Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 2 Oglasi Tema tedna: S planinskih izletov se odnesejo spomini, fotografije in smeti ................................... 4 Rečica ob Savinji: V rečiških hmeljiščih gradijo nov proizvodni objekt ................................ 5 Noč in Dan Menine: Spomnili so se 120-letnice postavitve prve koče na planini ........................... 9 Pilot motornega jadralnega padala: Erik Fužir: »Uživam na zemlji in v zraku« ........................................................... 11 Galerija Nazarje: Razstava likovnih del Nadje Osojnik ................. 14 Pokal Cockta: Na samem vrhu štirje ljubenski smučarski skakalci ................................ 21 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 28, 13. julij 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik V gorah nismo sami, smo samo gostje Gore so izjemen ekosistem, gospodarski vir in ži- vljenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Podoba gora kot območja neomejene svobode se s trajnostnim razvojem in vzpostavljeno odgovornostjo posame- znika umika, kar je dobro, po drugi strani pa zakon- ska zaščita gorskih območij v obliki narodnih par- kov za njihov nadaljnji obstoj ne zadošča več. Alpski svet, ki ga delimo na alpska visokogorja, alpska hribovja in alpske ravnine, v Sloveniji ob- sega 8.541 kvadratnih kilometrov oziroma 42 od- stotkov njene površine. Nad 500 metrov leži 35 od- stotkov slovenskega površja, nad tisoč metrov pa enajst odstotkov površin. Na tem območju v 2.218 naseljih (37 odstotkov vseh naselij v Sloveniji) živi nekaj več kot 924 tisoč prebivalcev, kar predstavlja 47 odstotkov prebivalstva. Zelo visok je delež gozda – skoraj 65 odstotkov. Povprečna nadmorska višina Slovenije je 557 me- trov (svetovno povprečje je 870 metrov), največji raz- pon nadmorske višine med Triglavom (2.864 metrov) in podvodnim Triglavom (najnižja točka slovenskega morja je -37 metrov) pa znaša 2.901 metrov. Naravovarstvena prizadevanja, ki vključuje- jo spoznavanje, doživljanje in varovanje naravnih prvin slovenske pokrajine, od samih začetkov iz- hajajo iz gorniških vrst. Zgodovina spoznavanja in varstva narave ima pri nas korenine v delovanju tako posameznikov kot organizacij (najprej Slo- venskega planinskega društva s svojimi podružni- cami, kasneje pa Planinske zveze Slovenije s pla- ninskimi društvi). V Častnem kodeksu slovenskih planincev, ki je izraz volje organiziranih obiskovalcev gora, sta spoznavanje in varstvo gorske narave vzporedno z varnostjo v gorah osnovni in nepogrešljivi temelj gorniškega delovanja. Zato ni naključje, da je ta vsebina zajeta takoj za uvodnimi določbami v dru- gem poglavju kodeksa. Planinska društva in Planinska zveza Slovenije predstavljajo pomemben del civilne družbe, ki si s svojim delovanjem prizadeva za dobrobit celot- ne skupnosti. Še posebej to velja za delovanje na področju spoznavanja in varovanja gorske nara- ve. Planinska zveza Slovenije ima dodelan sistem usposabljanja strokovnih kadrov s področja gorni- štva, skupaj s planinskimi društvi pa z vzgojo in iz- obraževanjem vseh starostnih skupin širi zavest o odgovornem obnašanju v gorah. Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije je pred leti izdala zgibanko V gorah nismo sami, smo samo gostje, v kateri nas med drugim opozarja: »Kot gostje iščemo neskončne možnosti za duševno sprostitev, notranjo oboga- titev in za obnovo svojih telesnih sposobnosti. Ali smo kot gostje dovolj obzirni in občutljivi do tega prostora? Žal številni obiskovalci gora te obzirnosti ne poznajo, obnašajo se objestno, povzročajo ško- do, ogrožajo celo življenja drugih.« V poletnih počitnicah vam želim veliko prijetnih doživetij ob obisku naših hribov in gora! (LG) (JM) (TG) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 4 Tema tedna VARSTVO GORSKE NARAVE S planinskih izletov se odnesejo spomini, fotografije in smeti V okviru planinskih društev delujejo od- seki za varstvo gorske narave, velik del dru- štev v naši dolini jih že ima, a ne še vsa. Nji- hova naloga je delovanje predvsem na nivo- ju društva, se pa tudi povezujejo. Smrekovško pogorje je znano po bogati populaciji divjih petelinov in ruševcev, za- to se je potrebno v območjih rastišč in gnez- dišč izogibati izvedbi planinskih izletov v tem času. V zadnjih dneh junija so se odprle zadnje pla- ninske postojanke v visokogorju. Začela se je »visoka planinska sezona«, ko se v gore zgri- njajo trume planincev, gornikov in drugih obi- skovalcev gorskega sveta. Skrb za varnost, var- nost sebe, drugih in gorskega sveta, mora biti na prvem mestu vseh, ki redno ali zgolj prilo- žnostno zahajajo v gore, najsi je to predgorje, sredogorje ali visokogorje. Slednje je razumljivo najbolj na udaru v poletnih mesecih. O varnos- ti obiskovalcev je v tem času veliko povedane- ga in zapisanega, manj se javnosti predstavlja problematika ogrožanja in varstva gorske nara- ve zaradi rekreacije in turizma, kamor spada tu- di planinstvo. V GORAH JE VSE VEČ ADRENALINSKIH AKTIVNOSTI Obiskovalci gora vnašajo v gorski svet one- snaženje, nemir in povzročajo erozijo. Povečan obisk pomeni povečan obseg problemov v ob- čutljivi gorski naravi. Posebno v današnjem ča- su, ko so gore vse bolj obremenjene z množico raznovrstnih, predvsem adrenalinskih dejavno- sti, kot so gorsko kolesarjenje, gorski tek in ple- zanje po modernih feratah (z jeklenicami zava- rovane plezalne smeri). Vse te dejavnosti goram še zdaleč niso tako prijazne kot planinstvo ozi- roma pohodništvo. GORSKI SVET JE OBČUTLJIV Značilnost gorske žive in nežive narave je njena občutljivost na vpliv človeka. V gorah vla- dajo ekstremne naravne razmere, ki ves čas preoblikujejo površje ter vplivajo na rastje in ži- valski svet, kar so naravni procesi in so se jim gorski ekosistemi prilagodili. Drugače je, ko v te procese vstopi človek, bo- disi posredno s klimatskimi spremembami ali z direktnimi ukrepi, kot je gradnja planinskih po- ti in postojank ali smučišč in hotelov. Dokler so potrebe obiskovalcev po bivanju v gorskem sve- tu v skladu z dosedanjo dobro prakso obisko- vanja gorskega sveta, ki temelji na naravi pri- jazni skromnosti, še gre, njihov okoljski odtis je še sprejemljiv. Zlasti če je tudi številčnost ome- jena. V nasprotnem so problemi. Izpričano največ težav, največ ekoloških pro- blemov povzročajo zahteve množice obisko- valcev po udobju. Planinske postojanke, kjer na primer omogočajo tuširanje gostov, so velik onesnaževalec virov pitne vode. Znani so prime- ri, ko so morali zaradi tega poiskati nov vir vode za kočo, saj so prvotnega onesnažili. Večina vi- rov naše pitne vode izvira prav v gorah, zato bi morali biti na preprečevanje onesnaževanja vo- de posebej pozorni. POSEBEN PROBLEM JE PROMET Sistematično delo Planinske zveze Slovenije in druge akcije so pripomogle, da so danes pla- ninske poti razmeroma čiste. V planinskih ko- čah ni več košev za odpadke obiskovalcev, pla- ninci vedo, da morajo svoje smeti odnesti s se- boj v dolino. Problem so le še drugi obiskovalci, ki ne poznajo planinskih navad oziroma etične- ga kodeksa. Vse koče še nimajo čistilnih naprav, čeprav jih na to obvezujeta zakonodaja in etični kodeks. Vsled tega je toliko bolj pomembna vzdržna po- raba vode in čistil ter drugih onesnažil. Poseben problem je promet. Danes je že tako, da se vsi želijo pripeljati čim višje. Izhodišča tur niso več avtobusne postaje v dolini, ampak zat- repi alpskih dolin in obračališča gozdnih cest, kjer se ob koncih tedna tare avtomobilov, ki po- gosto ovirajo spravilo lesa. Umirjanje prometa v gorah je nujno. V GORAH NISMO SAMI Obiskovalci gora se morajo zavedati, da so v gorah samo gostje in se temu primerno ob- našati do narave in drugih obiskovalcev. Že sa- mo s svojo prisotnostjo obiskovalci vznemirjajo prostoživeče živali gorskega sveta. Posebej ob- čutljive na vznemirjanje so živali v času razmno- ževanja in vzgoje zaroda. Smrekovško pogorje je znano po bogati populaciji divjih petelinov in ruševcev, zato se je potrebno v območjih rastišč in gnezdišč izogibati izvedbi planinskih izletov v tem času. Bučna praznovanja z ognjemeti in podobno ne sodijo v gorski svet. Pri nas nizki panoramski preleti z letali ali helikopterji niso dovoljeni. Do- volj hrupa proizvajajo že helikopterji, s katerimi dovažajo zaloge postojankam v visokogorju. Po- sebej vznemirjajo živali vozniki vozil na motorni pogon za zabavo (štirikolesniki, enduro in mo- tokros motorji, snežne sani) in gorski kolesarji. HODIMO PO OZNAČENIH POTEH V Sloveniji je več kot 10 tisoč kilometrov ozna- čenih planinskih poti. Dovolj, da ni treba zaiti na brezpotja, ki so za prostoživeče živali oziroma naravo samo. Zlasti velja to za organizirane izle- te planinskih društev. Travna ruša v visokogorju je sicer gosta, vendar je občutljiva in ranljiva, ne- kaj zaporednih stopinj jo hitro načne. Prav tako se je modro izogibati izvedbi organiziranih izletov po zemljatih planinskih poteh v deževnem obdobju, saj so razmočena tla izredno dovzetna za erozi- jo. Ubiranje nepotrebnih bližnjic lahko hitro spro- ži kamenje in ogrozi druge ter povzroča erozijo. Marijan Denša Na Dleskovški planoti – planinstvo je zdrava in koristna rekreacija, zlasti če je povezano s primernim spoznavanjem in doživljanjem narave ter upoštevanjem priporočil varnosti. (Foto: Marijan Denša) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 5 Aktualno OBČINA REČICA OB SAVINJI S Slovenia green destination na širši turistični zemljevid V letošnjem letu se je Občina Rečica ob Savinji vključila v Zeleno shemo slovenskega turizma. Želi si namreč pridobiti znak Slovenia green destination, kar ji bo omo- gočilo, da se na turističnem trgu predstavlja kot destinacija, prijaz- na ljudem in okolju. Začeli so že s prvimi aktivnostmi, ki so potrebne za pridobitev omenjenega znaka. POVEZAVE DO ANKET NA SPLETU Na spletni strani občine so ob- javljene povezave do posame- znih anket, s pomočjo katerih bo- do ugotavljali trenutno stanje traj- nostnega razvoja občine na vseh področjih delovanja. »Podatke bo- mo zbirali s pomočjo analiz stro- kovnih institucij in anket, rezultati pa nam bodo v pomoč pri spreje- manju ukrepov za izboljšanje sta- nja. Ankete zajemajo vse tri najpo- membnejše sklope turističnih de- ležnikov: prebivalstvo občine, obi- skovalce in turistično gospodar- stvo,« je zapisano v prispevku na občinskem spletu. VPRAŠANJA ZA PREBIVALCE, TURISTIČNO GOSPODARSTVO IN OBISKOVALCE V zavihku Slovenia green so pri- ložene tri ankete, ki jih lahko izpol- nijo zainteresirani občani. Posa- mezne ankete naslavljajo prebi- valce, turistično gospodarstvo in obiskovalce. Slednje so dostopne v slovenskem in angleškem jeziku. Marija Lebar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V drugi polovici julija na kolektivni dopust V družbi BSH Hišni aparati Na- zarje s prihodnjim tednom priče- njajo z letošnjim kolektivnim do- pustom. Ta bo trajal od 16. do 27 . ju- lija. Na delo se bodo vrnili 30. julija. V tem času pa ne bo počiva- la izgradnja novega skladišč- no-logističnega objekta, ki ras- te v Nazarjah nasproti sedanje lokacije tovarne. Ta bo prinesel sprostitev proizvodnih zmoglji- vosti, pa tudi nekaj novih zapo- slitev. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Pridobili nepovratna sredstva za razvoj turizma Savinjsko-šaleška območna ra- zvojna agencija (Saša ORA) je prido- bila sredstva za projekt Turizem SAŠA v okviru javnega razpisa za izbor CL- LD operacij financiranih iz sredstev evropskega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja na območju LAS Zgor- nje Savinjske in Šaleške doline. Vred- nost operacije, ki bo izvedena do kon- ca februarja 2019, je slabih 115 tisoč evrov brez DDV oziroma skoraj 100 ti- soč evrov nepovratnih sredstev. Saša ORA bo do 15. oktobra 2019 izvajala projekt vodilne destinaci- je v SAŠA regiji. Vrednost operacije znaša slabih 250 tisoč evrov brez DDV, sofinanciranih bo kar 90 od- stotkov sredstev celotne vrednos- ti projekta. Agencija je namreč us- pešno kandidirala v okviru javnega razpisa za sofinanciranje in pro- mocijo turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji. IS REČICA OB SAVINJI V rečiških hmeljiščih gradijo nov proizvodni objekt Blaž Jan je pojasnil, da v zgornjesavinjskih nasadih nimajo težav z viroidno zakrnelost hmelja. (Foto: Marija Lebar) Objekt, ki je namenjen obiranju, sušenju in skladiščenju hmelja, v gradnji (foto: Igor Solar) Družina Jan, ki prideluje hmelj na površinah na rečiškem polju, je pred časom tam pričela graditi objekt. Kot pravi Blaž Jan, bo v pro- izvodni hali potekal celoten proi- zvodni proces hmelja, ki bo pride- lan tukaj. Do obiranja pridelka je še kar nekaj časa in njihov hmelj na zgornjesavinjskem območju je v dobri kondiciji. OD OBIRANJA DO SKLADIŠČENJA »Med našimi hmeljišči gradimo objekt, ki je namenjen obiranju, su- šenju in skladiščenju hmelja. Ce- loten proces se bo odvil v tej hali. Zdaj smo nekako čez polovico z de- li in računamo, da bi nam nekje do 20. avgusta uspelo zmontirati še vse potrebno za spravilo in sušenje pri- delka,« pojasnjuje Blaž Jan. KLESTILA ŽE TUDI TOČA In kako na pridelek hmelja vpli- va letošnje spremenljivo vreme? »Vreme je letos zelo nenavadno, zaradi pogoste izmenjave dež- ja in sonca je tokrat velik problem hmeljeva peronospora. Drugače je hmelj v dobri kondiciji, vendar je pred nami še dobršen del julija in avgust, tako da je še prezgodaj za ocene. Tudi nevarnost toče je to le- to zelo velika. Letos je že povzroči- la nekaj škode.« ZGORNJESAVINJSKA HMELJIŠČA ŠE NISO OKUŽENA Hudo škodo na hmelju povzro- ča bolezen hmelja in nekaterih drugih kulturnih rastlin, ki so jo prvič opazili na Japonskem v le- tu 1940. Gre za viroidno zakrnelost hmelja. Bolezen se prenaša z ra- stlinskim sokom in je v rastlini, ne v zemlji. Okužena rastlina obsta- ne na polovici in zakrkne. Sčaso- ma je treba celoten okužen nasad izorati in pustiti nekaj let preme- ne, da ni več ostankov korenin v zemlji. Jan pravi, da bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo, je pri- sotna v Aziji in ZDA ter v Slove- niji, tudi v Spodnji Savinjski doli- ni. »V zgornjesavinjskih nasadih s tem nimamo težav,« pojasnjuje Blaž Jan. Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 6 Gospodarstvo 45 LET KLS LJUBNO Podjetje napreduje na vseh področjih Ljubensko podjetje KLS že več kot dvajset let raste in napreduje, o čemer nenazadnje pričajo številne nagrade, ki jih je prejelo podjetje na če- lu z direktorjem Bogomirjem Straškom. Do da- našnjega dne so se uvrstili v vrh svetovnih pro- izvajalcev in dobaviteljev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo. To soboto so prazno- vali 45 let obratovanja in v ta namen na prire- ditvenem prostoru Vrbje na Ljubnem pripravi- li proslavo, ki ji je sledila popoldanska zabava za vse zaposlene v tovarni kot tudi za poslov- ne partnerje. PODJETJE IZ LETA V LETO RASTE NA VSEH PODROČJIH Direktor Bogomir Strašek je orisal zgodovino KLS-a. Podjetje se je z leti vzpenjalo in napre- dovalo na vseh področjih. V razvoj novih proce- sov in kadrov so vložili velika finančna sredstva. Število zaposlenih so lani dvignili na 260, kar je za osemdeset več kot pred petimi leti. Poveča- lo se je tudi število proizvedenih izdelkov, njihov trg pa se je iz Evrope razširil na Kitajsko in Ka- nado. Kot je dejal Strašek, so prihodke ves čas vla- gali nazaj v podjetje, ki je z leti postalo vse bolj robotizirano in avtomatizirano. Še naprej bodo usmerjeni v razvoj in napredek, da bodo na sve- tovnem trgu korak pred konkurenco. Zaradi na- predka in rasti jim vsako leto zmanjkuje prosto- rov, zato so se v strateških načrtih do leta 2020 odločili za gradnjo novih proizvodnih hal, katere po besedah Straška želijo zgraditi do konca le- tošnjega leta. IZOBLIKOVALI POSLOVNO KULTURO PODJETJA »V pretečenih letih, ki so bila polna težav, stisk in preizkušenj, smo izoblikovali našo po- Sodelavci KLS, ki so prejeli priznanja za dolgoletno zvestobo: Marko Centrih, Marjan Jarnovič, Rado Nedič, Aleš Tostovršnik, Mar- ko Ugovšek, Robert Brglez, Jože Budna, Bo- židar Gostečnik, Alojz Hudobreznik, Franc Krumpačnik, Igor Medle, Matjaž Nerat, Erik Pevc, Janez Vavdi, Stanislava Verbuč, Franc Zamrnik, Jože Funtek, Janko Kaker, Marjan Kladnik, Peter Kladnik, Bogomir Pečovnik, Karl Podlesnik, Viktor Smrečnik, Janez Tro- ger, Ivana Zagožen, Jurij Zakrajšek, Janez Za- mernik in Mirko Zamernik. Zaradi napredka in rasti so se v strateških načrtih podjetja KLS do leta 2020 odločili za gradnjo novih proizvodnih hal, ki pa jih želijo zgraditi že do konca letošnjega leta. Priznanja so prejeli delavci, ki so v podjetju zaposleni že kar 35 let. Direktor Mirko Strašek je v prvi vrsti tretji z leve. (Foto: Primož Vajdl) Plakete zvestobe so prejeli tudi tisti sodelavci KLS, ki so v podjetju zaposleni 25 in 30 let ter zunanji partnerji. (Foto: Primož Vajdl) slovno kulturo. Samospoštovanje in medseboj- no spoštovanje, poštenost in etičnost, osnov- ni osebni bonton ter maksimalna pripravlje- nost ustreči našim odjemalcem so temeljni na- še poslovne kulture. Takšna kultura se nam je že obrestovala in s takšno poslovno kulturo lahko KLS še dolgo uspešno nastopa na svetovnem tr- gu,« je še dejal Strašek. PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO ZVESTOBO Osrednja nit slovesnosti je bila podelitev po- sebnih priznanj za dolgoletno zvestobo. Prizna- nja in posebne plakete so prejeli tisti zaposleni, ki so do konca junija dopolnili več kot 25, 30 ali 35 let delovne dobe. Posebni priznanji sta pre- jela tudi zunanja partnerja, Jože Pivk iz podje- tja Albatros-Pro za inovativnost in razvoj inve- sticijske opreme ter podporo pri napredku KLS ter Franc Zajec iz podjetja Mikron Plus za zaslu- ge pri uvedbi robotizacije in dolgoletno podpo- ro pri napredku KLS. SLOVESNOST OPLEMENITILA GLASBA Proslava je bila tudi bogato kulturno obarva- na. Kot prvi so se predstavili člani Godbe Zgor- nje Savinjske doline, ki so med drugim zaigrali »KLS polko« na zobate obroče, ki jih proizvaja- jo v KLS-u. Poleg godbenikov so zbrane s svojim petjem navdušili člani Okteta Žetev ter pevke in pevci Mešanega pevskega zbora KD Ljubno ob Savinji. Slovesnost je povezovala Bernarda Žarn. Primož Vajdl Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 7 Iz občin, Sociala OBČINSKI SVET GORNJI GRAD O turistični taksi, delu nadzornega odbora in rebalansu proračuna Predsednica nadzornega odbora občine Irena Vodušek je povzela delo odbora in podala priporočila ter predloge. (Foto: ŠMS) Zaradi nove zakonodaje so v občini Gornji Grad svetniki potrdi- li odlok o turistični in promocijski taksi, ki bo skupaj znašala evro in 25 centov. Zaradi nekaterih spre- memb tako na stran prihodkov in odhodkov so potrdili prvi rebalans proračuna. Prisluhnili pa so tudi poročilu o delu nadzornega odbo- ra v preteklem letu. ZA NAJNIŽJO TAKSO Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli odlok o turistični in promo- cijski taksi v občini. Odločili so se za sprejem turistične takse v višini enega evra, ki pripada občini, temu se doda 25 centov za promocijsko takso, ki bo prihodek Slovenske tu- ristične organizacije za promocijo turizma. Višino turistične takse do- loči vsaka občina posebej, zaraču- nava pa se na osebo na dan. PRIHODKI OD TAKSE SE VEČAJO Lastniki objektov, ki nudijo no- je znašal 660 evrov, kar sicer ni ve- liko, je pa skoraj desetkrat več kot pred šestimi leti. POHVALA KLUBU SAMURAJ Predsednica nadzornega odbo- ra občine Irena Vodušek je poda- la poročilo o opravljenem delu za preteklo leto. Nadzorni odbor je pregledal tekoče poslovanje obči- ne in zaključni račun za leto 2016 ter porabo namenskih sredstev iz proračuna v enotah vrtca Gornji Grad in Bočna, v Javnem podjetju Komunala Gornji Grad in v Ju-Jitsu klubu Samuraj. Izpostavila je vzor- no in natančno vodenje evidenc v tem klubu. KAJ S TURIZMOM? Nadzorni odbor je po pregle- du podal določena priporočila in predloge, nepravilnosti pri pregle- du niso bile ugotovljene. Občinski upravi so predlagali, da razmisli- jo o turizmu v občini, kar se je na- vezovalo na stroške študentskega dela v TIC-u in stroške s pripravo projekta romarsko središče. Oboji stroški niso bili najmanjši, ne da- jejo pa kakšnih rezultatov oziroma prihodkov. PRIPOROČILA OBČINI Pri pregledu enot vrtca so pripo- ročili sprejetje sklepa, s katerim bi se delno zaračunavala hrana star- šem, če se odsotnost otroka ne ja- vi pravočasno. Prav tako so pripo- ročili, da se ponovno prouči pravil- nik o normativih za sprejem v vr- tec in redni nadzor stalnega biva- lišča staršev. Pri pregledu dela Komunale so občini med drugim priporočili več- ji nadzor nad številom dejansko opravljenih ur zaposlenih, da dolo- či nekatere normative in od Komu- nale zahteva pridobitev vsaj treh ponudb na področju investicij. ŠMS čitve, bodo od novega leta dalje prijavljali goste v aplikacijo e-tu- rizem. V občini je deset zavezan- cev za plačilo turistične takse. V zadnjih letih se konstantno pove- čuje prihodek s tega naslova, lani DENARNA SOCIALNA POMOČ IN VARSTVENI DODATEK Vloge za povišanje je treba oddati do konca meseca Aktualna sprememba zakona o socialnih prejemkih med drugim prinaša povišanje denarne social- ne pomoči in varstvenega dodat- ka. Nekatere spremembe veljajo že od letošnjega junija, druge od 1. januarja prihodnjega leta. Ker za- kon za višje socialne prejemke ne predvideva avtomatizma, mora vsakdo, ki ima to pravico in želi po- višanje, do konca julija na centru za socialno delo oddati vlogo. VIŠJA OSNOVA MINIMALNEGA DOHODKA Od 1. junija znaša osnovni zne- sek minimalnega dohodka 385,05 evra. To je višina denarne social- ne pomoči za samsko osebo, ki ni- ma drugih dohodkov, prihrankov in premoženja, kar bi se štelo v doho- dek. Ta znesek je osnova tudi za iz- račun denarne socialne pomoči za pare in družine. Dodati je treba, da se bo s 1. ja- nuarjem prihodnjega leta ta zne- sek znižal. Od takrat naprej bo zna- šal 331,26 evra. SPREMEMBA VIŠINE VARSTVENEGA DODATKA Sprememba zakona vpliva tu- di na višino varstvenega dodatka. Višina za samsko osebo, to so traj- no nezaposljivi in trajno nezmožni za delo, ženske nad 63 let in moš- ki nad 65 let, ki nima drugih do- hodkov, prihrankov in premoženja, varstveni dodatek po novem znaša 566,02 evra. Tudi znesek za varstveni doda- tek se bo s prvim dnem prihodnje- ga leta, torej 1. 1. 2019, znižal in bo znašal 486,95 evra. UPRAVIČENCI MORAJO ODDATI NOVE VLOGE Dvig denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ni mogoč avtomatično. Zato morajo vsi, ki že imajo pravico do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in bi želeli, da se jim s 1. junijem opra- vi preračun na novo višino, oddati vlogo do konca julija. Po zakonu se ta zahteva za pre- račun šteje kot nova vloga, zato se bodo pri obravnavi teh vlog upo- števali vsi dohodki, prihranki in premoženje iz obdobja treh me- secev, to je februar, marec in april 2018. Ob tej vlogi za preračun se tako dejansko preveri, ali samska oseba, par oziroma družina še ved- no izpolnjuje pogoje za pravico, to- rej se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, kot bi bila oddana no- va vloga. To pomeni, da se lahko v določenih primerih zgodi, da se vi- šina že prej dodeljene pravice tudi zniža ali ukine. DOLŽNOST PREŽIVLJANJA STARŠEV OSTAJA Direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale je dejala: »Ob vsem pove- danem moramo poudariti, da po zakonodaji še vedno obsta- ja dolžnost preživljanja staršev, ki nimajo dovolj sredstev za pre- življanje, s strani njihovih odra- slih otrok. To pomeni, da morajo za starše najprej poskrbeti odrasli otroci, in sicer po svojih finančnih zmožnostih. Naj še dodam, da lahko vsakdo dobi vse potrebne informacije pri nas na centru bodisi osebno ali po telefonu,« je še dodala Veršnik Fa- letova. Marija Lebar Vsi, ki že imajo pravico do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in bi želeli, da se jim s 1. junijem opravi pre- račun na novo višino, morajo od- dati vlogo do konca julija. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 8 Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI »Ne pozabimo: partizani so osvobodili domovino« Dogodek pred Domom planincev so orga- nizirale zgornjesavinjske občine in Združe- nja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinj- ske doline, Kamnika, Celja, Maribora, Zasav- ja in Žalca. Srečanja borcev na Menini so se udeležili številni visoki gostje, med njimi tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, poslanec Darij Krajčič (drugi z desne) in slavnostni govornik Aljaž Verhovnik (peti z desne). (Foto: Marija Šukalo) Menina planina je prvo soboto v juliju gostila borce in simpatizerje borčevskih organizacij. Ti so prisostvovali spominski slovesnosti v počas- titev na 73-letnico legendarnega preboja iz so- vražnikovega obroča na Menini planini, 75-letni- co ustanovitve IV. operativne cone za Štajersko in 70-letnico ustanovitve Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Pozdravne besede sta obiskovalcem namenila župana občin Ka- mnik in Gornji Grad, Igor Žavbi in Stanko Ogradi. MENINA PREDSTAVLJA PRELOMNICO ODPORA Slavnostni govornik Aljaž Verhovnik, general- ni sekretar zveze, je poudaril, da je pogorje Me- nine partizanska sveta gora. Kot epopeja slo- venskega partizanstva predstavlja prelomnico junaškega odpora borcev. Bitka legendarnega preboja se danes sliši kot kakšen hollywoodski film, a je bila kruta realnost, ki je terjala številna življenja in trpljenje slovenskega naroda. »Sedaj, ko je svoboda samoumevna, si je tež- ko predstavljati takšen pogum in odločnost. A danes, namesto da bi bil uporni duh borcev naš navdih za izboljšanje blaginje, so borci po- gostokrat »linčani«, ker so s svojim življenjem branili svojo domovino,« je dejal Verhovnik in orisal dogodke druge svetovne vojne na Menini in predstavil pomen slovenske borčevske orga- DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Primarij Poles predaval o pomenu gibanja Predavatelja Janeza Polesa iz Bolnišnice Topolšica (levo) je predstavil Anton Venek, predsednik zgornjesavinjskih diabetikov. (Foto: Benjamin Kanjir) V dvorani mozirskega gasilske- ga doma so zgornjesavinjski di- abetiki za svoje člane in ostale za- interesirane organizirali predava- nje na temo pomena gibanja. Pre- davatelj, primarij Janez Poles, je poudaril, da je vsakodnevno gi- banje potrebno in nujno, ne le za sladkorne bolnike, ampak za vse ljudi. Po pozdravu s strani predse- dnika zgornjesavinjskih diabeti- kov Antona Veneka je Poles spre- govoril o vzrokih za nastanek slad- korne bolezni in njeni razširjenosti. Kot protiutež je navedel aktivnosti, ki tveganja za nastanek zmanjša- jo ali omilijo. Bistven dejavnik ob tem je redna telesna aktivnost. Pri sladkornih bolnikih je pomemb- na tudi uravnotežena prehrana, redno spremljanje in prilagajanje zdravljenja bolezni ter sproščanje. Pri sladkornih bolnikih redna te- lesna dejavnost poveča odzivnost celic na inzulin. Pri vseh ljudeh pa znižuje krvni tlak, znižuje raven ho- lesterola v krvi, zmanjšuje verje- tnost za nastanek bolezni srca in ožilja, blaži posledice stresa ... Do zadnjega kotička polna dvo- rana poslušalcev je skrbno pris- luhnila primarijevim besedam. Benjamin Kanjir nizacije, ki letos praznuje sedem desetletij svo- jega dela. NARODNOOSVOBODILNI BOJ MORA BITI MLADIM ZA VZGLED »Če smo bili v sedemdesetih letih prehojene poti prisotni pri najpomembnejših odločitvah za slovensko družbo, pa se danes mlade generaci- je čutimo dolžne, da veličino dela borčevske or- ganizacije nadaljujemo na višjem nivoju,« je de- jal Verhovnik, ki je prepričan, da mora biti naro- dnoosvobodilni boj mladim za vzgled in motiva- cijo v današnjih razmerah, ko se ne bojuje več s puško, temveč z znanjem in besedo. Prav ta- ko je menil, da je naloga mladih, da z delom bor- čevske organizacije nadaljujejo in posrbijo, da spomin na borce ne bo nikoli zbledel. »Zato ne pozabimo: partizani so osvobodili domovino.« POLOŽITEV VENCEV K SPOMENIKU PADLIM K spomeniku padlim na Menini so venec poleg ministrice za obrambo Andreje Katič položili tudi predstavniki ZBV NOB Zgornje Savinjske doline in predstavniki drugih borčevskih združenj. Letos so bogat kulturni program pripravili in- strumentalisti Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, ženski in moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna ter učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Recitatorka in moderatorka pro- grama, ki ga je režirala Mija Pilko, je bila Alenka Mozgan. Ob zaključku so podelili priznanje VDV – vojske državne varnosti. Tega je spominski po- hodni enoti VDV izročil Gašper Pavletič. Marija Šukalo Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 9 Organizacije, Ljudje in dogodki PREDAVANJE HIPNOTERAPEVTA DANILA JEZERNIKA S hipnozo do pozitivnih sprememb v življenju Danilo Jezernik je povedal, da je hipnoza naravni pojav, pozitivno stanje, ki si ga vsi vsakodnevno skusimo. (Foto: Marija Šukalo) Center za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji je gostila Danila Jezernika, hipnoterapevta iz Mozir- ja. Gost je spregovoril o hipnozi in njeni rabi. NARAVNI POJAV Hipnoza je naravni pojav, pozi- tivno stanje, ki si ga vsi vsakodnev- no skusimo. Je stanje jasnosti uma, v katerem le-ta postane sugestibi- len za želene spremembe. »Z vsto- pom v to stanje smo sposobni iz- koristiti moč podzavestnega uma in ga poravnati z našimi zavestni- mi cilji,« je povedal Jezernik in do- dal, da je tovrstno stanje koristno tudi za sproščanje. HIPNOZA JE KORISTNA IN NENEVARNA Po besedah predavatelja je s hipnozo mogoče priti do pozitiv- nih sprememb v življenju. Stanje hipnoze je namreč nekaj popol- noma naravnega, človeškega in je nekaj, s čimer smo se vsi rodi- li, s tem rastli in se razvijali. Vse- kakor ni nevarna, je kvečjemu ko- ristna, četudi se v tem stanju sa- mo sproščamo. Ob zaključku se je razvila deba- ta, v kateri so udeleženci dobili od- govore na številna vprašanja, ki so se med predstavitvijo porajala. Marija Šukalo 7. NOČ MENINE IN 9. DAN MENINE Spomnili so se 120-letnice postavitve prve koče na planini Mladi obiskovalci so občudovali naravo v družbi Marka Slapnika in Lojzeta Gluka. Na dan državnosti so gornje- grajski planinci izpeljali 9. Dan Me- nine, ki se ga je udeležilo okrog 120 prijateljev te planine in ljubi- teljev narave. Letos so se spomni- li 120-letnice prve koče na Menini. Pred tem je potekala 7. Noč Meni- ne. Prireditvi je organiziral odsek za varstvo gorske narave Planin- skega društva Gornji Grad v sode- lovanju z organizacijami v občini. MAŠA IN KULTURNI PROGRAM Dan Menine se je v okviru 4. Festivala pohodništva v Kam- niško-Savinjskih Alpah pričel z organiziranim pohodom iz Okro- ga v Tuhinjski dolini, nadaljeval pa z mašo, ki jo je daroval gor- njegrajski župnik Ivan Šumljak, in predstavitvami organizacij. V osrednjem delu prireditve so v kulturnem programu nastopili Moški pevski zbor KD Bočna, Kvar- tet Štiglic in recitator Jože Remšak – Zotler, ki je napisal pesem, pos- večeno 120-letnici koče. POZDRAVI IN GOVORI Prisotnim je predstavil namen prireditve njen vodja, načelnik odseka za varstvo gorske nara- ve PD Gornji Grad Lojze Gluk. Sle- dil je pozdrav gornjegrajskega žu- pana Stanka Ogradija, predstavni- ka planinskega društva Ivana Šin- kovca in poslanca državnega zbo- ra Darija Krajčiča. Osrednji govor je imel gospodar planinskega do- ma Ivan Šinkovec, ki je predstavil Jože Božič je izdelal maketi prve koče na Menini in sedanjega doma. zgodovino poteka del na Menini in trud predhodnikov. Udeleženci prireditve so si lahko med drugim ogledali razstavo replik koč na Menini Jožeta Božiča, razsta- vo fotografij ob 120-letnici koče, go- barsko in lovsko razstavo, razsta- vo opreme starodobnih smučarjev, prikaz čebelarstva, risbice in izdel- ke otrok planinskega krožka, pla- kate o gozdovih in Menini. Družab- ni del prireditve, v katerem največjo pozornost pritegne met gojzarja, so sproti prilagajali vremenu. NOČ MENINE Noči Menine se je udeležilo ok- rog 20 obiskovalcev. Program je bil zlasti namenjen družinam in otro- kom. Pod vodstvom izkušenih goz- darjev, Marka Slapnika iz Zavoda Poseben dan in Lojzeta Gluka je v okolici planinskega doma pote- kalo vodenje v naravi po načelih gozdne pedagogike. Obiskali so udorno jamo Jespo, spoznavali živali, okušali rastline ... V planinskem domu so se igra- li z leseno igro Luci avtorja Janija Štiglica. Za zaključek so si ogledali film Pot Risa, ki je posvečen 45-le- tnici ponovne naselitve risov v Slo- venijo. ŠMS, fotodokumentacija Lojzeta Gluka Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 10 Ljudje in dogodki, Oglasi IZ ŽUPNIJE MOZIRJE DOBRODELNO V KAZAHSTAN Razpadajoči cerkvi bodo zgradili novo streho Udarniki so se pri župnišču v Mozirju zbrali na posvetu o organizaciji in izvedbi velikega solidarnostnega projekta v Astani. (Foto: Jože Miklavc) Ko se je v več milijonskem glavnem mes- tu Astana v Kazahstanu mudil mozirski župnik Sandi Koren, se je srečal s tamkajšnjim slo- venskim misijonarjem, minoritom patrom Mi- hom Majetičem, domačinom iz Mozirja. Majetič upravlja s cerkvico v najrevnejšem predelu te- ga mesta. Ocenila sta, da je osrednji del objek- ta in ostrešje v zelo slabem stanju, nujnega po- pravila je potreben še pomožni objekt, ki je prav tako v funkciji delovanja župnije. Do ideje za nu- denje izdatne pomoči je prišlo že v naslednjem koraku, pred nedavnim pa se je v Mozirju izobli- koval plan o načinu in obliki pomoči, ki bo več- ji gradbeni poseg na objektih z zamenjavo cer- kvenega ostrešja. DVANAJST »UDARNIKOV« BO PREVZELO NAJVEČJE BREME Da je skupina dvanajstih dobrodelnežev pod vodstvom Sandija Korena vzela stvar v roke ze- lo resno, pove dejstvo, da so poleg akcije zbira- nja sredstev in drugih oblik pomoči iz lastnega denarja kupili letalske vozovnice. V Astano bo- do odpotovali septembra kot gradbena ekipa, ki bo v tednu dni opravila vsa potrebna dela. Glav- ne aktivnosti bodo potekale v treh delih: zbira- nje donatorskih sredstev, priprava dokumenta- cije in načrta za nakup orodja in materiala ter izvedba gradbenih del. S KONCERTOM DO ŠE NOVIH SREDSTEV Medtem ko bosta v začetku avgusta odpoto- vala na ogled in dokončne pogovore o izvedbi del, nabavi materiala in orodij Koren ter podje- tnik Jani Slemenšek, bodo 25. avgusta v cerkvi sv. Jurija v Mozirju pripravili dobrodelni koncert, na katerem bo sodeloval tudi minorit Janez Fer- lež. Na dogodek bodo povabljeni dosedanji in novi donatorji, ki bodo na ta način vključeni v sanacijsko izgradnjo poslej tudi »slovenske« cerkve v daljni Aziji. Jože Miklavc STEYER IN GRUDNIK STA ŽE ŠESTIČ DRAŽILA DOBRODELNO VINO Alojzijevo vino prineslo mozirskim gasilcem dobrih 450 evrov Stekleničko Alojzijevega vina, ki je doprinesla 453 evrov za PGD Mozirje, so prireditelji vročili Vojku Fužirju (levo). (Foto: Jože Miklavc) V četrtek, 21. junija, na dan, ko godujejo Lojzke in Alojziji, so v vi- nogradniškem vrtu Mozirskega gaja priredili tradicionalno ma- šo v kapelici sv. Valentina. Doma- či župnik Sandi Koren jo je posve- til godovnjakom in Alojzu Žagar- ju, nekdanjemu mozirskemu ka- noniku. Na dogodku se je zbralo lepo število ljudi, prijateljev in par- tnerjev družin Grudnik iz Mozirja ter Steyer iz Plitvice, ki omogoča- ta lep običaj in dobrodelno draž- bo stekleničke Alojzijevega vina. DRAŽITEV STEKLENIČKE VINA Po maši, pospremljeni s pesmi- jo in blagoslovom vina, so še nekaj pesmi za praznično vzdušje doda- li pevci MoPZ KD Mozirje. Klemen Čretnik je nato vodil dražitev 2,5 dl stekleničke vina, ki je bilo negova- no v kleti Vinogradništva Steyer v Plitvici. Čeprav je v pogrnjen ple- tar odložilo svoj dražitveni prispe- vek manj obiskovalcev kot prejšnja leta, se je na koncu kupček le večal in v sklepnem delu licitacije se je izkazala prednost med trškim vini- čarjem Mihaelom Fajfarjem, Sreč- ko Goltnikom in Vojkom Fužirjem za finalno dražitev. DONIRANA SREDSTVA ŠE V TRETJE PREJELI GASILCI PGD MOZIRJE Steklenička Alojzijevega vina je pripadla Vojku Fužirju, ki je zadovo- ljen izjavil, da je prav, da se dostoj- no opravi takšno posvečeno stvar, denar pa nameni za skupno dob- ro. Ko je komisija preštela zbranih 453 evrov, so lanskoletni častni bo- ter brajdi Janez Žagar, organizator Danijel Grudnik in župan Ivo Suho- veršnik vročili flaško Fužirju. Denar je v imenu PGD Mozir- je prevzel predsednik Sandi Rah- ten z besedami zahvale ter izjavo, da bo denar še kako prav prišel za letovanje mladim gasilcem, ki bo- do tako lahko izkoristili podarjena sredstva za zaslužen oddih. Jože Miklavc Pašna skupnost Menina - Gospodno, Lenart 2, 3342 Gornji Grad Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 11 Ljudje in dogodki, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Znana španska pisateljica Rosa Montero je v letih 1997 in 1998 v prilogi časnika El Pais obja- vljala daljša besedila o ljubezenskem življenju znanih osebnosti. Zgodbe je nato zbrala v knji- gi biografskega žanra, razkrivajo pa ganljive, nenavadne, tragične in celo patetične ter per- verzne ljubezni svetovno znanih osebnosti. Med njimi tako prebiramo o usodah parov, kot so Sissi in Franc Jožef, Yoko Ono in John Lennon, Kleopatra in Mark Antonij, Evita in Juan Peron … Kot je v nekem svojem zapisu dejala Manca Ko- šir, ambasadorka kakovostnega branja, je tre- ba knjigo, »ki se bere na dih, prebirati ne le kot analizo značajev in razvpitih partnerskih razme- rij, temveč tudi kot to, kaj ljubezen NI: Potem laž- je spoznavamo, kaj prava ljubezen JE.« ERIK FUŽIR, PILOT MOTORNEGA JADRALNEGA PADALA »Uživam na zemlji in v zraku« Jadralni pilot razveseljuje Zgornjesavinjčane tudi kot Božiček. (Foto: Igor Solar) Le nekaj deset korakov, dodajanje plina in Erika Fužirja je poneslo med zračne plasti. (Fotodokumentacija EF) Erik Fužir iz Okonine je kot pilot motornega ja- dralnega padala zasvojen s športom, ki mu je dal krila, polet in razgled na lepo slovensko po- krajino. Sicer pa živi od dela kot samostojni pod- jetnik – čevljar oziroma izdelovalec usnjene ga- lanterije. JADRALNI PILOT ŽE 25 LET Je specialist za izdelavo ponjav za kamione in različnih izdelkov iz platna. Poklic mu omo- goča dostojno preživetje, gospodarjenje s pro- stim časom in koriščenje dela zaslužka za šport. Že od malih nog je zagledan v letala in padal- stvo. Ko si je pridobil prve padalske izkušnje in licenco, se je vključil v Zvezo za prosto letenje Slovenije. »Najprej sem postal »brezmotorni« jadralec in leta 1993 član Kluba jadralnih padalcev Fine- sa Gornji Grad. Od takrat že 25 let letim za svo- je užitke, adrenalin in po malem fotografiram iz zraka. S tem dodatnim hobijem sem v prednos- ti pred fotografi in snemalci dol spodaj,« je po- vedal Fužir. FOTOGRAFIRA NARAVO, POKRAJINO, OBJEKTE … Na področju jadranja obstajajo možnosti tek- movanja, vožnje med napihljivimi stožci, kar je za Erika, kot je dejal, predrago in vzame veliko časa, saj poteka po različnih deželah in krajih Evrope. »Jaz moram med drugim tudi delati, in to ne malo. Jadralni piloti in tisti z motornim pogonom foto- grafiramo naravo, pokrajino, objekte idr., kar mno- gi ljudje potrebujejo za svoje poslovne namene, spominske fotografije. Je pa tudi izziv za nas, da ohranimo odlične posnetke. Običajno fotografi- ram spomladi in poleti, ko je vse zeleno, cvetoče in je pokrajina zelo lepa, intenzivnih barvnih kon- trastov. Tega ne počnem za denar.« STROGO SPOŠTUJE OSNOVNA NAČELA LETENJA Ob vzletanju, letenju in pristankih je najpo- membnejše vedeti, kdaj je primerno vreme, kam pihajo vetrovi, kdaj je nevaren vrtinčasti in turbulentni zrak. Potrebno je pravilno izkoriščati termiko in strogo spoštovati osnovna načela le- tenja ter se izogibati naravnim oviram, daljno- vodom, objektom in naseljem oziroma letenju nad ljudmi. »Vzlet in pristanek zahtevata znanje, spret- nost in izkušnje. Največkrat se poškoduje pro- peler ali zvije okvir paramotorja, a to je še ved- no manjše zlo kot polomljen človek. No, kaj huj- šega od pristanka v Savinji zaradi odpovedi mo- torja se mi v četrt stoletja jadranja s padalom ni zgodilo,« je povedal Fužir. 12 LET S POGONSKIM PARAMOTORJEM »Z motornim padalom srečno letim že 12 let. Tudi obvisel na kakšnem drevesu še nisem, pa, saj tega tudi ne načrtujem. Težko je na začet- ku, ko ni izkušenj. Takrat se polomi elisa, okvir in še kaj zraven. Neznanje in nedoslednost sta lah- ko usodna. Za vzlet in pristanek je idealna rav- na, pokošena travnata površina 50 krat 50 me- trov ali več ter nujna dobra kondicija v nogah,« je dejal Fužir in dodal: »Da bi me bilo kdaj zares strah, se ne pove, a v glavnem je to na začetku pridobivanja izku- šenj, ko mora letalec skozi vse faze in je poleg teorije za letenje najpomembnejša osebna izku- šnja. Je pa letenje s paramotorjem najugodnej- še zjutraj in zvečer, ko ni prevelikega zračnega vzgona zaradi termike.« VIŠINSKI REKORD 3.150 METROV Njegov višinski rekord letenja je 3.150 metrov nad Raduho in pristanek ter ponovni vzlet na 1.500 metrih v francoskem Grenoblu. V Doboju in Sanskem Mostu v Bosni, od koder se je vrnil pred dnevi, imajo motorni jadralci vsakoletna srečanja. Tokrat je bil tam že sedmič in prodal svoj letalni stroj, ker je že v nakupu novejšega modela. Jože Miklavc Rosa Montero: Strasti – Ljubezni in usode, ki so spremenile zgodovino Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 12 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi MATEJ G. DASKO, RAZISKOVALEC KULTURNE DEDIŠČINE Razkriva skrivnosti Gore Oljke Mag. Matej G. Dasko je v pro- storih Medgen borze na Rečici ob Savinji predaval o skrivnostih Go- re Oljke. Dogodek je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Utrip. Osamelec nad Polzelo, viden daleč na okrog, je brez arheoloških najdi- šč, a s pomenljivimi sporočili v sta- rih zgodbah in s skrivnostnimi sle- dmi, ki kažejo, da je bila Gora Olj- ka v pradavnini pomembna točka. V PRETEKLOSTI KRIŽNA GORA Dasko med drugim raziskuje prazgodovinske skrivnosti Pekrske gorce v okolici Maribora, od koder prihaja. Na podoben način je razi- skal tudi nekaj dejstev o Gori Oljki, ki so jo v preteklosti imenovali Križ- na gora. Starejše ime, prvič ome- njeno leta 1234, odraža značaj toč- ke, ki je v znamenju križa. Cerkev na vrhu gore je posvečena sv. Križu in je postavljena tako, da po njeni dolžini teče polarna os (S-J), po ši- rini pa ekvatorialna os (V-Z) in tvori tako imenovani prostorski križ. Cerkev je s štirimi okni orien- tirana k štirim solsticijskim toč- kam (poletni in zimski solsticij), kar predstavlja sončni križ. Notra- njo steno cerkve, ki so jo zgradili malteški vitezi iz Polzele, krasi gr- ški križ, ki je njihov simbol in ima štiri enako dolge krake. Na Gori Olj- ki naj bi šlo tudi za energijski križ zmajevih črt, katerega presečišče je ravno v cerkvi. VRH GORE IZJEMNO RAZGLEDIŠČE Čeprav pogled nekoliko zastira gozd, je vrh izjemno razgledišče, s katerega je vidnih preko 60 cerkva. Če na točke razpršene po prosto- ru položimo prostorski in sončni križ s presečiščem v cerkvi, dobi- mo presenetljivo prekrivanje. Na osmih linijah, ki žarčijo iz vrha go- re, so nanizane številne kulturne točke (cerkve, gradovi, prazgodo- vinska in rimska najdišča) in na- ravne znamenitosti (vrhovi, votli- ne, izviri …). Barbara Rozoničnik Mag. Matej G. Dasko je raziskal nekatere skrivnosti Gore Oljke, ki nakazujejo, da je bila vzpetina v pradavnini pomembna stična točka. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Kako je Celjska legija branila severno mejo (5) Nadaljujemo s ponovno objavo spominov dr. Ervina Mejaka na bo- je za severno mejo. Prispevek je bil v Savinjskih novicah prvič objav- ljen leta 1982. PATRULJIRANJE PREKO MEJE Sedaj smo se začeli previdno spuščati preko meje v Koroško. Bi- li smo v stalni pripravljenosti, da nas sovražnik ne iznenadi. Pov- sem enolično pa vendar niso mi- nili dnevi do našega pohoda nap- rej. Moja in del sosednje straže št. 4 pod poveljstvom podporočni- ka Čančerja smo skupno patroli- rali dne 21. maja po Koroški in se bližali Črni. Pri tem smo zadeli ob močno sovražno predstražo, ki se je vgnezdila s strojnico pri Svelber- ju pred Črno. STRELSKI SPOPAD Vse telefonske naprave smo naglo prerezali in že se je pričelo težko zaželeno pokanje na obeh straneh. Sovražna strojnica je ta- koj stopila v akcijo. Z metanjem ročnih granat skozi okna hiše in s streljanjem iz pušk na sovražnike, ki so pribežali iz hiše, smo posto- janko v kratkem boju uničili. Ka- kor smo pozneje zvedeli od doma- činov, je sovražnik imel 4 mrtve in 7 ranjenih, mi pa smo imeli le ene- ga ranjenega, eden naših pa je bil ujet, ko je obležal nezavesten za neko skalo blizu hiše. Ta je pozneje ušel iz ujetništva v Spittalu na Če- hoslovaško, od tam pa s pomočjo našega konzulata srečno domov v Celje. UMIK PRED PREMOČNIM NASPROTNIKOM Velikanski hrušč in več kakor polurno oglušujoče pokanje je medtem že spravilo na noge okrog 150 mož močno sovražno posadko z več strojnicami v Črni, ki je priha- jala svojim na pomoč v več strel- nih vrstah. Tej veliki premoči smo se seveda umaknili v hribe nazaj proti meji, kamor so nas dalje ča- sa Avstrijci zasledovali in strelja- li za nami. KORISTNA IZKUŠNJA Ta naš pohod in praksa pri Svel- berju nam je prinesla mnogo ko- risti. Tako smo zvedeli neposred- no in z vso zanesljivostjo za moč in stanje sovražnikovih postojank, spoznali vse dohode proti Črni, uničili vse telefonske naprave iz Črne ven proti meji, videli in či- tali razne pozive koroške vlade in zvedeli med potjo, da je sovražnik brez živeža, preživlja se le od pri kmetih nasilno odvzete hrane, da izvažajo svinec iz Mežice, Sloven- ce preganjajo in mučijo ter po- dobno. Ostali dnevi so minili brez posebnih dogodkov, v znamenju priprav za splošen napad in po- hod naših čet na Koroško. TEŽKO PRIČAKOVANO POVELJE Kar smo si že tako srčno želeli, to smo dočakali. Z nepopisno ra- dostjo smo sprejeli 27. maja zve- čer povelje za napad in vsa pot- rebna nadaljnja navodila. Še zad- nje priprave, še poslednje inštruk- cije, pregled opreme svoje stra- že, prisrčno slovo od kmeta Pre- padnika, pod katerega gostoljub- no streho sem s svojo stražo od 18. maja naprej živel, nato na me- jo in naprej preko meje, da dose- žemo določeno mesto 28. maja ob 3.30 uri, ko bi se naj s kratko traja- jočim, močnim našim topovskim ognjem presenetil sovražnik. Ta- koj nato bi napadli. FRONTALNI NAPAD Mrzlično razpoloženi in v ne- strpnem čakanju na pol četrto uro smo čepeli na določenih mestih. Na obzorju se je že svitalo, ptički so se preplašeni, ker smo se pla- zili skozi goščavo, začeli oglaša- ti. Pol četrta ura je prišla, grme- nje topov od vseh strani, še ma- lo časa in že se je zganila 28. ma- ja 1919 zjutraj vsa naša fronta ob meji od Podrožce preko Dravogra- da, obstoječa iz štirih napadalnih skupin, ki naj koncentrirano pro- dirajo proti Celovcu. ČRNA SPET V SLOVENSKIH ROKAH Naša legija je pripadala Koroš- kemu odredu, in to v sklopu celj- skega pešpolka. Pri ofenzivi so sodelovali Srbi, Hrvati in Sloven- ci, prvič v bratski slogi za skupno, pravo svojo domovino. Še isti dan je padla po hudem artilerijskem in pehotnem boju Črna v naše ro- ke. Sovražnik se je spustil z veliki- mi človeškimi in materialnimi izgu- bami v divji beg in se oddahnil za malo časa šele onstran Drave. PADLI ŠTIRJE LEGIJONARJI Celjski pešpolk, na katerega desnem krilu smo bili legijonar- ji, se je posebno odlikoval. Črna je bila strašno razdejana. Cerkveni stolp, od koder so po nas Avstrij- ci streljali, je bil proti vrhu poln lu- kenj, skoraj podoben situ, prebi- valstvo hudo prestrašeno in zbe- gano. Nekaj ujetnikov in ranjen- cev smo spravili takoj v ozadje. Naše izgube so bile v primerjavi s sovražnikovimi prav majhne. Pad- li so štirje naši, od teh Centa Ivan, ki je ležal poleg mene ob obzidju pokopališča, zadet iz cerkvenega stolpa. Vsi štirje so pokopani na pokopališču v Črni. ZASLEDOVANJE SOVRAŽNIKA Zvečer tega dne smo se že na celotni fronti pomikali v naglem tempu proti Dravi. V dneh od 29. pa do 31. maja smo zasledovali sov- ražnika v smeri proti Apačam. Do- segli smo ga 1. junija, kar dve noči že nismo spali in bili sila zmučeni. Naša naloga je bila sedaj prepre- čiti sovražniku povratek čez Dravo. Zasedli smo črto Sv. Marjeta - Tru- blinje - Kočuha - Zadole. PREHOD PREKO DRAVE Dne 4. junija je bil odrejen za nas prehod preko Drave. Tega dne opoldne je pričela naša artilerija obstreljevati ves teren na drugi strani Drave. V boj so posegli na- ši mitraljezi, sovražnik se je spus- til v divji beg in ob 16. uri 30 minut smo že prešli Dravo in se spusti- li v zasledovanje sovražnika ter dosegli proti večeru že vrh Med- gorja. USTAVLJENI PRED CELOVCEM Dne 6. junija opoldan smo že prišli v sestav drugih kolon in zvečer istega dne smo zagleda- li pred sabo mnogoštevilne luči koroškega glavnega mesta Ce- lovec. Pogled na Celovec nas je docela prevzel. V Celovcu pa se nismo smeli nastaniti po odred- bi višjega poveljstva. V neki ve- liki gostilniški dvorani v predme- stju v Vetrinju smo legli silno iz- mučeni spat. Nadaljevanje prihodnjič. Borci za severno mejo so se 14. januarja 1982 zbrali v Gornjem Gradu in napisali pozdrave bralcem Savinjskih novic. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 14 Kultura, Ljudje in dogodki 90 LET IVANKE PRISLAN IZ RADMIRJA Še vedno rada poseže po dobri knjigi Ivanka Prislan rada obuja spomine iz svoje preteklosti, ko je »čas počasneje tekel«. (Foto: Marija Šukalo) Junija je 90. rojstni dan praznovala Ivanka Pris- lan, Klančnikova iz Radmirja. Rada se spominja dni, ko je čas »tekel počasneje« in so ljudje znali priskočiti na pomoč, se družiti in poveseliti. ELEKTRIKA IZ IRMANOVE ELEKTRARNE Njena zibelka je tekla na Ljubnem ob Savinji. Kaj kmalu je oče zgradil dom v Radmirju, v ka- terem Ivanka še danes živi. V čevljarski delavni- ci, ki jo je imel oče, je kot malo dekletce opazo- vala delo čevljarjev. To je sprva potekalo ob pe- trolejkah, a že od leta 1936 ob električnih lučeh. »Ob prihodu elektrike, ki je v našo vas priš- la iz Irmanove elektrarne, je bila na pošti velika slavnost. S prijateljico so naju določili, da na do- ločen znak prižgeva luči. Tako sva v belih oble- kicah, ki sva jih imeli še od prvega obhajila, stali ob stikalih kar precej časa in seveda potem pri- tisnili na gumb,« pove Ivanka. ŽIVLJENJE POLNO ODREKANJ IN VARČEVANJA Druge svetovne vojne se spomni po nemških vojakih, ki so telovadili v bližini njihovega doma. Po vojni je dobila službo v takratni občini, kjer je skrbela za živilske karte in razdeljevanje pik, s katerimi so ljudje kupovali v trgovinah. Moža je spoznala pri dvajsetih letih in se z njim podala na ples. Skoraj desetletje sta mo- rala skrivati svojo zvezo, saj oče nad njenim izvoljencem ni bil navdušen, ker ni bil čevljar. A mlada zaljubljenca se nista dala, zato sta se kljub temu vzela. V zakonu se jima je rodil sin, ki si je domovanje uredil v bližini. »Življenje je bilo polno odrekanj in varčeva- nja. Sama sem pridelala nekaj zelenjave na nji- vah okrog hiše, mož pa je hodil v službo. Veliko sem pletla, kvačkala in vezla ter opravljala raz- lična priložnostna dela. Pričela sem se učiti tudi vožnje z avtomobilom, a sem jo kaj hitro konča- la s pristankom na travniku ob cesti. Tako je vo- žnja avta ostala v domeni moža.« PRVEGA »FIČAKA« DOBILA PRED VEČ KOT POL STOLETJA »Najin prvi avtomobil sva kupila pred nekaj več kot pol stoletja. A »fičaka«, ki je bil med pr- vim v vasi, je bilo treba plačati celo leto v nap- rej. Tedaj sva postrgala vse najine prihranke in ga tudi dobila,« pove Ivanka, ki je danes sama. Moža ji je vzela bolezen pred več kot petimi leti. Sedaj ji družbo tu in tam dela sin, ki je v po- koju. Ob tem poskrbi, da ima mama na »zalogi« dobro knjigo in časopis. Ivanka še vedno veli- ko bere in posluša radio, a le razvedrilne odda- je. Pravi, da ji za politiko ni bilo nikoli mar. Zelo rada se poda tudi na sprehod ali brklja po vrtu. Da je ta zgodba prišla do nas, je poskrbela nje- na snaha. Marija Šukalo RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NADJE OSOJNIK V GALERIJI NAZARJE Nitke življenja skozi raznoliko ustvarjanje umetnice Vladimira Planovšek (levo) se je zahvalila za sodelovanje umetnici Nadji Osojnik. (Foto: Tatiana Golob) Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje njihovo domače kulturno društvo v Jakijevi hiši – Galeriji Nazarje gosti razstavo domače- ga umetnika. Letos je to razstava likovnih del Nadje Osojnik, po izobrazbi kiparke in biologi- nje. Osojnikova živi v Velenju, po mamini stra- ni pa je Nazarčanka, ki veliko svojega ustvar- jalnega dela opravi v tukajšnji lokalni skup- nosti. Mlado kiparko je ob otvoritvi razstave predstavila umetnostna zgodovinarka Ana- marija Stibilj Šajn. PO ŠTUDIJU BIOLOGIJE KONČALA ŠE ŠTUDIJ KIPARSTVA Za galerijsko dejavnost kulturnega društva skrbi Vladimira Planovšek, ki je pozdravi- la številne zbrane in predstavila umetnico. Osojnikova je velika ljubiteljica živali, zato je najprej končala študij biologije na biotehniški fakulteti. V velikem zanimanju za upodablja- nje živali je svojo študijsko pot nadaljevala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je končala študij kiparstva. Za sabo ima samostojni razstavi in več skupinskih. Sodeluje tudi na umetniških pro- jektih, kot je bila poslikava kipov kitov in del- finov v Arboretumu in scenska podoba Piki- nega festivala v Velenju. Nadja Osojnik je tu- di prejemnica priznanja akademije za likov- no umetnost in oblikovanje za študijsko leto 2012/2013. RAZNOLIKOST USTVARJALNOSTI OSOJNIKOVE Stibilj Šajnova je o razstavi likovnih izdel- kov kiparke povedala, da je svet umetno- sti vse bolj multimedialen, in to raznolikost ustvarjalno živi tudi Nadja Osojnik. Samo na tej razstavi se namreč gledalec sreča z doti- ski, slikami, malo oblo plastiko, s formati veli- kih reprezentativnih dimenzij in tudi z reliefi. Motivna izhodišča umetnica usmerja k žival- skem svetu in tako ostaja povezana s primar- nim poklicem biologinje. Razstavo je simbolno odprl predsednik KS Nazarje Ivan Turk. Večer so s pesmijo še do- datno obogatile pevke Kvarteta Štiglic. Tatiana Golob Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 15 Kultura MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL POSTOJNSKE JAME V svoji kategoriji slavil Adam Brunet Adam Brunet (levo) s sotekmovalci in mentorjem Robertom Goličnikom (fotodokumentacija AB) Glasbena šola Vili Marinšek in Turistično društvo Postojna sta v okviru Furmanskega praznika prip- ravila mednarodno tekmovanje harmonikarjev za pokal Postojnske jame. Pred jamo so se v različnih starostnih kategorijah v nedeljo, 1. julija, pomerili instrumentalisti na diatonični, kromatični in klavirski harmoniki. Med frajtonarji Sloveni- je in Hrvaške je bil tudi harmonikar Adam Brunet iz Lačje vasi. Predstavil se je z Avsenikovo skladbo Pastirček in v starostni ka- tegoriji nad 18 let navdušil občin- stvo in komisijo ter za svoje igra- nje prejel pokal. Do uspeha so mu pomagale ure pri mentorju Rober- tu Goličniku. Marija Šukalo MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV IN INVALIDOV MOZIRJE Počitnice tudi za člane zbora Člani zbora so z nastopom v Celju zaokrožili pevsko sezono. (Foto: Marja Franko) Mešani pevski zbor Društva upokojencev in invalidov Mozirje je z nastopom na reviji upoko- jenskih pevskih zborov PZDU v Celju pod vod- stvom prof. Matjaža Železnika zaokrožil svojo pev- sko sezono. Na reviji, ki jo je strokovno spremljal Franci Plohl, je nastopilo 10 zborov celjske regije. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, prete- žno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Mozirski zbor je letos sodeloval tudi na reviji pevskih zborov društev invalidov v Trbovljah in na medobčinski reviji Pa se sliš' v Bočni. Sep- tembra se bo pričel pripravljati za jesenski kon- cert ob Tednu upokojencev Mozirje in za bližajo- čo se 15-letnico svojega delovanja. Marija Venek ZAVOD STANISLAVA – PRILOŽNOST ZA MALE KULTURNE DOGODKE IN PREDSTAVITVE Pevsko likovno druženje Pušeljca in slikarke Marjane Rihter Liljana Rihter (desno) je spregovorila o Pušeljcu in mami Marjani Rihter (v sredini) ter njenih delih. (Foto Jože Miklavc) Skupina Pušeljc in njena člani- ca, pevka, pesnica in slikarka Mar- jana Rihter so na vrtu pred hišo Za- voda Stanislava, ki je v lasti Zdenke Zakrajšek, pripravile Pevsko likovno druženje. Pušeljc je poskrbel za pi- sano paleto pesmi in šegavo zgod- bo Policaj-a ter zabeljeno burko. Moderatorka prireditvenega pro- grama dr. Liljana Rihter je ob odpr- tju razstave slik spregovorila o av- torici in njenem ustvarjalnem duhu. Govorila je tudi o Pušeljcu, kjer Mar- jana Rihter prepeva že skoraj dve desetletji, napiše tekste in priredbe za pesmi. Ko pa utegne, riše podobe iz narave, tihožitja in portrete. Zdenka Zakrajšek je obudila spo- mine njene odkupljene hiše, kjer je ostalo vse tako kot nekdaj. Tu je bo- gata originalna stavbna dediščina, pohištvo in oprema, s stalnimi raz- stavami ter energijski medeni vrt. Jože Miklavc Razstava slikarskih del Marjane Rihter (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 16 Oglasi Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 17 Prejeli smo, Organizacije SOLČAVA Alpinist Silvo Karo življenjske sanje preživel s soplezalci V Solčavi so v soboto, 23. junija, gostili alpi- nista Silva Kara iz Vipave. Druženje je pripravil Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka. Karo je predstavil avtobiografsko knjigo Alpinist, v kate- ri je zapisal spomine in dogodke s svojih osva- janj vrhov v štirih desetletjih. VEČ KOT DVA TISOČ VZPONOV V tem obdobju je opravil več kot dva tisoč vzponov, med njimi tristo prvenstvenih, udele- žil se je skoraj tridesetih odprav v različne kraje sveta. Plezal je v Himalaji, Grenlandiji, Patagoni- ji ... S prijateljema Frančkom Knezom in Janezom Jegličem Johanom je opravil prenekateri vzpon, s katerimi so trije mušketirji – kot so se poime- novali – navdušili številne generacije novih ple- zalcev. Za svoj največji dosežek šteje vzpon, ko sta z Jegličem v šestih dneh v alpskem slogu prepleza Bhagirathi III. HVALEŽEN, DA MU JE BILO DANO TAKŠNO ŽIVLJENJE Karo upa, da bo knjiga pomagala mladim s težavami. V njej namreč poudarja, da je najpo- membnejše, da imaš vizijo, željo in energijo ter veš, kaj bi rad. »V alpinizem sem vstopil pravi čas, srečal prave ljudi. To je zame veliko bogastvo, ki se ga ne da kupiti, lahko si samo vesel, da ti je bi- lo dano. Z veliko hvaležnostjo se oziram nazaj in se zahvaljujem vsem svojim soplezalcem, da smo lahko skupaj preživeli mladostne sanje,« je ob za- ključku dejal alpinist, ki je odraščal na kmetiji ob trdem delu. Slednje ga je izoblikovalo in kalilo, za gore pa ga je navdušil domači župnik. Marija Šukalo MOZIRJE Skupaj po tridesetih letih od valete Generacija osnovnošolcev, ki je zaključila šolanje na OŠ Mozirje leta 1988 Generacija osnovnošolcev, ki smo zaključili šolanje na OŠ Mozirje leta 1988, smo se zbrali na 30. obletnici valete. Res niso bili vsi, bilo pa nas je veliko. Obujali smo spomine na brezskrbne šolske dni. Eni so vedeli veliko povedati, drugi pa se marsikakšne vragolije ne spomnimo več. Povabilu na srečanje sta se odzvali tudi dve razredničarki. Snidenja sta bili veseli in skušali prepoznati nekdanje učence. V čudovitem vzduš- ju z veliko nostalgije smo preživeli lep večer, se pomenili, kje je kdo, kaj počnemo, koliko otrok imamo in podobno. Prijetno druženje smo skleni- li ob zori z obljubo, da se kmalu ponovno vidimo. Bernarda Matko ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Tradicionalno dobra ponudba savinjskega želodca Predstavljeni izdelki so poželi obilo pohval, zadovoljni varpoljski »želocmojstri« pa so za svoj trud od organizatorja prejeli unikatne spominske medalje. Ljubitelji izdelave zgornjesavinjske suhomes- ne specialitete iz vrst Športnega društva Gmajna so svoje izdelke še enkrat več predstavili na že tradicionalni pokušini. Terasa brunarice v špor- tnem parku je bila kar premajhna za pokušino slastnih, domačih dobrot. Tudi ni manjkalo deba- te o njeni pripravi, izdelavi in zorenju. FP Obiskovalci so se s Silvom Karom (levo) ob podpisovanju knjige zapletli v pogovor o alpinističnih odpravah. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 18 Ljudje in dogodki, Organizacije VARPOLJE Srečanje društev oseb z izgubo sluha štajersko savinjske regije Tretje srečanje društev oseb z izgubo sluha štajersko savinjske regije je potekalo v kampu Menina. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Ve- lenje je organiziralo tretje srečanje društev oseb z izgubo sluha štajersko savinjske regije. Za iz- vedbo srečanja so izbrali kamp Menina. Pova- bilu so se odzvala vsa tri društva: DGN Celje, MDGN Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in DGN Maribor. Predsednik velenjskega društva Franc Forštner je pozdravil okrog 130 udeležencev in izrazil navdušenje nad tako številčno udeležbo. Zbrane so pozdravili tudi predsednik in sekre- tarja ostalih treh društev in rečiški župan Vin- ko Jeraj. DRUŽENJE POPESTRILI Z DRUŽABNIMI IGRAMI Člani ekip društev so se po uradnemu delu srečanja preizkusili v streljanju z zračno puško, nošenju jajc na žlici, hoji na smučeh in v vleki vrvi. V skupnem seštevku je zmagalo velenjsko društvo in za obdobje enega leta so v last preje- li prehodni pokal. PRIJETNO DRUŽENJE IN KLEPET V drugem delu dneva so se udeleženci spre- hodili in si ogledali kamp, pomerili so se v igra- nju golfa, nekateri se so preizkusili v adrenalin- skem parku, večina pa je čas izkoristila za prijet- no druženje in klepet. Za dobro vzdušje je skrbel harmonikar Franc Jurko. Za glasbeno presene- čenje pa je poskrbel pevec Janko Šumečnik. Naslednje leto se bodo srečali v Mariboru. Urška Jakop IZJEMNA UVRSTITEV DIJAKOV GIMNAZIJE CELJE CENTER NA WORLD SCHOLAR'S CUPU 2018 Med odličnimi dijaki tudi Zgornjesavinjčana Matej Zidarn in Lara Dea Golob V dneh po povratku domov so dijaki dobi- li še eno navdušujočo novico. Tri ekipe gim- nazije, med njimi tudi ekipa Lare Dee Golob in Mateja Zidarna, so na podlagi doseženih odličnih rezultatov prejele povabilo na pre- stižno tekmovanje World scholar's cup tou- rnament of champions, ki se odvija na Uni- verzi Yale v ZDA. Dijaki GCC, med njimi Zgornjesavinjčana Matej Zidarn in Lara Dea Golob (spodaj tretji in četrta z leve) so v Kuala Lumpurju osvojili izjemne rezultate in zasedli odlično 4. mesto med vsemi evropskimi ekipami. (Fotodokumentacija Gimnazije Celje Center) Dvanajst dijakov Gimnazije Celje Center (GCC) se je junija udeležilo mednarodnega tekmovanja World scholar's cup 2018 v Maleziji. Tam so se s številnimi vrstniki iz 40 držav sveta pomerili v šti- rih različnih kategorijah: debati, pisanju eseja in individualnem ter skupinskem preverjanju zna- nja. Dijaki so osvojili izjemne rezultate, zasedli so odlično 4. mesto med vsemi evropskimi ekipami. NAJBOLJŠI POSAMIČNI REZULTAT USPEL MATEJU ZIDARNU Dijaki so odlično zastopali gimnazijo in na tekmovanju v prestolnici Kuala Lumpur, ki se ga je udeležilo več kot 4.000 mladih iz 40 držav sveta, dosegli visoke uvrstitve. Najboljši posa- mični rezultat je uspel Mateju Zidarnu, ki je os- vojil 17 . mesto med debaterji in zablestel tudi na velikem odru v Talent showu s pesmijo Valery. Ekipa Maje Ciglar, Mitje Suvejaca in Alena Pokupca je osvojila odlično 21. mesto med več kot 700 ekipami v Scholar's bowlu in srebrno medaljo v debati. Srebro je z 32. mestom v Scho- lar's bowlu osvojila tudi ekipa, ki so jo sestavlja- li drugošolci Lara Dea Golob, Matej Zidarn in Ne- ža Leskošek. Prav tako je šlo srebro v roke še eni ekipi gimnazije, v sestavi Lane Vincelj, Alja- ža Primožiča in Matevža Bervarja. PO TEKMOVANJU SLEDILO RAZISKOVANJE SINGAPURA Tokratna tema tekmovanja entangled world (zapeljani svet, op. p.) je vključevala poznavanje šestih različnih področij: literature, umetnosti, zgodovine, znanosti, družboslovnih ved in po- sebnega področja. Mentorja ekipe sta bila nek- danji dijak gimnazije in študent FDV Jure Macuh ter profesorica Valerija Zorko. Udeležbo na tekmovanju so podprli številni pokrovitelji, tudi iz Zgornje Savinjske doline, in projekt RaST (razvojno središče talentov). Po za- ključenem petdnevnem tekmovanju so se dija- ki odpravili še na štiridnevno raziskovanje Sin- gapurja. Tatiana Golob Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 19 Šport, Ljudje in dogodki, Prejeli smo VRTEC MOZIRJE Končni izlet sovic in polžkov Otroci iz vrtca Mozirje smo preživeli dan na ranču Veniše v Lačji vasi. (Fotodokumentacija vrtca) Otroci iz vrtca Mozirje, skupini Sovice in Polž- ki, smo se skupaj s strokovnimi delavkami, od- ločili preživeti dan malo drugače. Z avtobusom smo se odpeljali na ranč Veniše v Lačjo vas. Vsi nasmejanih obrazov smo se poslovili od avtobu- snega šoferja ter si ogledali živali, kot so konji, race, oslički ..., ki živijo na ranču. Dan je bil sončen, zato smo se dodobra nauži- li sončnih žarkov in prekrasne narave. Po kosilu, ki so nam ga pripeljali iz vrtca, smo si privoščili sladoledno osvežitev in počitek pod šotorom. Ko smo si napolnili baterije, smo izvajali dejavno- sti v sklopu projekta Varno s soncem. Čas je hit- ro mineval in kar naenkrat so prišli starši. Pred- videno druženje je nenadoma zmotilo neurje. A kljub slabemu popoldanskemu vremenu so na- smejani otroški obrazi bili dovolj zgovorni. Še bomo prišli, smo so se zatrdno odločili in se za- dovoljni odpravili domov, še prej pa smo se lepo zahvalili celotni ekipi ranča Veniše za vso prijaz- nost in dobro voljo. SM LETOVANJE ZGORNJESAVINJSKIH OTROK NA DEBELEM RTIČU Na počitnice tudi otroci iz socialno šibkejših družin V okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh bodo v podjetju Tuš tudi letos na morje odpeljali 500 otrok iz socialno ogroženih družin širom Slovenije. Letovanja v Mladinskem zdra- vilišču in letovišču Rdečega križa (RK) Sloveni- je Debeli rtič se je letos že udeležilo več otrok iz Zgornje Savinjske doline, v prvem tednu poči- tnic je v okviru projekta na brezplačno letova- nje odšlo tudi osem malih Zgornjesavinjčanov. RAZVRŠČENI OD POMLADI DO JESENI Otroke so v sodelovanju z Območnim zdru- ženjem RK Zgornje Savinjske doline zbrale šol- ske svetovalne delavke. Junijskega letovanja so se udeležili mladostniki iz občin Luče, Rečica ob Savinji in Nazarje. V času prvomajskih počitnic so preko ostalih dobrodelnih akcij organizacije Rdeči križ Slovenije na letovanje odšli trije otro- ci iz občine Mozirje, štirinajst otrok iz preostalih zgornjesavinjskih občin bo Debeli rtič obiskalo v jesenskem času. PRIHRANJENI TUDI STROŠKI POTOVANJA Otroci se na letovanje odpravijo iz Mozirja, ta- ko da so staršem prihranjeni tudi stroški poto- vanja. Kot kažejo izkušnje mladih počitnikarjev, jim na Debelem rtiču res pripravijo nepozabne počitnice. Animacijski program je sestavljen iz plavanja v morju (tudi plavalni tečaj), športnih in gibalnih dejavnosti, ustvarjalnih delavnic, različnih poučnih dejavnosti ter tematskih ve- černih dejavnosti. Otroci se tako lahko naužijejo pravih obmorskih počitnic, ki si jih številni sku- paj s starši ne morejo privoščiti. TG NA REČICI OB SAVINJI OBUDILI STARO IGRO Osnovnošolci »pometli« s starejšo konkurenco Na turnirju v igri med dvema ognjema se je pomerilo osem ekip. (Foto: Marija Šukalo) Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so v okviru 39. prireditve Od lipe do prangerja poskrbeli za športno druženje generacij. Na dan državnosti so pripravili turnir med dvema ognje- ma – zabavno igro z žogo, ki je marsikoga spom- nila na šolske dni. NAPETI BOJI Tekmovanje je potekalo v napetih bojih med osmimi ekipami različnih generacij. V izločitve- nih bojih je bila pri tekmovalcih marsikdaj sta- rostna razlika več kot dve desetletji. A to borbe- nosti ni zmanjšalo, temveč celo povečalo. ZMAGALA EKIPA KNOCK OUT To je bilo občutiti tudi v finalu, ko sta se med seboj pomerili ekipi, v katerih člani, razen rezerv, gulijo šolske klopi. Osnovnošolci so »pometli« s starejšimi tekmovalci kot za stavo. Njihova pred- nost je bila namreč v hitrosti in izmikanju, saj jih je bilo težko zadeti. Tokrat so največ spretnosti pokazali Knock out in si priborili zmago. Na dru- gem mestu so pristala Super krila in na tretjem Traktorji. Da je srečanje potekalo po pravilih, je poskr- bel sodnik Uroš Dogaris, za zabavne komentarje pa moderator srečanja Dejan Ikovic Buši. Marija Šukalo Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 20 Šport, Ljudje in dogodki SOLČAVA BOLDER 2018 Balvansko plezanje vse bolj popularno Dogodku v Solčavi je prisostvovalo številno občinstvo. Člani Zgornjesavinjskega alpini- stičnega kluba Rinka so v sodelo- vanju z Občino Solčava pripravili 2. tekmovanje v balvanskem plezanju. Na Solčava Bolder se je 23. junija na umetni plezalni steni preizkusilo 80 plezalcev iz slovenskih klubov in 16 otrok v starosti od 10 do 15 let. Po kvalifikacijah, v katerih so si po sistemu »fair play« plezalci sami šteli preplezane smeri in te- žavnost, so se v finale uvrstili Mi- ha Hribar, Luka Mužar, Igor Košutič, Miha Ozimic, Viktor Bombek, Anja Šerbinek in Miha Jarm. Po sistemu izpadanja so najbolj- ši Mužar na prvem, Hribar na dru- gem in Bombek na tretjem mestu osvojili pokale. Najboljša ženska predstavnica Šerbinekova se je uvrstila na četrto mesto. Tekst in foto: Marija Šukalo Na umetni plezalni steni se je preizkusilo 80 plezalcev in 16 otrok. 7. PIKADO TURNIR V DRAVOGRADU Mozirjanke osvojile prvo mesto Članice pikado ekipe Društva upokojencev Mozirje (z desne): Marija Venek, Marija Franko, Milena Momčilović, Slavica Jelarčič so si priborile medalje in pokal. (Fotodokumentacija DU Mozirje) Društvo invalidov Dravograd je v okviru praznika domače obči- ne pripravilo turnir v pikadu. Med 28 ekipami iz različnih krajev Slo- venije sta se turnirja udeležili tu- di ženska in moška ekipa Društva upokojencev Mozirje. Tekmovalke pikada iz Mozirja so v izločitvenih bojih kaj kma- lu dokazale, da so zelo dobro pripravljene. Tako so premago- vale vse tekmovalke iz trinajstih ekip in s svojo borbenostjo ter natančnostjo osvojile prvo mes- to. V svojih vrstah so imele tudi absolutno zmagovalko turnirja. To je postala Marija Venek s 720 točkami. Med moškimi pa Mozirjani niso imeli dovolj mirne roke za vidnejšo uvrstitev. Z 2.430 točkami so osvo- jili osmo mesto. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Rekordno število udeležencev na štirinajstem pohodu Letošnjega pohoda se je udeležilo preko sto ljudi, kar je največ doslej. (Foto: Primož Vajdl) V Lepi Njivi so člani in članice tamkajšnjega športnega društva pripravili že 14. pohod po do- mačem kraju. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj se je na nogometnem igrišču zbralo več kot sto ljudi različnih generacij želnih dobre hoje. Pohodnike je pot vodila ob potoku Tripotok proti meji z Ljubijo na južnem delu Lepe Nji- ve. Od tam so se napotili proti Gneču in se po vzhodni meji kraja, mimo domačije Molovnik vrnili proti začetni točki. Po slabih štirih urah ho- je je udeležence na cilju pričakalo zasluženo ok- repčilo. Najbolj zvestim pohodnikom so na štar- tu za spomin podelili majice. Primož Vajdl Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 21 Šport, Oglasi 12. MARATON ALPE SCOTT Navijačev in podpore ob trasi ni manjkalo Skoraj 600 tekmovalcev se je peljalo tudi skozi naše kraje. Maraton Alpe Scott je v nedeljo, 8. julija, povezal 584 kolesarjev, ki so se podali na tekmo s številnimi navijači ob trasi, ki je potekala oko- li Kamniško-Savinjskih Alp. Zmago- valca najtežjega kolesarskega ma- ratona pri nas sta bila Matej Kravos in Laura Šimenc. Med udeleženci je bilo tudi 72 tujcev iz desetih držav. Trasa, na kateri kolesarji prevo- zijo 130 kilometrov in 2.000 metrov višinske razlike, poteka tudi skozi našo dolino – od Pavličevega sed- la preko Radmirja do Črnivca. Ob njej je vsako leto veliko navijačev, ki spodbujajo kolesarje. Sodelujejo tudi organizacije in posamezniki, ki skrbijo za osvežitev tekmovalcev in zapore prometa. Med vodji tek- movanja je že dolga leta nekdanji kolesar Luka Pustoslemšek iz Gor- njega Grada, med zmagovalce ma- ratona pa se je zapisal tudi Andrej Marovt Helešić z Ljubnega ob Sa- vinji, ki je kot tekmovalec, kasneje pa promotor kolesarjenja sodelo- val na maratonu do lanskega leta. Tekst in foto: ŠMS SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Na samem vrhu štirje ljubenski mušketirji Skakalci ljubenskega kluba so osvojili prva štiri mesta in zasedli stopničke za zmagovalce. (Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC) Kranj je v prvih dneh julija go- stil tekmo za pokal Cockta, ki se je za tekmovalce ljubenskega smu- čarsko skakalnega kluba razplet- la več kot odlično. V kategoriji mla- dinci do 18 let so si razdelili prva štiri mesta. Prvo si je priskakal Jer- nej Presečnik, drugo je zasedel Jan Bombe z minimalno razliko. Tretji je bil Žak Mogel, ki je v prvi seriji padel, četrto mesto pa je pripadlo Luki Robniku. Karlo Vodušek je os- vojil deveto mesto. Med mladinci do 20 let sta bi- la takoj za stopničkami na 4. in 5. mestu Lovro Vodušek in Medard Brezovnik. V članski konkurenci se je na sedmo mesto uvrstil Matevž Samec. ŠMS 24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI VARPOLJE 2018 Maratonci še četrtič na preizkušnji Na koncu so bili prav vsi udeleženci 24-urnega maratona odbojke na mivki v Varpoljah zmagovalci. (Foto: Cvetka Pukart) Igrišča pokrita z mivko v varpolj- skem športnem parku so četrtič zapored gostila 24-urni maraton odbojke. Na prireditvi, ki spada v sklop praznovanj občinskega pra- znika Rečice ob Savinji, je sodelo- valo 24 ljubiteljev »beach volleya« iz Zgornje Savinjske in Šaleške do- line, ki so na razgreti mivki pokaza- li obilo borbenosti, znanja in pred- vsem vzdržljivosti. Za razliko od prejšnjih zelo ize- načenih maratonov se je tokratni končal z občutnejšo razliko, ki je na koncu znašala kar 260 točk. Seve- da končni rezultat 998 : 738 sploh ni bil pomemben. Na koncu so bili prav vsi zmagovalci, še vedno veli- ki prijatelji z obilico pozitivne ener- gije in športnega duha. Franjo Pukart Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 22 Zahvale, Šport Hvaležni smo za skupne dni, ki prekratki so bili. Ljubezen božjo zdaj boš užival, v spominih naših boš prebival. STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 3. Memorial Jožeta Vertota Kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala! ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mami, tašča, babica in prababica Frančiška (Franja) ERMENC iz Mozirja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, bivšim so- delavcem in ostalim prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, za darovane svete maše ter za vaše spremstvo naše drage ma- mi na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Sandiju za lepo opravljeno sveto mašo in obred, pevcem Oljka ter praporščakom. Posebno zahvalo namenjamo obema Marijama in Danici za večlet- no skrbno nego drage mame ter za vso pomoč pri pogrebu. Žalujoči: hči Urška z družino, sin Ernest z družino, snaha Milena z družino V SLOVO Valentinu LENKU 6. 2. 1936, Ljubno ob Savinji - 5. 7. 2018, Melbourne Mlad v tujino si odšel, dve domovini si imel. Rad si vračal se nazaj v svoj domači kraj. Ljubil dom si, družino in Slovenijo, svojo domovino. Avstralija ti dom je ponudila in tam te krila bo gomila. Žalujoči sorodniki Zmagovalna ekipa in podeljevalec (z leve): Joco Vertot, Tomaž Trogar, Jože Grudnik in Ivan Rihter (foto: Andrej Farkaš) Dobitniki medalj med posamezniki in podeljevalec (z leve) Joco Vertot, Ivan Rihter, Jože Grudnik, Viktor Slatinek (foto: Andrej Farkaš) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 1. julija, na strelišču Lov- ske družine Gornji Grad Zagradi- šče organiziralo tekmo z malokali- brsko puško sede z mize na 50 me- trov. Tekma je bila posvečena nji- hovemu pokojnemu strelcu Jožetu Vertotu. Medalje in pokal je podelil njegov sin Joco. Med posamezniki je zmagal Jo- že Grudnik (SD Gornji Grad, 88 kro- gov). Drugi je bil Viktor Slatinek (SD Šaleška, 86), tretji Ivan Rihter (SD Gornji Grad, 85 (3 x 10)) in četrti Franc Oštir iz Šoštanja (85, (1 x 10)). Prehodni pokal je z 252 krogi osvojila ekipa Strelskega društva Gornji Grad v sestavi Tomaž Trogar, Ivan Rihter, Jože Grudnik. Strelci so streljali v malokalibr- sko tarčo po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno, ekipe so bile sesta- vljene iz treh članov. Janez Kolar Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 23 Zahvale, Oglasi Potonile so ladje v brezno želja, le pajčevinasta brv me preko pelja. Ko nemirne so ptice preletele širino neba, še šum listja resnico spozna, da ostala je samo ožgana rana srca ... 28. junija je minilo 10 let, odkar je umrl Edi MAVRIČ - Savinjčan Njegov prispevek h ohranjanju zgodovinske in narodopisne dediščine Zgornje Savinjske doline je neprecenljiv. S svojim delom in osebnostjo nam ostaja v trajnem spominu. Sodelavci Savinjskih novic Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Angela ENCI roj. Podbrežnik 3. 9. 1933 - 30. 6. 2018 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za vse besede tolažbe, za darovane sveče in svete maše. Hva- la g. duhovniku Lojzetu Ternarju za lepo opravljen obred, pevcem, go- vorniku, praporščakom, gasilskemu društvu Nova Štifta ter pogrebni službi Anubis. Beseda zahvale je namenjena tudi Centru starejših Gornji Grad, me- dicinskemu osebju Blažič – Lipnik ter SB Celje. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Miran z otroki, sin Gregor z družino ter sin Florjan z družino Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 24 Za razvedrilo KO MINISTRICI PRIMANJKUJE ROK Ministrica za obrambo Andreja Katič, udeleženka srečanja bor- cev na Menini: »Rada bi pozdravila vse, a škoda, da imam le dve roki.« Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi (stoji levo), gostitelj srečanja borcev na Menini: »Gospa ministrica, lahko varčujete z energijo in besedami, saj že vaš nasmeh pove vse.« KAKOR NA ANGLEŠKEM DVORU, SAMO DOSTI BOLJŠE Gospodar na otvoritvi razstav Poklon želodcu na Rečici ob Savinji (župan Vinko Jeraj): »V frišnem Slovencu piše, da so si naš želodec privoščili tudi na angleškem dvoru. Ali so ga zalili z našim tolkcem, pa ni podatka. Ta bo vsekakor dobrodošel meni, da poplaknem ho- lesterol, ki si ga bom pridobil z okušanjem te dobrote. EKO ELEKTRIČNA PEDALA Na trajnostnemu kolesarjenju z električnima kolesoma smo sre- čali znan par Mozirjanov, ki zmore in da kaj nase ter pripomore k promociji ekološkega gibanja. Kot vedno v modnih trendih sta šar- mirala Milena in Janez Pavlin. Milena je še menila, da je »pedalira- nje« s pomočjo malega akumulatorskega »črnčka« vredno vsaj če- trtinke kakega maratona. (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) (Foto: JM) Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 26 Petek, 13. julij ob 9.00. Športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Počitniške delavnice – ustvarjanje, igre z žogo ... ob 18.00. Pred Kampom Menina v Varpoljah Sejem domačih dobrot Sobota, 14. julij ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica Izdelava darilne škatlice (primerno za odrasle in šolsko mladino) Nedelja, 15. julij ob 11.00. Menina planina 20. Pastirski praznik ob 16.00. Cerkev v Radmirju Orgelski koncert Bernarde Štiglic Torek, 17 . julij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Psihosomatski vidiki stresa Sreda, 18. julij ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca simentalca, težke- ga okrog 150 kg; gsm 031/765-605. Telico sr pasme, težka 600 kg, breja 8 mesecev, prodam; gsm 031/774- 520. Prodam 5 telet, od 140 do 200 kg, različne pasme; gsm 041/428-837 . Prodam bikca križanca čb/rh, sta- rega 10 dni; gsm 041/519-507 . Prodam kravo simentalko, drugič brejo 4 mesece; gsm 051/758-734. Prodam prašiče, domače vzreje, različnih tež, možna dostava. An- drejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam 2 zajklji, stari 1 leto, mod- ri dunajčan in križana modr/du- najčan-orjak, ki je breja. Sp. Reči- ca; gsm 070/870-321. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Balirko za kockaste bale prodam, 1.750 eur; gsm 041/372-040. Prodam strešnik bobrovec, cca 90 m2, star 150 let; gsm 031/337-479. Prodam mlekovod alfa laval z av- tom. Pralno napravo 3 enote. Duo 2ch ter prevozni bazen 400 l, s hla- dilnikom; gsm 031/393-562. Prodam avtomobilsko prikolico gnoja; gsm 040/684-008, po 16. uri. Prodam traktorsko prikolico, 3 to- ne, l. 1985, dobro ohranjena; gsm 070/738-979. Prodam rdečo peso za vlaganje, 1,50 eur; gsm 041/354-568. Prodam 1.000 l pvc cisterno za vo- do, 50 eur; gsm 070/620-066. Poročni kvaliteten avstrijski beli kostim, št. 44, prodam; tel. št. 58- 46-165. NEPREMIČNINE Prodam hišo v Lučah, Konjski vrh 41, z malo zemlje; tel. št. 03/58-44- 683 ali 070/287-566. Stanovanje v okolici Mozirja od- dam osebi, dvema ali šoferjem; gsm 051/230-764. Zemljišče njiva/travnik, 5.500 m2, ob cesti prodam; gsm 041 650 151. Prodam del hiše z lepim stanova- njem 35 m2, delno opremljeno s svojim vhodom, 1 km iz Mozirja na lepi legi. Cena 21.000 eur; 070/777- 281. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi