NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 38 - LETO 53 - CELJE, 24. 9.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) IIPOR BREZ USMILJENJA Medicinske sestre niso več pripravljene delati zgolj iz etičnih nagibov. Aktualno na strani 17. 7 M EGA SEJEM Podatki, ugotovitve, nagrajenci in številke z letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma. Strani 2.6,7. Zadeva Kamenik spet na začetku Sojenje Kristijanu Kameniku. obtoženemu štirikratnega umora v Tekačevem, se bo pričelo znova. Stran 31. redvolilna praznična jesen ^mo jo dočakali: pisano jesen! Veselijo se otroci, veselijo se kmetje, pa tudi prebivalci Eilnih občin, ki te dni praznujejo. Še malo, pa bo veselja že kar preveč. Predvolilni čas je reklicno tu (stran 12), z njim pa prihajajo lepe besede In mikavne obljube... oljovič Slovenec, Puc reprezentant stran 21. Sen gledališke Odstrta zavesa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Stran 11. IlOCi Pes, nor na ilbe in školjke Kronika S Celjskega na Strani 32. 2 DOGODKI MOS je mega prireditev Sejem v Celju je praznik za slovensko obrt »Zadnji sejemski dan je že čas za okvirne, sicer še ved- no delne ocene 31. MOS, a bistveno se ne bodo več spre- menile,« so menili na nedelj- ski novinarski konferenci predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stanislav Kramberger, direktor Celjskega sejma d.d. mag. Fran Pangerl, vod- ja projekta 31. MOS Breda Obrez Preskar in vodja se- jemskega protokola Anita Kolesa. Mag. Franc Pangerl je izra- zil zadovoljstvo organizator- jev s sejmom, poudaril, da so poslovni cilji doseženi in izpo- stavil zlasti dejstvo, da se po- slovni efekti vračajo na raven tistih, doseženih konec 80. in v začetku 90. let. Zadovoljen je bil z odmevnostjo mos v medijih, čeprav je pri tem iz- postavil, da imajo mediji pač različne vatle za merjenje po- membnosti prireditve, kakr- šen je sejem. »Obisk sejma bo v okviru pričakovanj (po za- ključku MOS se je številka us- tavila na natančno 232.100), vsaj 15.000 pa jih je sejem izgubil na račun slabega vre- mena in ovir na avtocesti s Štajerske. Za Celjski sejem d.d. je bil v času 31. MOS velik dogodek dogovor o oktobr- skem začetku gradnje nove se- jemske dvorane.« Stanislav Kramberger se je letos veselil zlasti tega, da praznik v Celju (za kar so MOS vzeli slovenski obrtniki) ostaja stičišče letnega dela v obrti in je zrasel v mega prire- ditev. Kot najodmevnejše plati je izpostavil poskus borze kooperacij, kakovostno rast izdelkov slovenske obrti - že zdaj se lahko primerjajo z evropskimi, da pa bodo obrt- niki z njimi konkurenčni na zahodnih trgih, bo v nasled- njih letih morala veliko posto- riti še država, ter skupno pred- stavitev 21 obrtnih poklicev. »Za Avstrijo je slovenski 2- milijonski trg pomembnejši kot 150-milijonsko tržišče Ru- sije, 60-milijonska Poljska ali Japonska - to je dokaz, da je Slovenija kljub svoji majhno- sti lahko enakovreden part- ner, država pa je tista, ki bo morala nam v obrti, malem in velikem gospodarstvu zagoto- viti pogoje, da bomo tudi sami konkurenčni na tujih, razvitih trgih,« je poudaril in nadalje- val, da je prav MOS čas, ko slovenska obrt jasno izpostavi svoje probleme in zahteve. »Res je, da na odgovore čaka- mo tudi po 2 ali 3 leta, vendar smo letos z odprtjem teme po zaščiti maUh delodajalcev do- segli to, da smo v okviru drža- ve začeli govoriti ne le o izena- čevanju pogojev za vse gospo- darske subjekte, temveč celo o privilegijih za male, ki jih ima Evropa že dolgo uzakonjene.« Breda Obrez Preskar je predstavila delne rezuhate ra- ziskave, ki jo je mariborsko podjetje Mediamix opravilo med razstavljavci in obisko- valci 31. MOS. Sejem ima med vprašanimi 62,4% odstotka takšnih, ki ga obiščejo vsako leto, pogosto pa ga obiskuje okoli 90%, med razstavljavci pa je 71,3% rednih, prihodnje leto pa se bo na sejem vrnilo 85,7% vprašanih razstavljav- cev. Anita Kolesa je ocenila, da v njihovem delu posebnih težav ni bilo, v predstavitvi številčnih podatkov o svojem delu pa je izpostavila 86 stro- kovnih srečanj, posvetovanj, predavanj in pogovorov, ki se jih je udeležilo 3.650 obisko- valcev, med najavljenimi pro- tokolarnimi obiskovalci pa so našteli natančno 100 gostov. mmmm ivana stamejčič MOS bo še rasel - najprej z novo sejemsko dvorano! Pot navzgor ali navzdol - je bila dilema pred obljubo celj- skega župana Jožeta Zimska, da se jeseni začne graditi nova sejemska dvorana. Na sobotni novinarski konferenci v Ce- Ijanki je delno ocenil uspe- šnost 31. MOS, se zahvalil vsem, ki so doslej prispevali h kakovostni rasti sejma, za pri- hodnost MOS pa je najpomem- bnejše njegovo zagotovilo, da bodo na sejmišču jeseni začeli graditi novo dvorano visokega sejemskega standarda. Poudaril je, da je družba Celjski sejem v sodelovanju z OZS in MOC sprejela odločitev za gradnjo sodobne sejemske dvorane, kar je glede na začr- tan razvoj v specializirane sej- me in razvoj sejemske dejav- nosti življenjskega pomena, zato je obljubil, da bo sam storil vse, da bo do gradnje jeseni tudi dejansko prišlo. Nujo gradnje nove dvorane v tem trenutku je izpostavil tudi direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl, ki je poudaril, da gre MOS ta hip lahko le navzgor, ali pa navz- dol. »Čas je najhujši sovražnik razvoja sejmov v Celju,« je de- jal - na to pa se je navezal predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stanislav Kramberger: »Pred leti, ko je bil MOS v krizi, so mesto in občina, ozi- roma prav zdajšnji župan Zimšek, sprejeli našo ponuje- no roko in s podpisom memo- randuma med občino in zbor- nico smo zagotoviU sejemski razvoj, ki je Celju in Sloveniji lahko le v ponos. Zdaj OZS pričakuje, da bo Celje spet uje- lo pravi trenutek, saj brez no- vogradnje ni več razvoja MOS,« to pa je Kramberger podkrepil še z dejstvom, da organizatorji za vsak sejem praktično mečejo skozi okno okoli pol milijona mark, koli- kor stane postavitev za današ- nje zahteve po sejemskem standardu ne dovolj kakovost- nih montažnih dvoran. Celjski mestni svetniki so s sprejemom prostorsko uredi- tvene dokumentacije prižgali zeleno luč za gradnjo nove dvorane, zdaj ostajajo Mestni občini Celje in Upravni enoti Celje (ki z izdajo gradbenega dovoljenja dejansko postavi le piko na i) le izvedbene naloge, da se gradnja do 15. oktobra lahko začne. »Glede na to, da V soboto zjutraj je posebna komisija v upravi Celjskega sejma odprla ponudbe, pris- pele na razpis oziroma obja- vo namere o gradnji nove se- jemske dvorane. Prispelo je 7 ponudb, med njimi tudi tuje, zneski ponudb pa se vrtijo od 932 milijonov do milijarde 62 milijonov tolarjev. »Šli bomo v drugi krog zbiranja izvajal- ca, saj menim, da so prispele ponudbe finančno prenape- te,« je odpiranje ponudb ko- mentiral direktor uprave Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl. imamo za pomlad v ognju dva nova sejma, mora dvorana sta- ti do 1. marca,« je poudaril mag. Pangerl, celjski župan Zimšek pa obljubil, da bo za- stavil svojo besedo in ugled, da jeseni novo sejemsko dvo- raiK) dejansko začnejo graditi. ivana stamejčič 42. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje v ponedeljek, 28. septembra, sklicuje Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma, 42. sejo MOC. Na seji bodo med drugim obravnavali naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 30. 3. 1995 do 23. 9. 1998 in potrditev zapisnika 41. seje mestnega sveta z dne 27. in 28. 7. 1998 ter 5. izredne seje z dne 15. 9.1998; pod 4 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (imenovanje direktorice Pokrajinskega muzeja Celje); pod 6 - potrditev odločitve Začasne strokovne komisije o podelitvi sejemskih priznanj Mestne občine Celje na 31. MOS 1998 v Celju; pod 7 - poročilo o ureditvi razmerij med Celjskim sejmom, d. d. in Mestno občino Celje (nadaljevanje razprave); pod 8 - poročilo o financiranju občin; pod 9 - določitev zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Celje; pod 10 - Odlok o parkiranju v mestu Celje - prva obravnava; pod 11 - poročilo Stanovanjskega sklada občine Celje o stanju terjatev na dan 30. 6. 1998; pod 12 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje - hitri postopek; pod 13 - Sklep o ustanovitvi gospodarske družbe CEPLAN za področje urbanističnega načrtovanja; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I, b) Odlok o spremembah odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I - prva obravnava; pod 15 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lava II - Ingrad in pod 16 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zg. Hudinja. Koncept je pravilen »če se sejmišče ne bo prostorsko uredilo, je to i^i močan omejevalni dejavnik za MOS,« je dejal predsed države Milan Kučan ob obisku razstavišč 31. MOS. Po ogledu 31. MOS, najdlje se je zadržal v dvorani C2, L je ogledal predstavitev praktično vsakega od 21 obrtnih cev, za katere so pripravljeni programi dualnega sist^ poklicnega izobraževanja, je Milan Kučan, predsednij^i publike Slovenije, med drugim dejal: »Sejem je naiedilQ| čen korak v konceptualnem smislu, mu pa sejmišče - česj bo prostorsko uredilo za tako velik interes - lahko močan omejevalni dejavnik. MOS je iz začetnih iskanj in negotovosti, kaj splojj funkcija takšnega sejma, tudi iz pretežno kramarske usi^ tve prišel do sejma, ki je v funkciji razvoja obrti in samost(^ ga podjetništva. To se letos izrazito pozna, tako da je mog prepoznati potenciale, ki jih imata slovensko obrtništva samostojno podjetništvo in zagotoviti, da bi sejem lahko stičišče tega, kar premore obrt in tistega, kjer bi bile potrel državne, razvojne, sistemske in druge pobude tudi v času, se slovensko podjetništvo in obrt pripravljata na soočai^ izzivi Evropske zveze. Moj občutek je, da je ukvarjaj^ obrtjo s strani države še zmeraj stihijska stvar, dostikrat tui funkciji nabiranja glasov za volilno podporo obrtnikov ne[ funkciji sistematičnega ukvarjanja z obrtjo in samostoji podjetništvom kot enim od gospodarskih temeljev slc^ea države.« Predsednik Kučan je kot tisto, kar ga je na sejmu naj razveselilo, izpostavil poudarek, ki je dan šolstvu, celi izobs valni in zaposlovalni sferi; šolam, ki so se predstavile I programi dualnega sistema poklicnega izobraževanja in in| su mladih: »Zdi se mi, da je to v tem trenutku glede na raznj na veliko mladih ljudi, ki prvič iščejo zaposlitev, najbolj dr< ceno in s tem hkrati tudi zagotovitev kadrovskih potencialoi jih nekatere proizvodne in klasične obrti nimajo več.« Nancy Ely Raphael, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji, je po podpisu sporazuma z Me občino Celje nazdravila s celjskim podžupanom Friderikom Polutnikom. Veleposlanica si petek ogledala Mednarodni obrtni sejem, celjsko staro mestno jedro in Stari grad. Ameriški kapital v Celju ZDA bodo izdelavi dveh ekoloških študij v celjski mestni občini namenile 150 ti dolarjev Ameriška vladna agencija za trgovino in razvoj TDA bo Mestni občini Celje dala de- nar za izdelavo strokovnih študij o ekološkem projektu gradnje čistilne naprave in projektu regijskega centra za ravnanje s komunalnimi od- padki. Študiji naj bi bili na- red do februarja prihodnje leto. Lani je ta vladna agenci- ja podprla najrazličnejše raz- vojne projekte kar v 65 drža- vah. Sporazum z Mestno občino Celje, ki ameriško vladno agen- cijo obvezuje, da bo študijama namenila 150 tisoč ameriških dolarjev, je v petek, 18. septem- bra, podpisala nova veleposla- nica Združenih držav Amerike Nancy Ely Raphael. Izdelava študij v celoti bo stala približno 200 tisoč ameriških dolarjev, predračunska končna vrednost projektov pa znaša kar 18,2 mi- lijona ameriških dolarjev. Fi- nanciranje strokovnih študij, ki pomenita resnejši korak k za- četku gradnje čistilne naprave in regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Ce- lju, predstavlja enega izmed pr- vih tovrstnih projektov v Slove- niji. Zakaj ravno v Celju? »Pro- jekt so izbrali pred dvema leto- ma na generalni konferenci Cef- te, ki je bila v New Yorku. Zdru- žene države so bile zainteresira- ne za pomoč majhnim skupno- stim in za razreševanje okolje- varstvenih problemov. Prav projekt iz Celja je bil še posebej privlačen, saj je izpolnjeval oba pogoja - razreševanje ekd' problematike v manjši skii[ sti,« je povedala veleposl^ Nancy Ely Raphael. Age' TDA bo razpisala v ZDA prj izdelave obeh študij, prijavi' bodo ameriška podjetja,' pa bo celjska občina izbrs* stega ponudnika, ki bo po" oceni najprimernejši. Št" bo v prihodnosti ponudila nost udejstvovanja am^" tehnologije pri gradnji naprave in regijskega centf' ravnanje s komunalninf'|> padki. Vendar pa agencija' čeprav bo ekološki študiji P la, celjske občine z ničeif^ obvezuje, da bi izvajalec F ta moralo biti prav ai^^ podjetje. ^ DOGODKI JI praznovanje nad lignitom [Jo SO letošnji občinski nagrajenci v Velenju? - Ena izmed nalog občine je spodbujanje izobraževanja, skladnegaH potrebami gospodarstva F' j^otelu Paka v Velenju je jy soboto, 19. septembra, občinska slove- ob prazniku Mestne jjne Velenje, na kateri so občinska priznanja j^^služnejšim posamez- 0\, društvom in organi- [ijani. )i3ketr Nk-stnc občine Vele- so dobili Franc Druks fza P na področju zaposlova- jnvalidov in razreševanje lOve zdravstvene .proble- jj(e1, Peter Robida (za goletno uspešno pedagoš- (jelo in vodenje velenjske- Solskega centra) in Vinko ajs (za ustvarjalno in pri- levno delo na področju Iju- iljske kulture). Grb Mestne ine Velenje so prejeli ištvo upokojencev Vele- ob 50-letnici delovanja grado sta sprejela Ivan ;liin Hubert Mravljak), No- aetni klub Rudar ob 50- lici organiziranega delova- (nagrado sta sprejela Jan- Liikner in Drago Napotnik) taborniški rod Jezerski tj ob 30-letnici uspešnega [ z mladimi (nagrado sta Ejela dolgoletna tabornika pedagoga Anton De Gosta Herma Groznik). Ravno !fi so popestrili praznični sobotni večer v Velenju. Na- stopili so otroci iz velenjskih vrtcev in osnovnih šol, z izjem- nim nastopom pa se je predsta- vil mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, ki- je ta hip najboljši zbor na svetu. Junija letos je namreč zmagal na svetovnem zborovskem fe- stivalu in premagal 38 zborov v vseh konkurencah. Po besedah velenjskega župana Srečka Me- ha bodo v Velenju storili vse, da bi mladim omogočili takšno izobraževanje, ki bo v skladu s potrebami gospodarstva. Vele- nje ima številna zdrava podjetja in spodbuden gospodarski raz- voj, brezposelnost v tej občini paje^elede na primerljiva oko- lja nižja kot drugod po Slove- niji, je še zatrdil župan. Udele- ženci slovesnosti so si ogledali stari film neznanega avtorja, ki prikazuje razvoj Velenja v pet- desetih letih in obuja nostal- gične spomine na gradnjo me- sta nad lignitom, ki je s pomoč- jo prostovoljcev raslo tako re- koč z risalne deske. «... K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Predsednik mestnega sveta Drago Martinšek, letošnji nagrajenci Mestne občine Velenje in župan Srečko Meh. Občinski grbi so romali v roke tabornikov, nogometašev in upokojencev, plakete so prejeli Franc Druks, Peter Robida in Vinko Šmajs. /znamenju domoljubov V soboto Malgajev kip, v nedeljo Slomškova domačija 'šentjurski občini bo osrednja prire- tv letošnjega občinskega praznika v Wo, 26. septembra. To bo vrhunec filnih prireditev, ki se vrstijo v teh th. Sobotno slavje bo v znamenju velikanskega kipa .Malgaju, "jurskemu rojaku. ' soboto bo najprej slavnostna seja finskega sveta, kjer bodo podelili le- 'ija občinska priznanja ter opozorih preteklo delo. Odkritje kipa Pranju 'feju (padel je med bojem za severno it>), ki bo postavljen na Mestnem trgu f občinsko zgradbo, bo ob 16. uri. ^ za delo uveljavljenega umetnika fja Meška. V kulturnem programu ''o sodelovali šentjurski pihalni orke- ■'^mažoretkami ter pevski zbori Zarja ^fntvida pri Planini, Danica iz Šentpri- '^3 na avstrijskem Koroškem ter Skla- '^'jev Ipavcev iz Šentjurja, ''prireditvah v počastitev občinskega ^^■"'ika, ki se vrstijo od prejšnjega ted- ''^0 danes, v četrtek, 24. septembra, v "'iurski knjižnici predstavitev pesniš- zbirke Pesmi dveh, dela domačink '''^^ Hvaleč in Ivane Klepec. Jutri, v bo pred blagovnico Resevna celod- '^^ zabava ter zvečer prireditev ob ^'liku mesta Šentjur v kulturnem do- ^ ^ soboto bo na Ponikvi koncert 1^*^111 zborov ter v nedeljo slavnostno prenovljene Slomškove rojstne !^ muzejem. V prihodnjih dneh bodo ^^^hovski turnir, teniško prvenstvo in tekmovanje ter srečanje vojnih J|'dov. i*"'^ glavnimi letošnjimi pridobitva- ■Jl^ katere je med ponedelikovo ti- skovno konferenco opozoril župan Jurij Malovrh, sta šentjurski podvoz pod že- leznico in magistralno cesto ter začetek gradnje bližnjega nadvoza. Spomladi so odprli most v Stopčah ter urejali pomem- bne ceste v slivniški smeri, regionalko v Lesično, cesto Šentvid-Zagorje, pločnik v Hotunju pri Ponikvi ter še marsikaj. Po končani II. fazi vodovoda Hrastje se lotevajo III. faze, uredili so tudi druge vodo- vode, pri čemer ostajajo precejšnje potrebe. Na dveh lokacijah jim je uspelo poskrbeti za čiščenje odpadnih voda. Gradnja doma upo- kojencev sicer zamuja za pol leta, vendar se bliža koncu, začeli pa so z gradnjo nove šole na Prevorju, kjer so morali projekt spreme- niti. Med pridobitvami sta prav tako gasilski vozili na Prevorju ter v Dolgi Gori, kjer so se ga veselili v nedeljo. Od šentjurske občine se je letos odcepilo Dobje, pri čemer ostaja z dobrimi 18 tisoč prebivalci še vedno med največjimi v državi, opozarja vodstvo občine. i BRANE JERANKO. Nazarje s častnim občanom Prvi občinski praznik so v Nazarjah sklenili s slavnostno sejo sveta in podelitvijo priznanj. Najvišje je dobil Aleksander Videčnik, ki je za odkrivanje zgodovinskih, narodopisnih in drugih znamenitosti iz preteklosti kraja in občine v petek postal častni občan. Nazarčani so podelili še tri vrste priznanj. Odločili so se za kar 21 nagrajencev in širok izbor utemeljili z dejstvom, da so tudi slavljence izbirali šele prvič. Zlati grb občine Nazarje so dobili Jože Napotnik, Ivanka Finkšt, Franjo Purkart st., Anton Glojek, Anton Blatnik in dr. Slavko Gaber, grb občine Nazarje so dobili Vanja Hofbauer, Martina Zakrajšek, Marija Krivec, Vera Pečnik ter podjetji IPP in Cigale, s priznanji župana pa so nagrajeni Dore Slapnik, Stanislav Flere, Franc Matko, Bojan Jezernik, Alojz Kokovnik, Jože Velam, ŠD Lipa iz Šmartnega ob Dreti in posmrtno Ivan Rupreht. Ž.Z., Foto: CIRIL SEM POSVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Sali Berishaali FatosNano? v Albaniji spet vre. Le do- bro leto po oboroženi vstaji, v kateri je bilo ubitih naj- manj dva tisoč ljudi, so ljud- je spet na ulicah. Tokratno vstajo vodi Sali Berisha, ki je bil lani še predsednik dr- žave, po volitvah pa je po- stal vodja najmočnejše opo- zicijske Demokratske stran- ke. Vse se je začelo pred dnevi, ko so neznanci ubili Azema Hajdarija, vplivnega in med ljudmi priljubljenega opozicij- skega politika. Berisha je za Hajdarijevo smrt obsodil seda- njega premiera Fatosa Nano in njegove socialiste. IzbruhniU so nemiri, v katerih je bilo ubitih najmanj osem ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Socialistični premier Nano je nerede označil za poskus držav- nega udara, ki ga je s svojimi oboroženimi prijatelji posku- šal izvesti Berisha. Mandatni odbor albanskega parlamenta je zato predlagal, da mu odvza- mejo imuniteto, da bi proti njemu lahko uvedli kazensko preiskavo. Parlament je to po- tem res storil; v primeru, da Salija Berisho aretirajo in mu sodijo, mu v skladu z albansko ustavo grozi najmanj dosmrtna ječa ali pa celo smrtna kazen. Zaradi pritiska mednarodne skupnosti verjetno Berishe ne bodo zaprli, saj bi to lahko sprožilo še večje prelivanje kr- vi. Vse bolj pa se večajo tudi zahteve po odstopu premiera Nana. Ko je to zahteval Berisha ,je Nano dejal, da nikakor ne misli odstopiti in da nobena vlada, ki je bila izvoljena na svobodnih volitvah, ne more sprejeti ultimata oborožene te- roristične skupine. Vendar pa tudi vse več ljudi znotraj Socia- listične stranke meni, da tako skorumpirana oblast ne more več voditi države. Kot je znano, je bil Nano že leta 1992 obto- žen, da je s človekoljubno po- močjo iz Italije ravnal preveč domače. Res pa je tudi, da tudi Berisha ni povsem nedolžen, saj je bil prav on med glavnimi krivci za piramidne hranilnice, ki so s svojim propadom lani k oboroženi vstaji prisilile na ti- soče ljudi. Clinton seje razkril Ameriška in svetovna jav- nost si še kmalu ne bosta oddahnili od seksualnih afer ameriškega predsedni- ka Clintona. Odbor za pra- vosodje predstavniškega do- ma kongresa je namreč iz- glasoval, da se javnosti po- kažejo tudi videoposnetki Clintonovega avgustovske- ga pričanja pred veliko poro- to. Televizijski gledalci v ZDA in po svetu so se tako lahko naslajali med gledanjem šti- riurnega potenja predsednika Clintona, ki je poroti razkril tudi najbolj žgečkljive po- drobnosti razmerja z Monico Lewinsky. Hkrati s posnetki pa je javnost lahko videla tudi okrog 2800 strani dodatnega gradiva, ki ga je zbral neodvi- sni preiskovalec Starr. Po mnenju Bele hiše in demokra- tov gre le še za en poskus blatenja predsednika. Poleg te- ga gre za precedens, saj so pričevanja pred veliko poroto po zakonu tajna. Demokrati repubhkancem očitajo stran- karsko igro, saj Odbor, ki bo (če bo) razpravljal o predsed- nikovi odstavitvi, posnetkov ni videl prej od javnosti. Zadnji postopek impeachmenta pred 24 leti proti predsedniku Nixo- nu je potekal ravno nasprotno - obsežno dokazno gradivo so poslali v javnost šele, ko ga je Odbor za pravosodje temeljito pregledal in spodnjemu domu priporočil, naj sprejme zakon o Nixonovi odstavitvi. Da bo igra umazana do konca, priča tudi dejstvo, da je kar naenkrat v javnost prišel podatek, da je tudi predsednik Odbora, re- publikanec Henry Hyde pred 30 leti imel razmerje s poroče- no žensko. Da pa bo vse skupaj še bolj umazano, da slutiti tudi podatek, da bodo novembra vmesne volitve za kongres - tisto telo, ki bo o odstavitvi reklo zadnjo besedo. Rusija (še) ni na Iconju Pričakovati je bilo, da se bo z imenovanjem novega ruskega premiera politična kriza začela hitreje reševa- ti, vendar pa se je zataknilo že pri sami sestavi vlade. Po dobrem tednu dni pogajanj s strankarskimi veljaki, premieru Primakovu še ved- no ni uspelo najti dveh lju- di, ki bi vodila za rešitev gospodarske krize ključni ministrstvi - finančno in gospodarsko. Zaradi krize vlada pripravlja izredni proračun za letošnje zadnje trimesečje. Njegova prednostna naloga bo poravna- va dolga do zaposlenih v jav- nem sektorju in izplačilo po- kojnin. Pred izbruhom krize je ta dolg znašal 50 milijard rub- Ijev (štiri milijarde dolarjev), zaradi znanih razmer se je po- večal na 80 milijard rubljev. Največji delavski sindikat je skupaj z opozicijskimi vodite- lji za sedmega oktobra že napo- vedal protestni shod, ki naj bi sicer trajal le en dan, vendar pa sindikati opozarjajo, da ne bo- do mogli »krotiti« svojih čla- nov, če se bodo gospodarske razmere še slabšale. Centralna banka je napovedala novo ti- skanje denarja, na kar so se na Zahodu odzvali z zaskrblje- nostjo. Pa tudi na to, da v drugi jedrski velesili na svetu vojaki (več kot milijon jih je) niso dobih plač že od maja. Pone- kod menda dobivajo kar kruh namesto denarja. Razmere v vojski je dobro opisal nek vo- jaški analitik, ko je dejal: »Vla- da verjame, da ima sposobne in pripravljene oborožene enote. V resnici gre le za veliko število ljudi, oblečenih v vojaške uni- forme.« 4 DOGODKI Plaketa za obnovo Sloma Kdo so letošnji šentjur- ski občinski nagrajenci? Občinska komisija za od- likovanja se je prejšnji te- den odločila, da bodo le- tošnjo plaketo občine po- delili Mihaelu Hermanu, župniku na Ponikvi pri Grobelnem. Mihael Herman bo prejel plaketo za temeljito obno- vo domačije na Slomu, kjer se je rodil prvi slovenski svetnik, književnik ter na- rodni buditelj Anton Mar- tin Slomšek. Podelili bodo tudi tri pi- sna priznanja šentjurske občine. Prejeli jih bodo prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini (ki praznuje 90-letnico obsto- ja) Slavko Tanjšek iz Šentjurja (zaposlen v jav- nem komunalnem podjet- ju, kjer zavzeto skrbi za urejenost šentjurskega po- kopališča) in Franc Oset iz Šentjurja (za dolgoletno delo v gasilskem društvu). Šentjurska občina se vsa- ko leto prav tako spomni na uspešne učence in dijake kmetijsko-gospodinjske šole. Tako bodo letošnje pisne pohvale s knjižnimi nagradami podelili učen- cem Kristini Zelič iz Zdol, Andreju Petelinšku iz Dobja pri Planini, Luki Žgurju iz Razborja pri Dramljah, Manji Koren iz Šentjurja, Tadeji Gračner s Planine, Vesni Mastnak s Ponikve, Alešu Frecetu iz Drobinskega pri Gorici ter dijakinji Klementini Tratnik iz Tiroseka v Zgor- nji Savinjski dolini. Podelitev priznanj bo v so- boto, 26. septembra, med slavnostno sejo šentjurskega občinskega sveta. BJ Po izkušnje v nemško kliniko Celjska bolnišnica in bolnišnica iz Kemptna bosta redno izmenjavali asistente Konec lanskega leta si je vodstvo celjske bolnišnice ogledalo kliniko v Kemptnu in se seznanilo z vodenjem bolnišnic v Nemčiji, konec prejšnjega tedna pa se je v Splošni bolnišnici Celje mu- dilo poslovodno in strokov- no vodstvo ene izmed Sana klinik iz Kemptna. V prihod- nje naj ne bi izmenjavali zgolj izkušenj in informacij, ampak so se dogovorili tudi o redni izmenjavi zdravni- kov-asistentov. Po besedah dr. Sama Fakina, direktorja Splošne bolnišnice Celje, je klinika v Kemptnu, ki ima na voljo 600 bolniških postelj in 900 zaposlenih, so- dobno opremljena in napred- na v organiziranosti poslova- nja. »Ne zanimajo nas samo njihove izkušnje iz stroke, ampak tudi organiziranost nji- hove zdravstvene nege in eko- nomsko obvladovanje stroš- kov,« je dejal dr. Fakin in prista- vil, da so goste seznanili s svo- jim poskusnim projektom zmanjševanja stroškov na po- dročju uporabe antibiotikov, ki se je v minulih mesecih v celjski bolnišnici dobro obnesel. Vtisi gostov iz Kemptna o celjski bol- nišnici so bili pozitivni, še pose- bej so pohvalili njen novi del, kjer so prostori tudi logistično dobro opremljeni, nove opera- cijske prostore in prostore in- tenzivne medicine. »Celjska bolnišnica, ki ima specializira- no težišče dejavnosti, ponuja kar nekaj izjemnih prednosti,« je dejal prof. dr. Tim Misc- howsky, vodja travmatološke- ga centra v Kemptnu in predsed- nik nemškega travmatološkega združenja, »vendar pa sem ob ogledu opazil tudi nekaj po- manjkljivosti. Presenetilo me je, da bolnišnica nima intenziv- nega kardiološkega oddelka, hkrati pa so me začudile razme- re na oddelkih v starem delu bolnišnice. Videli smo tudi ne- dokončan objekt in vemo, da bi ustrezna politična podpora bollnišnici še kako koristila.« Prof. Mischowsky, ki je petko- vo dopoldne preživel s pred- stojnikom celjskega travmato- loškega oddelka, je bil nad tem oddelkom navdušen. Gostje so bili mnenja, da je za nego pa- cientov in zdravljenje v celjski bolnišnici dobro poskrbljeno. Prijetno jih je presenetilo, da izobraževanje negovalnega osebja pri nas traja dlje kot v Nemčiji. Menili so še, da bi morali večjo pozornost name- niti nagrajevanju posamezni- kov glede na odgovornost dela, ki ga opravljajo na primer v intenzivnih enotah. KSENIJA LEKIČ Celjsko bolnišnico je obiskalo strokovno in finančno vodstvo klinike iz Kemptna. Izmenjali so tako medicinske izkušnje kot tudi izkušnje s področja vodenja bolnišnice, njene organiziranosti in načina poslovanja. Volitve so pred vrati Občinski svet Laško je na izredni seji o izvedbi lokal- nih volitev sprejel odlok o določitvi volilnih enot za vo- litve članov občinskega sve- ta in za volitve župana ter odlok o določitvi števila čla- nov sveta v krajevnih skup- nostih občine Laško. Za volitve članov občinske- ga sveta so določene tri volilne enote, v katerih bodo volili 23 članov sveta. Volilne enote so oblikovane za območje ene ali več krajevnih skupnosti. Po osem članov občinskega sveta bodo lahko volivci volili na dveh volilnih enotah, ki obse- gata območje KS Laško ter krajevnih skupnosti Rečica, Marija Gradec, Vrh nad Laš- kim in Breze. V krajevnih skupnostih Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž in Zidani Most bodo volili sedem čla- nov sveta. Za volitve župana bo le ena volilna enota, ki bo zajemala celotno območje ob- čine Laško. V krajevnih skupnostih Bre- ze, Rečica, Vrh nad Laškim in Zidani Most bodo v svete kra- jevnih skupnosti volili po se- dem članov, v KS Rimske To- plice osem, v KS Jurklošter devet, v Marija Gradcu deset, Sedražu šest in v KS Laško enajst. Ob zaključku so svetniki obravnavali še problematiko ocene škode, ki so jo povzro- čile nevihte v poletnem času in je iz proračuna ne bodo mogli pokriti. Državni komi- siji za ocenjevanje škode so sicer poslali zapisnik o nasta- li škodi, vendar je ostalo le pri tem. Prav zato je občinski svet sklenil, da bo državno komisijo zaprosil, naj si poš- kodovane stanovanjske in gospodarske objekte čim prej ogleda, obravnava pereče razmere ter dodeli občini Laško dodatno finančno po- moč za odpravljanje posle- dic. Večino denarja iz lastne- ga proračuna so namreč na- menili za najbolj nujna sana- cijska dela, kot so ureditev cest, zavarovanje objektov, odstranitev naplavin in čišče- nje objektov. B. JANČIČ Z OBČINSKffl SVETOV Prostorski načrt pod streho ŠMARTNO OB PAKI - Z izdelavo dolgoročnega prostorskega načrta, s katerim bi določili ustrezna pravila za vse posege v prostor, so se v občini ukvarjali v preteklih treh letih, na septembrski seji občinskega sveta pa so predlog novega načrta, vključno s spremembami in dopolnitvami, dokončno potrdili. V načrtu so skušali upoštevati čim več prošenj približno 100 občanov, ki so predlagali spremembe namembnosti zemljišča, ker bi v Šmartnem ob Paki želeli graditi. (K.L.) Volilnih enot niso spreminjali ŠMARTNO OB PAKI - Občani bodo novembra občinske svetnike volili v štirih volilnih enotah, za volitve župana pa je območje Šmartna ob Paki ena volilna enota. Volilne enote ob novih volitvah bodo ostale iste, kot so bile na prejšnjih volitvah. (K.L.) Kredit za nova rešilca KOZJE - Občinski svet, ki se je sestal prejšnji teden, se jel strinjal z najetjem kratkoročnega kredita v vrednosti 7 milijo-j nov tolarjev, ki jih potrebujejo za nakup dveh reševalnih vozil] za zdravstveni dom s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Pri razdelitvi] finančnih obveznosti med občinami bodo upoštevali številoj prebivalcev. (BJ) j Sredi načrtov VITANJE - Prvi koraki za kabelsko televizijo, kako do čistilne naprave in urejene kanalizacije, finančno poslovanje občine ter številni drugi projekti, strnjeni v plan dela do konca tega leta so teme, ki so jim vitanjski svetniki namenili zadnje zasedanje. Poleg izdelave številnih projektov pa v občini zaključujejo začeta dela na parkirišču za avtobuse in tovornja- ke, mostu čez Hudinjo, sanaciji plazov, osnovni šoli) na pokopališču in pri komunalnem urejanju Vitanja. (BP) j Z varuhom o meji Pretekli teden je Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, sprejel predstavnike Odbora za popravo krivic občini Šo- štanj. Kakor je znano, je poslanska skupina SDS vložila v državni zbor Zakon o renti zaradi posledic rudarjenja, sicer pa so v pogovoru z varuhom človekovih pravic člani odbora največ pozornosti namenili problematiki meje med občinama Šoštanj in Velenje. Pri tej meji je najbolj problematična industrijska cona Preloge, ki sedaj sodi v velenjsko občino. Varuh je odboru svetoval, naj se obrne na vladno službo za lokalno samoupravo, kjer bi lahko ugotovili, po katerem kriteriju se določajo naselja, ki pripadajo k posamezni občini. Hkrati je obljubil nadaljnjo pomoč, v kolikor bi se iz naknadno priložene dokumentacije ugotovilo, da ^re za nepravilnosti, ki so povzro- čile krivice občanom občine Šoštanj. US NAKRATKO Velik Šolski okoliš LUČE - Približno dve tretjini lučkih osnovnošolcev so vozači, ki stanujejo tudi 30 km daleč. Vodstvo šole je tako skupaj z občino uvedlo osem rednih šolskih linij, s katerimi je pokrita večina potreb. Nekateri vseeno še vedno morajo del poti prepešačiti, saj gozdne ceste za kombije niso dostopne. Razpr- šenost šolarjev vpliva tudi na slabši obisk dopolnilnih dejavno- sti, ker so vozači takrat že na poti proti domu. (Ž.Z.) 0 devetletki v Zrecah ZREČE - V OŠ Zreče so v torek pripravili regijski posvet o uvajanju devetletke, na njem pa razpravljali o spremembah, organizacijskih in vsebinskih vprašanjih prenove "ter predstavili nekatere praktične rešitve, zlasti simulacije organizacije življe- nja in dela v devetletki. Dopoldne je minilo v znamenju teoretičnih razprav, popoldne pa so svoje izkušnje in priprave predstavile 11. Osnovna šola iz Celja ter osnovni šoli Vuzenica in Marije Broz iz Bistrice ob Sotli. (IS) Socialdemokrati na Dobrni DOBRNA - Minulo sredo so člani krajevnega odbora SDS sprejeli sklep o prenehanju delovanja krajevnega oziroma ustanovitvi občinskega odbora SDS, saj je Dobrna z odločitvijo državnozborskih poslancev postala samostojna občina. Za predsednika dobrnskih socialdemokratov so izvolili Jožeta Majerja, ustanovnega zbora pa sta se udeležila tudi tajnik SDS celjske regije Janko Novak in predsednik vojniškega odbora Milan Dečman. (IS) PODRŽAi Oposocnini ' UUBUANA, 17. septe^ bra (Delo) - Državni zbo- sprejel novelo zakona potresni obnovi in spoa^.. janju razvoja v Posočju.], ko prihodnje leto ne boij plačevali osebnega prispe ka, tako imenovane ^ sočnine«, tudi letos pa pevka ne bodo plačale os be, ki so utrpele škod. Poleg tega velja, da boj pri dohodnini upoštev^ tudi prostovoljni prispev prizadetim v Posočju. Enake pokojnin« UUBUANA, 17. septej bra (Delo) - Pokojnine i drugi prejemki, ki se uskl, jujejo hkrati z njimi, hoi ostali na isti ravni kot pr tekli mesec, je sporoi upravni odbor SPIZ. Prvi ovadbi UUBUANA, 17. septet bra (Delo) - Na notranje ministrstvu so potrdili, ( je njihova kriminalistih služba poslala okrožnen državnemu tožilstvu Ljubljani kazensko ovadt proti dvema osumljencen v znani aferi o domnevi nepravilnem financiran predvolilne kampanje SI leta 1992. Neuradno gre; Metoda Dragonjo in Mell Karner Lukač. Prekinjeno izredno zasedanje UUBUANA, 18. se tembra (Delo) - Po izjemi mučnih zapletih, razpr jah in prekinjanju seje p točki o ugotavljanju mor bitnih nepravilnosti v mii strstvu za šolstvo, s.o se p slanci odločili, da boi izredno sejo nadaljevali torek. Razprava cl spravi || UUBUANA, 2L se] tembra (Delo) - V pari mentu so končali javno ra: pravo oziroma posvet o oi nosu do slovenske polpP tekle zgodovine z našli vom Odnos do preteklos in narodna sprava - prizn« nje različnih pogledov k' dejanje za prihodnost Sl< venije. Večina razpravlja^ cev je menila, da državfl' mu zboru ni treba sprejo nikakršnega spravnega ti' kumenta, češ da gre za \'f ali manj nesmiselno de- nje. Afera Jankovic UUBUANA, 22. sef tembra (Teletekst) - P^f razprave na nadaljevani] izredne seje državnega ra so pokazale, da v posl^fl skih skupinah, kjer so na ogled zapisniki Šo^^ inšpekcije o razvpitem P^i meru kršitve mature, gr^l vo ni bilo popolno. Posl^ ci so zahtevali vse do^'^^ mente, ki so omenjen' zapisniku o preiskavi o ^ AKTUALNO - FEUTON 5 l^las delodajalcev v šolstvu Morebitni zagon višješolskega študija rudarstva in geotehnologije v Velenju ponuja primer sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom pjj določanju obsega, jgrama in načina izobra- ,^jnja šolniki ne bi smeli ezreti potreb, ki jih izka- ijg gospodarstvo. Svetle |jnie potrjujejo, da se upodarstvo in šolstvo pdarle povezujeta, Zgo- primer ponuja usta- ivljanje višješolskega i,dija rudarstva in geo- linologije v velenjskem jskem centru, kjer so (Igram narekovale ravno irebe gospodarstva v Ša- (ki dolini. Itudijske smeri, ki nasta- jo na pobudo gospodars- 1, imajo namreč to pred- 5t, da ne pripomorejo k mečevanju brezposelnosti, kaj gospodarstveniki si iviloma prizadevajo za dobitev strokovnjakov, ki dejansko potrebujejo in ilahko po končanem šola- 1 ponudijo delo. V velenj- ;in premogovniku so izra- ipotrebe po strokovnjakih lodročja rudarstva in geo- inologije, šolniki so jim isluhnili. Tako so se sestali edstavniki premogovnika, ienjskega šolskega centra, ifike gospodarske zborni- centra za poklicno izo- iževanje in ministrstva za šolstvo ter utemeljili upravi- čenost nove študijske smeri. Do konca tega leta bo znano, ali bodo višješolski študij ru- darstva in geotehnologije do- končno odobrili in bo z njim v Šolskem centru Velenje mogoče pričeti v naslednjem šolskem letu, za študente ob delu pa morda že sredi štu- dijskega leta 1998/99. Po mnenju mag. Milana Meže, ravnatelja višje strokovne šo- le Šolskega centra Velenje, ni kakšnih tehtnih ovir, ki bi lahko onemogočile zagon novega študijskega progra- ma, saj ima le-ta vso podporo gospodarstva: »Izobraziti že- limo dobre operativce, ki bo- do takoj po končanem študi- ju kos nalogam v proizvod- nem procesu. Pridobili si bo- do naziv inženir rudarstva in geotehnologije, možnosti za zaposlitev pa bodo imeli v premogovniku, peskokopih, pri tunelogradnjah in podob- nih dejavnostih.« V velenj- skem šolskem centru so pred dvema letoma pričeli že s študijem elektronike na višji stopnji in letos bodo šolanje zaključili prvi diplomanti. Tudi pri zagonu tega višješol- skega programa so imeli be- sedo gospodarstveniki. »Prav pri odpiranju višješolskih smeri ima gospodarstvo v zadnjem času vedno večjo te- žo,« je poudaril mag. Meža. Morda bodo šolniki tudi v poklicnem izobraževanju sčasoma sčasoma bolj upo- števali pobude, ki jih dajejo delodajalci. Pripombe imajo tako na obseg kot vsebino izobraževalnega programa. Krojač, na primer, mora mla- do šiviljo, ki je pri praktič- nem pouku premalo vrtela sukanec in iglo, naučiti vse od začetka. ■■■■■■H KSENIJA LEKIČ Mozirjani častijo Hriberniicov spomin Konec tedna bo slovesno tudi v Mozirju, kjer bodo z večimi prireditvami prazno- vali občinski praznik. Sklop prireditev so pričeli že včeraj, ko so v Galeriji Mo- zirje predstavili monografijo in odprli retrospektivno raz- stavo slik akademskega sli- karja Lojzeta Zavolovška, da- našnji in jutrišnji dan pa bo- sta posvečena športnim tek- movanjem za mali oziroma veliki pokal občine Mozirje. Jutri, v petek, ob 19. uri bodo v galeriji pripravili večer v počastitev Franca Hribernika, ravnatelja nižje gimnazije v Mozirju. Hribernik je med drugim poučeval tudi v Celju, najbolj vidna pa je vloga Šo- štanja, kjer je bil ravnatelj meščanske šole. Tudi v Mo- zirju je zapisal precej utrin- kov iz takratnega družabnega življenja in krajevno zgodovi- no, dragoceni so njegovi zapi- si o planšarjih na Mozirski planini. Lepi Njivi in Šmihe- lu. Žal so vsa dela ostala v tipkopisu. V spomin na nje- govo delo bodo na pobudo generacije, ki je pred pol sto- letja končala nižjo gimnazijo v Mozirju, poleg brošure in petkovega spominskega veče- ra v soboto, 26. septembra, ob 10. uri pred osnovno šolo odkrili doprsni kip Francu Hriberniku. Uro pred odkrit- jem bodo pripravili še slav- nostno sejo mozirskega ob- činskega sveta. V petek in soboto bo Kultur- no društvo Jurij v Mozirskem gaju pripravilo slikarski Ex- tempore, na teniškem igrišču na Rečici pa se bodo rečiški športniki pomerili z ekipo z Raba. V nedeljo, 27. septem- bra, bo ob 17. uri koncert God- be na pihala Zgornje Savinjske dohne v Kulturnem domu Re- čica, v ponedeljek, 28. sep- tembra, ob 19. uri pa predsta- vili knjigo Naše življenje, ki bo vsebovala življenjepise rečiš- kih krajanov. Slovesnosti ob mozirskem občinskem prazni- ku bodo nadaljevali še prihod- nji teden, ko bodo odprli dve prenovljeni cesti in igrišče pri OŠ Šmihel. US Postojte v Slovenskih Konjicali Jutri, 25. septembra, se bo v športni dvorani v Slovenskih Konjicah pričel zdaj že tradicionalni Sejem sadja, vina in kruha. Trajal bo do nedelje, 27. sep- tembra, po vsebini pa bo obsežnejši od dosedanjih dveh sejmov, saj bosta pri- kazana tudi vinogradništvo in pekars- tvo. Sejem bosta ob 10. uri odprla držav- ni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Matjaž Kočar in konjiški župan Janez Jazbec, otvoritev pa bo bodo popestri- li pohorska konjenica, štajerski rogi- sti, folklorna skupina in kmetje iz Vi- tanja, ki bodo prikazali stare običaje ob setvi, žetvi, mlatenju in mletju žita. Prvi dan sejma je namreč namenjen prav pekarstvu, o katerem bo govora tudi na dveh strokovnih predavanjih. Dr. Franc Cegnar iz ljubljanske bio- tehnične fakultete bo takoj po otvori- tvi ob razstavnem prostoru Živilske Šole Maribor govoril na temo Kruh naš vsakdanji. Jasna Komerički iz mari- borske srednje živilske šole pa bo po- poldne ob 15. uri v dvorani Konjičanka predavala na temo Kruh - tradicija in sodobnost. Drugi dan sejma bo v znamenju sad- jarstva in vinogradništva. Ob 17. uri bo v Konjičanki predavanje o predelavi sadja na kmetijah v Evropski uniji, ki ga bo pripravil svetovalec Kmetijske zbornice Štajerske iz Avstrije Andreas Feschera- uer, ob 18. uri pa bodo podelili prizna- nja za sadna žganja in kise. Zadnji dan sejma bo namenjen predvsem zabavnim prireditvam. Organizatorji napovedujejo blizu 200 razstavljavcev in pričakujejo, da bo se- jem obiskalo od 8 do 10 tisoč ljudi. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, vstopnina pa znaša 200 tolarjev za odrasle in 100 tolarjev za otroke in sku- pine. ■ JI 'eč kot 10 oseb z nemškim maternim jezikom je bilo 'zočih v 12 naseljih, vendar sta bili le v eni občini (Lendava) fnaselji, v drugih občinah pa le po eno. fejvišji delež obeh narodnosti v nekem naselju je bil 5,6% (2 fbi), z nemškim maternim jezikom pa 3,9% (2 osebi). V štirih Sfljih, kjer je bilo oseb obeh narodnosti več kot 10, je bil 'liov najvišji delež v Kranju z 0,03%, delež oseb z nemškim Vernim jezikom pa v Lendavi - 0,4%. Podatki po obstoječi upravno - teritorialni razdelitvi '^^r so bile 1. 1995 uvedene nove občine, so zanimivi tudi ^atki o navzočnosti obeh skupin v obstoječi upravno terito- ""^i razdelitvi. Osebe nemške ali avstrijske narodnosti so bile ''zoče v 108 od 147 občin. Največji delež obeh narodnosti prebivalstvom je bil v občinah, kjer ne moremo dokazovati Jove avtohtonosti (občine v Prekmurju). Le v 9 občinah je bil 'W delež večji od desetinke odstotka, najvišji pa v občini J(iaya 0,17%, kar pomeni 23 oseb. ^številu jih je bilo največ v občinah Maribor (115) in Jljana (101). V dveh občinah jih je bilo med dvajset in '"^set, v dvanajstih občinah pa med deset in dvajset. Pregled po nekdanjih historičnih naselitvenih območjih ^l^vilo oseb obeh narodnosti ter oseb z nemškim maternim ■^OiTi na območjih, kjer so bili Nemci med obema vojnama po ^"^''^ maternega jezika močneje zastopani, nam v prvem povoj- j Popisu 1. 1948 pokaže, da jih je na nekdanjih agrarnih Jlitvenih otokih ostalo malo, medtem ko jih je več bilo v mestih |.°^'ica oseb obeh narodnosti je prebivala v m.estnih naseljih), kar tudi posledica večjega števila avstrijskih in nemških državlja- jj ^ iijih. Tako je bilo v mestih Maribor, Celje in Ptuj ter Ljubljana ij^^^nj 903 in največ 957 oseb obeh narodnosti oz. 38% -40% v LRS i^^^čih. Vendar je v teh mestih (za Ptuj so podatki za cel okraj) bilo p tistih z avstrijskim in nemškim državljanstvom, j^^obno je bilo tudi ob zadnjem popisu. V Ljubljani, Maribo- ijHiu in na Ptuju je 1. 1991 tretjina vseh Avstrijcev in četrtina f^j^. Nemcev, ter tretjina oseb z nemškim maternim jezikom I '.yala v teh štirih mestih. Po štetju 1. 1931 pa jih je v teh 'h prebivalo 19 odstotkov. Kot že prej rečeno, je bilo zunaj mest na nekdanjih agrarnih poselitvenih otokih, ob štetjih 1948, in 1991 leta glede na štetje 1931. leta razmeroma manj Avstrijcev in Nemcev kot v prej omenjenih štirih mestih. Na podeželju oz. okolici Maribora (okraj Maribor-okolica) so 1. 1948 bile 104 osebe avstrijske oz. nemške narodnosti, kar je okoli 4% predvojnega števila v okrajih Maribor-levi breg in desni breg. Na nekdanjem nemškem jezikovnem območju na Kočevskem je bilo leta 1948 še 93 ali največ 97 oseb nemške narodnosti, njihov delež med prebivalstvom pa je bil nekaj manj kot odstotek. Leta 1991 se je za nemško narodnost opredelilo 5 oseb, oseb z nemškim maternim jezikom je bilo 19. Na Apaškem polju so 1. 1991 bili v treh naseljih navzoči 2 Nemca in 1 Avstrijec, 25 oseb z nemškem maternim jezikom pa v 11 naseljih. V prekmurskih vaseh Kramarovce, Fikšinci, Ocinje in Serdica je bilo lahko 1. 1948 največ 31 oseb nemške narodnosti, medtem ko za avstrijsko narodnost obstajajo le podatki za cel murskoso- boški okraj (19). Ob zadnjem popisu pa v njih ni bilo nobene osebe ene ali druge narodnosti, z nemškim maternim jezikom pa le dve osebi v Fikšincih. Vprašanje avtohtonosti in selitvene značilnosti Pri obravnavi podatkov popisa iz 1. 1948, smo predpostavljali, da so bili vsi, ki so se izjasnili za Avstrijce in Nemce, jugoslovanski državljani. Če pa upoštevamo kategorijo državljanstva, je podoba drugačna. Popis je namreč naštel 719 avstrijskih državljanov in 990 nemških državljanov (skupaj 1709), za katere lahko upravičeno sklepamo, da se jih je večji del opredelil za avstrijsko oz. nemško narodnost. V navedenem številu 2406 oseb nemške in avstrijske narodnosti je namreč zajeto »večje število tujih strokovnjakov, ki so prišli v našo državo na delo po drugi svetovni vojni«, na kar je opozarjal elaborat slovenskega statističnega urada, in tudi osvobo- jeni vojni ujetniki (skoraj v celoti Avstrijci in Nemci) z delovnimi pogodbami. Tako je bilo marca 1947 v Sloveniji 210 osvobojenih vojnih ujetnikov z delovnimi pogodbami, konec leta pa že 788, do konca marca 1948, ob popisu, pa je njihovo število še naraslo. Po podatkih iz nemških virov naj bi bilo v začetku 1950. leta v Jugoslaviji med 12 in 18 tisoč nemških civilnih delavcev, ki bi morali na delo v Sovjetsko zvezo, pa jih je jugoslovanska vojaška misija pridobila za delo v Jugoslaviji. Po sporu Jugoslavije z Informbirojem se po izteku pogodbe niso želeli vrniti v Nemško demokratično j republiko. Del teh Nemcev je ob popisu 1948 prebival tudi v; Sloveniji. Zato število 2406 pripadnikov avstrijske in nemške narod- i nosti zagotovo ne more pomeniti števila preostalih pripadnikov i nemške narodne manjšine iz časa pred vojno. To trditev potrjujejo ] tudi podatki iz popisa 1. 1953, po katerem sta bili kar dve tretjini ^ Nemcev rojeni v tujini, v drugih jugoslovanskih republikah pa 11%. ; Le nekaj manj kot četrtina je bila rojena območju Slovenije. ; Po zadnjem popisu 1. 1991 je bilo 54% oseb obeh narodnostii rojenih v tujini (60% Avstrijcev in polovica Nemcev)' Tako velik j delež rojenih v tujini gre veliki meri na račun povečanja števila 1 zdomcev in njihovih družinskih članov oz. oblikovanja mešanih^ zakonov v tujini. ; Da velik del oseb obeh narodnosti nima značaja avtohtonosti, dokazujejo njihove selitvene značilnosti ob zadnjih treh popisih,; prebivalstva. Leta 1961 je bilo 43% Nemcev doseljenih iz tujine j 13% iz jugoslovanskih republik. V kraju rojstev jih je prebivala 1 manj kot desetina (slovensko povprečje 53%). Popis 1. 1971 jej pokazal, da je bilo oseb nemške in avstrijske narodnosti, doselje- i nih iz tujine ali iz drugih jugoslovanskih republik, več kot j polovica. Na podlagi popisa 1. 1981 je bilo iz tujine ah iz drugih ; jugoslovanskih republik doseljenih v Slovenijo 59% oseb nemške 1 in avstrijske narodnosti. j Tudi ob zadnjem štetju prebivalstva 1. 1991 označuje obravna-j vani narodnosti visoka stopnja selitvene dinamike. Skoraj 57% i oseb avstrijske in nemške narodnosti se je v Slovenijo doselilo, iz \ tujine 50% - 368 oseb, iz jugoslovanskih republik pa 7% - 50 oseb. ] Nekaj več kot četrtina oseb obeh narodnosti je od rojstva i prebivala v naselju stalnega bivališča (povprečje v Sloveniji 51%). \ Pregled po obdobjih priseljevanja iz tujine in jugoslovanskih i republik kaže, da se je ob dejstvu, da za nekaj več kot četrtino ni \ podatkov, kar 93% doselilo v obdobju 1946-1991. Nekaj manj koti 4% oz. nekaj več kot 3% se je doselilo 1. 1940 ali prej oz. v obdobju ^ 1941-1945. Skoraj četrtina vseh doseljenih iz tujine in Jugoslovan- j skih republik je prišla v obdobju 1981-1991. ' Da gre pri obeh skupinah v večjem delu za doseljeno prebivals-. tvo, ki živi v mešanih družinah in ki svoje kulturne pripadnosti ni j v večji meri posredovalo svojim potomcem, kaže tudi podatek o i nizkem deležu uporabe nemščine v družini (le četrtina oseb z| nemškim maternim jezikom) in to, da je od 163 zakonskih parov,1 v katerih so bile Avstrijke in Nemke, ter 105, v katerih so bili] Avstrijci in Nemci, bilo le 10 narodnostno homogenih družin. Vi večini primerov je bil drugi zakonski partner slovenske narodno-1 sti. Tudi otroci v mešanih zakonih so bili v veliki večini slovenske;^ narodnosti. Večji del obeh narodnosti začasno prebiva v tujini; (vsak drugi Nemec in vsak tretji Avstrijec). j Navedene selitvene značilnosti in dejstvo, da več kot polovica] prebivalstva, ki se opredeljuje kot Nemci in Avstrijci, izhaja izs tujine potrjujejo, da niti 1. 1948 niti ob vseh naslednjih popisih.: večine pripadnikov obeh narodnostnih skupin ne moremo uvrsti- ti med ostanek predvojne nemške narodne manjšine na Sloven-- skem oz. za njihove potomce. KONEC i 6 MOS 98 Dualni sistem - možnost novih deiovnili mest Pohvale slovenskih obrtnikov, tujih gospodarskih delegacij - Država sprejema ponujeno roko Poskusno leto dualnega si- stema poklicnega izobraževa- nja je prineslo več dobrih kot slabih rezultatov, med tistim, kar ocenjujejo za pozitivno, je največkrat slišati večjo moti- vacijo vajencev za učenje, nji- hovo hitrejše napredovanje in pridobitev delovnih navad. Lani je bilo 639 vajencev, letos še dodatnih 900, število pokli- cev, za katere izobražujejo po dualnem sistemu, pa se je iz lanskih 6 podvojilo na 12, pro- gramov pa je pripravljenih za 21 poklicev. Na posvetu o praktičnih iz- kušnjah uvajanja dualnega si- stema poklicnega izobraževa- nja so bili udeleženci najbolj veseli podatkov, da je za mlade končno pripravljena vajeniška pogodba, ki določa, da delov- no knjižico dobi vajenec ob dopolnjenem 15. letu starosti. Prinaša tudi zavarovalno dobo (6 mesecev za eno leto), ki bo vpisana v knjižico po opravlje- nem zaključnem izpitu, in do- loča, da delodajalec ne plačuje zavarovalnega pavšala, vajenci se lahko potegujejo za repub- liške štipendije, upravičeni pa so tudi do nagrade za svoje delo. V okviru sejma sta državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole in generalni sekre- tar OZS Anton Filipič podpisa- la pogodbo o financiranju vaje- niških mest, s katero bo država za nadomestila mojstrom od- merila 37 milijonov tolarjev. Preračunano na vajeniško me- sto gre za 30.000 tolarjev, ki seveda ne bodo pokrili stroš- kov, saj sta obe zbornici že lani izračunali, da se letni stroški vajeniškega mesta vrtijo okoli 300 tisočakov. V Celju so se sestali tudi člani Strokovnega sveta RS za poklic- no in strokovno izobraževanje in po besedah predsednika dr. Zdenka Medveša ob obravnavi načelnih vprašanj priprave iz- pitnih katalogov potrdili tudi prvega od štirinajstih izpitnih katalogov za opravljanje moj- strskih izpitoov. Ker so načelna vprašanja razrešena, je pričako- vati, da bodo preostale sprejeli do 1. oktobra. Sami izpiti so relativno zahtevni, zato je pri- čakovati vsaj leto ali dve za pripravo na izvedbo izpitov. Ker pa je med slovenskimi obrt- niki že vrsta bodočih »moj- strov«, ki so se za to svoje delo v pedagoškem in poslovnem smi- slu usposabljali v tujini, zlasti Nemčiji, lahko pričakujemo, da bo Slovenija prve mojstre dobi- la z začetkom prihodnjega leta. K predstavitvi 21 poklicev, za katere so pripravljeni programi dualnega sistema poklicnega izobraževanja, je skupaj s pro- grami in projekti ministrstev za šolstvo in šport ter za delo, družino in socialne zadeve v okviru organiziranih obiskov slovenskih šol prišlo 19.248 šolarjev. Nosilce predstavitve je Celjski sejem d.d. nagradil s posebnim sejemskim priznanjem. NAGRAJENCI MOS Priznanja najuspešnejŠiii v Mali kongresni dvorani so v četrtek zvečer slovesno podelili priznanja najvidnej- šim razstavljavcem 31. MOS. Kot že leta doslej, so se raz- stavljavci veselili priznanj Mestne občine Celje, brona- stih, srebrnih in zlastih ce- hov OZS in priznanj Celjske- ga sejma d.d. Priznanja Mestne občine Celje sta podelila podžupan Dušan Burnik in predsednik MS MOC Lojze Oset, bronaste in srebrne cehe OZS sta pre- jemnikom izročila predsednik OZS Miha Grah in predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stani- slav Kramberger, pri zlatih cehih OZS jima je pomagal še minister za malo gospodars- tvo in turizem Janko Razgor- šek, priznanja Celjskega sej- ma d.d. pa je dobitnikom izro- čil direktor uprave mag. Franc Pangerl. Priznanja Mestne občine Celje so prejeli: Bučar s.p., krovsko - kleparski izdelki Štore, Tokam d.o.o. iz Spod- nje Ščavnice in Usnjarstvo Grad iz Motnika. Priznanja OZS so prejeli - Bronaste cehe: Soven d.o.o. Leon Srblin iz Selnice ob Dra- vi za predenje ovčje volne, izdelavo odej in pletenin, Mins d.o.o. iz Postojne, Livar- na barvnih kovin Donaj iz Dornave za ulitke iz alu zliti- ne, Hosekra iz Zgornje Pol- skave za strešno kritino hose- kra. Usnjarstvo Grad iz Mot- nika - Usnjarska delavnica zaščitnih rokavic »PAN«, Fer- ročrtalič d.o.oo. iz Dolenjskih Toplic za peskalno kabino za avtomatsko peskanje stekla, Clair d.o.o. iz Medvod, Be- tonska galanterija DAN c1,q iz Ljubljane za steklocem^ ne stebre, Cementninarsi Mastnak iz Maribora zaj tonske elemente in teraj ograjo in Cementninarsi Polak s Prevalj za tlakovq najrazličnejših oblikah barvnih kombinacijah. Sre ne cehe: Tokam d.o.o. Spodnje Ščavnice za tra portno opremo, samostc inovator Marjan Gorišek Ljubljane za univerzalne žalne šobe in visokoenerj ske ogrevalne šobe, Ripj Ribič Edvin iz Medvod za tomatski linijski zapirali) Mesnine Žerak iz Rogatca projekt Zlato zrno in Z okus in Tehnomat d.o.o, Kranja za Mont Blanc zloi ve smučarske palice. Zl cehe: ELŠl Elektronika ini hanika iz Maribora za n zorni sistem Dom 2000, W d.o.o. iz Slovenske Bistrice dekorativno darilno emb; žo in EMOK, sedežno pol tvo Milan Eržen iz Cerkni za sedežni garnituri. Priznanja Celjskega sej pa so prejeli: Priznanja so{ jeli: OOZ Idrija, OOZ Ilir Bistrica, OOZ lzola,OOZ per, OOZ Piran, OOZ Pc na, OOZ Sežana, Služb izobraževanje OZS, Repu ki zavod za zaposlov Center RS za poklicno iz( zevanje, ministrstvo za tvo in šport in ministrstv delo, družino in socialni deve, Lestro Ledinek d.i Maribora, Tajfun d.o.o. iz nine pri Sevnici, E.S.A. iz ma v Italiji, Gorenje d.i Velenja in Kreativ Franc J iz Rogaške Slatine. Kako zaščititi male delodajalce? Med osrednjimi temami v spremljevalnem programu letošnjega MOS je bila zaščita malih delodajalcev, o kateri je na pobudo Obrtne zborni- ce Slovenije in Združenja de- lodajalcev obrtnih dejavnosti razpravljal ekonomsko-so- cialni svet, ki se je prvič do- slej sestal izven Ljubljane. Slovenija ne pozna pusebiie zakonodaje za mala in srednja podjetja, na kar nas je Evrop- ska unija že opozorila, saj so številne države članice zako- nodajo za zaščito malega de- lodajalca uvedle že v preteklo- sti. Zato v OZS menijo, da bi socialni sporazum za obdobje 1998-2000 moral imeti tudi poglavje, ki bi obravnavalo to področje in da je treba posto- poma sprejeti zaščitno zako- nodajo. Kot je poudaril pred- sednik obrtne zbornice Miha Grah, bi morala država v pri- meru, če bi mali delodajalci zašli v težave, prevzeti breme za odpravnine delavcev in na- domestil med čakanjem na delo. Takšna zaščita, pravijo v zbornici, bi gotovo spodbudi- la večje zaposlovanje novih delavcev. Predlog zbornice o zaščiti malih delodajalcev so načelo- ma podprli tudi predstavniki sindikatov, vendar bo treba, so poudarili nekateri, v zako- nu o delovnih razmerjih, ki je že v parlamentarni proceduri, bolj zaščiti delavce, na nasled- njih razpravah ekonomsko-so- cialnega sveta o tem vprašanju pa predvsem razčistiti pojme o tem, koga je treba zaščititi. Minister za delo Tone Rop, ki je tudi predsednik ekonom- sko-socialnega sveta, je pred- log OZS dobro ocenil, zlasti tisti del, ki govori o razvoju malega gospodarstva. Pripom- nil pa je, da v preteklih letih nova delovna mesta niso na- stala le iz nuje, saj je tudi država s posebnimi programi omogočala samozaposlovanje ljudi. Minister Rop je tudi poudaril, da bo problematika zaščite malih delodajalcev vsekakor del socialnega spora- zuma, zato naj delodajalci ti- ste konkretne predloge, ki ni- so sporni, vključijo v predlog besedila sporazuma. Ogorčeni avtoprevoznilci Pogajalska skupina za večji nadzor nad tujimi prevozniki Zahteve slovenskih avto- prevoznikov po ureditvi raz- mer oziroma zagotovitvi po- gojev za njihovo normalno delo, ki so jih sprožili spom- ladi, so znane - prav tako kot tudi obljuba Vlade RS, da do sredine poletja izpolni prvi, do konca oktobra pa drugi paket njihovih zahtev. Ker zahteve iz prvega pake- ta niso v celoti izpolnjene, po- gajanja o drugem, ki naj bi se začela prvi teden septembra, pa je pogajalska skupina zače- la šele predzadnji dan MOS v Celju, so trije člani Sindikata avtoprevoznikov in gradbene mehanizacije Slovenije (usta- novili so se letos poleti, člans- tvo pa hitro narašča) Štefan Kocjančič, Franc Bogataj in Milan Dečman ostro protesti- rali in napovedali, da v prime- ru neizpolnitve njihovih zah- tev do konca oktobra ostaja napovedana zapora sloven- skih cest realna možnost. Predsednik sindikata Štefan Kocjančič je ogorčen, ker je večina avtoprevoznikov, ki so 18. maja protestirali pred stav- bo slovenskega parlamenta, kljub obljubi ministrov Raz- gorška in Bergauerja, da ne bodo oglobeni, pred dnevi do- bila obvestila o mandatni kaz- ni (najvišja 307 tisoč tolarjev), Franc Bogataj, ki je bil maja imenovan v pogajalsko skupi- no, pa ni mogel razumeti, ka- ko so mu v Celju zaprli vrata na pogajanja. Pogajalska skupina mini- strstva za promet in zveze ter predstavnikov cestnih prevoz- nikov iz OZS in GZS je zahteve avtoprevoznikov glede prevo- za blaga, licenc in prevoza oseb, ki naj bi jih vlada izpol- nila do konca oktobra, v sobo- to na MOS obravnavala za za- prtimi vrati. Poleg sekretarja sekcije za promet pri OZS Bo- jana Pečnika in predsednika odbora tovornih prevoznikov pri GZS Zlata Zaletela je na pogajanjih sodeloval tudi dr- žavni podsekretar ministrstva za promet in zveze Janez Po- žar, pri razreševanju proble- matike prevoza blaga pa so se dotaknili vprašanj uvajanja dovolilnic pri dogovorih z dru- gimi državami, oprostitve do- volilnic predvsem za bilateral- ne prevoze, zmanjševanja od- večnih administrativnih po- stopkov pri delitvi dovolilnic in učinkovitejšega nadzora nad uporabo. »Predstavniki prevoznikov smo izpostavili zahtevo po spremembi pravil- nika o delitvi in nadzoru CEMT dovolilnic, ki naj bi za- gotovil učinkovitejši nadzor nad uporabo teh dovolilnic. Zavzeli smo se tudi za zaostri- tev pogojev, predvsem pri pre- verjanju strokovne usposob- ljenosti ter za zakonsko uredi- tev odvzema licence pri težjih kršitvah domačih predpisov in mednarodnih dogovorov, v skladu z evropsko zakonoda- jo,« je dejal Bojan Pečnik. Po besedah državnega podsek tarja ministrstva za promei zveze Janeza Požarja je rok izpolnitev vseh zahtev in ditev vseh odprtih vpra prekratek, zato bo del( skupina s pogajanji nadalj la tudi po 31. oktobru, ko rajo vladi predati poročiloi sprejetih dogovorih. Zapora cest, s katero je grozil sindikat avtoprevo kov, ni bila tema tokra' pogajanj, po Pečnikovih b dah pa druga podskupin« to problematiko sploh ni dolžena. Na očitke, da na pogaja niso dovolili sodelovati P stavniku sindikata avto voznikov pa je Pečnik odg' ril, da je bila pogajalska sk' na sestavljena iz izbranih gajalcev s strani prevozni''' in da so se z izborom P^' meznih vprašanj in poob'^ čenimi pogajalci strinjali '1 člani sindikata. Sicer pa ^' pričakuje, da bo država strila nadzor nad tujimi P vozniki, ki po Pečnikovih sedah prav tako kršijo pr^^J se, dosledno pa bi morala četi kaznovati tudi ponai^ valce dovolilnic. izziv za podjetnilce Obrtna zbornica Slovenije je na 31. MOS pripravila posvet o elektronskem poslovanju v obrti. Po besedah vodje službe za informacijski sistem OZS Darina Štefana, bi elektronsko poslovanje moralo že vsakemu podjet- niku pomeniti izziv, ker pa le-to zahteva spremembo načina poslovanja, skušajo v OZS njegovo enostavnost in prednost približati tudi obrtnikom. Z elektronskim poslovanjem lahko prihranimo veliko časa, poleg tega pa lahko s poslovnimi partnerji in strankami komuniciramo 24 ur na dan 365 dni v letu. Večina slovenskih obrtnikov se prednosti elektronskega poslovanja še ne zaveda dovolj, saj marsikatero tuje podjetje želi poslovati le s podjetji, ki so povsem opremljena in usposob- ljena za računalniško izmenjevanje podatkov. MOS '98 7 DDV - še vedno neznanka OZS je od tridesetih vloženih amandmajev uspelo uveljaviti štirinajst "^jvek na dodano vrednost vedno precejšnja nez- ^„1(3, kar je pokazala tudi jjgdino dobro obiskana raz- j^va na to temo, ki jo je v jsu MOS za vse člane in jjjtva območnih obrtnih jprnic pripravila Obrtna ijrnica Slovenije. iSMMMHMHHMMIMMMii Obrtna zbornica Slovenije ob prvem in drugem branju jliona o DDV, ki naj bi bil irejet konec letošnjega no- iinbra, veljati pa bo začel 1. jija 1999, vložila kar trideset oandmajev. Štirinajst, ki so , mnenju vodje službe OZS I gospodarski sistem Milice jstiša bistvenega pomena za irtnike in male podjetnike, ji ob pomoči poslancev tudi pelo uvrstiti v zakon. Tako med drugim dosegli, da ivfni zavezanci ne bodo tisti imostojni podjetniki, ki ima- Jmanj kot S milijonov tolar- jev letnega prometa, da pre- nos lastništva podjetja z očeta na sinu, v primeru, kjer se nadaljuje dejavnost, ne bo ob- davčen z DDV, uspelo jim je, da se je splošna stopnja zniža- la na 19 odstokov in se je uvedla še 8-odstotna znižana stopnja, nižjo davčno stopnjo so priborili tudi za predelavo hrane in za nastanitvene de- javnosti, s čimer so preprečili podražitve v gostinstvu, uspe- lo jim je tudi, da bo ministrs- tvo za finance imelo možnost uvedbe podzakonskih aktov le v šestih členih in da jih bo predhodno obravnaval eko- nomsko-socialni svet, nadalje, da dualni sistem izobraževa- nja ne bo obdavčen, da avto- prevoznikom, ki bodo oprav- ljali izvozne storitve prevoza blaga, ne bo zaračunan davek za prevoz do slovenskih meja, da bo skrajšan rok vračila dav- ka z 90 na 60 dni, država pa bo morala plačati zamudne obre- sti, da bodo kazni za prekrške na splošno in še posebej v obdobju uvajanja davka nižje, da bo vlada lahko zviševala ali zniževala davčne stopnje le na osnovi zakona o izvrševanju proračuna in da bo rok plačila prometnega davka podaljšan do 30. junija 2000. Člani izvršnega odbora sek- cije za domačo in umetnostno obrt pri OZS so opozorili, da bo nov zakon o davku na do- dano vrednost izničil vsa nji- hova dosedanja prizadevanja za ohranitev in razvoj te de- javnosti. Namesto sedanjega 5-odstotnega davka se namreč slovenski domači in umetno- sti obrti obeta splošna, 19-od- stotna davčna stopnja. Žal obrtni zbornici ni uspelo uveljaviti nižje davčne stopnje za domačo in umetno obrt. Znova bodo poskusili v tretjem branju predloga zakona. [osrednjem razstavnem prostoru, ki je meril kar 390 kvadratnih metrov in je bil daleč '^ivečji na celjskem sejmišču, so osrednje mesto zavzeli veliki gospodinjski aparati. Razstav- ^"'/i je bilo kar 60 vzorcev: med kuhinjskimi aparati sta vzbudila veliko pozornost nov ■^iilnik Simple&Logical in polnointegralni pomivalni stroj. Med hladilno zamrzovalnimi ! Pflmri so bili kot novost predstavljeni debelostenska zamrzovalna omara, hladilna vitrina, ^'^^bcijski hladilnik ter hladilnik Oldtimer z zanimivim dizajnom, ki spominja na nostalgič- "^0. leta. Na osrednjem razstavnem prostoru so se predstavili še Gorenje POINT, Gorenje ^op. Gorenje Orodjarna, Gorenje Servis, Gorenje Biterm. Emkor, Tiki, Gorenje Trgovina, Gorenje I.P.C. in nedavno prenovljeni Hotel Paka. Ogledalo uspešnosti Gorenja *^ed dobitniki priznanja %kega sejma MOS 98 je delniška družba Gore- ki se je letos po dolgem predstavila kot celota, z ^fini hčerinskimi podjetji, '^^stavljajo Skupino Gore- S tem niso želela poka- le veličine poslovnega n ugleda blagovne ^^■^ke, ampak predvsem Jistvo, kot je poudaril pred- "■^'k uprave Gorenja Jože .^■^'č, da se je družba notra- ^Tedila in okrepila. ."^^Pino Gorenje, ki je od registrirana kot d.d., se- ^3 37 podjetij doma in v J'' v katerih je zaposlenih ^Ijudi. Lani so ustvarili za '''jardi mark prometa in so ^^^ji slovenski, oeto izvoz- nik, uvrščajo pa se med osem največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi, kjer dosegajo 3-odstotni tržni delež. Doma obvladujejo 80 odstotkov trga. Na leto izdelajo dva milijona gospodinjskih aparatov in jih kar 93 odstotkov izvozijo. Pri- sotni so v 60 državah na vseh kontinentih, med najpomem- bnejša tržišča pa uvrščajo Nemčijo, Francijo, Hrvaško, Avstrijo, ZDA, Veliko Britanijo, Češko, Dansko in Poljsko. Pod lastnimi blagovnimi znamka- mi - Gorenje, Sidex, Korting in Gorenje pacific, prodajo 60 od- stotkov izdelkov. Poleg osnovne dejavnosti, to je proizvodnje gospodinjskih aparatov, se v Skupini Gorenje ukvarjajo še s strojegradnjo, izdelovanjem komponent, in grelnikov vode, izdelujejo tudi pohištvo, računalnike in raču- nalniško opremo, pomembni pa so tudi trgovina, servis ter gostinstvo in turizem. V Gorenju namenjajo veliko denarja ekološko osveščeni proizvodnji in izdelkom, saj so skrb za varovanje okolja zapi- sali kot svojo prednostno nalo- go. Finančno podpirajo tudi kulturne in druge prireditve ter nekatere slovenske športnike. S sejma poročajo Ivana Stamejčič, Ja- nja Intihar, Sergeja Mitič; foto Gregor Katic Mednarodno sodelovanje slovenske obrti v skupni izjavi predsedni- kov Obrtne zbornice za Miinchen in Zgornjo Bavar- sko Heinricha Traublingerja in OZS Mihe Graha je bilo poudarjeno tradicionalno dobro sodelovanje med slo- vensko in bavarsko obrtjo, ki traja že 21 let, in se bo še nadaljevalo. »Na Bavarskem prav obrt- ništvo veliko prispeva k nizki brezposelnosti, v razgovoru s slovenskimi obrtniki pa smo obdelali zlasti vprašanja Evropske unije in vključeva- nja Slovenije v njo, urejanja zakonodaje, zlasti na social- no-pravnem in delovnem po- dročju ter kot najpomembnej- še področje prav sistem po- klicnega izobraževanja po Predsednik OZS Miha Grah in predsednik Zveze samostojnih gospodarstve- nikov BiH Rasim Sajčinovič sta v okviru 31. MOS podpi- sala listino o medsebojnem sodelovanju. S tem sta potr- dila dosedanje dobre odnose med državama in se zaveza- la k še boljšemu sodelova- nju. »Slovenija sedaj izvozi v BiH za nekaj več kot 200 milijonov dolarjev blaga, uvozi pa precej manj, ven- dar sem prepričan, da se bo, tudi s pomočjo današnjega podpisa, menjava med drža- vama še povečala,« je po podpisu dejal predsednik OZS Miha Grah. dualnem sistemu,« je povedal Heinrich Traublinger in do- dal, da prav poklicno izobra- ževanje po dualnem sistemu skupaj z mojstrskimi izpiti za- gotavlja, da imajo na Bavar- skem visoko strokovno uspo- sobljeno delovno silo, ki je sposobna konkurirati na trgu. Posledica tega je nizka stopnja brezposelnosti med mladimi, saj na Bavarskem sega pod 6%, Bavarska in Slovenija ima- ta tudi veliko sorodnih proble- mov; gre za visoke davčne obremenitve in probleme, po- vezane s prenosom lastništva obratovalnic, ki jih bosta obe stanovski organizaciji reševali skupaj. »Ob tradicionalno dobrem sodelovanju z bavarskimi obrtniki velja izpostaviti tudi njihovo finančno pomoč, saj so nam s 3 milijoni DEM po- magali pri razvijanju Info Handy sistema ter izobraževa- nju preko 200 multiplikator- jev za potrebe dualnega siste- ma poklicnega izobraževanja. V OZS želimo svoje članstvo za vstop v EU dobro pripraviti, saj smo prepričani, da je v unijo bolje stopiti leto, dve ali tri kasneje in dobro pripravlje- ni, kot pa na vrat .na nos, za kar se zavzemajo nekateri. Pri tem, dobrih pripravah na vstop v EU, nam lahko veliko pomagajo Bavarci, ki so pri- pravljeni naloge, povezane s Razstavišča 31. MOS je obiskala petčlanska delega- cija kitajskega veleposla- ništva v Sloveniji, v njej so bili prvi sekretar oddelka za ekonomske zadeve Shou Li Wang in svetovalec am- basadorja za ekonomske zadeve Yinxi Zhang s so- progama in sekretar Andrej Dordevič. Kitajski gostje so bili navdušeni nad organi- zacijo sejma kot tudi nad razstavljavci. tem vprašanjem, predstaviti tudi našim ministrom in vla- di,« je piko na i tradicionalno dobrim odnosom med Sloven- ci in Bavarci postavil Miha Grah, predsednik OZS. Uspešna borza Obrtna zbornica Slovenije je letos v sodelovanju z Gorenjem in še nekaterimi drugimi podjetji prvič pred- stavila možnost sodelovanja velikega in malega gospo- darstva ter s tem, po odzivih sodeč, zadela žebljico na glavico. Zato v zbornici že razmišljajo, da bi v prihodnje takšne predstavitve redno vpeljali v sejemski program, pri tem pa želijo, da bi na sejmu sodelovalo še več velikih sistemov, ki bi tako kot letos Gorenje d.d. obrtnikom pokazali, na katerih področjih lahko sodelujejo. Prav MOS je zafadi posebne strukture obiskovalcev in razstavljavcev izvrstna priložnost za uvajanje tovrstne borze, kjer bi se srečevala povpraševanje velikih in ponudba malih. Mnogi obrtniki namreč še ne vedo, da je takšno sodelovanje sploh mogoče in da velike gospodarske družbe za potrebe proizvodnje sedaj uvažajo marsikaj tistega, kar bi lahko naredili tudi domači proizvajalci. Stvari, ki jih ponudi le dobra banka Banka Celje je v okviru MOS za svoje komitente in druge poslovne partnerje pripravila pogovor o aktual- nih temah v poslovnem od- nosu banka - podjetje. Dr. Mojmir Mrak iz ljubljan- ske ekonomske fakultete je govoril o uvajanju evra, dr. Janez Potočnik iz Urada za makroekonomske analize in razvoj o spremembah, ki jih Sloveniji prinaša Evropska unija, Lojzka Podvršnik je go- vorila o sodelovanju malih podjetij s skladom za razvoj malega gospodarstva, dr. Ma- tevž Kovačič iz Banke Celje pa je predstavil elektronsko bančništvo, ki ga je za pravne osebe kot prva v Sloveniji uvedla Banka Celje. »Elektronsko bančništvo po- meni nov način poslovanja z našimi komitenti, saj jim po- slov ni več treba urejati pri bančnih okencih, ampak lah- ko to storijo kar na delovnem mestu preko Interneta,« je po- vedal dr. Matevž Kovačič. »Za sedaj je omogočen vpogled v stanje na tolarskem računu ter prilive, posojila, garancije, akreditive in depozite, naši komitenti si lahko izračunajo obveznosti do banke za dolo- čeno obdobje, kar je zelo po- membno za likvidnost podjet- ja, razporejajo pa lahko tudi devizne prilive.« Sistem elek- tronskega bančništva, ki je zaščiten s posebnimi šiframi, deluje pa s pomočjo pametne kartice, že pol leta poskusno uporablja 30 podjetij in kot pravi Kovačič, so izkušnje ze- lo dobre. Zato bodo še to jesen sistem lahko začeli uporablja- ti prav vsi komitenti - pravne osebe, uvedli pa bodo še nekaj novosti, na primer pošiljanje prošenj za posojila in vpogled v stanje na deviznem računu. 8 GOSPODARSTVO Hmelfarski likof v Žalcu Certifikat ISO 9002 za Hmezad Export-lmporl v Žalcu je bil že drugo leto zapored hmeljarski likof, ki sta ga ob Hmezad Export- Importu pripravila žalsko tu- ristično društvo in podjetniš- ki center z več soorganiza- torji. Čeprav savinjski hme- ljarji z letošnjim pridelkom niso najbolj zadovoljni, pe- stijo pa jih še druge težave, so vseeno veselo proslavili konec obiranja hmelja. Osrednji dogodek likofa je bil v soboto pred zgradbo Hmezada, kjer je zbrane naj- prej pozdravil direktor Hme- zad Export-lmporta Milan Natek, ki je med drugim pove- dal, da je hmeljarstvo tako v svetovnem merilu kot v Slove- niji v krizi. Zaradi tega so se površine občutno zmanjšale povsod po svetu, v Sloveniji pa za 280 hektarjev. »Zmanjšana proizvodnja hmelja v svetu ne bo imela trenutnega vpliva na cene,« je poudaril Natek, »saj se bo letošnji primanjkljaj v proizvodnji lahko nadomestil iz zalog hmeljarskih proizvo- dov, ki jih ima hmeljska trgo- vina. O tem, kakšne bodo Cene za proste količine hmelja, le- tos še ni mogoče napovedati. V največji meri bodo odvisne od dogovora med trgovino in predelavo hmelja. Vsekakor pri letniku 1998 ni računati na bistveno povečanje cen, priča- kujemo pa rahel obrat navz- gor. Prav tako pričakujemo, da bomo letni pridelek uspeli prodati.« O pomenu hmeljarstva je govoril tudi žalski župan Mi- lan Dobnik, ki je poudaril, da mora hmelj tudi v bodoče os- tati vodilna kmetijska kultura v Savinjski dolini, posebno slovesen trenutek pa je bil, ko je mag. Anton Klasinc v ime- nu mednarodnega podjetja BVQI iz Londona podelil Hmezad Export-Importu cer- tifikat ISO 9002. Slovenski hmeljarji vseskozi dajejo velik pomen kakovosti in so zato tudi prejeli številne nagrade ter ime Savinjskega goldinga kot kakovostnega hmelja po- nesli po celem svetu. Hmezad Export-Import je med prvimi hmeljarskimi firmami, je v svoji obrazložitvi dejal mag. Anton Klasinc, ki mu je uspelo Dvodnevni hmeljarski li- kof se je pričel že v petek s prvim hmeljarskim ročk fe- stivalom, sobotni del likofa pa se je pričel popoldan s sprevodom skozi Žalec. Na vozovih so se predstavili hmeljarski starešine in spremljevalke, prikazali so nekatera hmeljarska opravi- la, manjkal ni pivski voz, godba laških pivovarjev, mažoretke. Savinjska konje- nica itd. uredili poslovanje tako, da so zadostili zahtevam standarda ISO 9002. ; T.TAVČAR Mag. Anton Klasinc podeljuje certifikat ISO 9002 direktorju Hmezad Export-Importa Milanu Nateku. Certifikat kakovosti je derektorju Jurmesa Jožetu Šti^l izročil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Mai] Senjur. ISO 9001 za Jurmei Minister za ekonomske od- nose in razvoj dr. Marjan Se- njur je v času Mednarodnega obrtnega sejma v Celju del- niški družbi Jurmes Šentjur uradno podelil certifikat ka- kovosti ISO 9001. Med podobnimi živilskimi podjetji v Sloveniji jih je s certifikatom kakovosti še zelo malo. Podjetje Jurmes ga je dobilo kot drugo med »klasič- nimi« mesarskimi družbami in kot tretje v panogi, kamor sodijo tudi podjetja, ki se uk- varjajo s perutninskim me- som. Presojo obvladovanja ka- kovosti je opravilo mednarod- no podjetje BVQI, projekt v podjetju pa je vodil Rado Tr- žan, ki je poudaril, da so še posebej ponosni, ker so med- narodni standard ISO 9001 do- bili za vse dejavnosti, to je za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, storitveno klanje in proizvodnjo po naročilu kup- cev, za veleprodajo in za pro- dajo v mesnicah. »Pridobitev certifikata potrjuje sodobno organiziranost naše družbe in dokazuje, da smo pripravlj in tudi odločeni za tekmo nje z evropsko konkurenc je še povedal Tržan. Za pri bitev certifikata kakovosti s Jurmesu vložili veliko si kovnega dela, saj je proj trajal kar tri leta, izvedli pa ga z lastno ekipo strokovi kov. V šentjurskem Jurmesu, je bil ustanovljen kot zašel podjetje leta 1991, danes p; zaradi dokapitalizacije ne manj kot polovica podjetja di v rokah zunanjih lastnili je redno zaposlenih 79 del cev. S prodajo mesa in mes: izdelkov na debelo ter s f dajo v šestnajstih mesnicah Celjskem ter v Ljubljani, Mi boru, Kranju in Zasavju ust rijo na leto 3,5 milijarde td jev prometa. Kot je napove direktor podjetja Jože Šti^ bodo kmalu kot prvi v Slove ji poslali na trg sveže pakira meso z rokom uporabnosti deset dni. JANJA INTIH Foto: GREGOR KAl NOVO NA BORZI Trg vrednostnih papirjev^ Piše: DARJA OROŽIM Po izbruhu ruske krize so se tujci začeli umikati z našega trga vrednostnih papirjev. Od- tok tujega kapitala se najbolj odraža pri prodajah delnic Le- ka. Njihov tečaj se iz dneva v dan znižuje. V torek se je tečaj znižal vse do 33.980 SIT za delnico. Razprodaja teh delnic vleče za seboj tudi ostale del- nice. V prvih štirinajstih dneh septembra so čiste prodaje tuj- cev znašale 12 milijonov nemških mark. Nekaj manj kot četrtino delnic so prodaU na neorganiziranem trgu, os- talo pa na Ljubljanski borzi. Največ prometa je bilo v sep- tembru z delnicami Leka in sicer preko 3,4 milijarde SIT, sledijo jim delnice Krke vViši- ni 1,2 milijarde SIT ter delnice Petrola, s katerimi je bilo skle- njenih poslov v višini 1,1 mili- jarde SIT. Med bolj prometne delnice sodijo še delnice Mer- catorja in Luke Koper. Na OTC trgu je bilo največ prometa sklenjenega z delnicami PID Infond Zlat - v višini 317 mili- jonov SIT, delnicami Gorenja v višini 242 milijonov SIT, Gea tovarne olja v višini 156 milijo- nov ter z delnicami Marcate, Loke in Heliosa. V kratkem naj bi bile po besedah direktorja KOD kma- lu prenesene na Klirinško de- potno družbo delniške knjige več PID. Najbolj intenzivno se pripravljajo na prenos NFD in Triglav, pa tudi Kmečka druž- ba za upravljanje. Delnice podjetij, ki so vpisane na KDD , običajno dokaj hitro pridejo tudi na kotacijo na Ljubljanski borzi. Vendar pri PID avtoma- tizma ni, ker morajo pred uvr- stitvijo na prosti trg izdati naj- prej prospekt. Do konca leta naj bi na prostem trgu trgovali z delnicami PID Maksima 1 in 2, ki sta že vpisana v KDD, ter z delnicami skladov Proban- ke. Agencija za trg vrednostnih papirjev je sporočila javnosti, da je 17. septembra letos DZU A Trust iz Velenja izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti uprav- ljanja investicijskih skladov in posebnega dovoljenja za upravljanje pidov. Razlog za odvzem dovoljenja družbi, ki je upravljala PID Trdnjava in PID Trdnjava 1, so bile hujše kršitve določb zakona o inve- sticijskih skladih in družbah za upravljanje in sicer pri na- ložbah investicijskih skladov, prepovedanih poslih in ovira- nju opravljanja nadzora agen- cije. S 7. septembrom so bile uvrščene na prosti trg delnice podjetja Dolina Trgovina d.d. iz Velenja (DVEG). Nosilna dejavnost družbe je trgovina na drobno in na debelo z živi- li. Kapital je sestavljen iz 148.000 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1000 SIT vsaka. Delnice za železarje Od jutri, 25. septembra, do vključno 30. oktobra bo pote- kala interna razdelitev delnic zaposlenim in bivšim zaposle- nim delavcem v družbah Slo- venskih železarn. Sodelovali bodo lahko vsi tisti, tudi upo- kojenci, ki so bili v času od 16. marca 1991 do vključno 21. februarja 1998 v delovnem raz- merju v katerikoU družbi po- slovnega sistema Slovenske že- lezarne. Delnice bodo pridobili na osnovi lastniških certifika- tov ter potrdil o premalo izpla- čanih plačah. Na Celjskem bo- do tri vpisna mesta, in sicer v upravni stavbi in v stavbi CTP v Štorah ter na sedežu podjetja Žična v Celju. Upravičenci bo- do hkrati z vpisovanjem certifi- katov in potrdil podpisovali še dokumente o ustanovitvi druž- be pooblaščenke. Druga skupščina Meje Prihodnji ponedeljek bo druga skupščina šentjurske družbe Meja, na kateri se bodo delničarji dogovorili, na kakšen način bodo porav- nali izgubo iz leta 1997. Last- niki Meje, ki se ukvarja pre- težno s sadjarstvom, so pid Trdnjava z 3 i-odstotnim de- ležem, državna sklada s po 10 odstotki in delavci z 19 odstotki, 30-odstotni delež pa je v rokah SRD. Čalca A Trust lilcvidacija? Agencija za trg z vrednostnimi papirji je družbi za upravljanje A Trust iz Velenja odvzela dovolje- nje za upravljanje investicijskih skladov ter posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščenih in- vesticijskib družb. A Trust sta upravljala pida Trdnjava in Trd- njava 1, razlog za odvzem dovo- ljenja pa je hujše kršenje določb zakona o investicijskih skladih, opravljanje prepovedanih po- slov in oviranje opravljanja nad- zora agencije. Zakon določa, da morata nadzorna sveta obeh pi- dov v treh mesecih skleniti po- godbo z novo družbo za uprav- ljanje,v nasprotnem primeru pa bo agencija sodišču predlagala njuno likvidacijo. Dolgoročno sodelovanje s Čehi Celjska trgovska družba Kovintrade je prejšnji teden v Celju podpisala pogodbo o dolgoročnem poslovnem so- delovanju s češko metalurš- ko veletrgovsko družbo Pero- na. Slovesnega podpisa se je udeležila tudi veleposlanica Češke v Sloveniji Jana Hybaškova. Pogodba pomeni utrditev in razširitev dosedanjega us- pešnega poslovnega sodelo- vanja med družbama Kovin- trade in Ferona, ki se je pri- čelo že pred tremi leti. Tržiš- če v Češki Republiki in tudi sosednji Republiki Slovaški je za Kovintrade zelo pome- mebno, saj ustvari na leto predvsem na češkem trgu blizu 30 milijonov mark pro- meta, v obeh državah pa ima tudi hčerinski podjetji. Od strateškega partnerstva z družbo Ferona, za katero je Kovintrade doslej izvažal iz- delke slovenskih podjetij Acroni Jesenica, Metal Ravne in Alpos Šentjur, si Celjani obetajo predvsem večji pro- dor na slovaško tržišče, pre- ko njih pa bodo povečali tudi uvoz na slovenski trg, zlasti na področju črne metalurgi- je. »Utrditev in razširitev po- slovanja s Ferono je za Ko- vintrade zelo pomembno,« je povedal direktor družbe Du- šan Zorko, »saj gre za zelo uspešno podjetje, ki je ti zelo veliko - je namreč 1 nekajkrat večje od celjs Kovinotehne, poleg tega pokriva veleprodajno tržei z metalurškimi proizvodi Češkem in na slovaškem gu.« Glin IPP na svojem 'M Po petih letih delovanja se je Podjetje za usposabljanj^i zaposlovanje invalidov Glin IPP končno preselilo v lasM prostore. Glin IPP je nastal po razpadu nekdaj enotne! Glina in je bil sprva v rokah takratne Slovenske razvoji družbe. Družba IPP je sprva opravljala le storitve za ostale hčerins* družbe, leta 1994 pa je prevzela program Glinovega obrata^ izdelovanje strešnih oken v Zgornji Polskavi, ki je mora' stečaj. S proizvodnjo so takoj prodrli na nemški trg in n\'e\}^'!. li povsem novo strešno okno ter stranska vhodna vrata. ŠteV^ zaposlednih so v petih letih povečali za več kot polovico (2'' jih je 71, od tega 31 invalidov), obseg proizvodnje in prod^ pa z 90 na dobrih 500 milijonov tolarjev. Izvažajo skoraj četrtine vseh izdelkov. Lani so od Slovenske razvojne družbe odkupili proizvoposodili< šolam in jav- ustanovam, če bodo to ^li. »Prizadevamo si na- mreč, da bi tudi javnost vide- la, kaj vse so ti otroci sposobni narediti. Likovni strokovnjaki pravijo, da je kolonija res ka- kovostna, kar pa opažamo tu- di mi in naši likovni mentor- ji.« Kogar veseli... Pri organizaciji kolonije sodelujeta tudi OŠ Karla De- stovnika-Kajuha iz Šoštanja kot matična šola in pa tu- kajšnja podružnična šola. Les za obdelavo jim vsako leto priskrbita premogovnik in šoštanjska enota Gozdne- ga gospodarstva Nazarje. Dleta in ostalo orodje prine- sejo šole s seboj, v koloniji pa si lahko izposodijo še tež- ka dleta. Kiparijo dan in pol, v ekipah pa so po trije člani iz vsake šole, ki skupaj ali posamezno ustvarjajo kipce. Udeleženci so navadno naj- boljši učenci pri likovni vzgoji ali tisti, ki izrazijo željo po kiparjenju in so na višji predmetni stopnji. Sem prihajajo tudi nekdanji mla- di umetniki, ki so sedaj že študentje oziroma končujejo študij in tukaj obujajo spo- mine na preteklost. »Trudimo se, da otroku ne- kaj damo, da odidejo od nas s prijetnimi spomini in da se tradicija nadaljuje,« je deja- la Kovačeva in obenem opo- zorila na težave pri pridobi- vanju denarja za potrebščine in prehrano. Malo Napotnikovo galerijo so odprli pred tremi leti v prostorih tukajšnjega gostilni- čarja, ki pravi, da galerijo red- no obiskujejo ljudje, ki gredo tod mimo. Odprta je vse dni v letu, uvrščena pa je tudi v projekt Pikin festival, saj si bodo lahko obiskovalci v ok- viru Pikinih izletov poleg Kavčnikove domačije - etno- loškega spomenika - ogledali tudi galerijo. BOJANA JANČIČ KOMENTIRAMO Občinski možje izganjajo kulturo! Da imajo delavci, zaposleni pri Zvezi kulturnih društev Celje, že od začetka minulega tedna svojo pisarno prestav- ljeno kar v dvorano ZKD, v kateri med drugim redno vadi pet pevskih zborov, se je v zadnjih dneh govorilo bolj skrivoma, v glavnem po go- stilnah - na edinem mestu, kjer je bilo mogoče izvedeti tudi razloge za to. Kot smo ugotovili, na ZKD namreč niti sami ne vedo natančno, kaj se z njihovimi prostori dogaja, oziroma, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, saj naj bi le-te celjski župan Jože Zimšek ob- ljubil delovnemu sodišču, ki uraduje v nadstropju nad ZKD na Gregorčičevi ulici 6 v Celju. Kulturniki so se preselili v veliko dvorano, ker so name- ravali prebeliti in obnoviti svojo pisarno. Vendar je na dan, ko naj bi naročeni ple- skarji pričeli z deli, z občine prišel ukaz, naj vsa dela usta- vijo in tako pisarna ZKD sedaj že drugi teden sameva, trije delavci pa kraljujejo v dvorani in se sprašujejo, ali naj si nove prostore najdejo kar sami... Marijana Kolenko, nova di- rektorica ZKD, je bila v petek zjutraj dogovorjena za sesta- nek z županom Zimškom, vendar sestanka ni bilo, ker naj bi bil župan ves dan služ- beno odsoten. Delavcem na ZKD tako niti minuli petek niti ta ponedeljek in torek ni uspelo izvedeti, kaj se dogaja. Ali to pomeni, da bodo izselje- ni iz dosedanjih prostorov, se sprašujejo, odgovora pa ni. »Verjetno tudi zato,« smo neu- radno izvedeli, »ker bi nam morala v skladu z občinskim odlokom nove prostore za pi- sarno najti občina, ki pa tega očitno še ni storila.« Zato so, čeprav so se pred nekaj meseci na ZKD že sami dogovarjali o- pridobitvi takrat pravkar iz- praznjenih prostorov Atrija, ki jih je potem prevzel drug najemnik, sedaj kar malo ra- zočarani; še posebej nad igno- ranco občinskih mož in nad komentarji delavcev sodišča v stilu »Ali preselitev iz pisarne pomeni, da odhajate?« Na ZKD molčijo, ker preprosto ne vedo, kaj naj odgovorijo. Mestna občina Celje bo morala za potrebe ZKD, če bodo hoteli njihove sedanje prostore izprazniti, najti no- ve. Z izgubo dvorane za kul- turne dejavnosti pa bi vsaj pet celjskih pevskih zborov ostalo tudi brez prostora za vaje (mi- mogrede - tudi njim je župan že davno obljubil ustreznejše prostore za delo). Kako bo odločila politika, se še ne ve. Pogled na tri pisalne mize, en računalnik in sta- rinske, bobneče telefone, ki stojijo sredi velike dvorane na Gregorčičevi, daje misliti na marsikaj. Bolj kakor na stanje celjske ljubiteljske kulture na stanje kulture celjskih politi- kov in odnosa, ki ga imajo do nje. Če občinskim možem za lokalno kulturo ne bi bilo tako zelo vseeno, bi se marsikaj že zdavnaj spremenilo. Velike in samevajoče dvorane, ki jih je v Celju vse več, bi mogoče ven- darle prišle v prave roke. Mor- da celo v roke kulturnih delav- cev, klubov in društev; ne pa, da celo krovni občinski orga- nizaciji, ki naj bi kulturne dejavnosti v tem mestu vodila in usklajevala, grozi, da bo kmalu ostala brez svojega uradnega sedeža in pisarne. NINA M. SEDLAR 12 TEMA TEDNA An, ban - kdo bo naš župan? (II.) Lokalne volitve bodo 22. novembra - Nadaljujemo s pregledom kandidatov, ki jih ljudski glas najpogosteje omenja kot bodoče župane Predsednik državnega zbora Janez Po- dobnik je v skladu s svojimi pristojnostmi minuli četrtek za dan volitev županov in občinskih svetnikov določil nedeljo, 22. no- vember. Volilna opravila so po objavi razpi- sa v Uradnem listu začela teči včeraj, v sredo. Čas za vse priprave, vključno z vlaganjem kandidatur, bo letos odmerjen zelo skopo, v občinah pa bodo imeli še toliko več dela, saj bodo sočasno z lokalnimi volitvami v več kot polovici slovenskih občin izvedli tudi volitve v svet četrtne, vaške in krajevne skupnosti. Kandidature za župane in občinske svetnike lahko vlagajo politične stranke ali posamezni- ki, vložene pa morajo biti najmanj poldrugi mesec pred dnevom volitev, kar za letos pome- ni, da bo treba kandidature vložiti v dobrih štirinajstih dneh. V časovni stiski bodo zlasti neodvisni kandidati, saj je ob vložitvi kandida- ture za občinskega svetnika treba predložiti 15, za župana pa 50 podpisov podpore volilnih upravičencev z območja, kjer bo neodvisni kandidiral. Pravila za vlaganje kandidatur ostajajo bolj kot ne nespremenjena, posameznik lahko kan- didira le za eno funkcijo v eni volilni enoti, za sestav občinskih svetov lahko stranke ali posa- mezniki kandidirajo le toliko ljudi, kolikor sedežev ima svet, najmanj 25 dni pred volitva- mi pa morajo liste potrditi volilne komisije. Občinske svetnike bomo v Sloveniji volili na dva načina: v občinah z manjšim številom prebivalcev, kjer imajo do 11-članske občin- ske svete, po večinskem; v večjih občinah pa po proporcionalnem sistemu. Volitve županov bodo povsod izvedene po večinskem sistemu, kar pomeni, da bo v primerih, ko noben kandidat v prvem krogu ne bo dobil večinske podpore tistih, ki bodo šli na volišča, potrebno izvesti še drugi volilni krog. »Stari« župani - novi kandidati Med mogočimi kandidati za župana Rogaš- ke Slatine največkrat omenjajo tri imena. To je sedanji župan mag. Branko Kidrič, ki ni član nobene stranke, na zadnjih volitvah ga je najprej podprla SKD; kandidat LDS naj bi bil predsednik mestne krajevne skupnosti Janez Lorber, kandidat DESUS pa Slavko Sisinger. V občini Rogatec bo skoraj zagotovo kandi- diral sedanji župan Martin Mikolič, ki ni član nobene stranke, je na zadnjih volitvah podprla SKD. V LDS se še niso odločili za protikandida- ta, kar se po vsej verjetnosti letos tudi ne bo zgodilo. S svojim županskim kandidatom bo nastopila SDS, po vsej verjetnosti bo to Leo- pold Šturbej. V občini Kozje bo SLS skoraj zagotovo kandidirala sedanjega župana dr. Boža Soka, LDS pa Jožeta Planinca, direktorja Monta. V krogih blizu SDS ugibajo, če bo njihova kandi- datka Tadeja Lesnika, ki dela na področju medicine. Pod Pohorjem molčijo čeprav tri različne občine, so Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje ohranile mnogo skupnega. Tik pred zdajci - občinski odbori strank se bodo sestali ta in prihodnji teden - o predvidenih kandidatih za župane molčijo kot grob. Izjema je le ponovna kandidatura seda- njega župana v Slovenskih Konjicah Janeza Jazbeca, ki bo menda kandidiral kot neodvisni kandidat, njegovo kandidaturo pa je že podprl občinski odbor LDS in bi jo umaknil samo v primeru, če bi Jazbec nastopil na listi SLS. Mogoče je pričakovati tudi podporo ZLSD, medtem ko bosta verjetno imeli SDS in SKD svoja kandidata, prva Rudija Petana, druga pa Staneta Frima. Kaže, da bosta ponovno kandidirala tudi župan Zreč Jože Košir (izvoljen je bil kot neodvisni kandidat, je pa poslanec LDS v državnem zboru), in Vitanja Slavko Krajnc (nazadnje izvoljen kot kandidat SDS, tokrat pa bo verjetno kandidiral kot neodvisni kandi- dat). Vsa ostala imena, ki so se tudi že pojavila v javnosti, pa so bolj kot ne sad domišljije. Iz tega zelnika sta v Zrečah Maks Brečko, ki je kandidaturo že odločno zanikal, in Stanko Makovec, nekoliko manj iz trte zvito pa naj bi bilo ime, ki tudi kroži - občinski svetnik Boris Podvršnik. Kandidati na svojem v novi občini Dobrna kroži neuradno med krajani več kot deset imen oseb, ki naj bi postale prvi župan nove občine. Kot najresnejši kandidat se omenja predsednik KS Dobrna Martin Brecl (SLS), ki ga bodo verjetno podprli tudi člani SDS. Omenjena so tudi imena Primo- ža Rošerja (SKD), Irene Artnak (ravnateljica Zavoda za usposabljanje mladine), Štefana Pohajača in še nekaterih drugih, vsi pa seveda povsem neuradno. V občini Štore se kot možni kandidati za župana pojavljajo predsednik PGD Štore Ivan Kumberger (Združena lista), Ivan Jurkošek (LDS), Zdenka Lokvič, zaposlena na sodišču v Celju, ki naj bi bila kandidatka SLS in še nekateri drugi, ponovno pa bo kandidiral seda- nji župan in poslanec Franc Jazbec. V občini Vojnik je odbor SKD že potrdil vnovično kandidaturo sedanjega župana Bena Podergajsa. SLS pripravlja Marjana Kovača, ostali pa se bodo odločili v naslednjih dneh, ko bo treba oddati kandidature. Zgornjesavinjska imena v Mozirju je položaj jasen ali pa zelo nego- tov. Ker imajo ženske prednost, naj omenimo, da se bo kot kandidatka mogoče pojavila Mojca Finkšt, podjetnica in predsednica turističnega društva Mozirje, ki je menda že pred časom zbirala potrebne podpise. Med imeni najdemo tudi Jožeta Kramerja (SDS), tajnika občinej hkrati predsednika Krajevne skupnosti R^j ca. Treba je vedeti, da v Mozirju domuj Franjo Bartolac, ki je na strankarski ijj precej višje kot Kramer, in občasno jej ulicah slišati tudi njegovo ime. Verjetj bodo tudi v LDS nekako primaknili lonček volitvam, med kandidatkami se omenj Zdravka Hriberšek-Ladinek, med drugj vodja protokola v občini. Nikjer ni rečeni da svojega kandidata ne bi našli tudi Prihoi čani in še kdo, toda vsa ugibanja se verjet] začnejo in končajo pri enem - pri tem, kal je na želje SLS odgovoril sedanji županj poslanec Jakob Presečnik. Govorice, daj (kljub zatrjevanju, da ne bo več kandidira popustil strankarskemu pritisku in pristali kandidaturo, so vse glasnejše. Če bo teij tako (SLS je imela »v igri« še Lojzeta Plazj ka, bivšega zelo priljubljenega direktor zadruge Mozirje), pa nekateri že napovedi jejo končen izid volilne bitke. Za druge občine Zgornje Savinjske in Z drečke doline je značilno, da vsi štirje žup ni in županja želijo ostati na položaju. I Ljubnem je tako Anka Rakun kot edina; vložila uradno kandidaturo (za razliko c prejšnjih volitev bo nastopila brez političn ga ozadja), najbolj nevaren tekmec v boju; naklonjenost občanov pa naj bi bil predse nik občinskega sveta Stanko Zagožen. V Gornjem Gradu se mogoče spet obe dvoboj med županom Tonetom Rifljem kulturnikom Edijem Mavričem, v Nazarja pa bi županu Ivanu Purnatu (naj spomnim da je premočno zmagal v akciji NT Ko| želite za župana) menda lahko edini konk riral predsednik krajevne skupnosti Mal Pečovnik. V Lučah naj bi se ob županu poslancu Mirku Zamerniku za naklonjeno občanov potegoval Jože Breznik. Župansl volitve bodo prvič tudi v novi občini Solč va, kjer o kandidaturi menda razmišlja G sti Lenar, včasih pa tudi Vojko Klemenšek, Skrivnostni Radecani v občini Radeče o kandidatih za župani vedno le šepetajo, omenjajo pa samo ( imeni - sedanjega župana Janeza Zahrastni in prokurista v radeški papirnici Ludvil Sotlarja. Zahrastnik se sicer ponovne kad dature zaradi zdravstvenih razlogov otep vendar v njegovi stranki (Zvezi za napredf Radeč) resno računajo nanj. Ludvik SotJJ ki je bil prav tako kot Zahrastnik dolga 1^ redno zaposlen v Radeče Papirju, potem! nekaj časa bil na svojem, dokler ga ni zop vzel nazaj sedanji direktor Janez Lampič.H bi kandidiral kot neodvisni kandidat, podB le pa naj bi ga vse desne stranke. I Celje-dober dan! Županski kandidat SDS Janez Črnej si želi, da bi živeli v razmerah, ko bi si z veseljem zaželeli: »Dober dan!« v Pohorski koči na sejmiš- ču 31. MOS so v petek člani MO SDS Celje uradno napo- vedali kandidaturo Janeza Črneja, 63-letnega upokoje- nega živinozdravnika, za župana Mestne občine Celje. Na predstavitvi je sodeloval tudi predsednik stranke Ja- nez Janša, ki je poudaril, da bodo v večini slovenskih ob- čin za župansko funkcijo kandidirali s svojimi člani, drugod bodo podprli kandi- date iz vrst strank slovenske pomladi, nekaj pa je tudi primerov, ko bo SDS podprla neodvisne kandidate. Za predstavitev županske kandidature Janeza Crneja na sejmišču so se po Janševih besedah odločili zato, ker žu- panski kandidat sodi med ljudi, prejšnji teden pa bi v Celju težko našli kakšen prostor, kjer je bila zbrana množica številč- nejša kot prav na sejmu. O Čr- neju je dejal, da ga pozna in ceni iz časov slovenskega osamosva- janja, ko sta v prvem sklicu parlamenta kot soposlanca de- lila Demosove klopi, Črnej pa je bil na listi Demosa prepričlji- vo izvoljen z visokim deležem glasov (na volitvah po večin- skem sistemu je v 1. krogu med sedmimi kandidati prejel 27, v drugem krogu pa 75-odstotno podporo). »V tisti čas sodijo Crnejeva prizadevanja za reše- vanje ekoloških vprašanj ter zavzemanje za gospodarske re- forme, ki ne smejo biti zgolj dobičkonosne, ampak zasnova- ne na socialdemokratskih vred- notah,« je še dejal. Janez Črnej, 63-letni upoko- jeni živinozdravnik, od leta 1962 tudi lovec, je Celjanom ob svoji uspešni poklicni ka- rieri poznan še po delu v Društvo za varstvo okolja Celje, ki mu je predsedoval 9 let. Politično pot je začel leta 1989, po poslanskem manda- tu pa zdaj svoje delo aktivno nadaljuje v društvu Demos, kjer je tudi predsednik nad- zornega odbora, od lani je član vladne komisije za po- pravo krivic, v Celju pa kot mestni svetnik deluje v šte- vilnih komisijah. Črnej je v predstavitvi svo- jega programa poudaril, da je trenutno stanje v Celju kritično, posledice propada številnih podjetij pa se kaže- jo v socialni ogroženosti lju- di. »V Celju kar za 40 odstot- kov prebivalcev skrbi Center za socialno delo, 4.000 Ce- ljanov se bori z revščino, saj prejemajo kot edini vir pre- življanja komaj 13.000 to- larjev mesečno,« je poudaril in nadaljeval: »Sedanjo ne- domišljeno in lahkoživo vo- denje občinskega gospodars- tva je potrebno v interesu vseh občanov, ne glede na njihovo politično usmeritev, spremeniti in zagotoviti za- suk k normalnim razmeram. Če zasuka ne bo, bo Celje ob dosedanjih trendih postalo slovensko mesto z največ ne- zaposlenimi, najmanjšim bruto produktom, z najmanj vrednim stanovanjskim skla- dom - skratka mesto, ki se ga Kandidaturo Janeza Črneja za župana Mestne občine Ce- lje podpira tudi Civilna inicia- tiva Celje. Tajnik društva Ivo Jakop je med drugim pouda- ril, da bi lahko v mestu veliko napak, ki so bile storjene do- slej, hitro popravili. Prav na to temo bodo v prihodnjih ted- nih v okviru Civilne iniciative pripravili tudi okroglo mizo, k njej pa za sogovornika po- vabili zdajšnjega župana Jo- žeta Zimska. bo zaradi razkroja ognil vsak resen investitor in obiskova- lec.« Črnej poudarja, da je zato treba normalizirati gospodar- ske razmere, izpeljati dejan- ski prenos državnih in paradr- žavnih institucij, ki po predpi- sih sodijo v Celje (zlasti Dars), poživiti razvojno dejavnost, normalizirati komunalno or- ganiziranost ter cene spraviti na raven, kakršno poznajo us- pešne občine, in urediti neu- rejene prometne razmere na osi sever-jug. mmm ivANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATlČ Celjska SLS za Bojana Srota Na torkovem večernem upravnem odboru celjske in vojniške podružnice SLS so za svojega županskega kan- didata v Mestni občini Celje potrdili Bojana Šrota, 38-let- nega odvetnika z uveljavlje- no odvetniško pisarno v Ce- lju, ki bo do 1. oktobra še opravljal delo državnega se- kretarja v ministrstvu za pravosodje. V celjski in vojniški podruž- nici SLS so spomladi, kot dru- gi v Mestni občini Celje, v sodelovanju s celjskim odbo- rom ZLSD uradno objavili skupno kandidaturo za župana - odločili so se za Mira Terbovca. Po besedah predsednika po- družnice Petra Vriska, je Ter- bovc zaradi osebnih razlogov odstopil od kandidature, v stranki pa so se odločili, da za županske volitve nastopijo z drugim kandidatom, z Boja- nom Šrotom. Uradno predstavitev kandi- data bodo pripravili v prihod- njih dneh, do takrat pa bodo razrešili tudi odprte odnose s celjskim odborom ZLSD. Kot je napovedal Vrisk, bo spoiH* di sklenjeno partnerstvo verjf^ no prekinjeno, saj gre za nove; kandidata SLS, v Združeni li- pa so - ne glede na to, da je tu' Terbovc član SLS, med mo^ mi kandidati za celjskega žup* na prav Terbovca postaviliJj prvo mesto. 1. STAMEJ^'! Celjska SKD za prof. Lorgerjci Na včerajšnji no.vinarski konferenci je celjski odb"' SKD predstavil prof. Stanka Lorgerja kot svojega župa" skega kandidata. Stanko Lorger, zadnje leto upokojeni profesor m^^^ matike, je od leta 1996 častni občan Celja. Med ljudmi je zlasti poznan po svoji atletski karieri, saj je bil m^j drugim tudi večkratni udeleženec olimpijskih iger. predstavitvi svojega županskega kandidata pa so na no^'' narski konferenci spregovorili tudi o aktualnih razmer'', v Mestni občini Celje. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Trina jstici za srečo V Dobju pri Planini se rojeva muzej na prostem y občini Dobje pri Planini ,j danes težko našteli deset s ^l^nio kritih hiš ter moj- jtrov, ki znajo poskrbeti za njihovo kritino. Zato si do- ^3^e turistično društvo (ozjanska domačija priza- Ijva ustvariti muzej na pro- stem- 'oruštvo je začelo z delom ifed slabim letom, vse po- sebne papirje pa mu je uspelo brati letos spomladi. Že v gienu društva se razkriva nje- lov temeljni cilj, ustvarjanje ljuzeja na prostem-skansna. furistično društvo ima na raz- polago dve s slamo kriti do- mačiji v Repušu in Ravnem obe s hišnima številkama 3], ki ju loči le približno sto oetrov razdalje. Njihov last- lik je bližnji sosed Guček, lan turističnega društva, ki je lešč izdelovanja škopov ter lokrivanja s slamnato kritino. Obe prazni domačiji sta pomeniško zaščiteni. Pred- ednik turističnega društva lojan Guček je povedal, da si a njihovo rešitev prizadeva tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tako jim je zavod pomagal pri pri- dobivanju tehnične dokumen- tacije, nakar se je turistično društvo v začetku septembra prijavilo na razpis ministrs- tva za kulturo. Gre za prido- bivanje sredstev, s katerimi bi radi rešili obe slamnati lepo- tici. Prav tako računajo na denar iz proračuna nove do- bovske občine, na lastnikov delež, na morebitne sponzor- je ter prostovoljno delo kra- janov. Predsednik Guček je pove- dal, da nameravajo posebej povezati vse dobovske izde- lovalce skopa ter tiste, ki zna- jo pokrivati s slamo. Ustvariti nameravajo celo lastno bla- govno znamko. Računajo, da bi v eni od obeh obnovljenih hiš vse to znanje prenašali na mlade. V Dobju poznajo po- dobni primer iz Prekmurja, kjer so se slamokrovstva lo- tili v okviru javnih del. V črni kuhinji obnovljene hiše bi za obiskovalce pripravlja- li tudi različne dobrote iz krušne peči. Dobljani se zavedajo, da imajo premalo delovnih mest, obenem pa precej možnosti na turističnem po- Jutri, v petek, 25. septem- bra (po 18. uri), pripravlja TD Dobje prve Vaške igre. V šaljivih kmečkih igrah se bodo pomerile ekipe Kalob- ja, Planine, Šentvida in Dob- ja. Nastopila bosta domači oktet Grič in moški zbor Vi- jolice, zvezda večera pa bo Irena Vrčkovnik in njen Happy band. Po različnih presenečenjih bo opolnoči ognjemet, dročju. V tej okolici je kar nekaj zanimivosti, vendar bi morali vse skupaj povezati. Imajo dve gostilni, možnosti za lov in ribolov turizem ter ureditev turističnih kmetij. Med uvodnimi načrti sta ure- ditev pozdravnih napisov pred krajem ter kažipotov v različne vasi. Takoj se name- ravajo lotiti še odstranjevanja številnih divjih odlagališč, ki kazijo podobo lepega kraja. BRANE JERANKO Med najstarejšimi v Sloveniji Najstarejše gasilsko društvo v Savinjski dolini je industrijsko gasilsko društvo Tek- stilne tovarne Prebold. Ustanovljeno je bilo leta 1873, potem, ko je bila obnovljena tovarna, ki jo je leta 1866 požar skoraj popolnoma uničil. Tekstilna tovarna Pre- bold je tudi med redkimi podjetji, ki so kljub gospodarskim težavam ohranili svoje gasil- sko društvo. Društvo je svojo 125-Ietnico proslavilo v soboto dopoldne. Slovesnost se je začela s povorko gasilcev sektorja Prebold, na čelu pa je bila godba TT Prebold. Pred tovarno je bila slovesnost, na kateri je direktor podjetja in častni član društva Vinko Žohar razvil nov prapor, na katerega so pripeli tri spominske trakove. O preteklosti društva je spregovoril predsednik Rajko Cokan (na sliki med govorom). Zatem je spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ery, ki je poudaril pomen gasilskih enot v industriji, česar bi se morali zavedati tudi država in lastniki podjetij in kljub težkemu gospodarskemu polo- žaju spodbujati k njihovi organizaciji. Čestital je gasilcem tekstilne tovarne, ki so med najsta- rejšimi v Sloveniji in se zahvalil vodstvu tovar- ne, da je ohranilo društvo vse do danes. Na slovesnosti so spregovorili še predsednik Gasilske zveze Žalec Vinko Debelak, župan občine Žalec Milan Dobnik, predsednik Kra- jevne skupnosti Prebold Marjan Žohar in gene- ralni direktor TT Prebold Vinko Debelak. T. TAVČAR Bogastvo prireditev za praznik Krajevna skupnost Polze- 1 praznuje svoj praznik 2. iklobra v spomin na prve jlce, Polzelane, ustreljene eta 1942 v Mariboru. Prireditve se bodo pričele v oboto, 29. septembra, s tur- nirjem v namiznem tenisu in medrevirnim strelskim tek- movanjem za pokal Mirka Cajnka, nadaljevalo se bo na- slednji dan z dnevom odprtih vrat lovskega doma, kjer bodo poskrbeli za zabavo s tekmo- vanjem in srečolovom. V četr- tek, 1. oktobra, bo sveta maša za vse polzelske žrtve vojnega in povojnega nasilja v župnij- ski cerkvi na Polzeli, nasled- nji dan bo spominska kultur- na prireditev ob krajevnem prazniku ter srečanje borcev in udeležencev NOB KO Pol- zela, 3. oktobra bo prvenstvo Polzele v tenisu, košarkarski turnir trojk, likovna kolonija prijateljstva in mali nogo- met. V nedeljo, 4. oktobra, bo tekmovanje trojk v odboj- ki, prikaz agilytija in šolanja psov, v torek, 6. oktobra, bo okrogla miza o rabi imena Polzela, Polzeljani in Polze- lani, 9. oktobra bodo odprli razstavo likovnih del, nasled- nji dan bodo romali po cerk- vah sv. Marjete na Gorenj- skem in v nedeljo, 11. okto- bra, zaključili s srečanjem bolnih in ostarelih v župnij- ski cerkvi, ki ga bodo nada- ljevali s srečanjem starejših krajanov v salonu gostilne Ci- zej. T.TAVČAR Na Polzeli 190 krvodajalcev J^dnja, osma od enajstih načrtovanih krvodajalskih akcij v U^.^^i občini, je bila na Polzeli. Že po tradiciji je tukaj udeležba jj^^^evilčnejša in tudi tokrat je prišlo na odvzem krvi 190 ^ odajalcev, skupaj pa jih je bilo v vseh osmih akcijah 1285. Pfj^^dnja akcija bo 5. novembra v Šempetru, 26. novembra bo v °oldu in zadnja letos 18. decembra v Žalcu. T. TAVČAR Nevarna magisiralka V Rogatcu so v ponedeljek začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo pločnika ob ma- gistralni cesti. Gre za 1,5 ki- lometra dolg pločnik v Bre- zovec, v slatinski smeri. Z gradnjo nekoliko zamuja- jo, saj je moral izvajalec čaka- ti na soglasje prometnega mi- nistrstva za delno zaporo ma- gistralke proti mejnemu pre- hodu. Z deli bodo zaključili sredi novembra. Okvirna vrednost naložbe je 37 milijo- nov tolarjev, pri čemer bodo blizu 20 milijonov plačali iz občinske blagajne, preosta- nek pa ministrstvo za promet in zveze. Hkrati bodo zgradili javno razsvetljavo, za kar bo občina plačala 6 milijonov to- larjev. V Rogatcu so lani ob magi- stralki zgradili že 1,4 kilome- tra pločnika proti tovarni Em- kor. BJ Nagradna igra Banke Celje V soboto, 19. septembra je bilo žrebanje nagrajencev nagradne igre, ki jo je na MOS organizirala Banka Celje. Izmed 25 tisoč prejetih odgovorov so izžrebali tri. 1. nagrado, denarnico s 50.000, tolarji, je prejela Danijela Skomina iz Celja, 2. nagrado, denarnico s 30.000 tolarji, je dobila Špela Jereb iz Žalca, 3. nagrado, denarnico z 10.000 tolarji, pa Sergeja Šivak iz Celja. PP Zlato listje za Zreče V letošnji akciji 'Riristična porota bralcev Dela bo prejelo Zlati list letovišče Zreče-Rogla ter enega od Zele- nih listov Atomske toplice, ki so se uvrstile na 2. mesto. Med sedem let staro akcijo je letovišče Zreče-Rogla prejelo najvišje priznanje že predlani, v Atomskih topUcah pa so se »zlata« vesehli celo trikrat. V Atomskih toplicah so prejeli zlati ali zeleni list doslej vsako leto. Sicer pa so v uredništvu Dela prejeli letos 25 tisoč kuponov. V sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije so v akciji Turistična porota izbrali tudi »naj« turistično osebnost leta. Na 1. mesto se je uvrstil direktor Unior Turizma Zreče Maks Brečko ter na 4. vodja fiziotera- pije zreških term Bojan Tanjšek. Med desetimi najvišje uvrščenimi turističnimi kraji ter desetimi turističnimi osebnostmi ni drugih imen iz naše regije. BJ ^^PLANINSKIKOTICEKJ v prvi polovici oktobra na tri pohode Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra, na pohod po Samoborski planinski poti. Na pot se bodo podali v soboto ob 6. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji. V soboto, 10. oktobra, bodo odšli na V. Brodarjev pohod na Obli kamen. Že naslednji dan, v nedeljo, 11. oktobra, pa še na pohod po Andraški poti. Na oba pohoda se bodo ob 7. uri zjutraj odpeljali s parkirišča na Glaziji. MM 14 NASI KRAJI IN UUDJE Po poteh pecovniških rudarjev Peti pohod no Svetino v spomin na rudarje iz pecovniškega rudnika bb prazniku Krajevne skupnosti Pod gradom se je okoli 70 pohodnikov poda- lo po poteh pecovniških rudarjev preko Bojanskega grabna na Svetino, s čimer so obudili spomin na medvojne dogod- ke, ko se je 16. septembra 1944 skupina 126 rudarjev množično in organizirano pridružila partizanom. Udeleženci pohoda so se zbrali ob 8. uri pri starem rudniku v Pečovniku pri spominskem obeležju, kjer so zanje pri- pravili tudi krajši kulturni program. Po- hod je organiziralo Moško pevsko druš- tvo Pod gradom v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Pod gradom. Planinsko sekci- jo Celje, Ojstrico, Sekcijo Pod gradom in Gasilskim društvom Zagrad-Pečovnik. Nekoč je v rudniku delalo približno štiristo delavcev iz zaselkov te krajevne skupnosti, Svetine, bližnje in daljne oko- lice, pa tudi iz Celja. Območje je začelo rasti, ustanovljena je bila šola, vrtec, Dom krajanov in drugo. Z zaprtjem rudnika so se končala mnoga hotenja, za sabo pa je zapustil bogato sled vsega, kar je skozi čas nastajalo in nastaja še danes. Pohod je zatorej v spomin vsemu, kar je ustvarila knapovska zavest, v spomin na enotnost, tovarištvo in strpnost, od koder naj bi znova zrasla vizija ustvarjalnosti za tukaj živeče krajane in prihodnje generacije. Nekdanji rudar Franc Draksler je v svojem življenjepisu o delu v rudniku opisal tisti dan, ko so leta 1944 prišli ponje partizani in jih odpeljali v gozdove. Po desetih dneh so prišli preko Save med Sevnico in Blanco na Dolenjsko, od koder so izgnali Italijane, naslednji dan pa so jih že zajeli Nemci in jih v dveh živinskih vagonih odpeljali v avstrijski rudnik Kef- lach. V nadaljevanju piše: »Prav lahko si mislite, kako mi je bilo, ko je vlak 2Z septembra drvel z ubogimi >banditi< skozi Tremerje, mimo moje hiše neznano kam. V Tremerjih sem videl, kako lepo je sijala lučka skozi okno moje hiše. Niti iskrice upanja ni bilo v meni, da bom še kdaj videl mojo hišo, ljube otročiče in ženko... Ko sem se pripeljal iz Avstrije... mi je srce pelo in vriskalo, ko sem iz Celja korakal proti Tremarjem domov. Najraje bi se vrgel na zemljo in jo ljubeče poljubil, kot vredni sin svojo mamo, ki me je rodila. Dozdevalo se mi je, da sem najsrečnejši človek pod našim soncem.« V okviru krajevnega praznika je bilo v torek, 22. septembra, tudi srečanje starej- ših krajanov v Dvorani krajanov v Zagradu. mmmmmmmmmmm bojana jančič Aspiratorja za nego in oživljanje otrok sta predstojnici otri kega oddelka dr AniMeštrovič (na sredini) predala Danica Cveto Kavka iz podjetja Kac. Aspirator za otroški oddelek v času 31. Mednarodnega obrtnega sejma je celjsko podjetje Kac podarilo otroš- kemu oddelku Splošne bol- nišnice Celje dva vakuum- ska aspiratorja za nego in oživljanje otrok v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Denar so zbrali z dobrodelno akcijo, ki je trajala od začetka sep- tembra. »Naše podjetje že vrsto let sodeluje s celjsko bolnišnico, zato še toliko bolj vemo, da jim vsak podarjeni aparat še kako prav pride,« je ob preda- ji aspiratorjev povedala Dani- ca Kavka, pomočnica direk- torja podjetja Kac. »Želeli smo pridobiti čim več donatorjev, vendar smo na začetku nale- teli na nekoliko slabši odziv. K sreči je akcija bolje stekla v času sejma, ko so se nam po- leg našega poslovnega part- nerja, podjetja Knauf, pridru- žili še drugi sponzorji. Zbrali smo toliko denarja, da smo poleg dveh aparatov lahko ku- pili še nekaj igrač, ki jih bo prav tako dobil otroški od lek. Če bomo rešili samo ( otroško življenje, bo naš t poplačan.« V celjski bolnišnici s imajo aspiratorje za n otrok z dihalnimi težava vendar so aparature zastar Zato so darila še toliko I veseli, je povedala predsto ca otroškega oddelka dr. I Meštrovič, in poudarila, d bilo lepo, če bi takšna dol delna akcija v času obrtn sejma v Celju postala tradi nalna. Poleg podjetij Kac in Kn so denar za aspiratorje in ij če darovali še: ljubljar podjetji Kalcer in Rofix, grad iz Velenja, Celjski se d.d.. Urarstvo Trglavčnik, vinplast Javornik, Avtocei Košak, Kevvin (vsi iz Cel podjetji Elektrobum Seli^ Alpos Meding iz Šentjurja podjetje Aluk, medijsko p akcijo podprl Radio Fanta! JANJA INTIF Foto: GREGOR KA Srednjeveški večer v Celju Po uspelem obujanju spominov in oživljanju duha sred- njeveškega dne konec avgusta na Starem gradu, v Turistič- nem društvu Celje pripravljajo v soboto med 16. in 21. uro še srednjeveški večer. V soju bakel bo ponovno oživela Aronova srednjeveška tržnica, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi Audaxove viteške boje, srednjeveške plese in običaje. In da domov ne bi odšli praznih želodcev, bodo organizatorji poskrbeli tudi za ponudbo srednjeveške hrane in pijače. IS Aerobika ludi za moške Za odrasle, tako ženske kot moške, pripravljajo v Ple- snem forumu Celje že vrsto let rekreativne tečaje aerobi- ke. Vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič-Erjavec daje v rekreativnih tečajih aerobike poudarek na stretching aerobiko, pretegovanje posameznih delov telesa in raztegovanje mišic, kar daje telesu občutek gibčnosti in lahkotnosti. Primerni so zlasti za srednjo generacijo, tako žensk kot moških, ki želijo izboljšati svoje počutje in z zmerno ter redno vadbo okrepiti svoje telo. Začetek vadbe bo v torek, 6. oktobra ob 20.30 uri, v veliki dvorani Centra interesnih dejavnosti v Celju, prijave s podrob- nejšimi informacijami pa lahko vsi zainteresirani dobijo po telefonu 413-125 med 14. in 16. uro ali pa vsak dan v dvorani CID med 17. in 19. uro. IS Povorka na šoštanjskem trgu v soboto, 26. septembra, bo na Trgu svobode v Šoštanju osrednja proslava ob občinskem prazniku, na kateri se bodo v povorki predstavili kulturniki, društva in krajevne skupnosti. Nastopili bodo Pihalni orkester Zarja, mažoretke, združeni .šolski in cerkveni otroški zbori, mešani pevski zbor Svoboda, strašna Jožeta, Irena Polko, Robert Goličnik in klub frajtonarjev ter Slovensko ljudsko gledahšče Celje. K.L. Adriatic v novih prostorih Jutri, 25. septembra ob 13. uri, bo Poslovna enota Celje Zavarovalne družbe Adriatic d.d. odprla nove poslovne prostore v Velenju. Poslovalnica v Velenju se bo preselila na Rudarsko ulico, v popolnoma prenovljen Hotel Paka. K.L. v pričakovanju biologov V Društvu učiteljev biologije Slovenije, ki povezuje učite- lje v osnovnih in srednjih šolah, se pripravljajo na 4. kongres učiteljev tega predmeta. Kongres bo od 23. do 25. oktobra v Rogaški Slatini. Vodilna tema kongresa, ki bo prvič na Štajerskem, so aplikacije biološkega znanja. V Rogaško Slatino, kjer pričaku- jejo blizu dvesto udeležencev, so povabili učitelje ter razisko- valce v razvojnih laboratorijih iz vse Slovenije. Kongres pripravljajo brez pomoči državnih ustanov, zato so zaprosili za denarno in materialno pomoč. V okviru kongresa bodo izdali tudi zbornik. Predsednik organizacijskega odbora kon- gresa je Bojan Kmecl, učitelj biologije in kemije na III. osnovni šoli v Celju. Društvo učiteljev biologije je bilo ustanovljeno leta 1991 ter povezuje več kot tristo članov. BJ Golf, tenis in jahanje za vse v sodelovanju s Športno unijo Slovenije in revijo FIT pripravljajo v Rogaški Slatini 3. in 4. oktobra dneve odprtih vrat, na katerih se bo lahko vsak poskusil v igranju golfa in tenisa ter v ježi konja. Organizatorji športnega vikenda, namenjenega predvsem re- kreativcem, so Golf Jelšingrad, Športni center Rogaška in Konjeniški center Žerak iz Rogatca. Obiskovalci se bodo lahko vključili v kratek tečaj golfa in se nato pomerili še v mini turnirju, lahko bodo sodelovali na teniškem turnirju, streljali z lokom ali pa se preizkusili v ježi konja. Za en dan športnih užitkov bo treba plačati 3 tisoč tolarjev, cena pa vključuje tudi izposojo opreme za golf, pijačo in prigrizek ter vožnjo s turističnim vlakcem iz Rogaške Slatine do konjeniškega centra v Rogatcu. Športni vikend se bo oba dneva pričel ob 10. uri, udeležen- ci pa se bodo najprej morali oglasiti na osrednjem mestu, ki bo v zdraviliškem parku. Prijave sprejemajo tudi v Golf centru Rogaška, ki želi prav z dnevi odprtih vrat pokazati, da golf ni samo za premožne, ampak je prijetna rekreacija za vsakogar in za vsak žep. JI Zdravje je vrednota v nedeljo se je okoli dvaj- set pohodnikov udeležilo pohoda na Celjsko kočo, ki sta ga organizirala Planin- sko društvo Celje in Projekt- na pisarna Celje Zdravo me- sto v okviru meseca športa in rekreacije. Organizirana skupina je krenila na pot ob 9. uri izpred Gasilskega doma v Pečovni- ku, ostali pa so šli prosto po poti pod Grmado, čez Grma- do, čez Vipoto, Hudičev gra- ben in drugod. Ob 11.30 so se začele številne športne dejav- nosti, na katerih so se lahko pohodniki pomerili in poka- zali še druge svoje spretno- sti. Udeleženci so lahko stre- ljali s fračo, z zračno puško, hodili s hoduljami, skakali v vreči in se urili v vezanju planinskih vozlov. Sodelova- la je tudi zdravniška ekipa, ki je posameznikom, ki so to želeli, izmerila utrip oziroma pritisk. »Gre za to, da krajanom za- gotovimo gibanje v naravi ter preventivo za zdravje in do- bro počutje,« je povedal nosi- lec projekta Franc Smodiš iz Planinskega društva Celje. Le- tošnji pohod je že šesti po vrsti in ljudje naj bi se ga vsako leto radi udeleževali - tako najmlajši kot tudi tisti nekoliko starejši. Med letoš- njimi udeleženci pohoda je bil najmlajši star tri, najstarej- ši pa kar 83 let. Sicer pa bo v tem mesecu še nekaj takih športnih sre- čanj. V soboto, 26. septem- bra, bo v Velenju zaključni olimpijski tek Slovenija teče, dan kasneje pa Društvo ma- ratoncev in pohodnikov pri- pravlja 10-kilometrski pohod iz Podgrada v Celju do Šen- truperta nad Laškim. To bo pohod in tek, ki se ga lahko udeležijo vsi pohodniki. Ena- ko velja tudi za 35-kilometr- ski pohod do Kalobja in nazaj v prvi polovici oktobra. B. JANČIČ NASI KRAJI IN UUDJE 15 Veselo v Vojniku Q\)C\n^ Vojnik tudi letos v okviru praznovanja občinskega ^jiika organizira številne prireditve, ki se bodo začele j"^^^, v četrtek, s turnirjem osnovnošolcev v košarki na Ltnem igrišču OŠ Vojnik in zaključile v nedeljo, 4. oktobra. 'g^l jutri do srede se bodo zvrstili še številni dogodki, med ^^jgini medobčinski športni turnir, ki bo v soboto ob 8. uri na Iskem igrišču, mladinske delavnice, spominski državni turnir ^ pokal Shotokana Slovenije ter otvoritvi cest Socka-Vrba in janc. otvoritev razstave Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlausa p]^^ninski sobi Vojnik ob 18. uri in drugo. \/nedeljo, 27. septembra, bo ob 15. uri otvoritev kulinarične ,2Stave Spominek Občine Vojnik 1998 na turistični kmetiji Pfšek, kjer bo sodelovalo okrog 15 razstavljavcev, za obisko- ^[(-e pa so pripravili tudi kulturni program ter podelitev ji2n,inj. Razstava bo trajala do vključno srede, 30. septembra. jVajinlajši bodo lahko v ponedeljek ob 10. uri pričeli s laiijem na asfaltno površino pred vrtcem Mavrica, ob 16. uri J bo otvoritev razstave Stare razglednice, ki jo Občina Vojnik fjfeja v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Celja v jfavstvenem domu Vojnik. B. JANČIČ Med prijatelji Rdečega križa v četrtek, 17. septembra, je bilo v Jerneju srečanje, ki ga je riredila krajevna organizacija Rdečega križa Jernej. Na ečanju se je zbralo skoraj sedemdeset ljudi. Na volilnem občnem zboru krajevne organizacije so za [edsednika ponovno izvolili Aleša Capla. Poročali so tudi o jsedanjem delu in načrtih za naprej. Sledil je prijetnejši del ečanja, na katerega so povabili tudi starejše sokrajane. Poz- avili so jih domači šolarji, zapeli pevci iz Tepanja, spregovoril predsednik krajevne skupnosti Štefan Trunkl, zbrane pa sta ozdravila še predsednica krajevne organizacije Žiče - Draža IS Martina Pilpaher in sekretarka območnega združenja Rde- ča križa Slovenske Konjice Marta Šmalc. BP kolo - simbol trajnostnega prometa ) četrtek, 24. septembra, bo v knjižnici Gimnazije Celje Center odprtje razstave Kolo - simbol trajnostnega pro- eta, ki jo organizira projektna pisarna Celje zdravo iesto v sodelovanju s knjižnico in Mariborsko kolesarsko režo. Po odprtju razstave bo še okrogla miza, s katero želijo organiza- I opozoriti, da kolo ni le prevozno sredstvo, ampak tudi način fljenja. Uporaba koles v Celju bi močno prispevala k zmanjšanju leče, hrupa in izpušnih plinov v celjskem zraku. Seveda pa bi za ^kolesarjev potrebovali tudi več kolesarskih stez. Uvodno predavanje bo imel Boris Keuc iz Mariborske kolesar- je mreže. PP Življenju damo dom Pred vzorčno hišo Lumar na MOS, kjer so letos pripra- vili več zanimivosti za obi- skovalce, so zadnji dan sejma s podelitvijo nagrad zaključi- li tekmovanje v risanju. Kot je povedal vodja marketin- ga in prodaje v podjetju Lumar hiše d.o.o z Gomilske^ Beno- Boris Šilac so se tekmovanja v risanju pri vzorčni hiši, ki je na sejmu postavljena že drugo leto, poleg najmlajših udeležiU tudi učenci treh celjskih osnovnih šol. Pod sloganom Življenju da- mo dom so ustvarjali tekmoval- ci, razdeljeni v pet starostnih skupin. V skupini malčkov iz vrtcev Tončke Čečeve in Anice Černejeve so so se najbolje odre- zale Fiona Sivka, Tina Stopar in Kaja Podkrižnik, vse iz vrtca Tončke Čečeve. V kategoriji prvi in drugi razred je 1. nagrado prejel Anže Zavšek, 2. si je priri- sala Tina Trstenjak, oba iz IV. OŠ, 3. pa Anita Očko iz OŠ Hudinja. V skupini 3.in 4. razre- dov je zmagal HaUm Mehmet iz OŠ Hudinja, 2. in 3. mesto pa sta prejeli Urška Pfeipfer in Maša Samec, učenki 4.b II. OŠ. Med 5. in 6. razredi so si prve tri nagra- de pririsali učenci 6.a 11. OŠ, Klemen Gatarič, Jasna Raka- novič in Naša Leskovšek. V skupini 7. in 8. razredov pa je zmagal Jure Bornšek iz OŠ Hu- dinja pred Matejem Sedlar- jem iz IV. OŠ in Alešem Lajlar- jem iz OŠ Hudinja. Nagrade so prispevali sponzorji. Denar za plaz na Svetini Po devetih letih naj bi končno zagotovili denar za odpra- vo plazu pri spomeniku na Svetini, zaradi katerega je že močno poškodovana cesta. Projekt sanacije je izdelal Razvojni center Celje, Plan M, po njem pa bi za odpravo plazu potrebovali 53 milijonov tolarjev. Ta vsota pa se zdi ministrstvu za okolje in prostor previsoka in bodo v naslednjih dneh opravili revizijo. Občina Štore je bila lani s projektom prepozna, letos pa je le prišla na vrsto, vendar bodo z deli lahko začeli šele prihodnje leto. Župan občine Štore Franc Jazbec je povedal, da bodo predvideno ceno za sanacijo plazu znižali na račun kvalitete, kar vsekakor ni dobro. TV Majhno je lepo Zaradi zadržanosti šol- skega ministra dr. Slavka Gabra sta tri nove učilnice in knjižnico v osnovni šoli na Ljubnem v petek odprla županja Anka Rakun in ravnatelj šole Rajko Pintar. Pridobitev je za občino zelo pomembna, saj je zdaj končno omogočen enoiz- menski pouk. »Majhno je lepo. Osnovno- šolcem poklanjamo nekaj majhnega, lepega, prijazne- ga in prostornega prostora,« je med slovesnostjo dejala županja. Ideja o investiciji je zaživela pred leti, ko so na Ljubnem slavili 190-letnico šolstva. Prvo fazo nadgrad- nje in dozidave šole ter vrtca so izpeljali predvsem z de- narjem občinskega samo- prispevka, novi prostori pa na rovaš manjšega števila prevozov pomenijo tudi mili- jon tolarjev prihranka. Učil- nice na podstrešju in knjižni- ca so bili zgrajeni v samo dveh mesecih. Naložba je vredna 30 milijonov tolarjev, ministrstvo pa je sodelovalo s slabo polovico. Ž.Z. Prizidek k šoli bo gradil Gradiš Na javni razpis za gradnjo prizidka k osnovni šoli na Lipi v Štorah so se prijavili trije izvajalci, zaradi velike izenačeno- sti ponudb pa je bil izbor izredno težek. V občini Štore so se končno odločili za Gradiš Celje, ki bo prizidek zgradil za 98 milijonov 725 tisoč tolarjev, kar je 6 odstotkov manj, kot so zapisali v ponudbi. Gradiš bo zagotovil tudi 50 odstotkov kredita za dobo dveh let. Z gradnjo bodo začeli v ponedeljek, 28. septembra, prizidek in obnova šole pa morata biti končana do 30. junija 1999. Vrednost je okoh 160 milijonov tolarjev, v kar so všteti tudi že urejeno parkirišče, dovozna cesta in nadomestna stanovanjska hiša. Okoh 30 milijonov bodo potrebovali še za opremo. Sredstva za šolo, ki bo imela vse pogoje za prehod na devetletno šolanje, bosta prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Štore. TV Najspretnejši vozniki in mehaniki Državnega tekmovanja po- licnih voznikov in avtome- inikov, ki je bilo 19. sep- 'mbra v Velenju, se je ude- žilo skoraj sto tekmoval- % članov ZŠAM Slovenije, '"kazovali so znanje cestno 'ometnih predpisov, etike (leležencev v prometu in snove vzdrževanja vozil, '^izkusili so se tudi v spret- "stni vožnji vozil različnih ^'ikosti in nosilnosti, meha- ll^i pa v popravljanju otto in '^sel motorjev, ^niagovaleč v vožnji kamio- ^ do 5 ton nosilnosti je bil Kuzma, Ljubljanski pot- '^l^i promet, ekipno pa so ''lagali vozniki ZŠAM Vele- V težji kategoriji gospo- ^fskih vozil nad 5 ton je bil Uspešnejši Jože Turk iz No- mesta, ekipno je v tej ^,'^goriji zmagala ekipa ^AM Novo mesto. Med avto- J^iimi vozniki je bil najbolj ^feten Velenjčan Janko Puč- ekipna zmaga pa je pri- J^^la voznikom Ljubljanske- Potniškega prometa. Med paniki, ki so popravljali l^^^^l motorje, je bil najboljši "^'s Špeh iz Velenja, ekipno li^^agalo podjetje APS Vele- ^' ^ kategoriji otto motorjev sta okvare najhitreje odpravila Alojz Vrčkovnik in Robi Na- potnik iz ZŠAM Velenje, tretji pa je bil Ivan Svetko, član ZŠAM Žalec. Po seštevku re- zuhatov sta skupna zmaga in prehodni pokal romali v Ljub- ljano, Velenjčani pa so bili za- dovoljni tako z organizacijo srečanja kot z uvrstitvami na tri prva mesta. JOŽE MIKLAVC Zmagovalec v najzahtevnejši preizkušnji z avtobusi je postal voznik Izletnika Janko Pučnik, član Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje. Še trije dnevi Pikinega festivala Na velenjski Pikin festival, največji festival otroške ustvarjalnosti v Sloveniji, prihajajo te dni otroci od vsepovsod. Rdeča nit dina- mične prireditve, na kateri ni otroka, ki bi se lahko dolgočasil, je letos šport. Festival so odprli 18. septembra, zaključili pa ga bodo v soboto, 26. septembra, s pisano povorko, ki jo bo vodila Pika Nogavička na belem konju. Otroci lahko še tri dni ustvarjajo v več kot sedemdesetih delavnicah, si ogledajo lutkovne in gledališke razstave, odpotujejo na poučne izlete ter se preizkusijo v športnih veščinah. Letošnja častna pokroviteljica festivala je Kata- rina Srebotnik, teniška prvakinja iz Velenja, ki so jo otroci ob obisku takoj pospremili v Pikino lepotilnico, ji spletli kitke in narisah pege. V Galeriji Velenje je na ogled zanimiva razstava Pika med otroki vsega sveta, ki prikazuje prve slovenske prevode Pike Nogavičke in drugih knjig Astrid Lindgren. Mali obiskovalci festiva- la tudi letos pomagajo otrokom, potrebnim pomoči, in pridno polnijo velikanski hranilnik v akciji Novo sonce, ki ga bodo po zaključku festivala izročili Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE Čar čarovništva in čarobni napoj Dnevi evropske kulturne dediščine - srednjeveška mesta v dneh od 23. do 27. septem- bra po večih krajih v Sloveniji že osmo leto potekajo priredi- tve v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Priprav- lja jih Uprava Republike Slo- venije za kulturno dediščino. Celje ima iz bogate srednje- veške kulture in zapuščine res kaj ponuditi. V projekt se je vključilo tudi Turistično društvo, Pokrajinski muzej Celje pa gosti razstavo Gorenj- skega muzeja Kranj, Na grma- do z veščami, avtorja mag. Matevža Koširja, iz Arhiva Re- publike Slovenije. Uneve evropske kulturne dediščine podpirajo Zveze kulturnih društev, arhivi in tu- di župani sodelujočih mest. V Pokrajinskem muzeju Ce- lje gostuje zanimiva razstava o čarovništvu na Slovenskem, ki bo na ogled vse tja do 15. novembra. Na pot so jo v za- dovoljstvo številnih Celjanov, ki jih je z večernim obhodom na prizorišče pri vodnem stol- pu na Krekovem trgu »skupaj zbobnal« klicar iz uličnega gledališča Ane Monro, pospre- mili glumači z obredom ob- sodbe in sežiga vešče na gr- madi. Nočni strqh in icriki »Zgodovina čarovniških pro- cesov ni zgodovina zmag, am- pak zgodovina enega bolj čr- nih pojavov v preteklosti Evro- pe,« poudarja avtor razstave Na grmado z veščami, mag. Matevž Košir, ki si je ogledal tudi »celjski čarovniški pro- ces«. Kajpak so čarovniška verova- nja stara toliko, kot je staro človeštvo. Vendar pa čarovniš- ke predstave vaškega prebi- valstva niso bile nikoli povsem identične s čarovniškim poj- mom sodnega aparata, poroča- jo viri. Pa tudi o tem, da so na Slovenskem za najbolj znane gore, kjer so bili čarovniški shodi, veljale Slivnica, Klek in Donačka gora. Predstava sežiganja čarovni- ce, ki jo je ulično gledališče premierno uprizorilo ob raz- stavi Gorenjskega muzeja, je v mestu ob Savinji dobila pečat s Celjskega. Rablja v črnem sta za seboj v leseni kletki vlekla ubogo ženšče, ki je vreščalo in kričalo, da ni krivo, medtem ko je glasnik vpil in razglašal, da bo sodba zdaj zdaj izrečena. Meščani so si postali edini, da »čarovnice na Slovenskem so« in da je prav ta, kot je razglasil sodnik s stolpa, prile- tela z Donačke gore. Jerca po imenu je bila torej tista, ki je na Celjskem poleti zakrivila številne ujme s točo... Vik in krik vešče, tortura rab- lja, ki je za krivo obsojeno Jerco odvlekel do grmade, pridušeni vzkliki občinstva, boj vešče z rabljem, do epiloga, ko vešča med zvonjenjem zaplamti na gr- madi, preden pa ta dogorr do konca, pa se zasliši čarovničin smeh s sosednjega balkona, ka- mor je vešča Jerica odletela na medi. Torej - je občinstvo pustila v dvomih in ukanila sodnika in rablja... »So vešče ali jih ni?« so se zato po končanem ceremo- niali pri vodnem stolpu, potem pa na razstavi v Pokrajinskem muzeju ob čarobnem napoju po prastarem receptu še dolgo v noč pomenkovali meščani. Re- cept za čarobni napoj so mnogi obiskovalci dogodka pri vod- nem stolpu ali pa z odprtja raz- stave v Pokrajinskem muzeju odnesli domov, kdo ve za kak- šno rabo. Glasi pa se takole: »Sa Stari strah: Stare Kosti katere tam ven leze jen Rožmarina v Kop Stoučt, jen ta Štupa na vod v enmu lončku sa en frakel Sku- hat jen s to vodo po vsem životu masat jen po glavi.« Pa je beseda stroke podkre- pilo tudi dejstvo, da je bila za čarovništvo z magijo obsojena tudi Veronika Deseniška, ki jo je dal zato grof Herman Celjski utopiti... Pri tem je šlo pravza- prav za prvi politični in ne toliko čarovniški proces na Slo- venskem, poudarja mag. Ma- tevž Košir, ki se je temeljito poglobil v vire in dokumente o čarovništvu in čarovniških pro- cesih. Razstava in predstava sta minuli teden v zadovoljstvo številnih meščanov dodobra razgibali večerni utrip v me- stu. Najbrž pa je imel kdo od popotnikov v stare čase tisto noč tudi hude sanje.... MATEJA PODJED Foto: SHERPA Vešča Jerica iz kletke vrešči, da ni kriva... ...rabelj jo vleče pred sodnika... .obsodba se glasi: Na grmado z veščo! 11 Dimnik ne ogroža več V Muzeju novejše zgodovine Celje so delavci podjj »Vrhovnik« sneli gradbeno lestev s strehe, ko so m| teden končali / obnovo dimnika na stavbi. Kot je povf i.iorica Muzeja novejše zgodovine C Andreja Rihui, piiMu)tiiia dinmika ni posledica nedavij potresa v Celju, kot so sprva misHIi iniinoidt)či, saj je bili, poškodovan že od minule zime. Poškodovani dimnik j prostorih muzeja tedaj naredil precej škode; skoraj povzr požar in grozil, da se bo sesul na pločnik pod muzejem, l je bil skrajni čas, da so se lotili obnove in sanacijo uspe zaključili. Čeprav gre za na videz manjše vzdrževalno delo, pa popravilo celotnega dimnika in ustrezne dimnične napelj veljalo poldrugi milijon tolarjev. Polovico denarja bo prisp« la Mestna občina Celje, drugo polovico pa Ministrstvo kulturo Republike Slovenije. Panda v Zamorcu Danes, v četrtek, bo v krčmi Pri zamorcu predprem zgoščenke skupine Panda z naslovom Skrivnost. S selitvi notranje prostore se bo okrepila tudi glasbena scena, saj načrtu več koncertov. Kmalu naj bi nastopil zagrebški duet, ki igra na steklenic pripravi je tudi večer jazza in še nekaj prireditev. Obogat krčme je špagetarija, v kateri vse do polnoči ponujajo več ko testeninskih jedi. Šef kuhinje je bil celo na izpopolnjevan tujini, posebnost pa so malice po ugodnih cenah. Na prangerju v soboto, 26. septembra, bo na Pilštanju nad Lesičnim Prangeriada. Gre za srečanje slovenskih krajev, ki se pon šajo s srednjeveškimi sramotilnimi stebri. Tako se bodo na prireditvi predstavili Pilštanj, Rečica ob Savi Podsreda, Lemberg, Motnik, Ptuj in Radovljica. Začetek bo ob uri, ko bodo postavili stojnice, uro pozneje bo predstav izdelkov domače obrti, ob 12. uri predstavitev krajev s prangerj: ob 13. uri prikaz srednjeveškega sojenja na prangerju. Vmes b tudi sejemske igre ter kulinarična razstava. Hiiro v Ljubljano Leta 2000 bo začel voziti na progi Ljubljana-Celje-Mari hitri vlak pendolino, ki bo prevozil to razdaljo v eni uri in minutah. Gre za italijanski vlak, enega najsodobnejših v Evropi, dosega hitrost do 200 kilometrov na uro. Tudi po obstoje tirih bo lahko vozil takšen vlak z nagibno tehniko veliko hitn Slovenske železnice in tovarna Fiat sta v ponedeljek podpii pogodbo o nakupu treh vlakov v vrednosti 4,33 milijci tolarjev. Tekma in kostanijada Kinološko društvo Celje bo v soboto, 3. oktobra, na vadiši Lokrovcu organiziralo društveno tekmo in kostanijado. Udi ženci se bodo pomerili v programu A in C, najboljši trije v vi skupini pa bodo prejeli pokale. 1 Vojniški župan Beno Podergajs je prerezal trak na cesti v Selcih. Potreb je veliko, denarja pa... v petek in soboto je vojniški župan Beno Podergajs slavnostno odprl dve novoasfalti- rani cesti v Selcih ter Petelinjeku nad Vojni- kom, za kateri je polovico denarja prispevala Občina Vojnik, polovico pa krajani sami. Odsek v Selcih je dolg 600, v Petelinjeku pa 400 metrov, oba pa sta široka nekaj manj kot tri metre. Občina je za asfaltiranje prve ceste prispevala 3,3 milijona, druge pa 2,4 milijona tolarjev. Novi cesti oziroma odseka cest pome- nita precejšnjo pridobitev za prebivalce, ' tamkajšnje ceste nenehno ogrožajo pla^''* zelo težko prevozne pa so zlasti v zimsl^^' času. Ob tej priložnosti je župan opozoril tii' na prizadevanja vojniške občine, da bi v P' hodnje pridobila nekaj državne pomoči, ^ njihova izvirna sredstva ne zadostujejo veČ, vse novogradnje, obnove, sanacije, kulturni druge prireditve. b. JAN^^ iiigniHi AKTUALNO 17 Upor brez usmiljenja jgdicinske sestre niso vec pripravljene delati zgolj iz etičnih nagibov, ampak zahtevajo primerno ovrednoteno delo g Slovenskem bi medi-i jjke sestre že davno stav- il ce se ne bi vseskozi ^eiale, da bi bila stavka v 0 bolnikov. Mnoge da- j upokojene sestre, ki pre- 00 nizke pokojnine, se jniinjajo neuspešnih bitk [jolje vrednoteno delo. Do- ,jso zaradi etičnih vzgibov zmeraj popustile, v zad- ani mesecu pa so medicin- f sestre pokazale, da so za jolnitev zahtev pripravlje- iti do konca, tudi na ulice jolniškimi posteljami. / celjski bolnišnici in v ravstvenih domovih na Celj- ■m je zaposlenih 735 sred- li medicinskih sester in 215 jih medicinskih sester. Vseh dicinskih sester v Sloveniji ikoraj 13 tisoč, med njimi jih blizu 8 tisoč včlanjenih v idikat delavcev v zdravstveni Slovenije, ki ga vodi Jelka mivec. Ena izmed štirih po- alk, ki so se dogovarjale o iljavitvi kolektivne pogodbe todatka za zdravstveno nego, Olga Nezman, višja medi- iska sestra iz Zdravstvenega na Celje, ki je bila pred mi leti med pobudnicami us- lovitve tega sindikata, enega plajših v Sloveniji. »V zad- Bi desetletju so se razmere v avstvu zelo poslabšale in z mi tudi pogoji dela medicin- t sester. Vedno je prevlado- 0 mišljenje, da človekolju- 1 poklic, kakršen je naš, ravljamo prostovoljno, če- IV s plačilom, ki ga dobimo, iramo preživljati sebe in dru- le. Dokaj pozno smo organi- zirale sindikat in začele uveljav- ljati pravice, ki jih medicinske sestre žehmo, danes že tudi zahtevamo. To so pravice, ki se nanašajo na višje plačilo dela, boljše delovne pogoje in pravi- co do sodelovanja pri načrtova- nju zdravstvene nege,« je dejala Olga Nezman. Osnovna plača medicinske sestre s srednjo izobrazbo znaša brez vseh dodatkov (dežurstev, delovne dobe...) v povprečju 55 tisoč tolarjev, za višje medicin- ske sestre do 72 tisoč tolarjev. Medicinske sestre s srednjo izo- brazbo, ki poleg redne službe delajo še dva ali tri vikende v mesecu in tudi do osem noči, dosežejo največ 100 tisoč tolar- jev plače. Njihovo delo je na- porno in zahtevno, prinaša pa tudi izjemne psihične obreme- nitve. »V najtežjem položaju so sestre na intenzivnih oddelkih, zaprtih psihiatričnih oddelkih, patronažne sestre in tiste, ki opravljajo nujno medicinsko pomoč. Marsikatera sprejme mnogo dodatnega dela, da si plačo vsaj malo poveča, vendar gredo pretirane obremenitve v škodo njenega zdravja in tudi družinskega življenja,« je pove- dala Nezmanova. Medicinska sestra mora opra- viti niz zadolžitev, ki sploh ne sodijo na področje njenega de- la, posledica pa je nezadovoljs- tvo bolnika, ki mu sestra včasih zaradi časovne stiske in preo- bremenjenosti ne nameni niti pogleda. Od dela s pacientom jo odvračajo predvsem admini-- strativna opravila. Izpisovati mora najrazličnejše podatke, obrazce in vnašati računalniške informacije, čeprav medicin- ska sestra ni pisarniška delavka. Teka s pismi in dokumenti po hodnikih, iz oddelka v oddelek, od zdravnika do zdravnika, če- prav ni kurirka. »Medicinsko sestro uporabljajo na področju administracije, s tem pa njeno dejansko delo na področju zdravstvene nege osiromašijo na približno štiri ure,« je zatrdi- la Olga Nezman. Poleg višjih plač zahtevajo medicinske sestre tudi uresni- čevanje ukrepov racionalizaci- je v zdravstveni negi. Prizadeva- nja, ki lahko izbruhnejo v prvo Vodstvo celjske bolnišnice načeloma podpira prizadeva- nja medicinskih sester po boljšem vrednotenju dela. »Zaradi stavke pa se ne sme zgoditi nič nepredvidljivega in slabega za paciente. Dolo- čena dela medicinske sestre lahko prevzame zdravnik, vsega gotovo ne, saj je to osebje, ki ga ni mogoče nado- mestiti. Poskrbeti bi morali za dobro organizacijo dela,« je dejal dr. Štefan Tiselj, stro- kovni direktor Splošne bolni- šnice Celje, kjer je zaposle- nih 650 medicinskih sester. stavko medicinskih sester na Slovenskem, so se intenzivneje pričela januarja letos, ko so njihove zahteve prišle na poga- jalsko mizo. Do julija so že sprejeli zahteve o kolektivni pogodbi, sedanja pogajanja pa se nanašajo na njen tarifni del. Zahtevajo uveljavitev dodatka za zdravstveno nego, ki naj bi ga izplačali v štirih delih - tri v letu in pol, o četrtem bi se pogajaU v letu 2000. Prejšnji teden, 18. septembra, sta pogajalski sku- pini vlade in reprezentativnih sindikatov v zdravstvu dosegli sporazum o zahtevanem dodat- ku, vendar ga vlada ni dokonč- no potrdila. Po doseženem spo- razumu bi se plače medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov prihodnjem letu in pol poveča- le od 9.600 tolarjev bruto za V zdravstvu delujejo štirje sindikati: Sindikat delavcev v zdravstveni negi (medicin- ske sestre), Fides (zdravni- ki), sindikat zdravstva in so- cialnega skrbstva in sindikat zdravstva in socialnega vars- tva. Slednji združuje vse po- klicne skupine v zdravstve- nih in socialnih zavodih. Medtem ko so medicinske se- stre sprejele ponudbo vlade, je sindikat zdravstva in so- cialnega varstva razglasil stavko za 20. oktober. V ta sindikat so še včlanjene tudi številne medicinske sestre in le-te naj bi stavkale tudi v primeru, če vlada potrdi zah- teve Sindikata delavcev v zdravstveni negi. bolničarje do približno 32.000 tolarjev bruto za višje medicin- ske sestre in profesorice zdravs- tvene vzgoje. Če vlada jutri predlaganega dodatka ne bo po- trdila, bodo medicinske sestre stavkale. Videvali jih bomo tudi na ulicah, zagotovo pa ne tam, kjer bi sicer bile. »Na vseh delo- viščih, kjer je varovanec ogro- žen in lahko pride do poslabša- nja njegovega zdravstvenega stanja, bomo svoje delo oprav- ljale, na vseh ostahh deloviščih pa bomo v stavkovnih dneh ostale neaktivne,« je povedala Nezmanova. V primeru stavke bo moral delo medicinskih se- ster opraviti kdo drug. Tudi zdravniki. KSENIJA LEKIČ fmm Foto: GREGOR KATIC Za delo s pacientom ostanejo medicinski sestri le kakšne štiri ure, preostali delovni čas porabi za administrativne opravke, ki sploh ne sodijo na področje zdravstvene nege. Ifceraj sindikat, danes vlada? Včeraj, 23. septembra, je bila na RogU izredna seja Itupščine Sindikata delavcev v zdravstveni negi, na kateri bi potrdili sporazum z vladno pogajalsko skupino o ^eljavitvi dodatka za zdravstveno nego. Sestali naj bi se tudi ' namenom, da bi nepreklicno razglasili datum stavke ledicinskih sester - predvidoma za 1. oktober - če vlada lines, 24. septembra, ne bo potrdila aneksa h kolektivni zgodbi, ki se nanaša na dodatek za zdravstveno nego. Medicinske sestre zahtevajo povišanje plače v treh delih, škrat po sedem odstotkov, o četrtem delu pa bi se pogajale v |u 2000. Na Ponikvi pričakujejo množice v nedeljo odprtje obnovljene Slomškove rojstne hiše in muzeja - Uvod v drugi papežev obisk Slovenije? Na Slomu, na Ponikvi pri Grobel- nem, bo v nedeljo velik praznik. Po prizadevanjih, ki potekajo od začetka tega stoletja, bodo slovesno odprli te- meljito obnovljeno Slomškovo rojstno hišo in njegov muzej. Tako pričakujejo na Ponikvi več tisoč ljudi, ki bodo prišli s posebnimi vlaki in avtobusi iz vse Slovenije, iz sosednjih ter prekomorskih držav. V ponedeljek je bilo znano, da bo zgolj iz malega Prek- murja prišlo na Slom vsaj pet avtobusov z obiskovalci. Sicer pa bo uvod v množič- no slovesnost na predvečer, v soboto, 26. septembra, ko bo v ponkovski župnijski cerkvi sv. Martina (ob 20. uri) koncert pevskih zborov. Tam bodo nastopili pev- ski zbor iz Šentprimoža na avstrijskem Koroškem ter zbori iz Šentjurja, Jakoba ter Ponikve. S slovesnostmi na Slomu so začeli preteklo soboto, ko so tam pripravili okroglo mizo o velikem Slovencu. Sode- lovali so dr. Marjan Turnšek (sodeloval je v postopku beatifikacije), dr. Slavko Kranjc (doktoriral je iz poznavanja Slomškovega življenja in dela) ter dr. Franc Gril (eden od zdravnikov, ki je spremljal ozdravitev celjskega opata Fri- derika Kolška na Slomškovo priprošnjo v celjski bolnišnici). V nedeljo, 27. septembra, bodo slove- sno odprli obnovljeno Slomškovo rojst- no hišo ter spominski muzej. Osrednja prireditev s kulturnim programom in slovesno mašo Slomškovega naslednika, mariborskega škofa dr. Franca Kramber- gerja, bo ob 15. uri. Pred prireditvijo bo prepeval Slomškove pesmi celjski ko- morni moški pevski zbor, ki jih je izdal na zgoščenki. Uvodni govor bo imel Ja- nez Dular iz Mohorjeve družbe, ki jo je ustanovil Slomšek, k besedi pa so povabi- li tudi domačega župana Jurija Malovr- ha. Z odprtjem prenovljene rojstne hiše in muzeja se bodo uresničile želje številnih občudovalcev življenja in dela prvega slovenskega svetnika, narodnega budite- Ija ter rešitelja slovenskega Maribora, književnika, ustanovitelja prve slovenske knjižne založbe, začetnika visokega šols- tva v štajerski prestolnici... Na posestvu Slom (vehkem 55 hektarjev ter z mlinom in žago) je namreč po smrti Slomškovih staršev začela gospodariti mačeha, nakar ga je potomec prodal ter se preselil v Razkrižje pri Ljutomeru. Za nakup Slo- ma se je odločila ponemčevalna organi- zacija Suedmark, vendar ga je uspelo rešiti domoljubnemu odvetniku Karlovš- ku, v letih pred II. svetovno vojno pa je prešel v last hranilnice. Slom je preživel nemško okupacijo ter postal državna last, kjer je gospodaril šentjurski Kmetij- ski kombinat. Razmišljanja o preureditvi zanemarje- ne rojstne hiše v muzej so bila vse glasnej- ša. Leta 1988 je posebej vzpodbudil od- kup Slomškovega doma rimski Slovenec dr. Štefan Falež, poznejši slovenski vele- poslanik v Vatikanu. Leta 1993 se je kombinat izselil, nakar so začeli s teme- ljito obnovo 600 kvadratnih metrov veli- kega kmečkega dvorca s tremi etažami. Obnovo je nadzorovalo spomeniško vars- tvo. V pritličju obnovljene hiše je hodnik s Slomškovimi kipi, ki so dela različnih umetnikov, ter s spominskimi ploščami. Za kulturno-romarski ogled so namenje- ne tri sobe, posvečene otroštvu, duhov- ništvu in svetništvu. Med zanimivejšim pohištvom je posebej zanimiv Slomškov^ predalnik, dar Celjanke Jelka Mikuš- Schvvab (hči skladatelja dr. Antona Schwaba), ki ga je prejela od. tete. Prav tako opozarjajo na Slomškove tesne vezi z Olimjem, Novo Cerkvijo in Celjem, na pisma Matiji Čopu, Slomškove knjige ter druge zanimive predmete. V I. nadstropju je dvorana za 150 obi- skovalcev, v kletnem delu pa sanitarije za obiskovalce, ki so že doslej prihajali na Slom v velikem številu. Zunaj, pri lipi, so ohranili tudi starodavno kamnito mizo, na zelenici pa vzbuja pozornost Slomš- kov grb iz cvetja. Za temeljito obnovo Sloma so prispevali sredstva številni ljudje. Med največjimi so deleži dr. Štefana Faleža, domače škofije in celjske Mohorjeve družbe, država je pris- pevala približno 7 odstotkov sredstev, ne- kaj ljudi pa je pomagalo celo s prostovolj- nim delom. Za obnovo si je zelo prizadeval ponkovski župnik Miha Herman, ki je zato prejemnik letošnjega najvišjega šent- jurskega občinskega priznanja. Za dan slovesnega odprtja so se odločih na takoimenovano Slomškovo nedeljo, ki jo praznujejo slovenski verniki zadnjo septembrsko nedeljo. V septembru se namreč posebej spominjajo njegove nove maše ter smrti. Kaže, da so se na Ponikvi na prihod množic (znova jih je mogoče pričakovati v času papeževe slovesne raz- glasitve Slomška za svetnika) dobro pri- pravili, tam je tudi dejavno turistično društvo. Poskrbljeno je tudi za številne spomin- ke, od novih razglednic, bogate literature o Slomšku in plošč do posebne polnitve »Slomškovega« vina. Prvi slovenski svet- nik je avtor večih besedil o kulturi pitja vina, med katerimi je pesem En hribček bom kupil le naiboli znana. BRANE JERANKO PISMA BRALCEV 19 ODMEVI Štirikrat srečen dan ,jj,QVskemu podjetju Tuš se ^^^Ijujem za darilo, zahvala ■ rsV Laško, ki se spomni 00 družino, in gospe Ja- njene nasvete in lepe tie. p reportaži pa je prišlo do i^j„, ^ ROKOMET I.DRL(M) 2. krog: CPL-Prule 67 3| (16:7) Puc ]3, Štefanovi' Vugrinec 5, Šerbec 3, Jel^ Pungartnik 2, Tomšič 1- ^ nje-AFP Dobova ^ (13:13). Termo-Radeče 2 (10:12) Burdijan in Ivan^ Cvijič 5, Žvižej 4, Kozom^^ Šantl 3, Doberšek 2. ^] red: CPL, Gorenje, Preve^ Radeče 4, Trebnje in sm AFP Dobova 2, Krško, AJ Termo, Izola in Prule 67''' Pokal RS (M) ^ Predtekmovanje tekma): Nova Gorica-K^ 21:28 (12:12). Peterka suvereno, domači solidno Dvakratni zmagovalec sve- tovnega pokala smučarjev skakalcev Primož Peterka je na letnem državnem prvens- tvu v Velenju pokazal pred- vsem dvoje: da mu skakalni- ca v šaleški prestolnici zelo leži in da mu vodenje smuči veliko bolj ustreza kot uprav- ljanje z avtomobilom. Neodgovorno obnašanje na- šega šampijona na cesti sicer nima neposredne zveze z njego- vimi zares bleščečimi dosežki, katerim gre zasluga, da Sloveni- jo še vedno uvrščajo med smu- čarske velikaiie, vendar moti ci- nizem mladega Moravčana. To- da ali javnosti niso najbolj pri srcu prav svojeglavi športni asi? Slovenija je morda izjema. Peterka (Triglav) je na 80 meterski velenjski »plastiki« brez prevelikega naprezanja ubranil lanski naslov (80, 81,5 m) in konkurenco premagal predvsem po zaslugi vceplje- ne zbranosti, saj so zasledo- valci kot po pravilu pokvarili vsaj en skok. Velenjskih ska- kalcev v prvi deseterici ne naj- demo, jim je pa po zaslugi Globačnika (79,5) pripadel naslov pri starejših mladincih do 18 let, s 5. mestom ga je dopolnil Zorko (73), v nordij- ski kombinaciji pa si je brona- sto odličje ovesil Adamič, ki je pospravil še pokal MIP do 20 let. .-r PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Primožu Peterki so velenjska zmagoslavja prišla v tmvado. ŠPORT 21 Sedmi zaporedni moštveni naslov I dvodnevnimi nastopi v uju se je končalo državno ^ gno atletsko prvenstvo ^jgpi letošnja tekmovalna 1^1,3 Moštveno državno ^^stvo je že po tradiciji ob koncu sezone in iz ^ leto je manj moštev, ki potegujejo za ta naslov. je bilo to tekmovanje |i„ec sezone in najbolj ,,ižen nastop vsake ekipe. jtos je nastopilo pet nioš- (Kladivar 17785 točk, Vele- 16256, ŽAK Ljubljana 58, Krka Novo Mesto 14777 jepopolna ekipa Maribora) [i ženske ekipe ( Kladivar 56, ŽAK Ljubljana 13322 in ,nje 11014), kar morda kaže jdvečnost tega tekmovanja oina je termin skrajno ne- primeren. »Pri moški smo pri- čakovali sedmi zaporedni na- slov, tokrat pa so nas preseneti- le tudi atletinje, ki so bile bolj- še od ŽAK. Lep zaključek uspe- šne sezone, v kateri smo osvo- jili tudi atletski pokal Slovenije pri moških in drugo mesto pri ženskah, ter imeli pet udele- žencev na Evropskem atlet- skem prvenstvu v Budimpešti. Če k temu dodamo še uspehe pionirjev, ki so v nedeljo v Kopru prav tako osvojili več medalj, moramo ugotoviti, da smo napravili lep korak na- prej,« je povedal direktor kluba Roman Lešek. Na zadnji atlet- ski prireditvi velja pohvaliti Ur- bana Acmana, ki je zmagal na 100 m (10,59) in 200 m (21,34), Miro Kocuvan je soUdno nasto- pil na nizkih ovirah (s 50,59 je pritekel najvidnejši dosežek tekmovanja), Anja Valant v tro- skoku (13,08) in v skoku v daljavo (5,97), Cankar je v tro- skoku (16,09) celo za mter in pol prehitel prvaka Topolovča- na, v skoku v daljavo pa se je odrezal slabše (7,49). Za celj- sko moštvo so prva mesta os- vojili še Tina Matul (100 in 200 m), Danica Džumič (800 m). Robi Teršek (kopje), Desa Ča- lasan (višina), Krajnc (paUca), Mateja Dražič (krogla), Rada Gluvič (1500 m) in Sergej Roz- man (višina). Na posamičnem državnem pionirskem prvenstvu v Kopru je naslov prvaka med Celjani pripadel Marini Tomič (80 m z ovire), Mirki Sučur (800 in 1500 m), Petri Novak (kopje) in Nini Podrgajs (disk), ki je v metu krogle dobila še srebro. I JOŽEKUZMA Veterani spet na stezah ADK Kladivar bo ob 50. letnici društva in 100. letnici atletike v Celju na atletskem štadionu pripravil Kladivarjev dan. Nanj so povabili vse nekdanje in sedanje tekmovalce, sodnike, društvene delavce in pokrovitelje. Na enournem sobotnem mitin- gu se bodo s tekmovaUščem poleg aktivnih lahko ponovno soočili še nekdanji tekmovalci, ki bodo imeli na voljo 5 disciplin: 100 m, 1000 m, 300 m ovire, višina in krogla. PŠ Goljovic Slovenec, Puc reprezentaitt ošarkar Miljan Goljovič d minulega tedna ponaša »venskim potnim listom, umetnega Iztoka Puca pa 10 odslej lahko gledali tu- I izbrani vrsti. K obema lomnicama sta mnogo ipevali upravi obeh pivo- niških športnih kolekti- oljoviču se je ob vročitvi laiskega potnega lista od- ;Kaiiien od srca. Končala večmesečna agonija, ki bi o vplivala na njegovo irtno in življenjsko pot. Te- ipso se poznale tudi v nje- ' i igri, ki naj bi v kratkem ' ibila podobna lanskoletni, 'ie»Golja« odločil več po- ' nbnih tekem. S pridobitvi- ' Iržavljanstva se je izognil služenju vojaščine v jugo uni- formi, ki je kot Damoklejev meč visela nad rameni 27-let- nega košarkarja. »Moram priz- nati, da je občutek dober in želel bi se zahvahti vsem, naj- bolj pa upravi kluba, ki je po- kazala, da jim ni vseeno, kaj bo z menoj,« je vzhičen hitel razlagati 204 cm visoki Miljan, ki v Laškem »službuje« drugo sezono, žal pa v naslednjih treh letih nanj ne bodo mogli računati reprezentančni mož- je, čeprav bi bil še kako potre- ben. Pravila, pač! O hamletovski dilemi Izto- ka Puca je bilo mnogo ugi- banj, večina mnenj pa se je nagibala k temu, da bomo slo- vensko reprezentanco na le- vem zunanjem položaju mo- rali popolniti kako drugače. Puc pa se je odločil v prid zelene izbrane vrste, za katero je zaigral le enkrat, pred dav- Iztok Puc nimi šestimi leti. Odtlej in vse do 01 v Atlanti je zbiral odličja v hrvaškem dresu. Iztokova odločitev je dobrodošla že za- radi poškodbe Aleša Pajoviča, ob pomanjkanju kvalitetnih tekem pa slovenska reprezen- tanca nujno potrebuje izkuše- ne može (v naši kvalifikacijski skupini za SP v Egiptu so Hr- vaška, Belorusija in Avstrija, s katero igramo prvi dve tekmi, na SP pojde le zmagovalec skupine). »Dvomi so bili pove- zani z mojo lansko poškodbo, ker pa je stanje zdaj nekaj boljše, sem se tudi lažje odlo- čil in bom pomagal po svojih močeh,« je pojasnil Puc, ki sicer meni, da bi se v moštvu z državnim grbom morali uve- ljavljati mlajši igralci. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Miljan Goljovič Prvič v zgodovini tudi žensice v Celju - slovenskem rokometnem centru - smo naposled le dočakali tudi ustanovitev prvega ženskega rokometnega kluba. Dekleta Športne šole Celje so v zadnjih letih igrala vidno vlogo v tekmovanjih mlajših kategorij, zato je bilo formiranje kluba le še vprašanje časa. In kaj lahko od novoustanov- ljenega kluba, ki bo nastopal pod imenom ŽRK Celje (najsta- rejši selekiji bosta nosili ime pokrovitelja Time Out), priča- kujemo? Spočetka v tekmoval- nem smislu najbrž ne prav veli- ko, saj bodo po zagotovilih tre- nerja Martina Goršiča še naprej igrali v mladinskih ligah. Cas, ko bodo mlade celjske rokome- tašice zaigrale v članskem tek- movanju (drugi ligi), torej še ni napočil. V ŽRK Celje sta trener- ja še Danilo Kovačič in Tone Goršič, za predsednika pa so izbrali nekdanjega vratarja celj- skih rokometašev Ernesta Mar- guča. Med dekleti je nekaj zna- nih rokometnih priimkov: Bojo- vič (Neža in Zala), Tomič (Ni- na), Toplak (Ula), Ivezič (Katja) in Jug (Iva). V klubu vabijo nove rokometašice k vpisu vsak torek, sredo in petek (17) na Srednji prometni šoli v Celju, tel. 412-106. PRIMOŽ ŠKERL Najmlajšo selekcijo ŽRK Celje še naprej vodi Martin Goršič. »Straddle« je Branka Vivoda v Italiji ponesel do srebrne medalje. Vivodu še srebro Celjski atletski veteran Branko Vivod si je po zlati medalji na svetovnih igrah v italijanskem Cesenaticu priskakal še srebro. Tudi za naslov veteranskega evropskega podprvaka se je Vivodu posrečil skok na 170 cm (v prvem poskusu), v konkurenci 22 skakalcev pa sta enako znamko dosegla še Britanec Fitzgerald in Ukrajinec llin (z našim atletom sta edina, ki še skačeta streddle). Zmagal je Heinrich Schwabe (Nem) s 5 cm več. Vivod bo letošnjo uspešno sezono zaključil II. oktobra, ko bo v Udinah še atletski pokal Alpe Adria. PŠ Brez SP Tekmovalci Taekwon-do kluba Hyong iz Celja bodo v italijan- skem Riccioneju nastopili na najmočnejšem turnirju v Evropi. Na prestižno tekmovanje naj bi odpotovali Andraž Krušič, Uroš Bernard in David Crnčec. Hyong se je med poletjem pospešeno pripravljal na jesenski del sezone, kajti čaka jih še ekipno državno prvenstvo, medtem ko svetovnega prvenstva, ki bi oktobra moralo biti v Indiji, najbrž sploh ne bodo uspeli pripraviti. V klubu so skleniU k sodelovanju pritegniti čim več mladih, ki jih vabijo k vpisu vsak torek in petek v telovadnici III.OŠ (19,15), tel. 452-617, 471-343. PŠ Rokometni klub Celje Pivovarna Laško vabi na prvi tekmi 1/16 finala EVROPSKEGA POKALA DRŽAVNIH PRVAKOV RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO proti ANOVA E&O Emmen (prvak Nizozemske) v soboto in nedeljo, 3.in 4. oktobra ob 18.00 in 15.00 uri v dvorani Golovec Nagrada vsem obiskovalcem: ZA CENO ENE VSTOPNICE SI BOSTE OGLEDALI OBE SREČANJI! Predprodaja vstopnic (oštevilčena sedišča po 2500 SIT, stojišča po 1500 SIT) od ponedeljka, 28.septembra v klubskih prostorih, bistroju Time out. Kompasu Celje. Informacije tel: 063/412 125 22 ŠPORT Evropski spodrsljaj Velenjčanov Nogometaši Rudarja, ki so se v 1. krogu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev na svojem igrišču pomeri- li z varaždinskim Varteksom, niso iz- polnili cilja. Želeli so zmagati, toda izrazito neučinkoviti napadalci so po- vsem odpovedali in veselili so se gostje. ■■i;:: 1 Varaždinci so imeli pobudo večji del tekme, Velenjčani pa so si priigrali' več zrelih priložnosti, a jih niso izkoristili. »S prikazanim sem sicer zadovoljen, toda do- bro odigramo le do nasprotnikovega kazen- skega prostora, ko pa je potrebno akcije zaključevati, se ne znajdemo. Naši napa- dalci so spet razočarali, morda bo bolje na povratni tekmi čez teden dni. V vsakem primeru, tudi če bi se prvo srečanje končalo drugače, bi v Varaždinu morali doseči za- detek, saj sicer ne bi mogli računati na napredovanje. Če dosežemo gol, potem je vse odprto,« je ostal optimist trener Rudarja Drago Kostanjšek. Hrvati so diplomatsko izpostavili dobro igro Velenjčanov, ki naj bi jih pozitivno presenetili, z mislimi pa so bili pri domačih obračunih s Šibenikom, najbrž pa že čakajo nasprotnika v 2. krogu. V evropskih pokalih je poraz na doma- čem igrišču praviloma usoden, v gosteh je težko nadoknaditi zaostanek - še pose- bej, če je nasprotnik vsaj enakovreden, če ne kakovostnejši. Varteks v prvi tekmi sicer ni navdušil, dokazal pa je, da je kljub vsemu boljše moštvo od Velenjča- nov, ki vseeno upajo na presenečenje prihodnji četrtek. Minulega ne bodo ohranili v lepem spominu, gostujoči navi- jači pač. Domačinom so pokazali kako se navija, »knapom« pa bi udobni gledališki sedeži očitno holj ustrezali. ......v-., TOMAŽ LUKAČ, Esolech Šmartno do polf inala? Pred evropskim obračunom Rudarja in Varteksa je bil v Velenju žreb parov četrtf inala slovenskega nogometnega poka- la, največ sreče pa so imeli po ocenah strokovnjakov Šmarčani. Drugoligaš iz Šmartnega ob Paki se bo namreč pomeril s tretjeligašem Palomo Šego. Esotech je doslej ugnal člana elitne druščine Korotana in Primorje, zato se nekateri v četrtfinalu bojijo negativnega presenečenja, realno pa je kljub vsemu pričakovati zmago v dveh tekmah in sanjsko uvrstitev v polfina- le. Tehnični direktor šmarskega drugoligaša Alojz Polak je bil po žrebu navdušen in zaskrbljen. Žreb je sosedom iz Velenja namreč dodelil najtežjega nasprotnika - Maribor Teatanic, prvi obračun pa bo v Ljudskem vrtu. Ostala para: Goriške opekarne- SCT Olimpija in Nafta-Mura. Prve tekme bodo 21. oktobra, povratne 14 dni kasneje. T.L. Nevarnejši napad? Publikum je v 7. krogu v I. SNL dočakal drugi letošnji poraz. Trener Edin Osmanovič je bil zaskrbljen predvsem zaradi skromnega učinka napadalcev. »Ustvarjamo si priložnosti, iz katerih ne dosežemo gola, zato bo potrebno hitro reagirati. Proti Primorju bomo spet napadli, želimo tri točke,« je dejal Osmanovič, ki je predvčerajšnjim spoznal novinca Behnama Taherzadeja. 24-letni Iranec je kla- sični napadalec, visok 181 cm, ki je doslej branil barve najuspe- šnejšega iranskega kluba Persepolisa iz Teherana. Behnam Taherzade doslej ni bil stalni iranski reprezentant, v Celje pa je posojen, dokler bodo z njim zadovoljni novi delodajalci. T. L. Velika pričakovanja v novi sezoni žalski karateisti Damir Vrbanič, Rok Gajšek in Matjaž Končina so bili med poletnimi pripravami slo- venske reprezentance iz- brani v 16 člansko državno vrsto, ki bo med 15. in 18. oktobrom nastopila na 14. svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru. Vrbanič bo nastopil v borbah do 60 kg, kjer je med najboljši- mi svetovnimi karateisti, Konči- na v kategoriji do 75 kg, Gajšek pa bo pripravljenost preverjal med težkaši nad 80 kg, skupaj s Končino pa bosta tekmovala še v ekipnih borbah. Ne glede na izbor reprezentantov, ki je za žalski karate hkrati veliko priz- nanje, pa bo morala vsa trojica pred odhodom na SP še potrditi formo. Prva priložnost bo ko- nec meseca v Žalcu, ko jih (po odprtem prvenstvu Bavarske v Ingolstadu) čaka srečanje re- prezentanc BiH, Hrvaške, ZRJ in Slovenije. Trener in predsed- nik žalskega kluba Silvo Maric poudarja, da je večina aktivno- sti podrejena brazilskemu cilju: »V jesensko-zimski sezoni bo- mo vse podredili nastopom na SP v Riu de Janeiru, kjer želimo vsaj eno uvrstitev med 8 naj- boljših, kar velja tudi za turnir v naši dvorani, kjer bodo nastopi- li nosilci medalj iz evropskih in svetovnih prvenstev. Pozornost bomo namenili tudi delu z mla- dinci in kadeti, saj bomo no- vembra organizirali DP v ome- njeni starostni kategoriji, kjer smo najmočnejši v državi. Do- sežki bodo pomembni tudi za- radi uvrstitve naših mladincev v reprezentanco, ki bo februarja prihodnje leto nastopila na EP v Španiji. Prav zato se je 11 kade- tov in mladincev udeležilo po- letne karate šole na Rogli.« TONE TAVČAR Faik Kamberovič v dresu Varteksa »Se se bom vrnil!« Faik Kamberovič, »kralj slovenskih kazenskih prosto- rov«, je bil v Velenju na prvi tekmi 1. kroga PPZ v središču pozornosti. Mnogi so njegovo igro ocenili kot slabo, toda očitno je v Varteksu v drugač- ni vlogi, kot pri Publikumu. »Predvsem nisem izključno realizator. Trener zahteva več teka, zaenkrat ni preveč na- porno, jezi me le to, da nika- kor ne morem zatresli nas- protnikove mreže. Ampak po- vem vam: ko bom enkrat za- del, me nihče ne bo zausta- vil,« je pripovedoval uglajeni Bosanec, ki se je tudi izven igrišča predstavil v povsem novi podobi. V elegantni klub- ski obleki, z novimi zobmi in šestimi kilogrami manj je na presenečenje prisotnih bolj spominjal na manekena. »Ah, nič posebnega...,« je bil sprva v zadregi. »Počutim se izvrst- no, v Varaždinu je enkratno, vse je super!« Z njegovim od- hodom iz Celja je povezanih kar precej zgodb, najbolj buri duhove tista o višini njegove odškodnine. Po nekaterih in- formacijah naj bi Publikum zanj dobil 35 tisoč, pod borih 30 tisoč, po tretjil 70 tisoč nemških mar kakšna je resnica? »Pi prav je ne poznam, saji pred odhodom s Skalne poklical predsednik Vai Andjelko Herjavec in se mal za moje zahteve. De je še, da naj se z odškoi ne obremenjujem, ker b opravil sam. Publikum dolgoval 40 tisoč mark, sem, da naj bi jih od Vara cev doblH 70 tisoč. Ni e da je podatek točen, a mi da nisem daleč od resnic pojasni popularni >Ka Slovo večkrat ni prijeti Celju pa je bilo drugače, likum je bil izjemno kon nobenih težav ni bilo, tu slovesu smo ostali prija je pojasnil in obkrožen i skimi navijači in prijatel povedal: »Faik Kambero' bo z veseljem vračal v ^ kjer je preživel prijetna li spoznal kopico prijatelje gotovo bom še prišel na blaškega<, ki prija v d prijateljev!« TOMAŽ Ll V Velenju prvič za EP Na 15. Petrol rallyju se bo v petek in soboto merilo 70 voznikov iz 10 evropskih držav. Tradicionalna avtomobili- stična prireditev letos meri 360 km (20 HP v skupni dolžini 231 km), potekala pa bo po cestah sedmih občin. Vonj bencina in hrup motorjev bodo lahko okusili občani vojniš- ke, žalske, mozirske, šmarske, Šoštanj ske, velenjske in celjske občine ter približno 30 tisoč gledalcev, kolikor jih organizator pričakuje ob progali. Vozniki bodo že po tradiciji štartali na Titovem trgu v Velenju in se bodo na šaleškem rallyju prvič potegovali za FlA evropsko prvenstvo s koeficientom 2, tekrnovanje bo štelo še za nacionalni prvenstvi Slovenije in Hrvaške in za prvenstvo srednjee- vropske cone za zgodovinska vozila. Glavna atrakcija dvodnevne prireditve bo petkova nočna krožna preizkušnja »Super special«, kjer bodo na stezi istočasno do 4 vozila, pripravili pa so tudi tekmovanje v kartingu, razstavo avtomobilov in pripeljali napravo za preizkuša- nje trkov »zaletavček«. PRIMOŽ ŠKERL NA KRATKO Lucca: Trije celjski tekmo- valci v hitri hoji so na povabilo AZS nastopili na troboju re- prezentanc Italije, Francije in Slovenije. 10 km stezo je Mi- lan Balek končal na 5. mestu, Miran Šneberger in Mitja Oc- virk pa sta bila diskvahficira- na. Trojica, ki si po letu 1991 v Sloveniji znova prizadeva oži- viti to atletsko panogo, bo le- tos nastopila še na »novoletni milji« v Kopru (3 km). Celje: V JK Sankaku so se odločili, da bodo zaradi pre- slabe domače konkurence nji- hova dekleta letos nastopala v Alpski ligi, saj za tekmovanje v Ligi prvakov nimajo sred- stev. V alpski konkurenci so še klubi iz Avstrije, Hrvaške, Slo- vaške, Italije in Nemčije, od Celjank pa bodo nastopale Pe- tra Nareks, Simona Lotrič, Jo- žica Svečak, Maja Frece, Regi- na Jerneje in Tanja Žuran. Ljubno ob Savinji: Na loko- strelskem tekmovanju za pokal RS, ki je hkrati štelo za veteran- sko DP v disciplini FITA, je z novim osebnim rekordom (1251) zmagal Roman Zupane (2. mesto DP), Jožica Emeršič pa je bila med članicami druga. Velenje: Balinarji Premo- govnika so v nadaljevanju DP v 1. ligi izgubili z Anteno in izolskim Jadranom (obakrat 10:14). Velenjčani so po 17. krogih na 6. mestu, vodi Ja- dran Pakirka. Braslovče: Na strelskem tek- movanju z vojaško puško cal. 7,9 mm je ekipno slavila 1. bri- gada slovenske vojske, SD Celje je zasedla 3. mesto, naslov med posamezniki pa je osvojil Jože Uršič 186 (Tolmin), Slavko Fre- ce 170 (SD Celje) je bil šesti. Kegljavke na Koroškem Sredi prihodnjega meseca bo v Nemčiji in Avstriji vrhunec klubskega kegljaškega tekmovanja. V Ausburgu bo pokal državnih prvakov, na Koroškem v Celovcu in St. Miklausu pa evropski pokal, na katerem nastopajo drugouvrščene ekipe posameznih dežel. Naša predstavnika za ti dve veliki tekmi Miroteks Celje in Norik Prosol sta se dogovorila, da bodo prijateljski dvoboj za trening odigrali v avstrijskem St. Miklausu. V zanimivem dvoboju so z izvrstnim rezultatom (2694 podrtih kegljev) zmagale Celjanke, ki so bile boljše za kar 139 kegljev. Za celjsko moštvo so kegljale Kardinar 462, Šeško 453, Razlag 459, Zupane 430, Grobelnik 448 in Petak 442. V soboto se pričenja novo DP, kjer bi vse kaj drugega kot nov naslov najboljših v vitrinah Miroteksa šteli za veliko senzacijo. J.K. Zmagovalka prvenstva v Mestnem parku Ines Globočnik ima resne evropske načrte. Prvaka Globocnikova in Jamnikar Ines Globočnik (TK Celje) je zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Celja v kategoriji do 16 let. V finalu je s 6:3 in 6:1 odpravila Ajdo Bagola (Blisk Ljubljana), pred tem pa je v polfinalu izločila Ajdo Brumen (Ptuj). Pri fantih je po zmagi nad Rokom Galunom (Ptuj) s 2:6, 6:4 in 6:3 prvenstvo osvojil Žalčan Tomaž Jamnikar, poprej pa je v polfinalu odpravil Kranjčana Matica Omerzela. PŠ ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 25.9. Avtomobilizem Velenje: Petrol rally po Ša- leški dolini (tudi v soboto). SOBOTA, 26.9. Nogomet 3.SNL sever, 7 krog - Star- še: Starše-Mons Claudius, Sladki Vrh: Paloma Šega-Us- njar, Maribor: Kovinar-Unior, Slovenske Konjice: Dravinja- Montavar Rogoza, Laško: TIM Laško-MM Brunšvik (vse ob 15,30). Košarka Liga Kolinska, 5. krog - Pol- zela: Savinjski Hopsi-Slovan (19,30), Ljubljana: Union Olimpija-Pivovarna Laško (19). l.B SKL (M), 1. krog - Šo- štanj: Elektra-Rogla Atras, Šentjur: Kemoplast-Raden- ska Slovenske Konjice: Ba- nex-Krško (vse ob 19). 2.SKL (M), 1. krog - Črno- melj: Črnomelj-Celje (20). l.SKL (Ž), 1. krog - Laško: ŽKK Ingrad Celje-Legrand .BICSežaaa.________^ Atletilca Celje: Društveni miti Dan Kladivarja (14). Karate Žalec: Srečanje repr« tanc Slo, Hrv, ZRJ in BiH NEdTuA, 27^9^ Nogomet l.SNL,8.krog-Celje:F kum-Primorje, Velenje: P (V)-Živila Triglav (obe 15,30). 2.SNL, 7. krog - Ptuj: D; Esotech Šmartno, Ljubi SET Vevče-Šentjur (ob« 15,30). f^EK, 29.9.^ Košarka Pokal Saporta, 2. 1^^' Polzela: Savinjski Hop- Estreles Lisbona, Zagr^''' greb-Pivovarna Laško. SREDA, 30.9^ Rokomet l.DRL (M). 3. krog-^ Ije: Andor-CPL. ZA RAZVEDRILO 23 24 RADIO - INFORMACIJE NE PRESLIŠITE NA EADIUCEUEl Intelektualni krči: vsak petek, ob 18.30 študentje so se vrnili s počitnic in zopet ob petkih zvečer okupirali naš studio. Pripravljajo študentom namenjeno odda- jo, tudi ostalim poslušanje ni prepovedano, vodita jo Matjaž in Alenka. Poslušajte ju! V modnem vrtincu: sobota, 26. septembra ob 10.30 Vlasta Cah Žerovnik se s svojo priljubljeno oddajo vrača na radijske valove. Če vam ni vseeno, kako ste oblečeni in če vas vsaj malo zanima moda, ji prisluhnite! Radi ste jih poslušali: vsak torek ob 18.00 Zimzelena glasba se tu in tam zameša v naš redni radijski program. Za tiste, ki ste strastni ljubitelji zimzelenčkov, pa je kot nalašč redna tedenska oddaja Radi ste jih poslušali. Dve uri zimzelene glasbe bo kot nalašč za turobne jesenske in zimske večere, kaj pravite? M RADIJSKI SKRATKI Mateja Podjed je oni dan šla med vešče. Z magnetofonom h grmadi. Posnela je reportažo, ki ste ji lahko prisluhniU v nedeljo. Vam je biki všeč? Upamo, da bo tudi žiriji na festivalu nekomer- cialnih radijskih postaj, ki bo sredi oktobra v Ljubljani. En velik hvala vsem, ki ste nam te dni pošiljali voščilnice ob 44 letnici Radia Celje. Vsa- ke posebej smo bili zelo vese- li. Radijski škratki tudi. Na sejmu hišica stoji, notri pa celjska radijska ekipa ždi. Tako bi si lahko prepevali v slogu voščil v oddaji Poslušalci poslušalcem, celjski radijci na pravkar končanem MOS. Naša hišica, ki nam jo je prijazno odstopilo gornjegrajsko podjet- je Smreka, je bila prijetna, a vročine v njej. kot sta se pred sejmom bala tehnika Bojan Pi- šek in Sašo Matelič. nismo tr- peli. Za to je poskrbela mati narava. Kaj je novega? Snemalni stu- dio na Radiu Celje, odgovarja- mo te dni. Studio je opremljen s sodobno digitalno opremo, zato čakamo na naval dobrih reklam želečih si oglaševalcev. 44 cvetov so radijski uredni- ci Nataši Gerkeš Lednik in ce- lotni radijski ekipi poklonili kolegi z Novega tednika in Agencije. Za radijski rojstni dan, seveda. »Obred« je bil opravljen kar v novinarskem središču MOS, kjer smo si za- časno domovanje v času sejma ustvarili novinarji in propa- gandisti hiše NT&RC. Te dni se v Tuniziji na počit- nicah greje Simoim Brglez. Kar štirinajst dni bo tam. Medtem ko to prebirate pa proti turški obali leti tudi Nataša Gerkeš Lednik. Deset dni, zagotavlja, ne bo poslušala Radia Celje. Včasih dobimo v uredništvo tudi manj prijazna pisemca. Oni dan smo morali hudo uje- ziti nepodpisanega poslušalca ali poslušalko, ki je zapisal (a), da mu (ji) gredo na radiu gla- sovno vsi na živce, razen Go- stiča. Verjetno je mishl(a) ko- lega Thea Bostiča. Mi mu (ji) ponujamo še več. Njegovo fot- ko! iiiojstvami V celjski porodnišnici so rodile: 10. 9.: Sabina GRADIČ iz Mozirja - dečka, Mira ČOKL s Ponikve - dečka, Simona KLE- PEJ iz Nove Cerkve - dečka, Jožica FELICIJAN z Dobrne - deklico, Marija RANČIGAJ ŽABKAR iz Celja - dečka in Dragica FILIPČIČ iz Celja - dečka. 11. 9.: Andreja TRATAR iz Radeč - dečka, Blanka PANT- NER iz Griž - deklico, Mateja GORIC iz Prebolda - dečka, Martina VIDIC iz Žalca - dekli- co, Petra LANDEKER iz Vojni- ka - deklico in Mateja DEŽE- LAK iz Jurkloštra - deklico; 12. 9.: Verica KROPF iz Zreč ; deklico, Irena PUŠNIK iz Šentruperta - deklico in Dragi- ca VRAČUN iz Šmarja - dekli- co; 13. 9.: Martina RIBIČ iz Šentjurja - deklico, Alenka LONČAREVIČ iz Celja - dečka, Danica LAJHAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Jožica ŽER- JAV iz Celja - dečka, Sonja ZUPAN iz Laškega - dečka, Branka ŠPOUARIČ iz Podče- trtka - deklico in Urška BOLIČ iz Velenja - dečka; 14. 9.: Marjeta GOVEK iz Laškega - deklico, Tatjana ŽVEGLER iz Celja - deklico, Irena REGORŠEK iz Šentjurja - deklico, Adrijana PRISTOVŠEK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Lilijana UGOVŠEK iz Polzele - dečka in Angela ENCI iz Gor- njega Grada - dečka; 15. 9.: Lidija RAVNAK iz Celja - deklico; Suzana NO- VAK iz Veržeja - deklico, Joži- ca PADEŽNIK s Stranic - dekli- co, Martina ANDOLŠEK iz Sevnice - deklico in Štefanija KUMER z Vranskega - dečka; 16. 9.: Damjana ŠUMLAK iz Celja - dečka, Nataša JAKŠ iz Škofje vasi - deklico in Renata PUŠNIK s Frankolovega - de- klico; 17. 9.: Alojzija STRMŠEK iz Zreč - deklico, Stanka PRIJA- TEU iz Sevnice - dečka, Saša KLAR iz Nove Cerkve - dekli- co, Nataša VOLAVŠEK iz Štor - dečka, Marjeta SALOBIR iz Laškega - deklico, Tanja ZA- PUŠEK iz Griž - dečka in Julija ŽVEPLAN DOLAR iz Petrovč - deklico; 18. 9.: Jožica ŠPLAJT iz Loč - deklico, Andrejka ŠUC iz Ro- gaške Slatine - deklico, Tanja KOLENC z Rečice ob Savinji - deklico, Irena STOKLAS iz Šmarja - deklico, Brigita KRE- FL iz Mozirja - dečka in Simo- na PEČNIK iz Žalca - deklico; 19. 9.: Irena SOBOČAN iz Velenja - dečka, Mojca MLI- NAR iz Gornjega Grada - de- klico, Sarina FELICIJAN DAR- LING iz Žalca - dečka, Mojca ŽEJN iz Velenja - deklico. Ro- mana KLADNIK s Polzele - dečka in Natalija KOREN iz Štor - dečka; 20. 9.: Frančiška SADEK iz Zreč - deklico, Irena VRATA- NAR z Ljubnega ob Savinji - deklico, Silva KUPEC iz Kalob- ja - dečka, Irena BUČAR s Frankolovega - deklico, Stani- slava VOVK GORNIK iz Sevni- ce - dekUco in Iris ZAKOŠEK iz Celja - dečka. poroke Celje Poročili so se: Silvester OV- TAR in Martina OGRAJEN- ŠEK, oba iz Celja, Boštjan CVERLE in Mateja LIPOVŠEK, oba iz Žalca in Robert ČUDEN in Linda JANC, oba iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Aleksander PLAVČAK in Nada KARBA, oba iz Zagaja pod Bočem in Marjan POČIVAVŠEK in Vlasta DOLAR, oba iz Podčetrtka. Velenje Poročili so se: Damjan RAMŠAK iz Lipja in Andreja PUSOVNIK iz Studenc, Roman BREZNIK in Simona MEDVE- ŠEK, oba iz Velenja, Aleš STROPNIK in Klavdija HREN, oba iz Velenja, Miroslav ČEH in Petra TIČ, oba iz Velenja, Alojz DEČMAN in Verica PO- TOČNIK, oba z Grobelnega ter Aleš KRMEU in Mojca LEDI- NEK, oba iz Velenja. Žalec Poročila sta se Boris KRUM- PAK iz Petrovč in Andreja HU- DOBREZNIK iz Arje vasi. smrti Celje Umrli so: Anton GALUF iz Štor, 78 let, Albin RASPOTNIK iz Celja, 75 let, Amalija KO- LAR iz Vojnika 88, let Franc PERKLIČ iz Kisovca, 72 let, Frančiška ESIH iz Svetine, 63 let, Pavlina BASTIČ iz Strmce, 85 let, Anton Zvonko KRIŽ- NIK iz Krajnčice, 51 let, Ivan GLAGOVŠEK iz Šmarja pri Jel- šah, 77 let, Marija RIBIČ iz Razborja, 75 let, Ignacij ŠUS- TER iz Kozja, 74 let in Leopold SUPIN iz Luč, 85 let. Šentjur pri Celju Umrl je Franc ČERNOŠA, 83 let iz Lokarij 13 a. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija j ŠEK iz Turna, 87 leti FAJS iz Male Pristave j Miran TEPEŠ iz Sv FloJ 45 let, Frančiška svej Imena, 86 let, Marija 2 ČIČ iz Babne Reke, 3 Franc KOVAČIČ iz LastJ let, Ladislav GRAČNAi^ Ija ob Sotli, 59 let in ^ KUNSTIČ iz Ločnega dj let. Velenje Umrli so: Anton Kt^j Škal, 64 let, Ferdinand' CEV iz Robindvora, 64 ij nez ŠKORJANC iz DoU si, 63 let, Jožef GRABlJ Kavč, 79 let in Friderik] NIK iz Javornika, 56 let Žalec ^ Umrli so: Marija ROB| Braslovč, 78 let, Pavla GOl iz Žalca, 78 let, Neža' SSENBAH iz Prelske, ji Zofka ŽALNIK s Polzele,^ Anton PREKORŠEK iz | 68 let, Franc GORENŠE Laz, 44 let in Marija VA Ločice ob Savinji, 67 let. PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: gradbeni delavec (2), skladiščno trans- portni delavec (3), delavec brez poklica, pomožni delavec (7), pomožni obdelovalec kovin (5), po- možni strugar (2), monter enostavnih konstrukcij- skih elem. (4), pomožni emajler (13), voznik viličarja (2), emajler (5), kmetijec, ključavničar, varilec, monter ogrevalnih naprav, strojni meha- nik, elektrikar energetik (7), strojnik gradbene mehanizacije, kuhar, natakar (3), kmetijski tehnik za vrtnarstvo, živilski tehnik, strojni tehnik (2), komercialni tehnik (4) in ekonomski tehnik. Laško: kuhar in ekonomski tehnik. Slovenske Konjice: delavec brez poklica, voznik avtomehanik (2), farmacevtski tehnik in učitelj razrednega pouka. Šentjur pri Celju: varilec, keramik, voznik avtomehanik, ekonomist za denarniš., finance in računov., diplomirani inženir arhitekture in zobozdravnik. Šmarje pri Jelšah: pomožni delavec (2), konfekcionar tekstilij (5), avtoličar, natakar (3) in ekonomski tehnik. Žalec: pomožni obdelovalec kovin, obdelo- valec kovin, varilec v serijski proizvodnji (4), mizar, strugar, orodjar (3). strojni mehanik (6), avtoličar, zidar, natakar, računalniški teh- nik (2) in geodetski tehnik. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 442-630. Območna enota Velenje Prodajalec, kuhar natakar, natakar, trgovin- ski poslovodja, ekonomsko komercialni tehnik in knjižničar. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 855-421. Podjetje NT&RC d.o.o. nadzorni svet: Ireiia Jelen & predsednica. Matjaž Jamnikar.l Lqič. direktor Jože Cerovšek. poslovni sekretar Suzana Rot Podjetje opravlja časopisno-zakn radijda]s& E-mail: tednik@NT-RC.f odgovorna urednica: Nataša Geiierije 5, audijem A 6 in podobno konkurenco. Načeloma inaiiienjajo 3,5-litrski motor z močjo 235 KM in 2,8-litrsko )10! iio izvedenko, ki ponuja 200 KM. Za začetek bo sloven- m kupcem na voljo samo izvedenka z močnejšim motor- 5, zanjo pa bo treba odšteti malenkost manj kot sedem iijonov tolarjev. Daimler Benz doicazuje dobro zdravje Zelo dobre poslovne rezultate za letošnjih sedem mesecev je objavil tudi nemški kon- cem Daimler Benz (ki se je pred nedavnim združil s Chryslerjem v enotno družbo Daimler Chrysler). Najboljše rezuhate je znotraj koncema ustvaril Mercedes Benz, ki je imel za 36 milijarde mark prometa oziroma za 23 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Promet vse skupine naj bi do konca leta dosegel številko 140 milijard mark (koncern je imel namreč v sedmih mesecih skupaj 79 milijard mark prometa). Količinsko se je v tem času prodaja mercedesov povečala za 29 odstotkov na skupaj 503 tisoč vozil, medtem ko naj bi jih do konca leta prodali vsaj 850 tisoč oziroma za dobrih 130 tisoč vet kot v letu 1997. 46 STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Kakšen sem v svojih oceh? otrokovi samopodobi pos- večamo vzgojitelji v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju že nekaj časa precejšnjo pozor- nost. Zavedamo se namreč, da je od odgovora na zgoraj postavljeno vprašanje odvi- sen odnos, ki ga bo imel otrok do samega sebe in do svojega mesta v tem svetu. Otrok v začetku ne ločuje med seboj in drugimi oseba- mi ter predmeti iz okolja, ki ga obdaja. Z izkušnjami po- časi pride do ločevanja med seboj in okoljem, kar je najzgodnejše in najpomem- bnejše učenje v obdobju do- jenčka in malčka. Otrok je vsak trenutek izpostavljen vplivu cele vrste novih ob- čutkov, od katerih nekateri izvirajo iz njegove notranjo- sti, drugi iz njegovih čutil, ko' preko vida, sluha, voha, okusa in tipa delujejo nanj. Prvi dotiki lastnega telesa so slučajni, predstavljajo pa pr- ve vtise v predstavi o lastnem telesu. Na otroka imajo v zgod- njem otroštvu največji \^liv starši. Samopodoba je na- mreč naučena, večji del te samopodobe, ki je naučena, pa izvira iz povratnih odzi- vov odraslih, s katerimi otrok živi in predstavljajo zanj pomembne osebe. Star- ši so tisti, ki so v zgodnjem otroštvu največ ob otroku, otrok je telesno, čustveno in socialno odvisen od staršev, zato imajo ti največji vpliv nanj. V čem je ta vpliv? Pomem- bna je ljubezen do otroka, ki jo otrok doživlja kot popol- no sprejemanje. Prav tako je pomemben enoten nastop obeh staršev pri omejevanju otrokovega neprimernega vedenja - pri mejah, ki mu jih postavljajo. Mama in oč- ka imata pri tem enakovred- ni, a vendarle različni, spol- no pogojeni vlogi.Otrok mo- ra biti deležen spoštljivega vodenja in ljubeznive pod- pore pri uveljavljanju last- nih pobud znotraj postavlje- nih pravil. Po čem lahko opazujemo razvoj otrokove samopodo- be v vrtcu? Čeprav se otroci že pred drugim letom odzivajo na klic po imenu, pa opazi- mo, da šele sedaj začenjajo svoje ime tudi sami uporab- ljati. Razumejo, da se sporo- čilno nanaša na njih same. Pri treh letih že pomem- bno dolgo vztrajajo pri last- nih zamislih, posebno pri igri in želijo tudi sicer čim več narediti in ustvariti sa- mi. Okoli četrtega leta opazi- mo, da si otrok ustvari jasno sliko o tem, ali je on ali ona, deček ali dekhca. To spozna- nje odslej narekuje njegovo vedenje. Tako otrok posto- poma razvije podobo moš- kosti ali ženskosti, kar pa se seveda ne zgodi čez noč. V tem obdobju spozna, da je spol neka trajna značilnost, dojame povezavo med svoji- mi spolnimi organi in spolno istovetnostjo. Ta spolna she- ma je ena izmed najpomem- bnejših shem, saj v marsi- čem določa otrokovo (in ne samo njegovo) obnašanje: kaj mu kot pripadniku dolo- čenega spola »pristoji« in kaj ne, in podobno. V tem obdobju opažamo, da se otroci igrajo pretežno ločeno po spohh, pogosto- krat tudi vztrajajo pri bolj »fantovskih« oziroma »de- kliških« igrah. Pomembno je, da se zavedamo vpliva socialnih vzorcev, ki jih otroci posnemajo in pogosto namerno ustvarjamo situaci- je, da se lahko oboji preizku- sijo tudi v drugačni vlogi. V vrtcu prihajajo do izraza na prav poseben način otro- kove osebnostne lastnosti. V odnosu s sovrstniki in z vzgojitelji kot drugimi po- membnimi odraslimi otrok razvija socialno bolj spre- jemljive oblike vedenja v skupini, pozitivno sprejema- nje drugačnih oseb, večjo notranjo motivacijo za igro in druženje, večjo priprav- ljenost za sprejemanje novih izkušenj in podobno. Kaj pa slabi vplivi? Morda se otrok prvič sreča z nespre- jemljivim vedenjem pri dru- gih otrocih, lahko se ustraši novih in neznanih situacij, lahko se poveča njegova ob- čutljivost za neuspeh med sovrstniki in še kaj. Kaj lahko storimo vzgoji- telji (ce)? V vsem pozitivnem podpi- rajmo starše pri vzgoji otrok in z visoko etično in profe- sionalno držo uresničujmo osnovno vrednoto našega od- nosa z otroki: otrokovo do- brobit. Pri tem nam je zadnje leto lahko v veliko pomoč Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu, ki ga je izdala Sekcija za predšolsko pedagogiko pri Zvezi pedagoških društev Slovenije. V Vrtcu Tončke Čečeve v Celju se trudimo, da bi postal osnovno merilo za naše vrednotenje in ravna- nja. BETKA VRBOVŠEK, dipl. ped. Vrtec Tončke Čečeve Celje ODVISNOST Bolezen z različnimi oblikami Vrste odvisnosti ločimo po sredstvih, ki povzročajo omamo. Odvisnost, kjer se za omamo uporabljajo ke- mične snovi in jih je potreb- no jemati v časovnih od- merkih, je telesna odvi- snost: alkoholizem, narko- manija, kajenje. Odvi- snost, kjer se za dosego omame zlorabljajo razni postopki in škodljiva vede- nja ljudi za zmanjšanje bo- lečine in stisk v sedanjosti, imenujemo tudi psihična odvisnost. Bistvo odvisnosti ne pome- ni samo telesne odvisnosti od nekega kemičnega sreds- tva ali postopka, temveč ško- dljivo vedenje, ki se ponav- lja in se človek zaveda vseh škodljivih posledic, vendar ga ne more opustiti, ker bi doživel odtegnitveno ali ab- stinenčno reakcijo. Osnovne značilnosti odvisnosti Odvisnost je v osnovi samo ena bolezen z različnimi obli- kami, ki lahko prehajajo ena v drugo. Vsi ljudje imamo v svo- jem živčnem sistemu vgrajen mehanizem za omamljanje. Za odvisnost je značilno: 1. Škodljivo vedenje, omamljanje - odvisni, zlasti od kemičnih drog, počasi za- nemarjajo svoje obveznosti, prijatelje in navezujejo stike z ljudmi, ki so povezani z ma- mili in osrednji cilj je zgolj, kako in kje bo pridobil mami- lo. Tudi ko se že odločijo za prenehanje, tega ne zmorejo in se vedno znova vdajajo psi- hičnim pritiskom, kar je zna- čilnost odvisnosti. Človek je osredotočen na svoj notranji svet in izgublja stik z realnost- jo. Škodljivo vedenje se ime- nuje omama, trans ali opoj in povzroči zamegljeno stanje zavesti. Je kronična bolezen, ki za svoj razvoj do prave oblike potrebuje več let ali celo desetletij. Odvisneži po- gosto obolevajo za boleznimi v zvezi s stresom, to so obole- nja prebavil, dihal, obtočil, debelosti, rakastih obolenj, obolenja gibal, sklepov in raz- ni drugi znaki, ki jim zdravni- ki ne vedo vzroka. Ob telesnih obolenjih povzroča odvisnost spremembe vedenja, agresiv- nost in spremembe razpolože- nja. Takšna oseba se popolno- ma odtuji od svojih ljudi in ni sposobna pravilno reagirati. 2. Ponavljanje in poveče- vanje doze - vsak, ki dalj časa zlorablja alkohol ali druga mamila, ne postane zasvojen. V začetku gre pri vseh za pri- jetno počutje in vsak je prepri- čan, da lahko preneha z uživa- njem snovi ali drugih oblik, kadar bi želel in vsi odvisni so v začetku tako mislili. Toda pri ponavljanju tega je prišlo do stanja, ko niso mogli več prenehati, ker se je zgodila odvisnost. Ujeli so se za nekaj skritega v psihi. 3. Izjemni vzponi in padci razpoloženja - odvisni ne zna- jo zmerno doživljati svojih ob- čutkov in razpoloženja, nihajo iz ene skrajnosti v drugo. Iz- polnjevali so želje staršev, dru- žine in drugih oseb, se ravnali po zahtevah kulture in tako zanikali svoje potrebe in ob- čutke. Zaprli so jih kot vodo za velikim jezom, ki se enkrat zruši pod pridskom. Na dan izbruhne vsa napetost in bole- čina, ki jo je odvisni kopičil v sebi in to običajno v tem, v čemer se je dotedaj odrekal, n.pr. če je želel kontrolirati telesno težo, sedaj nekontroli- rano je, hrano odstranjuje iz telesa z bruhanjem in nato na- daljuje z jedjo. Ob takšnih iz- bruhih se skoraj hkrati pojavi občutek sramu zaradi zaveda- nja storjene nepravilnosti in začne se kontrolirati. Za krajši čas kontrola količine zaužite hrane izgleda kot uspešna reši- tev, a ni vedno tako. Lahko se spremeni v nevarno obliko nezmožnosti uživanja hrane, imenovano anoreksija. Obe obliki (prenajedanje in ustavi- tev hranjenja) sta bolezenski in prisilni, zato ozdravitev ni v kontroli vnosa hrane v telo. 4. Prisilnost - kompulziv- nost - pri odvisnih se vrti ci- klus popolne nezmernosti v obliki sprostitve ali kontrole, ki ustvarja začaran krog. Kljub velikemu trudu kontrolirati svoje počutje so psihične nape- tosti tolikšne, da popustijo v katerikoli obliki: prenajedanje, nekontrolirano pitje ali drugo škodljivo vedenje. To se kaže na enostavi^ primeru, ko vsi poznate k ki je ob prenehanju pitja ^ del v drugo odvisnost. Tal] možnost je velika pri z^t^ zdravljenja, ki se začne z al nenco in se stanje prekinitvf abstinence - kontrole prei^ na drugo področje, kajti od snost je bolezen znotraj in jo je treba zdraviti. Zatos^ abstinenca še ni ozdravj temveč le začetek zdravijo To nam dokazuje, da jej membno odvisnost obravna^ kompleksno in ne samo del| ker lahko izpustimo osn« vzrok, ki je skupen vsem, tj jedro sramu, ki je skrito v čjo ku. Sram tvori osebnost zas j enega. Začne se že v zgodi^ otroštvu v družinah s to^ pravili, brez čustvene toplini takšen otrok dvomi vase, i potrditev, boji se zapustitvi se ne zaveda svojih občutkoi 5. Odtegnit vena ali ah nenčna reakcija - po večki nem vnosu mamila v telo izvajanja določenih psihiž manevrov nastanejo v mož nih spremembe, ki povzrd telesno odvisnost, kar ponii da jih telo na poseben na vključi v svojo presnovo in| stanejo zato nujno potrebni nadaljnje funkcioniranje, določen čas teh snovi ni v li pri čemer postaja ta čas va krajši, nastane odtegnitveni abstinenčna reakcija. Izraža v obliki hude duševne in tele reakcije, ki je lahko tudi sn na. Znaki so: glavobol, zme nost, vrtoglavica, trepet, neii slabost, bruhanje, blodne in' momorilne misli, nemoč, ni na utrujenost, dušenje. Vsi znaki po nekaj dnevih mia in telo se očisti. To pa šel pomeni ozdravitve in je prvi korak k zdravljenju. 6. Zbolijo predvsem lju s posebnimi psihičnimi W nostmi -odvisnost od keni nih sredstev lahko nastane vseh ljudeh, ker se po večki nem vnosu v telo vključiji presnovo in postanejo 2 nujno potrebna. Odvisn brez kemične droge se poJ pri delu ljudi, ki imajo v s< psihični, strukturi pose'' mehanizem, ki samo čaka priložnost za aktiviranje- so bolj ranljivi ljudje, ki i" jo v sebi mirujočo nevari" in je povezana z najzgod" šim otroštvom, ko se oblil^J zdravo jedro vsake osebno- Z Odvisnost je ozdravi bolezen - zahteva komplel^* zdravljenje, saj pri tem negf* obolelost dela telesa ali en' organa, ki bi se ga dalo po^" viti s škatlico tablet. Odvisi^' je obolenje cele družine. (se nadaljj DARINKA MUHOl ČETICA NASVETI 47 KUHAJMO PO DOMAČE Zelišča v kisu in olju ^^injena zelišča vlagamo; se da majhne posode. \ jo enkrat odpremo, jo ^mo shraniti v hladilni-] J jn obvezno porabiti naj- \ jsneje v dveh tednih. Izje-1 J 50 samo zeliščni ekstrak- \[ so uporabni tudi dosti. Isneje. | -i zeliščno olje lahko po želji [ 5v0jem okusu pripravimo: Ji brez česna, z drugimi za-j jibami in zelišči, ki so pri-; prna za sušenje in konzervi- ] nje v olju. 1 Vinski Icis z žajbljem Za 2 steklenici po 1/2 litra itrebujemo: 20 lističev žajb- \ I, steklenico belega vina, li-^ ono, 1/4 1 vinskega kisa. I Priprava: žametne liste naj [10 operemo in jih na krepj pirju osušimo. Potem jih^ mo v veliko posodo in jih na" ežem zraku sušimo še en' n, Nato jih zmešamo z be- j B vinom, limoninim sokom] kisom in pustimo stati v- ilaiti posodi 14 dni. Po 14) eh precedimo in kis nalije-; 3v steklenice, jih zamašimo \ plutovinastimi zamaški in^ ranimo na hladnem. Vinski^ IZ žajbljem je dobra začim-J za svetle mesne raguje, so-1 e z rezanci in svetle omake... Pelitranov icis Za 2 steklenici po 1/2 litra j trebujemo: skodelico peh-i movih hstov, skodelico li-, »nine melise, 6 šalotk, 4 lo-; fjeve liste, 6 nageljnovih] ic, jedilno žlico grobo stol-j nega belega popra, 1 1 svet-; §a vinskega kisa, 4 vejice; iitrana. 3 Priprava: zelišča na hitro; eremo, osušimo in osmuka-; »lističe z vejic. Odmerimo' itrebno količino in jih damo^ nt. Dodamo olupljeno in; rezano šalotko, zdrobljene^ 'orjeve liste, nageljnove žbi- \ -poper in 3/4 litra kisa. Vse ■ 'upaj postavimo za dva dni- ' sončen prostor. Po dveh j 'fh precedimo kis skozi či-,' "krpo. Ostanke na krpi- ^čno iztisnemo in jih damo ] za dva dni v preostali kis. "em ga precedimo, primeša-' "prvemu kisu in nalijemo v^ fklenice. V vsako steklenico: "ho dve vejici svežega peh-; "la, zamašimo s plutovina-] l"^! zamaški in shranimo v; '^dnem prostoru. : Koprov Icis ^ 1 steklenico po 0,7 litra 4 J'febujemo: 0,7 1 svetlega; f^l^ega kisa, jedilno žlicoj j^jičnih zrn, jedilno žlico ^ *S stolčenih belih popro-^ 2rn, jedilno žlico sladkor-^ '\do 3 kronice kopra. ] ^ '"iprava: kis z gorčičnimi < L*^'- poprom in sladkorjem; rf^mo. Pokrito pustimo sta-' L° naslednjega dne. Potem, f^^dimo skozi gosto sito. I^Prove kronice operemo, do-^ ij ^sušimo in damo v stekle- ■ ^ s kisom, jo dobro zamaši-i L ^ plutovinastim zamaš-^ \^ in shranimo na hladnem, i ^■"ov kis je dober šele po 3^ tednih. Uporabimo ga pred- vsem za solate, na primer za glavnato ali kumarično solato. Vložena zelišča Potrebujemo: šatraj, koper, pehtran, sladki janež, krebu- Ijico, luštrek, vodo, sol. Priprava: vzamemo kozar- ce, ki se zapirajo z navojem ali pa navadne kozarce. Zelišča pripravimo glede na kasnejšo uporabo. Najprej jih operemo, preberemo in dobro osušimo. Mlade poganjke, lističe ah drobno narezano zelenje da- mo v kozarce. Na 1 liter vode vzamemo 2 jedilni žlici soli, zavremo in ohlajeno zlijemo na zelišča. Kozarce zapremo in jih postavimo na podstavek v mrzlo vodo. Segrejemo jo na pribhžno 85 stopinj C in 15 minut pasteriziramo. Vložena zeUšča uporabimo kasneje skupaj z lastnim sokom. Z nji- mi začinimo ribje zavretke ali pikantne omake. Zelišča v soli Potrebujemo: 100 g zelišč, kot na primer baziliko, koper, krebuljico, luštrek, peteršilj, janež, drobnjak, limonino me- hso, 30 g soh. Priprava: sveža zelišča na hitro oplaknemo, skrbno pre- beremo, potrgamo z močnih pecljev in posušimo v sveži krpi ali krep papirju. Potem tanko narežemo. Stehtamo in zmešamo s potrebno kohčino soli, natlačimo v čim temnejše kozarčke, dobro zapremo in shranimo v hladnem prosto- ru. Najbolje je, da vzamemo kozarčke, ki imajo pokrove z navoji. Vanje kanemo nekaj kapljic 96-odstotnega alkoho- la, zažgemo in še med gore- njem poveznemo na kozarce ter dobro zapremo. Zehšča v soli se dobro ohranijo do na- slednje sezone. Ko jih upora- bimo, moramo misliti na to, da so slana, zato jed malo manj solimo. Tudi ne bodimo preveč radodarni z njimi, ko pripravljamo juhe, omake in solate. Zelišča v olju Potrebujemo: baziliko, bo- rago, koper, pehtran, janež, kikirikijevo ali kakšno drugo olje. Priprava: sveža zelišča skrbno preberemo in odstra- nimo debelejša stebla. Na hi- tro jih operemo in previdno osušimo na krep papirju ah čisti krpi. Potem jih drobno narežemo in damo v poljubno velike kozarce, ki se zapirajo z navojem. Primernejši so manj- ši kozarci, ki jih napolnimo samo do tričetrt. Prilijemo olje in čakamo, da se zelišča z njim prepojijo in da se zračni mehurčki ne dvigajo več. Nato dolijemo še tohko olja, da je kozarček poln. Pokrovček na hitro prekuhamo, dobro obri- šemo in kanemo vanj nekaj kapljic 96-odstotnega alkoho- la, ki ga takoj zažgemo in po- krovčke poveznemo na kozar- ce. Zelišča zalijemo s kikiriki- jevim oljem. Lahko pa jih pri- pravimo tudi z drugimi vrsta- mi olja, sploh če zelišča nabe- remo na lastnem vrtu. Lahko vzamemo tudi druge vrste ze- lišč. Toda zgoraj omenjene na ta način najbolje ohranijo svo- jo aromo. Uporabimo jih tako sveže, za solate, juhe in oma- ke. Zeliščno olje Za 2 steklenici po 1/2 litra potrebujemo: glavico česna, 2 jedilni žlici soli, 1 jedilno žlico grobo stolčenega črnega po- pra, 4 vejice rožmarina, 4 veji- ce timijana, 1 1 olivnega olja. Priprava: česen razdelimo na stroke in jih olupimo. Vsak strok narežemo na tanke rezi- ne, ki jih na deski pomešamo s soljo in s težkim noževim rezilom stremo in dobro sti- snemo. Potem damo v velik kozarec. Dodamo poper, po tri narezane vejice rožmarina in timijana in olje. Pokrijemo in pustimo stati približno en te- den. Potem precedimo skozi prekuhano in dobro ožeto prepustno krpo, ostanke na krpi pa dobro iztisnemo. Ze- liščno olje nalijemo v dve ste- klenici. V prvo damo še vejico rožmarina, v drugo pa vejico timijana, bolj za okras in raz- poznavni znak. Steklenici do- bro zapremo in shranimo v hladnem prostoru. Zeliščno olje uporabimo za mariniranje mesa, predvsem ovčjega in go- vejega. Piše: MAJDA KLANŠEK PREHRANA ZA ZDRAVJE Postrvi H Slovenci pojemo manj kot 5 kg rib na osebo v enem letu. To je v primerjavi z Japonci, ki jih pojedo 60 kg na osebo letno, zelo malo. Med sladkovodnimi ribami je pri nas najbolj poznana postrv, ki pa jo še vedno pre- malo cenimo. Postrvi spadajo v družino lososov - salmonidae. V naših rekah jih živi več vrst, med njimi pa je najlepša potočna postrv ah potočnica, ki je av- tohtona. Poznamo jo po rde- čih in črnih pikah na trupu. Je roparica, katere umetna vzre- ja je sicer mogoča, vendar izredno dolgotrajna. Pri nas živi tudi potočna zlatovčica (rdeča postrv), katere meso je po okusu podobno kot pri po- točnici. Ima belo obarvane ro- bove trebušnih in podrepnih plavuti. Umetna vzreja je v Sloveniji redka. Poznamo tudi jezersko zlatovčico, ki živi le v Bohinjskem in Krnskem jeze- ru in se od potočne loči po hrbtni plavuti, ki je brez vzor- ca, beli robovi trebušnih in podrepnih plavuti pa zadaj ni- so temno obrobljeni, ima svet- lejše madeže samo na hrbtni strani. V nekaterih slovenskih jezerih živi tudi jezerska po- strv, v reki Soči pa soška. Naj- pogostejša postrv pri nas je ameriška postrv ali šarenka, ki je nezahtevna za vzrejo in jo v restavracijah, trgovinah in ribogojnicah največkrat dobi- mo. Meso postrvi vsebuje 15 do 25 odstotkov beljakovin, 1 do 22 odstotkov maščob ter 1 od- stotek mineralnih snovi in vi- taminov, 75 do 85 odstotkov vode. Beljakovine so sestavlje- ne iz vseh življenjsko pomem- bnih aminokislin, zato ima meso veliko hranilno vred- nost. Ribje meso je mehko in lahko prebavljivo, primerno za dietno prehrano. Energij- ska vrednost je odvisna od količine maščob. Sestava maš- čobe je zelo ugodna (malo nasičenih in veliko nenasiče- nih maščobnih kishn). Zelo pomembna je vsebnost ome- ga-3 maščobnih kislin, ki ima- jo pomembno vlogo pri varo- vanju pred arterosklerozo in drugimi boleznimi srca in oži- lja, upočasnjujejo pa tudi sta- ranje. Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin so ribje maščobe pri sobni temperaturi v tekočem stanju (zato pravimo »ribje olje«). Meso postrvi je bogato z vitamini BI, B2, B6, B12, fol- no kislino, biotinom, niaci- nom, vitaminom C, A, D3 in E. Zaradi naštetih lastnosti so ribe zelo priporočljiva hrana. Lahko jih kupimo sveže v ri- bogojnici ali pa ribarnici oz. trgovini, kjer moramo biti po- zorni na to, da sp ribe zares sveže. Sveže ribe imajo jasne, izbočene oči, luske se jim pri- legajo, trebuh ne sme biti na- pihnjen, škrge morajo biti ži- vordeče, ne sivkast, meso mo- ra biti čvrsto, na pritisk ne sme ostati vdrto. Doma je tre- ba ribe čimprej očistiti in pri- praviti, ker se njihovo meso hitro kvari. NATAŠA JAN, dipl. biol. Kako oiiraniti zdrave živce? če vas kaj teži, ne pretira- vajte in pretehtajte, če je res tako hudo. Predvsem pa: ne nosite težav v sebi, marveč se zaupajte osebi, ki je zau- panja vredna. Skupno z njo boste gotovo prišli do rešitve. Sicer pa bo predmet skrbi izgubil svoj obseg, ko se raz- govorite. Kadar čutite, da vam kaj po- sebno razdira živce, takoj pre- nehajte premišljevati o tisti stvari in pojdite po razvedrilo v kino, k znancem in prijate- ljem. Najejte se in tudi kaj popijte! Takoj začeli drugače gledati naživljenje. Kadar mislite, da se morate s kom spreti, ali če kdo drug to mish, počakajte en dan. Drugi dan boste bolje obvladali si- tuacijo in po potrebi in mož- nosti tudi zmagali. Če morate vztrajati pri svoji trditvi, potem storite to čim bolj mirno in vljudno. To vam bo dalo občutek zrelosti in notranjega zadovoljstva. Če pa ni važno, pa raje popustite. S tem najbolje razorožite nas- protnika. Ne mislite vedno nase in na svoje težave, temveč poglejte včasih malo okoli sebe. Tudi drugi imajo svoje skrbi, pa jih morda bolj modro in vedro prenašajo. Pridružite se jim. Delajte vedno samo eno stvar naenkrat. Nervozni ljud- je se radi lotijo več stvari naen- krat in potem ničesar ne do- končajo. Najhujše pri tem je, da to znatno poslabša njihovo živčnost in se stopnjuje njiho- va nervoznost, ker so nezado- voljni sami s seboj. Glavno pri tem je, da si znate delo razde- liti, to je pol uspeha. Ne zahtevajte preveč od sa- mega sebe. Nervozni ljudje si cesto nalagajo preveč dela in mislijo, da brez njih ne gre. Ker ne morejo vsega natančno opraviti, jim odpovedujejo živci. Lotite se tistega dela, za katerega imate največ razu- mevanja in daru. Ne bodite preveč kritični. Sprejmite svo- je prijatelje in znance, kakršni pač so, in ne zahtevajte, da bi se vsi ravnali po vas. Poiščite njihove dobre lastnosti in jim priznajte njihove vrline. Zave- dajte se, da ima vsak človek svoje napake in da tudi vi niste brez njih. BOJAN SEŠEL Seveda se boste poročili po svoji željah in okusu! Nič ne bo narobe, če veste, kako so to storili predniki. O vsem tem v knjigi Jureta Krašovca: OHCET PO STARI ŠEGI 48 RUMENA STRAN TRAČ-nice Stiriglavo sejemsko vodstvo Nekje na polovici 31. MOS, ko so se opazovalci sejma vse bolj glasno spraševali, kako to, da na sejmišču in v obsejemskih strokovnih prireditvah vse klapa, je nastala pričujoča fotografija, ki vse pove. Če sta doslej sejme vodila Stanislav Kramberger in mag. Franc Pangerl; dva človeka, je imel 31. MOS stiriglavo vodstvo. Veseli tovariši z občine Pravilno sklanjanje povedi »socializem je« med igrico, ki so jo ob slovesnosti ob 180. obletnici OŠ Šempeter zaigrali učenci, je učiteljica na odra pohvalila z besedami: »Otroci, odlično ste povedali in tovariši z občine so zelo navdušeni!« Po glasnem aplavzu in vese- lem smehu žalskega župana Milana Dobnika in ostalih »tovarišev« (večinoma poten- cialnih županskih kandida- tov) je bilo opaziti, daje to res. Ali je bilo tako zaradi vsebine igrice ali morda zaradi bližajo- čih se volitev, pa lahko samo ugibamo... Upravičena najemnina Dejstvo, da je Krajevna skupnost Šempeter za najem dvorane Hmeljarskega doma zaračunavala kar 15.000 mark najemnine, je prav lah- ko pojasniti. V njem sta v povprečju namreč celi dve pri- reditvi na leto, stoli, namenje- ni občinstvu, pa so tako raz- majani, da tisti, ki v dvorano ob redkih priložnostih ven- darle zaidejo, iz varnostnih razlogov raje kar stojijo kje ob robu. Dijaki in divjaki Slovenske železnice so nas razveselile z obvestilom, da bodo nekateri dijaški vlaki pod budnejšim policijskim očesom. Naša mladež k sreči še ni tako drzna kot v Ameri- ki, se pa dobro učijo. V našem koncu predvsem na vlakih v Obsotelje. Zaprta je bila odprta Letošnji Mednarodni obrtni sejem so za zbiranje političnih točk izkoristili predstavniki mnogih strank, najbolj mno- žičen strankarski obisk v Celje pa je organizirala SLS. V eni od sejemskih dvoran je imela celo sejo glavnega odbora, ki jo je seveda zaprla za javnost, pred vrata pa postavila dva hrusta. Pa so se fantje iz SLS pošteno ušteli. Celotno sejo (zvok in slika kot se šika) je bilo mogoče spremljati na enem od monitorjev v sejem- skem tiskovnem središču. Po- drobnejše informacije lahko dobite pri vseh novinarjih. NASMEH, PROSIM! Tokrat objavljamo šale, ki jih je poslal Aleš Gaber iz Škofje vasi. Polovica po gorenjsko Pride Štajerc na obisk k Go- renjcu. Ko sedita že cel dan za mizo, pravi Štajerc: »Čuj, a imaš kaj za pit?« »Ničesar nimam doma,« od- vrne Gorenje. »Pa mi daj tisti liter vina, ki ga imaš na polici,« prosi Šta- jerc. »Ne morem, ker je polovica od brata,« razloži Gorenje. »Potem mi daj svojo polovi- co,« upajoče predlaga Štajerc. »Saj bi ti dal, pa je žal na spodnji strani.« Pomanjšan krokodil Veste, kako je nastal martin- ček? Savinjčanu so dali krokodila v rejo. Med klošarji Gresta dva diamanta mimo kamnoloma, pa pravi prvi: »Poglej, sami klošarjii« SADOVI NARAVE »Korenčki« iz Brezove Da bi nam zrasla velika in zdrava zelenjava, ni vedno potrebno pretirano gnojiti. Ana Srabočan iz Brezove lahko letos verjame, da so sadovi zemlje stvar naključja oziroma sreče. Na njivi nad hišo so ji namreč zrasli nenavadno veliki »korenčki«, čeprav jim med rastjo ni posvečala prevelike pozor- nosti. Posejala jih je marca, gnojila jih ni nikoli, še oplela jih je le dvakrat. Ko pa jih je hotela izpuliti, se je skoraj ponovila pravljica o dedku, babici in veliki repi. Na sliki je le nekai najbolj zanimivih primerkov, veliko podobnih pa imajo Srabo- čanovi še skrbno shranjenih. PP ZANIMIVOST Siovensica Esmeraida Kaže, da v Sloveniji esmeraldomanije še ne bo tako hitro konec, saj smo pred kratkim v oddaji Stojana Auerja Super POP na POP TV dobili kar lastno, slovensko Esmeraldo. Za naslov slovenske Esmeralde se je potegovalo veliko junaki- nji mehiške TV novele bolj ali manj podobnih Slovenk, osvojila pa ga je Brigita Lupša iz Tržiča, ki so jo v četrtek na prireditve- nem odru sejemskega Atrija z navdušenjem pozdravili tudi številni obiskovalci 31. MOS. Brigita, ki se preizkuša tudi v pevski karieri, je v Celje prišla na povabilo podjetja Kili iz Liboj, libojski keramičarji pa so se za povabilo odločili zato, ker so pred kratkim na trg poslali serijo svojih lončkov z Esmeraldino podobo. IS, Foto: GK Kumara velikanka Roziki Zupane iz Javornika je letos na vrtu zraslo vei- nenavadno velikih kumar. Na sliki je le ena izmed njih, ki p^ bila največja, a je bila kljub temu dolga okoli pol metra. Alii^ razlog za nenavaden pridelek gnojenje s kompostom ali P'T kumare rasle in rasle zaradi družbe opojnih vrtnic, pono^"- lastnica ni mogla ugotoviti. ''''f (Od)lcloni Tu naokrog vse je čudno, eden stavka, drugi krade, vse opazuje policija budno, napotke čaka pa od vlade. Izpit popravni muči šolstvo, bogve po kom bo švrknil bič, vmes bo kaj reklo znanstvo, minister Gaber pa seveda nič. POPEVKAR