MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE Leto II štev. 2 1992 - D RU ŠT VENI v ČASOPIS Urejuje uredniški odbor: Janez Meterc, Joža Varl, Tone Konobelj Pred vami je druga letošnja številka muzejskega časopisa, glasila Muzejskega društva Jesenice. Poskusili vam bomo predstaviti dejavnost društva v času od izida letošnje prve številke do septembra. Vendar, ker je to bilo obdobje poletnih počitnic in dopustov, za katero pa je skoraj vedno značilno nekakšno mrtvilo, bomo pogledali še v bližnjo prihodnost oz. predstavili program delovanja društva do konca leta, ki je bil okvirno sicer že predstavljen v letošnji prvi številki našega časopisa. Društvo je pripravilo v soboto, 27. junija, enodnevni muzejski izlet preko Vršiča v dolino Trente, ogled njenih znamenitosti in botaničnega vrta Julijana. Sicer pa o tem dogodku lahko preberemo kaj več v posebnem zapisu te številke. V bližnji prihodnosti si bomo ogledali znamenitosti Bohinja, ki je sicer v naši neposredni sosesčini, vendar le redko kdo kaj več ve o le-teh. Predviden je bil tudi ogled nekaterih znamenitosti slovenske Koroške, vendar se bomo o tem še dogovorili. V okviru muzejskih večerov v Kosovi graščini imamo za jesen predvidene sledeče teme: Vsa predavanja bodo spremljali diapozitivi in video posnetki. Morebitne druge prireditve bodo pravočasno sporočene z vabili in preko javnih občil. Če lahko zadejavnost našega društva rečemo, da je preko poletja nekoliko "zaspala", pa za novo ustanovljeni Muzej Jesenice tega ne moremo reči. Že za slovenski kulturni praznik 8. februarja je prišlo do primopredaje spomeniškega kompleksa Stare Save s strani Železarne Jesenice v upravljanje jeseniške občine, v okviru katere poteka novo organizirana muzejska dejavnost. 1. julija je prišlo tudi do uradne registracije Muzeja Jesenice, temu je sledila objava odloka v Uradnem listu. Prav tako je v Uradnem listu meseca avgusta 1992 izšla zasnova in odlok o ureditvi muzejskega kompleksa na Stari Savi /graščina, cerkev, "kasarna" in ostali fužinski objekti/. S tem se nadaljujejo obnovitvena in restavratorska dela, ki jih usmerja in vodi regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Muzej Jesenice pripravlja tudi vodnik po muzejskih in drugih zgodovinskih ter kulturnih spomenikih in objektih na območju današnje jeseniške občine, pripravljajo pa se tudi posodobitve stalnih razstav v muzejskih objektih. Dejavnost muzeja pa se kaže tudi v razstavni dejavnosti v pritličnih prostorih Kosove graščine. Tako je bila zelo odmevna razstava del akademskega slikarja - grafika, domačina z Jesenic, Hamida Tahirja, ki je bila v času od 31. julija do 22. avgusta 1992. Trenutno so v istih prostorih na ogled čudoviti grafični listi A. Durrerja iz grafičnega fonda Zdravilišča v Rogaški Slatini. Razstava bo odprta do 26. septembra 1992. V nadaljevanju je v času od 1. do 2A. oktobra 1992 načrtovana predstavitev knjižnih ilustracij akademskega slikarja Miroslava Šuputa. Kot zadnji in izjemen kulturni dogodek v tem letu bo predstavitev treh oltarnih podob iz cerkve na Stari Savi, ki so delo beneškega baročnega slikarja Nicola Grassija in nekaterih drugih umetniških del iz iste cerkve. Razstava bo odprta od 6. novembra do konca leta 1992.^ Urednik: Janez Meterc PRIJAVNICA: Želim postati član MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE Ime in pri imek Naslov Sekci j a Jesenice, dne Podpis: __________________________ IZLET V TRENTO MD Jesenice je 27. junija 1992 pripravilo celodnevni izlet v Trento. Naš namen je bil spoznati dolino Trento in njene zaselke z vsemi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Za vodstvo smo zaprosili dr. Nado Praprotnik in fotografskega mojstra Jaka Čopa, ki je eden najboljših poznavalcev Trente. Oba sta tudi člana našega društva. Prvi postanki in ogledi so se začeli še na Gorenjski strani: ruska kapelica in sedlo Vršič do Palcev in Bovškega Grintovca, na drugi strani od Prisojnika, Razorja, Goličiče, Debele Peči, Križa, Kriških podov, Stenarja, Triglava in Kanjavca, vsi v svojem dnu oklepajo Trento. Odslej naša pozo:— nost velja samo njej. Ustavili smo se na trentarski strani pri Savinškovem Kugyju, ki je prišel iskat Scabioso Trento, pa je odkril samo Trento in glas onjenih lepotah v svojih knjigah ponesel v svet. Od tu so v strmih pobočjih vidni rovi, kjer so Trentarji kopali železno rudo. Koča pri izviru Soče nas je pozdravila vsa v cvetju. Pomalicali smo in se sprehodili do domačij v Zapodnem. Od daleč smo opazovali izvir Soče, ki zbira svoje vode izpod Sit, Jalovca, Travnika in Mojstrovke. Očarale so nas trentarske hiše s strmimi skodlastimi strehami, lesenimi žlebovi in prosto stoječimi dimniki. Domačije so ograjene z lesenimi plotovi. Na skromnih njivicah raste krompir - čompe, edina trentarska poljščina. Nato nas je avtobus odpeljal do divjih korit in slapov Mlinarice, ki so dostopna samo v spodnjem delu. Pod botaničnim vrtom Julijano je plošča z imeni najbolj znanih trentarskih gorskih vodnikov in poslikano Tožbarjevo znamenje, posvečeno Antonu Tož-barju, ki ga je pri delu v gozdu ubila smreka. Po stezi smo se nato povzpeli do botaničnega vrta Julijane na južnem pobočju Kuki e. Le-tega je leta 1926 ustanovil in bil njegov lastnik Albert Boi s de Chesne, Kugyjev prijatelj. Rastline, ki ■ tu rastejo, so bile zbrane v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniških Alpah, Furlanskem hribovju,-predalpskem svetu in na Krasu. Dr. Praprotni kova nam je pripovedovala o zanimivostih vrta in o trudu, pa tudi veselju, ki so ga imeli z njim lastniki in oskrbniki. Zaselek Pri cerkvi je bil včasih središče Trente. Tu so na desnem bregu Soče že v 16. stoletju stale fužine. Prvi lastniki so bi 1 i baroni De la Grotta, pozneje grofje Attemsi. Leta 1782 so dokončno propadle, potem, ko so več kot pol stoletja prehajale iz rok v roke. Po njihovem propadu so Trentarji postali kožarji in ovčarji. Pasli so na danes že povsod opuščenih planinah: Trebiščini, Veverici, Za javorju ... Čez poletje so vrhovi li - to je kosili travo po strmih pobočjih gora, kar je bilo precej nevarno; nič manj pa ni bila nevarna nošnja sena v dolino. Mnogo je bilo nesreč v gorah, zato je bila Trenta vsa polna lesenih znamenj, ki so jih postavljali pokojnim v sporni n. Ob fužinah je grof Herman Attems 1690 zgradil cerkev sv. Marije Lavretanske. Železni zvon je bil ulit 1717. leta v domačih fužinah - zdaj je v muzeju na Logu. Ta cerkev je ena redkih, kjer se je ohranila podoba takoimenovane "črne Marije". Leta 1945 je cerkev poslikal akademski slikar Tone Kralj. Dobro nam je del počitek Na placu v dolini Krajca-rice. Pot smo nadaljevali še do vasi Soča insi ogledali Velika in Mala soška korita, lipo, cerkev in vojaško pokopališke, ki jo je prav tako kot ono v Trenti leta 1944. poslikal Tone Kralj. Posvečena je sv. Jožefu, zato so v prezbiteriju prizori iz njegovega življenja. V ladji sta poleg slovanskih svetnikov upodobljena tudi škofa Baraga in Slomšek. V križevem po-tu so negativne osebe upodobljene s fizičnimi lastnostmi Hitlerja in Mussolinija. Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne je bilo zgrajeno med leti 1915 in 1917 v štirih terasah. Na grobivih italijanskih in avstrijskih vojakov so betonski križi. V Soči smo se obrnili nazaj proti Trenti in Vršiču, hvaležni obema vodnikoma za vodstvo. Oba sta vsak na svojem področju poznavalca in občudovalca Trente. Tri oltarne podobe Ing. Dušan Prešern STARE RAZGLEDNICE : Zgodovina razglednic se pričenja v oktobru 1869. leta, ko je dunajska poštna uprava izdala prvo uradno dopisnico Corespondenz -Karte. To ime je bilo prevedeno v vse jezike tedanje avstroogrske monarhije in na Kranjskem je dobila ime Listnica, Že leta 1873 je obveljalo ime Dopisnica, ki se je ohranilo do danes. Med obema vojnama je ime ostalo za dopisnice brez slikovne opreme, za dopisnice s slikami pa se je uveljavil izraz razglednica. V začetku je bil slikovni del razglednice manjši, saj je bil poleg prostor še za krajše sporočilo, druga stran pa je bila v celoti namenjena naslovu in znamki. 3rve razglednice so bile tiskane v tehniki kamnotiska, ki je dovoljevala le nizke naklade in so bile zaradi tega zelo drage. Sele kasneje je tehnika fototipije in knjigotiska omogočila večje serije. Cena razglednic je bila okoli leta 1900 deset vinarjev, poštnina pa pet vinarjev, kar je pomenilo dva in pol kilograma krompirja. Vse to pa ni pomenilo, da si revnejši sloji niso dopisovali. Razglednice so se zelo razširile in skoraj vsaka gostilna je imela svojo. Običajno so bile na slikovni strani dve ali tri sličice uokvirjene z lepimi secesijskimi vinjetami, prijetnimi za oko. Zaradi tako lepih reprodukcij se je že zelo zgodaj zbudilo zanimanje za zbiranje. Že pred prvo svetovno vojno so se dobili posebni albumi, kamor so se v zareze vlagale razglednice. Zbiranje se je ponovno obudilo v zadnjem času, tako na Slovenskem kot v sosednjih deželah. V Sloveniji je izšlo že nekaj zbirk in krajevnih monografij iz obdobja od konca 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Zavedati se moramo, da je bila naša dežela sredi dogajanja v avstroogrski monarhiji, ki je doživljala tako tehnološko kot družbeno revolucijo. Tudi naši kraji so intenzivno dobivali novo podobo. Stekla je železnica Ljubljana - Trbiž leta 1870. Kranjska industrijska družba je pričela graditi novo jeklarno 1885. leta. Začel se je graditi karavanški tunel in celotna soška proga. Vse to veliko dogajanje je dalo svoj pečat tudi razglednicam; pa naj bo to kolodvor, delavci na progi ali hoteli, ki so zrasli - Jesenicah. Skoraj vsak nov objekt je bil oslikan in izdan na razglednici. Tudi kulturna in športna društva so izdajala svoje razglednice. Znane so razglednice sokolov, orlov in drugih kulturnih društev. V našem koncu je bil v začetku dobro znan fotograf in založnik Largetporer, ki je deloval med leti 1900 in 1910 na Bledu. Znane so njegove fotografije o pričetku gradnje nove jeklarne na Jesenicah in drugih krajev po Gorenjskem. Po letu 1899 pa je pričel fotografirati znani fotograf in založnik Fran Pavlin. Njegov opus sega do leta 1945, ko je bil ubit pri bombardiranju Jesenic. Njegova fotografska zapuščina je ogromna, saj je zabeležil skoraj vsak dogodek na Jesenicah in njeni okolici. NASLOV DRUŠTVA Muzejsko društvo Jesenice 64270 JESENICE Cesta maršala Tita 64 telefon: 064 - 82 - 061 URADNE URE Vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, razen sobote in nedelje. LETNA ČLANARINA 1992 250 SLT za člane 100 SLT za dijake,študente in upokojence Drugi znani fotograf, ki je deloval na Jesenicah je bil Andrej Čufer, ki je bil znan veletrgovec in posestnik. Mnogo razglednic je nastalo med prvo svetovno vojno. Tiskane so bile za potrebe vojakov, ki so odhajali na soško fronto. Tako najdemo pozdrave skoraj vseh vojakov avstroogrske monarhije, ki so v stiski pred odhodom na fronto pošiljali pozdrave domov. V tem času so nastajale tudi razglednice, ki jih je izdajal Maksim Gaspari. Iz večine veje slovenska narodna zavest v boju proti ponemčevanju. Lahko bi rekli, da je v tem času nastalo veliko dokumentarnega gradiva, ki nima samo zgodovinskega, ampak tudi kulturno umetnostni značaj. Zaradi vsega tega je tudi mene ta tema pritegnila in tako skušam zbrati čimveč razglednic za morebitno monografijo Jesenic. Kako bogato dediščino imamo, sem že pokazal na prvi predstavitvi starih jeseniških razglednic, sedaj pa nameravam pokazati še drugi del, ki zajema kraje Gornjesavske doline z Julijci in Karavankami. Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje, 6. lahko po znižani ceni člani Muzejskega društva nabavijo v Muzeju Jesenice, Prešernova cesta 45 (Stara Sava). Cena: 400 SLT trda vezava 350 SLT broširana vezava Telefon: 064 - 81 - 441, interna 21-70. Janez Koželj 0 DRUŠTVU LJUBITELJEV ŽELEZNIC Lansko leto je bilo po nekaj letnem presledku ponovno ustanovljeno društvo, ki združuje ljubitelje železnic vseh mogočih nagnjenj, saj se eni ukvarjajo z miniaturnimi modeli, drugi s takimi, kakršnimi se lahko voziš, in tretji kar s pravimi lokomotivami, pa še s fotografijo in z zgodovino železnic; marsikdo ima kar več "pcrdkonjičkov". Društvo se imenuje "Železna cesta" in domuje na Parmovi 35 v Ljubljani v Železniškem muzeju. Predsednik društva je ing. Branko Kovač iz Domžal. Člani društva so lam' uspeli rešiti pred razrezom lokomotive serije JŽ 33, ki so prišle na Jesenice kot staro železo; železarna je dobila zanje dvojno količino že razrezanih tirnic. Društvo oziroma slovenske železnice so obdržale tri lokomotive, šest pa so jih prodali v Avstrijo. Eno od teh lokomotiv so naši člani pomagali uspsobiti za vožnje in jo že lahko vidimo, ko vleče muzejski vlak na bohinjski progi. Na pobudo ing. Martina Brumata je vodstvo jeseniške postaje dalo društvu na razpolago prostor, kjer se jeseniški člani zbiramo ob torkih in gradimo klubsko maketo. Obenem smo vpeljali redne sestanke vsak prvi torek v mesecu. Od septembra 1992 naprej so ti sestanki v raznih krajih po Sloveniji. Naslednji bo oktobra na Bledu, kjer mali vlakec vozi turiste. Vlakec je izdelal naš član Uroš Filipič. Na teh sestankih si izmenjujemo izkušnje in pregledujemo fotografije, diapozitive in video posnetki. Dvakrat nas je razveselil s svojimi posnetki ing. Tadej Brate, ki je letos spomladi za člane muzejskega društva že pokazal diapozitive z rodezijske železnice. Vse ljubitelje starih železnic vabimo k sodelovanju. Eisenbahnmuseum Strasshof /vstrijci so kupljene lokomotive postavili na parado še preden so utegnili prebarvati jugoslovanske zastave na kotlih. Slika je bila objavljena v zadnjem vodniku po avstrijskih turističnih progah. SEZNAM ČLANOV MD JESENICE ADAM Stanislav, Žagarjeva 33, Radovljica AMBROŽIČ Janez, Zabreznica 57 a, Žirovnica AMBROŽIČ Matjaž, Breznica 32, Žirovnica ANDERLIČ Olga, Blejska Dobrava 26 a BEGUŠ Joža, Moste 11 a, Žirovnica BRATUN Anica, Hrušica 132 BRUN Viktor, Titova 75, Jesenice ČEH Saša, Titova 22, Jesenice ČOP Jaka, Rodine 34, Žirovnica ČUČNIK Andrej, Breznica 28 a, Žirovnica ČUŠIN Branko, Cankarjeva 24, Jesenice DELAVEC Avgust, Delavska 7, Mojstrana DIMITROV Pavel, Breg 69, Žirovnica DOLINŠEK Marjan, Cesta 1. maja 78, Jesenice DRAGOJEVIČ Zlata, Bokalova 8, Jesenice ERŽEN Miro, Cesta v Radovno 4 a, Mojstrana FALETIČ Iva, Žirovnica 79 FELD IN Miro, Rodine 72, Žirovnica GLOGOVŠEK Jože, Viktorja Svetina 22, Jesenice HORVAT Brane, Moste 7, Žirovnica HAMERSAK Mirko, Bokalova 9, Jesenice HROVAT Janez, Titova 38, Jesenice JENKO Marija, Prešernova 21, Jesenice JENKO Janez, Prešernova 21,Jesenice JENSTERLE J. Damjan, Hrušica 58 d JENSTERLE A. Damjan, Blejska Dobrava 81 KERSNIK Mihael, Delavska 10, Mojstrana KOFLER Stane, Dovje 85, Mojstrana K0K0SINEK Nataša, Cankarjeva 40, Radovljica K0N0BELJ Antonija, Titova 89, Jesenice K0N0BELJ Franc, Titova 89, Jesenice K0N0BELJ Tone, Hrušica 132 KOVAČIČ Zdravko, Titova 82, Jesenice KOŽELJ Janez, Titova 12, Jesenice KRČ Srečko, Stražišarjeva 13, Jesenice KRIŽNAR Stane, Titova 115, Jesenice MALENŠEK Andrej, Finžgarjeva 7, Jesenice MALENŠEK Majda, Finžgarjeva 8, Jesenice MARKEŽ dr. Andrej, Titova 20, Jesenice MIRTIČ Silvo, Cesta talcev 2, Jesenice METERC Janez, Zabreznica 37 a, Žirovnica MRAK Albin, Žirovnica 2 b NOČ Alojz, Cesta 1. maja 9, Jesenice NOČ Anton, Lesce NOČ Frančišek Tomšičeva 38, Jesenice NOČ Martin, Potoška pot 3, Jesenice NOČ Tadeja, Lesce NOVAK Mira, Bokalova 8, Jesenice NOVAK Tomaž, Bokalova 8, Jesenice NOVAK Mojca, Bokalova 8, Jesenice NOVOSEL Aleš, Bokalova 15, Jesenice OBERŽAN Andrej, Titova 22, Jesenice ODAR Otmar, Pod gozdom 4, Jesenice OSTERMAN - KERŽAN Slava, Alpska 9, Bled OZEBEK Konrad, Breg 128, Žirovnica PALČIČ Janez, Hrušica 53 PESJAK Dani, Viktorja Svetina 4, Jesenice PRAPROTNIK dr. Nada, Moste 7, Žirovnica PERKO Breda, Pod vrbami 55, Ljubljana PREŠERN Angelca, Titova 3, Jesenice PREŠERN Dušan, Titova 3, Jesenice PRETNAR Mato, Titova 41, Jesenice PRETNAR Matevž, Titova 41, Jesenice PRETNAR Vitomir, Stnokuč 75, Žirovnica RAZINGER Borut, Hrušica 130 SAGADIN Milan, Zupančičeva 39, Kranj SOKLIČ Boštjan, Žirovnica 62 a SVOLJŠAK Drago, Ledine 33, Nova Gorica SVETLIN Milan, Cesta 1. maja 20, Jesenice ŠIMNIC Alojz, Tomšičeva 54, Jesenice ŠIFRER Franc, Lipce 55, Blejska Dobrava ŠMID Janez, Benedičičeva 2 a, Jesenice TAVČAR Anton, Ž irovnica 15 TORKAR - TAHIR Zdenka, Titova 62, Jesenice TR0JAR Izidor, Titova 3, Jesenice VALIČ Andrej, Žanova 22, Kranj VARL Joža, Titova 87, Jesenice VIDMAR Romana, Žerjavec 7, Jesenice ZUPAN Janez, Zabreznica 10, Žirovnica