GLEDAIMI LIST SEZONA I tli 1923'22l ŠTEVILKA’ 22 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI r. n K05TR UUKR5ID0U1C LlUBLIRnn, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. 1 Samopročaja in zaloga izčelfcou touarne ,,PETOUIFi“, 3. 0. ^ BEOGRAD { Dionička glav. .. Din 60,000.000 i Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: \ Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-\ cegnovi, Jelša, Jescnice, Ljubljana, j Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-\ jevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, Anierikanski odio. £ Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: | Jadranska banka: Trst, Opatija, J Wien, Zadar; Frank Sakser State i Bank, Cortland Street 82, New-York 9 City, Banco Yugoslavo de Chile, i Valparaiso, Antofogista, Punta Are-i nas, Puerto Natales, Porvenir. Najfinejša svetlobna telesa ======— za stanovanja, rile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTfl“, Ljubljana, Kolodvorska ul.BI SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 22. marca Cezar in Kleopatra. Premijera Izven Nedelja, 23. 11 Cezar in Kleopatra Izven Ponedeljek, 24. 1} Zaprto. Torek, 25. 17 Kamela skozi uho šivanke Izven Sreda, 26. 11 Tri maske — Smešne precijoze — Priljudni komisar. . . . Red A Četrtek, 27. 11 Ašantka Red B Petek, 28. » Cezar in Kleopatra Red E Sobota, 29. n Faun. (Udruženje) Izven Nedelja, 30. it Cezar in Kleopatra Izven Ponedeljek, 31. n Kamela skozi uho šivanke Red C OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 22. marca Poljub Red A Nedelja, 23. 11 Carmen. Ljudska predstava . Izven Ponedeljek, 24. 11 Zaprto. Torek, 25. 11 Madame Butterfly, gostovanje ge Debicke Izven Sreda, 26. 11 Zaprto. Četrtek, 27. »J Traviata gostovanje ge Debicke Red D Petek, 28. 11 Možiček in plesni večer . . . Red F Sobota, 29. 11 Rigoletto, gostovanje ge De- bicke Izven Nedelja, 30. 11 Faust, gostovanje ge Debicke Izven Ponedeljek, 31. 11 Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se » tvrdka I največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo st. 12 Začetek ob 8. Konec po 11. Cezar in Kleopatra. Historična komedija v petih dejanjih (osmih slikah). Spisal: Bernard Shaw. Prevel: O. Župančič. Režiser: O. ŠEST. Cezar............................................g. Putjata Kleopatra........................................ga Nablocka Ptolomej, nje desetletni brat....................gna Gorjupova Rufio, rimski poveljnik..........................g. Skrbinšek Britannus, cesarjev tajnik.......................g. Peček Pothinus, Ptolomejev varuh.......................g. Lipah Theodotus, Ptolomejev vzgojitelj.................g. Terčič Achillas, vojskovodja............................g. Kurent Ftatateeta, Kleopatrina dvornica.................ga Marija Vera Apollodorus, Sicilec.............................g. Drenovec Belzanor, poveljnik Kleopatrine telesne straže g. Cesar Bel Affris, čuvar v templju......................g. Medven Perzijec, iz Kleopatrine telesne straže ... g. Plut Lucius Septimius, tribun.........................g. Gregorin Charmian, ) j.............gna Ježkova Iras, ) Kle°Patrini sužnji (.....................gna Juvanova Harfinistka......................................gna Slavčeva Star godbenik....................................g. Smerkolj Prvi uradnik.....................................g. Kumar Drugi uradnik....................................g. Markič Ranjeni vojak....................................g. Kumar Major Domus......................................g. Medven Centurio.........................................g. Sancin Nubijec..........................................g. Jerman Stražniki, Rimljani, sužnji, Ptolomejevo spremstvo. Godi se v Egiptu 48. in 47. leta pred Kristom. Po tretji, peti, sedmi sliki daljše pavze. Godbo zložil kapelnik Balatka. 1. slika. Dvorišče pred Kleopatrino palačo. 2. slika. Puščava s sfingo. 3. slika. Dvorana v Kleopatrini palači. 4. slika. Dvorana v Aleksandriji. 5. slika. Na pomolu. 6. slika. Budoar Kleopatre. 7. slika. Na strehi palače. 8. slika. Esplanada pred palačo. - 2 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Kamela skozi uho šivanke. Veseloigra v treh dejanjih. Češko spisal F. Langer, prevel O. Š. Režiser: ZV. ROGOZ. Pestova.............................................ga Juvanova Pesta...............................................g. Šest Zuzka...............................................ga Rogozova Joe Vilim, veletrgovec..............................g. Skrbinšek Alan Vilim, njegov sin..........................g. Rogoz Bezdiyba, bančni ravnatelj..........................g. Lipah Andrejs, svetnik....................................g. Gregorin Dama................................................ga Wintrova Gospodična..........................................gna Ježkova Sluga...............................................g. Sancin Fantič..............................................g. Tavčar Razdobji med dejanji trajata po tri mesece. Čas: sedanjost. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 ORICAR & MEJAČ SS LJUBLJANA, 5E[ENBURG0UA U[ICA 3 KNAFLJEVE ULICE — 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. TRI MASKE. Drama v enem dejanju. Spisal Charles Mere. Poslovenil F. J. Režiser: O. ŠEST. Prati della Čorba..................................................g. Skrbinšek Rdeči harlekin.....................................................g. Rogoz Puščavnik..........................................................g. Terčič Pavliha............................................................g. Plut Paolo della Čorba..................................................g. Gregorin Mancecca...........................................................ga Wintrova Viola Vescotelli...................................................ga Juvanova Godi se v korziški vasi na pustni torek 1. 1820. SMESNE PRECIJOZE. Komedija v enem dejanju. Spisal Moliere. Poslovenil F. J. Režiser: g. PUTJATA. La Grange.......................................................g. Sancin Du Croisy.......................................................g. Bertok Gorgibus, meščan................................................g. Cesar Madelon, njegova hči............................................gna Juvanova Cathos, njegova nečakinja.......................................gna Slavčeva Marotte, služkinja pri Gorgibusovih.............................gna Ježkova Almanzor, lakaj.................................................g. Pleničar Marquis Mascarille..............................................g. Putjata Vicomte Jodelet.................................................g. Medven Prvi nosilec....................................................g. Markič Drugi nosilec................................................... g. Kurent Prvi godec.............................................• . . . . g. Kumar Drugi godec.....................................................g. Jan Več lakajev. Godi se v Gorgibusovi hiši v Parizu. Cas: XVII. stoletje. PRILJUDNI KOMISAR. Komedija v enem dejanju. Spisal Georges Courteline. Poslovenil F. J. Režiser: O. ŠEST. Komisar...............................................g. Peček Flodie................................................g. Šest Breloc................................................g. Lipah Gospod................................................g. Jerman Stražnik Lagrenaille..................................g. Sancin Stražnik Garrigou.....................................g. Smerkolj Punez.................................................g. Danilo Gospa Flocheva........................................ga Rakarjeva Godi se v Parizu. Cas: sedanjost. Začetek ob 8. Konec ob 10. ASANTKA. Poljsko spisal W. Perzyiski. Poslovenil dr. V. Mole. Režiser: B. PUTJATA. Edmund Lonski...................................g. Peček Bratkovski, njegov stric........................g. Danilo Kr§cki, prijatelj ionskega......................g. Terčič Romorski, slikar................................g. Medven Lutoborski, posestnik...........................g. Cesar Ravnatelj.......................................g. Plut Franek, natakar.................................g. Putjata Jan, sluga Lonskega.............................g. Jerman Vladka..........................................ga Šetinska Viola, njena prijateljica.......................gna Juvanova Mamka...........................................gna Rakarjeva Prvo in tretje dejanje v Varšavi, drugo v Florenci. Čas: sedanjost. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. /VcAo • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija ■* rUUK.U.r « v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Francoska književnost zadnjih 50 let morda ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznesenosti in sijaju besede tako tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta prekipevajoča od po.>meha nad seboj; lev, ki bi si mogel priboriti svet in se ne upa dvigniti oci od žene, ki jo ljubi - evo vam junaka te čudov.te komedije! „Cyrano de Bergerac“ je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega gledališča. Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gleda 1 išlcih lasulj in potrebščin Začetek ob pol 8. Konec pred 10. POLJUB. Narodna opera v dveh dejanjih (treh slikah). Besedilo spisala El. Krasnohorska. Vglasbil Bedridi Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: P. DEBEVEC. Oče Paloucky...................................g. Zathey Vendulka, njegova hči..........................ga Lewandovska Martinka, njena teta...........................ga Borova Barča, služkinja pri Palouckych................gna Rozumova Luka, mlad vdovec..............................g. Kovač Tomeš, njegov sorodnik.........................g. dr. Rigo Matevž, tihotapec..............................g. Zupan Obmejni stražnik...............................g. Mohorič Kmetje, sosedje, tihotapci. Godi se na severočeški meji okrog leta 1850. i. slika: Mlad vdovec Luka pride k Palouckim prosit za roko hčerke Vendulke. Luka jo prosi poljuba vpričo vseh, toda Vendulka mu ga noče dati. To ujezi zaljubljenca tako, da odide v vas in se vrne pod Vendulkino okno z godci in dekleti, češ, če mi ga ti nočeš dati, mi ga bo dala pač katera druga. To je Vendulki preveč: užaljena zapusti očetov dom ter odide v hribe k svoji teti Martini. V 2. sliki smo pri tihotapcih, katere vodi stari Matouš. Luka, ves nesrečen in potrt, sklene na prigovarjanje Tomaševo, prositi Vendulko odpuščanja in se z njo spraviti. Vse to pa sliši stari Matouš. Nato prideta Vendulka in njena teta, ki jo nagovarja, naj se i ona posveti tihotapstvu. Teta z Vendulko ni zadovoljna, češ, da je preveč strahopetna, in jo zato odpelje nazaj k sebi v gorsko kočo. 3. slika je samo žareče jutro. Barča pride povedat Vendulki veselo novico: Luka prihaja s pričami, da se z njo spravi in jo zasnubi. Med obema oživi tiha ljubezen, Vendulka mu da poljub in zlomi s tem v ženski plemenitosti svojo trmo. Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje - 6 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Madame Butterfly. Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEWASTIANOW. Madame Butterfly (Cio-Cio-San)...............ga Debicka k. g. Suzuki, njena služabnica.....................gna Revviczeva F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. U. A. . g. Kovač Kate Pinkerton...............................ga Smolenskaja Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki ... g. Cvejič Goro.........................................g. Mohorič Princ Yamadori...............................g. Šubelj Bonzo........................................g. Zupan Yakuzide.....................................g. Bekš Komisar......................................g. Pugelj Uradnik ........................'............g. Drenovec Mati Cio-Cio-Sane............................ga Lumbarjeva Sestrična Cio-Cio-Sane.......................gna Koreninova Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč, kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterlly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in uživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na «devetstoindevetdeset let», kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočnim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopata v zakon, kar potrdita s svojeročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly, ki prihaja vedno bliže in preklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tu pa tam vzblesti zvezda. Prekleta, a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yamadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Čul se bo topov strel in ona bo srečna. Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče, naj budi spomine na ono srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo nož. Kdaj pride za žel j e ni? * Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka, odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o'razmerju svojega moža in prosi malo Butterflv od puščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. TRAVIATA. Opera v treh dejanjih. Besedilo zložil po drami Dumasa „Dama s kamelijami" F. M. Piave. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Violetta Valery...........................ga Debicka k. g. Flora Bervoix.............................ga Matačičeva Annina, služkinja Violette................ga Smolenskaja Alfred Germont............................g. Sowilski Georg Germont, njegov oče...............g. Popov - dr. Rigo Gaston, Vicomte de Letorieres.............g. Mohorič Baron Douphol.............................g. Šubelj Marquis Obigny............................g. Pugelj Doktor Grenvil............................g. Debevec Josip, sluga Violette.....................g. Perko Sluga Flore...............................g. Bekš Prijatelji Violette in Flore, matadori, picadori, ciganke, sluge Violette in Flore, maske itd. Kraj: Pariz in okolica. — Čas: sedanjost. Prva vprizoritev: 1853 v Benetkah. Prvo dejanje: Na veselici pri Violetti. Alfred Germont obožuje Violetto in ji prizna svojo ljubezen. Zato mu da Violetta kamelijo in ga povabi, naj pride zopet, ko bo ta kamelija ovenela. Tudi ona ljubi Alfreda in sklene svoje dosedanje življenje, ki je bilo do sedaj posvečeno veselju, dostojneje in lepše živeti. Drugo dejanje: Violetta je opustila družbo in živi samo svoji ljubezni. Alfred naj uredi njene stvari v Parizu in naj vse proda. Ko je on odsoten, pride Alfredov oče k Violetti in jo roti, naj pusti Alfreda v miru, ker bi se sicer morala tudi Alfredova sestra odpovedati svoji ljubezenski sreči. Violetta prevzame nase to veliko žrtev in ko se Alfred vrne, se poslovi od njega. On je ne razume. Oče ga spominja na njegov domači kraj. Ko Violetta pove Alfredu, da bo šla kljub obljubi, ki mu jo je dala, zopet na veselico, je on ogorčen in odide. Izprememba: Veselica pri Flori, kamor je prišla tudi Violetta. Alfred je v začetku ne mara videti, toda pozneje se vendar spozabi in jo pred vsemi gosti očitno razžali. Tretje dejanje: Violetta je bolna na smrt. Živela bo še par ur in se poslavlja od sveta. Prihiti Alfred. Zvedel je resnico od svojega očeta, ki mu je tudi dovolil, poročiti se z Violetto. Toda on in oče najdeta Violetto v zadnjih smrtnih bojih in Alfred se komaj še spravi z umirajočo svojo predrago. - 8 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. RIGOLETTO. Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktorja Hugoja drami „Le roi s’amuse“. Napisal F. M. Piave, poslovenil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: VASILIJ SEVASTJANOV. Vojvoda Mantovanski................g. Kovač Rigoletto, njegov dvorni šaljivec ... g. Levar Gilda, hči Rigolettova.............ga Debicka k. g. Giovana............................ga Smolenskaja Sparafucile, bandit................g. Betetto Magdalena, njegova sestra..........gna Sfiligojeva Monterone..........................g. Pugelj Borsa, | (...............g. Mohorič Marulo, dvorniki ..................g. Debevec Ceprano, J (...............g. Perko Grofica Ceprano....................ga Asejeva Paz................................gna Jeromova Stražnik...........................g. Pip Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v 16. stoletju. 05 O „EL1TE“ : o.'* : Ljubljana o» GO Prešernova ulica št. 9 D) <♦- največja konfekcijska trgovina — Mojstrsko r*si o krojena damska in moška oblačila CD EN GROS EN DETAIL. U) - 9 — Začetek ob pol 8 Konec po 11. FAUST. Opera v petih dejanjih, zložil Gounod. Besedilo po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carre. Dirigent: MATAČIČ. Režiser: BUČAR. g. Sowilski g. Zathey gg. Popov — dr. Rigo g. Perko ga Debicka k. g. gna Korenjakova gna Ropasova Dijaki, vojaki, meščani in meščanke. Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo 5pecialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga ^Josip B^čroč ^ie^san^oua c. iz Faust. . Mefisto . Valentin Wagner. Margareta Siebel . Marta . - 10 — B. SHAW: Cezar in Kleopatra. To je tretje delo Irca Shawa, ki gre preko odra našega gledališča. Prvi je bil „Androklus in lev“, potem „Crna dama sonetov11, sedaj pa historična komedija o velikem Cezarju. To, kar podaja Shaw vsebinsko v tej komediji, odgovarja skoraj popolnoma zgodovini. Cezar pride, prav tako kot v zgodovini, oktobra meseca 48. leta v Aleksandrijo in Kleopatra, katero preganja njen mlajši bratec Ptolomej, oziroma njegovi vzgojitelji, išče pri Cezarju zaščite. Cezar jo zopet „ustoliči“, preživi eno leto (47) v njenih apar-tementih, ima mnogo skrbi in bojev, katerih ga osvobodi Mithridates Pergamonski. On sam zapusti Kleopatro zrelo za Antonija in jo mahne zopet v nove vojne meteže. To je epični potek, razvozljanje dogodkov brez konfliktov. Tudi Shaw si ni izmislil nobenega konflikta, ki bi pretvoril epiko v dramatiko. Izmislil si je le intrigo, ki rodi umor in uboj, vender s tem ne doseže nobenega plusa, kar se tiče dramatičnega, kajti morilec in umorjeni (Ftatateeta, Pothinus) nas ne zanimata. Med Cezarjem in Kleopatro ni drame: poznata se in razumeta se, njiju razmerje je od vsega začetka tako, da se po preteku šestih mesecev lahko ločita brez posebne bolesti. V teh šestih mesecih pa se je razvila Kleopatra iz male mucke v prebrisano ptico. In tu tiči skoraj nevidni razvoj drame. V teh petih dejanjih ne postane Cezar junak sam zase in sam iz sebe, temveč mi spoznamo v njem junaka in velikega duha. V tem poslednjem pa tiči krasota Shawove pesnitve. Shaw ostane zvest samemu sebi in času, v katerem živi. Vsi ti njegovi ljudje govore in čutijo prav tako kot mi, ne postajajo patetični, kajti to se ne spodobi. Cezar ima navado in se spozabi enkrat do patetike. Pa blekne Rufio: „Zdaj jo pa imamo bobnečo govoranco“ in Cezar smehljaje opusti namen. Sicilijanec Apollodorus je nekak umetnostni entuzijast, nekak član Narodne galerije, in v Cezarjevem sekretarju Britannusu je stresel Shaw nekoliko svoje zlobe nad Angleži. In celo tu nastopi trenutek, ki rodi vseobče odpuščanje, in taka zadeva se posreči samo Shawu: „Jaz sem Apollodorus, Sicilijanec, umetnik.11 Britannus: Umetnik! Zakaj so dovolili pristop temu vagabundu? Cezar: Le mir, možak! Apollodorus je sloveč patricij, amater. Britannus: Oprostite, prosim, gospod! Mislil sem, da je umetnik po poklicu. Zgodba o nekem Oskarju Wildeju je znana in se je tu spomnil nanjo. Morda nehote. A ne samo historična plat njegove komedije je zanimiva — zanimiv je predvsem njen nesmrtni del — oseba Julija Cezarja samega. Tu je posekal Shaw Shakespearja. — Obdal ga je z atmosfero resničnega dostojanstva — in vse njegovo ravnanje se rodi iz tega dostojanstva. Pri vsem tem pa mu le ni odvzel človeka. Shawov Cezar pije ječmenovca, ljubi praznovati ob raznih prilikah svoj rojstni dan (po večkrat na leto), nima rad, da se ga opozarja na starost in plešo. — 11 — — Stara sablja Rufio ga lahko ozmerja kot šolarčka, z vsakim je prijatelj. — Gleda na prehojeno pot, na leta tvorbe z mehkim smehljajem — s smehljajem modrosti. Vse to njegovo početje pa gleda Kleopatra z občudovanjem. Nihče ni govoril z njo doslej tako odkrito kot dela to Cezar — s toliko dobroto. Ta dobrota pa je bistvo Cezarja, čeprav bi dal odsekati Kleopatri prej glavo, nego da bi izgubil samo eden njegovih legijonarjev roko. V tem razmerju Cezarja do Kleopatre se zrcali cela zgodovinska situacija. Par let pozneje pa postane iz mucke Kleopatre že demon Kleopatra in Antonij izgubi tla vsled nje — Rim vsled Orienta. Umetnost zmaga, par ornamentov, katerim je stavil pred par leti Cezar ponosna vprašanja: „Rim ne ustvarja umetnosti? Ali mir ni umetnost? Vojna ni umetnost? Civilizacija ni umetnost? Vladanje ni umetnost?" Vse to Vam dajemo v zameno za par okraskov. Potem v zadnji sliki je trenutek . . . Pretresljiv. Vse govori o življenju, Cezar pa pove, da je truden. Rufio: Cezar, nerad te pustim v Rim brez ščita, preveč bodal je tam. Cezar: Nič za to: nazaj grede opravim delo svojega življenja in potem sem dosti dolgo živel. Poleg tega mi je bila zmerom neprijetna misel, da bom umrl; rajši bi bil usmrčen. Preroška očala nadene Shaw. Shakespeare privede fakt pred gledalca. * * * Dva otroka sta Cezar in Kleopatra . . . pod sfingo sedita, obdana od večnosti. Shaw pa je bil poet, tedaj, ko je napisal to pravljico — zgodovinsko pravljico. Mi jo damo pod luči reflektorjev. Zdrav, Cezar! Zdrava, Kleopatra! Citati. Igralska umetnost je kakor kolovrat, pri katerem sedi sto marljivih delavcev; toda samo genij prinese na vreteno nov vzorec, pri katerem talenti predejo in živijo tako dolgo, dokler ne pride nov genij, ki prinese zopet novejši vzorec. (Talma „Reflexions sur Lekain“.) Tisti izvaja svojo umetnost najčistejše, ne krene nikoli od resnice, ki v duhu polni gledališče vsak večer z idealnim občinstvom, pa naj sedi tam kdorkoli. — Toda ali je to idealno občinstvo stalna bolečina, ali je isto v* duhu vsakega igralca? . . . kdor je notranje konstruiran kakor hlapec, bo tudi svojemu idealnemu gledalcu omislil mogočno doneče hlapčevske roke in bo njegovemu širokemu nalezljivemu smehu naljubo neizmerno poudarjal in pretiraval vesele momente. (Gregori, Der Schauspieler.) Ce je kritik misli, da ima pravico biti sodnik, mora poznati zakone in biti objektiven. Ako kritik nastopa kot učitelj, je moral svojo stroko proučiti in mora pojmovati nalogo kot poklic, ki zahteva — 12 - odgovornosti. Časopisje pa nastavi za gledališkega kritika človeka, ki piše v gladkem slogu; ali je bil za kulisami, ali je prisostvoval skušnjam, ali je spisal kako dramo, po vsem tem nihče ne vprašuje. Potrebno ni niti, da se je zanimal za teater, temveč prihaja lahko od popolnoma druge stroke. S službo pa ne pride vedno darovitost, zato lahko čitaš najbolj bedaste ocene, katerim bi se ljudje od teatra smejali, če bi ne šlo za kruh in ugled. (Strindberg, Dramaturgie.) ABAKUMOV-JUVANCIC: Osel. Kvečjemu kak divji gjavr Ni še cul o modrem Agi, Zvezdoslovcu slavnoznanem, Pridigarju in pismarju. Orijentalska pravljica. Dasi ni še ura prava, Da prične molitve svoje, Vendar z običajnim klicom Pravoverne vabi skupaj. Sodi modro, modro vlada, Trikrat je že romal v Meko, In kar bilo je in kar je In kar še bo, mu je znano. K njemu prihitel je zadnjič V silnem strahu revež Ahmet, Solze mu rosijo lice, Ves v obupu toži Agi: «Oj, pomozib — tarna — «v noči Vkrala je tatinska roka Osla mi, ki je edini Hranil me v obupni bedi!» «Prav ti je, zakaj ne paziš!> Ga zavrne strogi Aga, «In čemu prihajaš k meni? Mar ti morem jaz pomoči?» «Vse skrivnosti so ti znane», Ihti Ahmet — «in če hočeš, Lahko mi takoj pokažeš, Kje, kako naj osla iščem. Vsmili se me, — prosi verno — Prerok stokrat te poplača!» In na zemljo pokleknivši Poljubuje mu obutev. Zvezdoslovec se zamisli, Srce mu je omehčano — Brzega koraka kmalu Spe po minareta stopnjah. In prerokovi sinovi, Kaj jim je za uro časa — Kmalu se zbero v obilju, Aga pa začne svoj govor: wt ^|t^|AN4 ♦ /AtiTNItTtC^*^ MODNA + TCOTCVINA* Zx\+DAA\F*IN>CTCS PCDE+ Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Dim.