5 dolarjev je za mojo naročnino, 2 dolarja pa za naročnino moje sestre Francke Babic iz Rdečega kala pri Dobrmču. Ob priliki se spet oglasim. Dobivam tudi časopis Rodna gruda, ki je zelo zanimiv.* V svojem pismu nam je naša zvesta bralka Angela Rossman poslala tudi daljšo pesem »Popotnik v slovo«, ki je zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Premnogi izseljenec rad v vezani besedi pove, kako mu je pri srcu, ko misli na staro domovino. »Čeprav bogato gnezdo ni, kjer ptičica se izvali, srce nazaj ji hrepeni, pogledat v gnezdo pribiti...« Tako nam piše naročnica Angela Rossman; v iskrene preproste besede je ujela misli in želje premnogih, ki jim ni dano, da bi še enkrat prišli čez veliki ocean na obisk v stare kraje. nam pise v pismu Angela Rossman iz Shebovgana v državi Visconsin, ZDA, v katerem pravi med drugim: »Cenjeni urednik Dolenjskega lista, prosim malo prostora v preljub-Ijenem Dolenjskem listu. Obnavljam naročnino za sebe in prijateljico, ker obe komaj čakava, da pride list k nam. Kadar ga dobim, me v duhu prenese v rojstno domovino. Mojega moža pa ravno tako; kakor je truden od težkega dela, pa vendarle nikdar ni toliko zmučen, da Usta ne bi prebral od začetka do konca. Z delom se ne moremo niČ dosti pohvaliti, ker je tu že dosti ljudi dobilo nezaželjene počitnice. Revež je tukaj tisti, ki nima nič svojih prihrankov. Takih, da bi kaj imeli, je pa malo, samo od danes do jutri aU tpo domače rečeno, iz rok v usta živimo. Sedaj ko smo dobili nazaj repubUkance, po 20 letih, kar so demokrati dvignili plače delavcem, se zdaj vse pUt-ie spet znižujejo, živež pa ne. Kakor berem v vašem listu, sedaj prav lepo napredujete. Je sa izvali../' »Kam so zletela ta leta...« Prijatelj našega lista in znan dopisnik v napredni ameriški »PROSVETI«, tovariš John Lok ar s t. iz Euclida, Ohio, nam je pred kratkim pisal: Pozdrav iz Argentine Pred kratkim smo dobili na uredništvo našega tednika tudi tale dopis: Tovariš urednik »Dolenjskih Novic*, Novo mesto Gotovo vas bo iznenadilo to moje pismo od Slovenskega delavskega podpornega društva »EDINOST* v Cordobi, republika Argentina. Večina članstva našega društva je iz suhorske občine, MetUke, Semila, Vinice in Novega mesta. Radovednost nas siU, da bi nam pošiljali Dolenjske Novice (ali mogoče Kranjske Novice), ki izhajajo v Novem mestu, da bomo tako vendarle le videU, kaj se godi v nosi rojstni grudi. PrispevaU homo tudi dopise, kako živimo slovenski priseljenci, o razvijanju društvenega življenja pri nas itd. Gotovo bo vst to v prid našemu tisku, tako homo pa tudi prišli v večje stike in poznanstvo. Prosim, da nam pošljete vse številke od januarja tega leta naprej in sporočite ceno. Če slučajno ne pošljem po pošti, bom naročnino podpisani izročil osebno v oktobru, ko se bom nahajal v domovini. Doma sem iz Rav-nac, občina Suhor, sem eden izmed najstarejših priseljencev v Argentini. Tako sem se odločil, da obiščem domovino oktobra 1954. Za seda) Va>s iskreno in ro-jaško pozdravljam in ostajam vedno na Vašo popolno razpolago s Smrt fašizmu — svobodo narodu! Anton Stepan glavni tajnik — Slovensko delavsko podporno društvo »EDINOST« Cordoba Sociedad Eslovena de S. M. cale Padre Lozano Norte 267 Cordoba — Rep. Argentina Poštenost čez vse! Cenjeni urednik Dolenjskega lista, spodaj podpisana prosim, da mi ustavite list, ker imam slabe oči in tisk v listu je tako majhen, da ne morem več brati. Zatorej mi list ustavite, kadar poteče naročnina. Mislim, da bo potekla ta mesec, in nočem, da bi bili oškodovani na poštnini. Z rojaškim pozdravom Mary Pristave, Chicago, 2050 — M 23 rd Str., lil. Zal so črke v naših tiskarnah v primerjavi z ameriškimi v tamkajšnjih slovenskih časnikih zares majhne. Iz Amerike naš stari naročnik list pošteno odpove; kako drugačen je po srcu od marsikaterega Dolenjca, ki je leto in dan naš tednik dobival, zdaj, ko se je oglasil pri njemu poštar in poprosil za plačilo naročnine, pa mu tak brezvestni naročnik odgovori: »Ne plačam! Nimam denarja!« In takih na Dolenjskem ni malo! »... Ze od 8. leta se trudim za vsakdanji kruh. Ko sem bil še mladenič, sem vandral po stari Avstriji za kruhom. Zdaj pa je v Ameriki minilo že 54 let, letos 19. februarja, odkar sem tu in čudno se mi vidi, kako so zletela ta leta tako hitro. Zda), odkar mi je »mrla žena, mi je dolg čas in vedno hodim na naše slovenske koncerte in razne druge prireditve.. * . Lepa vam hvala, da mi želite zdravja. To je najboljše, ker če je človek zdrav, je to veliko bogastvo na tem razburkanem svetu. V pismu prilagam 1 dolar vašemu Ustu v podporo in lepo pozdravite Ludvika Medveška, Toneta SeUškarja in sploh vse prave naprednjake in partizane. Morda, če bom dobrega zdravja, pridem to poletje v domovino. Rad bi še enkrat videl ^'ovenijo, ker že 54 let nisem videl rojstne domovine. Vse vas iskreno pozdravljam!* Njemu in vsem našim bralcem ob letošnjem Izseljeniškem tednu: prisrčne pozdrave DOLENJSKEGA LISTA iz starih krajev! Na otroškem igrišču nad novomeško Zgornjo Loko J« vedno živahno Kakšni bodo novi kovanci V denarni kovnici v Beogradu že pripravljajo nove kovance po 10 in 20 dinarjev. Izdelani bodo iz lahkega aluminija. Po načrtu V Beti krajini fe zopet bita na terenu etnografska ekipa Kot lansko leto tako je Belokranjski muzej tudi letošnje poletje organiziral etnografsko ekipo, ki so jo sestavljali študent je-etnologi ljubljanske univerze. Lani je taka ekipa raziskovala teren v okolici Gribelj in Starega trga, letos pa je imela svoje izhodišče v Dragatušu. Ne glede na korist, ki jo imajo od takega praktičnega dela bodoči diplomirani etnografi, je nujno, da se čimprej sistematično preiščejo in etnografsko obdelajo vsa področja posameznih pokrajin — v našem primeru Bele krajine, o kateri je bilo sicer v tem pogledu že marsikaj napisanega, a kaže'kljub temu v svoji etnografski karti še premnogo belih lis. Zato nam je vsako tovrstno raziskovanje, pa naj ga izvrše etnografi -— strokovnjaki ali pa študentje, ki so šele na začetku svoje etnografske poti, koristno in kot tako pomemben korak k spoznavanju našega belokranjskega človeka, njegove delavnosti in ustvarjalnosti. Tako je tudi letošnja etnografska ekipa študentov-etno-logov, ki jo je vodil dipl. phil. Jernej šušteršič, dobro izpolnila svojo nalogo. Zaradi svoje maloštevilnosti je ekipn sicer manj posegla v duhovno in socialno kulturo, zato pa je kar podrobno raziskala materialno kulturo v občini Dra-gatuš in v nekaterih sosednih vaseh. Zanimivo je, da je v nekaterih naseljih tega področja viden precejšen vpliv mediterana, in sicer pri zvonikih na lino, pri obokanih vhodih dvornih vrat, v pri-tlehnih ognjiščih kakor tudi pri levah za vodo, vzidanih v steno. Ekipa je pri svojem tritedenskem delu nabrala za Belokranjski muzej preko 170 predmetov, med katerimi so z nekaterimi prav značilnimi primeri zastopane notranjr oprema, promet, trgovina, domača delavnost, poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, ljudski lov in prehrana. Precej je bilo napravljenih fotografskih posnetkov in risb, ki prikazujejo predvsem stavbe in notranjo nišno opremo. Zanimivi pa so tudi novi zapisi nekaterih ljudskih pripovedk in kresovanje. Vsekakor je letošnja kot lanska ekipa študentov-etno-logov zadovoljivo izpolnila svojo nalogo in bi bilo le želeti, da bi se započeto delo •indnljevalo tudi v prihodnjih letih. kiparja P, M, Dlnčlča predstavlja kovanec za 10 dinarjev glavo kmetice, kovanec za 20 dinarjev pa glavo delavca. Iz aluminija bodo tudi novi kovanci po 5, 2 in i dinar. Kalifornija — dežela zlata! Kaj čitamo v zgodovini o njej? Prvi so jo obiskali Spanci leta 1533. Bolj natančno pa jo je preiskal kapitan Cabrillo, ko je leta 1542 prijadral do obrežja Santa Barbara. Leta 1548 pa je Sir Francis D rake preiskal obrežje severne Kalifornije in ji dal ime Novi Albion. Španski misionarji reda frančiškanov so leta 1769 ustanovili prvo misijonsko postajo. Oni so prišli krčit krvavo pot tujim gospodarjem. Do leta 1821 so ustanovili še 21 misijonskih postaj, od katerih je vsaka imela večje alt manjše posestvo. Na teh posestvih so delali Indijanci. Pridelovali pa so vino, olje, pomaranče iu razno zelenjavo. Za misionarji so potem prišli Španci in se začeli naseljevati okoli leta 1777. Ustanavljali so mesta in vasi v bližini misijonskih postaj, odtod ima tudi Kalifornija toliko mest po irr.enih svetnikov. Prvi voz z Amerikanci se je pripeljal v Kalifornijo leta 1826. V vojni med Mehiko in Združenimi državami je amerikanska armada zavzela gornjo Kalifornijo. Po sklenjenem miru 2. februarja 1848 so Kalifornijo kmalu priključili Združenim državam Amerike. »Zlato mrzlica« Ko je Jarr.es W. Marshal leta 1848 našel zlato blizu mesta Sacramento, se je novica bduiskoma raznesla po vsem svetu. Iz vseh koncev sveta so zlatoiskalci hiteli v Kalifornijo. Mesto San Fran-cisco, ki je takrat štelo okoli 600 prebivalcev, je bilo hitro prazno. Za zlatom so drli trgovci, sodniki, advokati, delavci in obrtniki, vsak s svojim krampom in lopata Še danes so v Kaliforniji mesta z imeni zlatoiskalcev: po polkovniku in odvetniku George F. James se imenuje mesto Jamestown, po sodniku A, H. Tuttle se imenuje Tuttletown, po majorju Williamu Knigthu pa n.esto Knight Ferry. Življenje zlatoiskalcev je bilo burno in ogroženo od vseh strani: bezni-ce s pijačo in ženskami, igralnice vseh vrst, zraven pa prežeči španski roparji, pred katerimi nI bil nihče varen, niti podnevi. Nekaterim zlatoiskalcem je bila sreča mila in so res obogateli Temu so priča razkošne palače v mestu San Franci&co in drugod. Prav tako kot so pomrli njih lastniki, se rušijo tudi palače druga za drugo in odstopajo prostor modernejšim palačam sedanjega časa. Zahvala za pozdrav iz Clevelanda Med drugimi rojaki se mudita na obisku v stari domovini tudi gospod in gospa Trlep iz Clevelanda. On Je doma lz čuž-ne vasi pri Trebelnem, ona pa je Gorenjka. Našemu uredništvu in upravi sta Izročila pozdrave gospoda Johna Lokarja st. lz Clevelanda. Tovariš Lokar st. je naš naročnik ln večkrat tudi kaj napiše za Dolenjski !ist. Za pozdrave se mu najlepše zahvaljujemo ln mu hkrati želimo obilo zdravja in zadovoljstva. Tiskovni popravek V Sl. itevilki našega lista sta se v gradivo vrinili dve tiskovni napaki: O najdenem balončku iz Francije nam Je poročal nas dopisnik Matija MUtlie ln ne Mitja MakliC. kot Je tiskarski ftkrat popačil Ime dopisnika. Prav tako za mladinski dom v Kotu pri Mirni ni dal predlog Svet za prosveto in kulturo pri OLO, pač pa Svet za zdravstvo In socialno politiko, ki Je o tem predlogu razpravljal na večih sejah in ga tudi sp.-eje',. Kaj piše Jack London o dalmatinskih izseljencih Ob odkritju zlata v Kaliforniji postaja tudi izseljevanje iz Hrvatske in Slovenije vedno pogostejše. Hrvati, največ Dalmatinci, se naseljujejo v pristaniških mestih Kalifornije, Slovenci pa odhajajo v notranje kraje. Na stotine hrvatskih mornarjev je pod vplivom »zlate mrzlice« pobegnilo z avstrijskih ladij, ki so pristajale v ameriških pristaniščih, posebno v San Franciscu, in odhajalo za sledovi zlata. Večina je ostala tam in se posvetila ribištvu, pomorstvu in poljedelstvu .Hrvatje spadajo tudi med pionirje svetovno znanega kalifornijskega sadjarstva. Evo, kaj. piše slavni ameriški pisatelj Jack London v svoji knjigi »Dolina meseca« o Dalmatincih, ki so nekdanjo puščavo Pajaro spremenili v »jabolčni raj« in ji dali ime »Nova Dalmacija:« »Pred mnogimi leti so prišli sem Dalmatinci kot najsiro-mašnejši izseljenci. Revni kot cerkvene miši... Najprej so delali kot dninarji v trgatvah, kasneje pa so začeli kupovati sadje. Cim več denarja so zaslužili, tem bolj so razširjali svoje trgovine. Kmalu so najemali v zakup sadovnjake za daljšo dobo, sedaj pa kupujejo že tudi zemljo... Da, »Nova Dalmacija« je pravi jabolčni raj. Samo poglejte, kaj so Dalmatinci napravili iz te zemlje... « (Se nadaljuje) IZVOZ CIGARETNEGA PAPIRJA Gospodarski vestnik poroča, da je tovarna papirja na Reki naš edini izvoznik cigaretnega papirja. Lani ga je prodala Turčiji, Grčiji in Argentin: 647 ton, kar je 72% planiranih količin. Zelo povoljne cene je dosegla tovarna v Argentini, medtem ko so bile cene v Turčiji nižje, zaradi konkurence angleškega papirja. Vrednost cigaretnega papirja prodanega v Argentino znaša 300.000 dolarjev. Zelo verjetno bo tovarna že letos začela izvažati cigaretni papir tudi na Kubo, v Sirijo, Belgijo, Paragvaj in Urugvaj. Reška tovarna papirja pa izvaža tudi druge vrste papirja. Lani ga je izvozila 1.213 ton in presegla plan izvoza za 229%. Ves ta papir so izvozili v Turčijo po še kar ugodnih cenah. Na domačem tržišču je tovarna prodala 489 ton cigaretnega in 2.058 ton celuloznega papirja. DopisjjSo v »Dolenjski list« Vsak član PREŠERNOVE DRUŽBE bo prejel najkasneje dol. decembra 1954 naslednjih pet knji>: 1. KOLEDAR ZA LETO 1955 2. Povest Franceta Bevka: TUJA KRI 3. Povest Olava Dunna: HOJA SKOZI TEMO 4. Mladinsko povest Iva Zormana: SVOBODNI GOZDOVI 5. Poljudnoznanstveno delo: DEŽELE SVETA Letna Članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 240 din. Člani, ki prejemajo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Članarino lahko plačate tudi v obrokih. Ker vsi poverjeniki niso zaključili vpisovanja članov, dnevno pa se prijavljajo že novi, tiskamo nekaj tisoč zbirk več. Zato pohitite z vpisovanjem, ki bo zaključeno z objavo v časopisih. Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki so jih prejeli te dni vsi poverjeniki in knjigarne in preko katerih se lahko podrobneje seznanite z vsebino naših knjižnih izdaj. PREŠERNOVA DRUŽBA OKROGLE A*t BODIČASTE IZLOŽBA NI PRIMERNA »Pri vas imate pa res lepe stvari/ Rada bi si pomerila tisto obleko v izložbi.* »Joj, tovarišica, saj imamo za preoblačenje primeren prostor, veste, v izložbi je malo nerodno, zaradi ljudi.. .* KLEPETULJA PRI ZDRAVNIKU »Tovariš doktor, rekli ste naj izplazim jezik, pa ga sploh pogledali niste.* »Ni bilo^ treba. Toda potreboval sem tišino, da sem lahko napisal recept.* VETERINAR Njega dni je Peteršiljčkov očt 2 Suhe krajine zdravil živino^ kajpak bolj na svoj način. Pa ga pokliče neki kmet: »Oče, poglejte no, moja krava nekaj boleha.* Oče Peteršiljček je naročil, da so mu prinesli svečo in poleno. Poleno je vtaknil kravi v gobec, da je zijala, prižgal svečo in jo dal nekomu, da jo je držal kravi pred gobcem. Sam je pa stopil za kravo, ji dvignil rep in pogledal. »Jej, jej, ni pomoči! Krava ima zavozlana čreva — ne vidim skozi do sveče...* je rekel »učeni* veterinar. MED LENUHI »Ti,^Pepe, jaz bi bil najbolj vesel, če bi leto imelo 364 praznikov.* »Ne nori, žani! Kadar bi bilo prestopno leto, bi pa vseeno imeli en dan za delo!* »Krasno....! Na, hitro poglej Še ti!« STANE TERCAK: ŽIVI ZID (2. nadaljevanje) Z vso previdnostjo so nadaljevale patrulje predhodnice pot v kotlino, za njimi pa ves prvi bataljon Sercerjeve bri- fade. Ozka dolinica je bila ot nalašč za zasedo. Na koncu dolinice, na križišču dveh cest, je stala snažno pobeljena hiša. Bila je gostilna. Začude, no so nas pogledali, ko smo vstopili vsi nasmejani in dobre volje, ker smo bili spet v dolini. Niso si mogli nagledati dolgih kolon divizije, ki so se vile po hribovju in soteski. Po cesti, ki vodi iz Rimskih Toplic, so pripeljali kakor nalašč voz piva. Fantje so obkolili gostilničarko in ji govorili: »Mati, kar korajžno naprej. Ravno prav ste pripeljali. Danes bo dober dan, vse boste prodali. Niti v klet ne bo treba piva spravljati.« Vprašujoče nas je ogledovala, še nikoli ni videla partizanov. Kar ni mogla verjeti, da nas je toliko in takih fantov. Pred hišo je prišel štaib brigade. Z nami je bil tudi podpolkovnik Luka, narodni henroj. Potegnil je denarnico nabito polno z nemškimi markami ter odkupil vse pivo, d« bi se fantje odžejali po težki naporni poti. Ko je gostilničarka videla in se prepričala, da smo res partizani, ji je kar ušlo: >Fantje, če je pa taka stvar, piva ne bodo pili Nemci!« Podpolkovniku Luki se je široko raztegnil obraz, ko je dejal: »Za Švabe je bilo pivo pripravljeno, ko se vrnejo zmagoslavno s hribov, toda spili ga bomo mi, ki smo prišli v dolino prej ko oni.« Kolona se je vrstila za kolono mimo voza. Vsak borec je dobil pollitrsko steklenico piva. V gostilni je bila pisarna fleimatbunda. Ker smo rabili papir in pisarniške potrebščine, smo vzeli vse to s seboj. Od tega dne niso imeli več Lokavčani pisarne Heimat-bunda, kakor tudi ne nemške knjižnice, ki naj bi Lokavča-ne izobrazila v višfo raso in jih prepojila s firerjevimi idejami. Vso to navlako smo pometali v Gračnico. Prvi bataljon Sercerjeve brigade je bil določen za zasedo v soteski, po kateri pelje cesta v Rimske Toplice, dokler divizija ne prekorači ceste. Komandant Badovinac in politkomisar Martin sta razpodelila bataljon na obeh oJ>Tonkih nad cesto. V zasedi nas je bilo sto pet mož s Šti- rimi mitraljezi. Fantje so bili dobre volje, kurirji so jim prinesli pivo iz gostilne. Soteska je bila ozka, komaj je bilo prostora za cesto, ki se je vila tik ob potoku. Na obeh straneh so jo oklepali strmi bregovi, poraščeni z grmovjem in nizkim mahom, ki se je krčevito oklepal živih skal. Bila je neprijazna, vlažna. Le redko je sijalo sonce vanjo, sence s hribov so lezle nanjo in še povečale njeno mračnost, »Iz soteske se je nemogoče izkopati, če žvižgajo mitraljezi po njej,« je pomenljivo poudaril Ivo in pomežiknil z enim očesom proti vhodu, od koder smo pričakovali švab-ske patrulje. Ves bataljon je bil na položajih. Borci so zasedli svoja določena mesta. Vsak si je napravil primerno kritje. S ceste nas ni bilo mogoče opaziti. Ni minilo niti dobre pol ure, ko smo dobili sporočilo obveščevalnih patrulj, ki so bile poslane po soteski proti Rimskim Toplicam, da se sliši po cesti brnenje švabskih avtomobilov in motorjev. Komandant Badovinac je še zadnjič pregledal položaje. Hudomušno je gledal in dejal svojim fantom: »Fantje, danes bo ples, kakršnega že dolgo nismo doživeli! Dobro se držite, marsikdo izmed vas bo lahko imel švabsko brzostrelko ali celo parabelo.« Imeti švabsko brzostrelko, posebno pa še parabelo, zaplenjeno ▼ borbi, je bila posebna čast za vsakega borca. Prva četa je zasedla položaj desno do Gračnice, druga pa levo pobočje soteske. Okrog pol štirih popoldne je šlo po vsem bataljonu, raztresenem po obeh pobočjih, rahlo, pritajeno šepetanje. Najbolj izpostavljene naše straže so že videle prve švab-ske patrulje in so dale dogovorjeni znak. švabi so se oprezno in počasi pomikali v sotesko, kjer smo jih že prav nestrpno pričakovali. Približno dva kilometra pred sotesko so se švabski avtomobili ustavili. Pot v sotesko so nadaljevali peš. Ze smo tudi mi v zasedi videli Brvo pomikajočo se kolono, otela je prekoračiti sotesko. Njen cilj je bilo križišče pri gostilni in pobočje nad njo. še nekaj korakov in že smo imeli obkoljeno vso švabsko predhodnico, ki ni slutila nevarnosti, v katero je zašla. Komandant Badovinac Še ni dal znaka zn nnpnd. Naslonjen na debelo smreko ie ostro motril kolono skozi daljnogled. Gledal jo je dolgo, ni se je mogel nagledati. Vsi okrog njega smo se s skrbjo spogledovali, bili smo nestrp-ni. ro vsem telesu smo čutili drget. Dogovorjenega znak« ni hotelo biti od nikoder. V tem trenutku smo že tudi popolnoma točno razločili čudno predhodnico, kakršne še svoj živ dan nismo videli. Vročina in mraz sta nas začela spreletavati, postali smo nesigurni, propadli. Bil je grozen pogled, ki je vsakega borca pretresel do dna duše. V takih pogojih, s tako za-hrbtnostjo in podlostjo, se ni mogoče boriti! švabska predhodnica, močna okoli sto petdeset mož, je bila obdana s šolsko deco iz Lokavca. Nemci so iih zbrali v Rimskih Toplicah in jih vlekli s seboj. Obduli so se z živim zidom naših slovenskih otrok, ki naj v primeru napada zaščiti s svojimi telesi esosovsko svojat. V strahu in trepetu, vsi objokani, so korakali otroci na vsaki strani ceste. Po sredi ceste pa je sla švabsku predhodnica. Le Nemci so bili zmožni take podlosti. Vsi, ki smo bili v bližini komandanta, smo prestrašeno ugibali, kaj bo ukrenil. V trenutku nas je popndel strašen bes. Badovinac se ni mogel odločiti. Švubi in vermniii, obdani od vseh strani z otroki, so počasi napredovali po cesti. Minute so bile dolge kakor večnost. ?ivei so nam bili do skrajnosti napeti. Slišali smo kloko-'nti vodo v tolmunih GraČnt-ce. Njen enolični žumot nam je v trenutku nekako preganjal težko moro, ki nam je legla na clušo. Zaseda se je zdela nemočna. Po cesti so odmevaji počasni koraki Švabov, obutih v pruske škornje, in hitro, boječe cepetanjc šolske dece. Frici so se zaskrbljeno ozirali po mračni soteski. V rokah so držali napete puške in brzostrelke. Se Kekaj desetin metrov in že bodo prvi v bližini mostu, ki drži preko Gračnice. Samo dobrih sto metrov jih je še ločilo od gostilne, kjer je komandant Luka delil pivo in gostil prve predhodnice Tomšičeve brigade. Zu pred* hodnicnma pa je po bregu hitro napredovala komoru, težko obložena z mitraljezi in municijo, kntera nam je bila, knkor smo kasneje videli na našem nadaljnjem pohodil na Lindeku, Plikom Kozjaku in (Iraški gori. tako zelo potrebna. V koloni so bili tudi rn njenci, ki so onemoglo viseli na hrbtih zdelanih mul in kon je v. Pravim Svabom, ki so korakali na čelu predhodnice, se je nudil čuden prizor. V rebri, desno od gostilne, se je valilo iz gozda dolga kolon«, mož n\ možem. Pred njimi pa se je spuščala komora z ozke gazi na cesto. Topo so udarjali sa-marji po suhih hrbtih mul, ki jim je drselo po spolzkem snegu. Pri vsakem koroku so /ttžvenketftlo verižice, s katerimi so bili pritrjeni zaboji z municijo in orožje. Za vsako I mulo, ki je nosila mitraljez, sta korakala mitraljezec. in njegov pomočnik in pomagala pri sestopu v dolino. Konje-vodci so ob strani gazili sneg, držali mule na povodcih pri gobcu in jim prigovarjali. Kakor okameneli so Švabi zaustavili svoj počasni korak. Nepričakovano so se znašli pred vso Štirinajsto divizijo. Niti sanjalo se jim ni, da jo bodo s rečni i tukaj, poldni co uro od njihove postojanke v Kunskih Toplicah. Načrt se jim je izjalovil. Soteska, katero bi morali zasesti oni, je bila že zasedena. Njihovi položaji so'bili prebiti in brez zveze s skupinami, ki so vršile obkro-ževnnje. Spoznali so, da so v pasti, iz katere ni izhoda. Komando ni Badovinac se je moral odločiti v desetinki sekunde in se je tudi odločil, V nevarnosti je bila vsa komora 11 i vizije. Rezek, dolg pisk njegove piščalke —- dogovorjeno znamenje — je prerezal ozračje mrnčne soteske. Naši živci, napeli do blaznosti, so se v tej desetinki sekunde sprostili. Ostro rezani obrazi borcev, na katerih so se risali sledovi pPBCUtih noči, borb in maršev, so se v tem hipu zjasnili. Oči so dobile resen, skoraj hmlo-mušen izraz. Vsi smo se zavedali odločilne važnosti prvega trenutka. (Nadaljevanje)] "| 24