PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 273 - Cena 4.- lire
TRST, sobota 20. aprila, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni St. 1 * L Tel. St. 93806 93807, 93808. Kokopiai se ne vrtajo
češkoslovaška na primiucitui
bo odločno vztrajala Trsta h Jugoslaviji
Jugoslo vansko-ceskoslovasko prijateljstvo temelji na zgodovinski« politični« gospodarski in kulturni povezanosti
iwa*reb’ 19‘ AFP- ~ Ceškoslova-
veleposlanik v Jugoslaviji je redil med svojim obiskom v Za-Srebu tiskovno konferenco s pred-* zagrebškega tiska, na ka-is razloiil politični in gospodki položaj CeSkosiovaSke. eleToslanik Korbel je najprej ° ®e^osJoua5ki zunanji po-__ *n dejal med drugim: »Ce-v tesno sodelujemo z vsemi za-» vendar smatramo, da je
verniki,
"aSa
u 1 varnost v prvi vrsti v zavez-^ * Sovjetsko zvezo. V tem za-’«wt vidimo glavno osnovo
"ttle
M
' varnosti. To ne pomeni, da ne
imeti prijateljskih odno-J^v z zapadnimi državami; na-0 ru>, mi mislimo, da s tem po-Ww»o stvari splošnega miru.
eg zavezništva s Sovjetsko *° ISčerno varnosti v tesnem so-ju * slovanskimi deželami ,	P°htibnem, gospodarskem	in
^	urnem polju. Kar se tiče	slo-
delel, imamo razen s	So-
>k° zvezo najboljše odnošaje z J^oslavi/o. NaSi stiki
z jugoslo-narodi segajo daleč nar
stiki ne temelje samo na
čustvih medsebojne solidarnosti. Oni so dejstvo, ki temelji na zgodovinskih, političnih, gospodarskih in kulturnih osnovah.
V bliinji bodočnosti bomo dali še bolj poudarka temu jugoslovan-sko-ieSkoslovaSkemu prijateljstvu. V kratkem bo podpisana pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ in ČSR.»
Veleposlanik Korbel je nato govoril o veličastnem potovanju maršala Tita po Češkoslovaški in izjavil med drugim: tlmel sem čast, spremljati marSala Tita od češkoslovaške meje do Prage, od tam v Bratislavo in nazaj v Beograd. Lahko izjavim, da je bil to velik dogodek za vsako politično zavedno osebo; dogodek, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Od trenutka, ko je fyrSal Tito prekoračil češkoslovaško mejo je doživljal pozornost in manifestacije prijateljstva in bratstva, kot jih more doživeti samo prijatelj, predstavnik prijateljske in bratske deZele.
Vse od meje pa do Prage so stale na postajah in vzdolt Železnice množice ljudstva, ki so pozdrav-
ljale Tita. Mislim, da je to veliko delo v svetu, ki ga gradimo na demokratični osnovi, če Široke ljudske mnoZioe tako navduSeno izražajo svoje simpatije do predstavnika neke države.
NaS obisk v Pragi ostane nepozaben. NaSe ljudstvo, člani vlade, predsednik Bene S in drugi so se razgovarjali z maršalom Titom in njegovim spremstvom o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe naSi državi. To je velikega pomena za naše narode. To je zgodovinski dogodek, ki je izredno pomemben za naSe bodoče sodelovanje.
Na vprašanje o staliSču češkoslovaške do Trsta je veleposlanik Korbel poudaril, da je bila češkoslovaška vlada prva med zavezniki, ki se je izrazila za priključitev Trsta k Jugoslaviji, češkoslovaška bo odločno vztrajala pri tem staliSču na mirovni konferenci.
V zvezi z aretacijo DraZe Mihailoviča je veleposlanik Korbel poudaril, da je češkoslovaško ljudstvo odgovorilo na to novico prav tako, kot jugoslovanski narodi. Poudaril
je, da je to dogodek največjega pomena za ustvarjanje mirnih prilik tem delu Evrope in za sploSno utrditev miru.
Truman o prehrambenem po ožaju
New York, 19. AFP. — Truman je danes sklical 300 urednikov glavnih ameriških listov in izjavil, da je svetovni položaj hrane težji, kot se po navadi govori. Izrazil je zadovoljstvo s Hooverjevo misijo, M-gar bistveno poročilo bo sporočil danes opolnoči preko radia.
Enoletno delo UNRRA-e v Jugoslaviji
Šef jugoslovanske misije ONRRA-e Serpejčik maršalu Titu
SEJA VARNOSTNEGA SVETA ZN
Francoi režim - nevarnost za mir
Govor sovjetskega delegata Grom ka
Četi** T°rk’ 19- AFP- — °b prl'
le h* VSeraiSnJeSa zasedanja ZN jj^^anski delegat Cadogan o-8at» •'	besede poljskega fiele-
„ai ia lz->avil> da bo njegov poziv eI na simpatijo v Veliki Bilki je kot prva država sto-
Ml»
vojno na strani Poljske. Ca-t » te izjavil, dajeli Velika Bri-, tev - predvsem preprečiti ponovi-
Vltj bobnih napadov in zagoto-Uveljavljanje Listine.
8t& k Slia zadeva ni tako prepro-’ °t se zdi na prvi pogled.* ttien, n 3e nat0 izjavil, da po-Vg- diskusija o obstoju Frar.co-8otr ^ima vmegavanje v španske m.nte zadeve. »Reči moram, da M dokazi poljskega delegata ne
^ro,j
prepričljivi*. O Lange-
1 01 napakam, ki so bile zait^ iztevil, da je bil «Franco tata , P^Pričar v Hitlerjevo zmago Je . P°skuial izkoristiti korist svo-vl^>- Po podatkih britanske ®a t *° številke o španskih četah meji, kot jih je r,a-6rit Poljski delegat, pretirane. lBtorns'ta vlada tudi nima nober.e j)0j. rnaciJe o prisotnosti vojnih v Španiji ali o nemških Ve 8	ki	bi	izdelovali no-
V5f °rožja.»
je, da mu je nemogoče
POd;
Preti
Poljski predlog.
b e*°v«n]e med Francom, “»solfntjem in Hitler j e m
ki 0 te povzel besedo Gromiko, 1« tevil, da je vprašanje, ki 8^avila. Poljska glede Španije, ftl<w6rno> in da ga Varnostni svot {^“h^vnavati. Gromiko je o-žatfj,,.' ^ ae porajajo glasovi, ki c'ia Je^°’ da P°menl poljska ak-Hj, J^sŠa vanje v španske notra-^eve. To zatrdilo je popolna Vi^^ovano, kajti Listina pred-^ko akcijo ZN in je popcl-Wfe tesna glede primera, v ka-Pe_ lahko ZN podvzamejo uk.e-Vanjfi m°rajo predstavljati vmeša
fcle
notranje zadeve kake de-
je opomnil, da je bila V iu{ja sPrejeta v San Franciscu naukov obeh vojn, in izjavil: Vc*,^ nevmešavanja, ki jo "je
?r‘Po,
Društ-
vo narodov, je mnogo
faiist|t°ela 11 razvijanju nemškega konj neSa napadalnega načrta in
r°1tebni,!0V2roi:ila vojno proti mi-Polltl,- narodom. Ista sramotna 5P&nsk nevmežavanja je pomagala 3« Uni-U fašizmu in Francu, da 2^ ' Spansko republiko. Listi-'**e^niiB* mora Predvsem izogibati ,napakam* bo bile za-^ora v gled« fašizma. Zaradi tega *aj v arn°atni svet preučiti polo-^ranitvir>an'^’	z	željo	pi o-
Oro miru-»
^ nato izjavil, da bo “Panski polofcaj s treh rancov notranjj režim; *r°*nja r°Va zunanja politika; 3.) mir in varnost.
do *lan_®v«ta ne more zani
sodiščem v Nii~nbergu. Tl dokumenti dokazujejo tesno sodelovanje med Francom, Hitlerjem in Mussolinijem.
»Napačno bi bilo trditi, da se Španija ni udeležila vojne proti ZN, kajti Modra divizija se je udeležila vojne proti ZSSR, kjer je rušila, plenila in ubijala prebivalstvo in uničevala sovjetsko lastnino.* Gromiko je izjavil, da s« je sodelovanje Španije v vojni kazalo tudi s pošiljanjem surovin v Nemčijo in Italijo. Navedel je pismo Franca Mussoliniju, v katerem je obljubljal napoved vojne zaveznikom ob prvi ugodni priliki.
V Španiji je 80.000 nacistov
Gromiko Je nato izjavil, da je v Španiji 80.000 nacistov — industrij-cev, uradnikov, diplomatov, katerih imena so dobro znana — in ki predstavljajo veliko nevarnost. Gromiko je prav tako naznačil, da je Španiji sto milijonov dolarjev nemških dobroimetij in dodal: «Vsa ta dejstva zadostno prikazujejo nujnost, da podvzame Varnostni svet ukrepe proti Francovemu režimu v skladu z določili Listine.
Gromiko je izjavil, da predstavlja Francov režim fašistično ognjišče, ki je nevarno za svetovni mir in ki bi lahko postalo vir mednarodnih provokacij in zapletljajev. Ta položaj popolnoma utemeljuje po'.jsko zahtevo, toda zdi se, da se nekateri člani sveta nočejo ničesar naučiti iz zgodovine.
»Politika nevmešavanja*, ki jo simbolizirata Chamberlain in Dala-dier, je doživela strašen polom. Ne-obhodno potrebno je, da se zbrišejo zadnji sledovi fašizma na svetu, čeprav se ta fašizem na prvi pogled morda ne zdi izredno nevaren,
Gromiko je nato odgovoril holandskemu delegatu Van Kleffen-su, ki Je izrazil željo, naj ostane Varnostni svet v svoji diskusiji na trdr.ih tleh in opozoril, da 'predstavljajo ta «trd>-a tla* preprosto povratek k stari politiki nevmešavanja. Pred vojno so pristaši te politike, ki je dosegla svoj višek v Monakovem, govorili, da Hitlerjev režim ni nobena grožnja za mir. Medtem ko so se. v Evropi vršile diskusije o »ideologiji ali nevarnosti* hitlerjevskega režima, so se fašistične dežele mrzlično oborože-vale za straSni napad proti miroljubnim deželam. Daces »e vsiljuje
primerjava s staro politiko nevmešavanja nehote in z vso silo v duhu onih, ki poslušajo podobne izjave.
Gromiko je opozoril, da postajajo g.asovi za prelom s Francom vedno mečnejši. Ti glasovi se mtio-že dnevno tudi v sami Ameriki.
Zaključil je z željo, da bo Varnostni svet podprl poljsko resolucijo v skladu s potsdamsko deklaracijo in z resolucijo iz San Francisca. Tak sklep Varnostnega sveta bo v skladu z načeli ZN nudil pomoč španskim demokratičnim e-lementom in španskemu lju-istvu, ki bo moglo tako spet zavzeti svoje mesto v skupnosti združenih miroljubnih narodov.
Nato je govoril brazilski delegat. V očeh brazilske vlade je nevme-šavanje juridična dolžnost držav. Zaradi tega bo glasoval proti vsaki akciji Varnostnega sveta, ki bi hotela kršiti to načelo. Koočno je brazilski delegat Velloso predlagal preiskavo, ki naj razjasni obtožbe poljskega delegata glede nacističnih znanstvenikov, ki v Španiji preučujejo konstrukcijo novega o-rožja.
Končno je govoril avstralski delegat polkovnik Hoddscn. Predlagal je komifijo petih članov, ki naj preišče morebitno delovanje nemških znanstvenikov v Španiji.
Nato so sejo odložili na torek.
Svetovna sindikalna zveza vsem delavcem sveta
Pariz, 19. - AFP — Za prvi maj je svetovna sindikalna federacija, zvesta tradicijam mednarodnega sindikalnega gibanja, izdala proglas, namenjen vsem delavcem sveta.
Proglas poziva delavce, naj okre-pe akcijo, da dosežejo zmagoslavje ljudske svobode, popolno zmago demokracije nad vsemi oblikami fašizma, popolno denacifikacijo Nemčije, pravičnejšo razdelitev dobrin, pridobljenih z delom in povečano kupno mod mezd, obnovo mest, domov in tovarn, ki jih je razdejala vojna. Nadalje jih poziva, naj pripomorejo, da bodo ZN postali učinkovit element pravičnega in trajnega miru, naj podpirajo vse one, ki po vsem svetu ttie za di^ žavljanskimi in sindikalnimi svoboščinami.
Beograd, 19. - Radio Beograd — šef jugoslovanske misfje UNRRA-e Mihailo Sergejčik je poslal ob obletnici delovanja misije UNRRA-e v Jugoslaviji maršalu Titu pismo v katerem je podal obračun dosedanjega dela te misije v Jugoslaviji.
V letu svojega obstoja je misija UNRRA-e poslala v Jugoslavijo 614.000 ton žita, 23.000 ton sladkorja, 26.000 ton mesa, 44.505 ton kondenziranega mleka, 9.420 %on masti, 19.696 ton mila. Nadalje je UNRRA poslala v Jugoslavijo 58.872 ton obleke in tekstilnega materiala, od tega 22.000 ton surovega bombama, 27.000 ton surove volne in 2.893 ton tekstilij. Poleg tega je podala UNRRA 11.300 ton obutve.
Nadalje' je poslala UNRRA v Jugoslavijo 247.000 ton industrijskega materiala, 14.900 avtomobilov, 13 tisoč ton petroleja, nad 30.000 ton bencina, 80 lokomotiv, 80.000 ton piemoga in 10.801 ton koksa.
Odgovor maršala Tita
Beograd, 19. Tanjug — V svojem odgovoru na pismo žefa jugoslovanske misije UNRRA-e Ssrgejči-ka pravi maršal Tito med drugim: »Vlada FLRJ in jaz osebno, izražamo vam, dragi ravnatelj, in vsemu vašemu osebju hvaležnost za
uspesno delo in razumevanje, ki ste ga pokazali do nase težko porušene dežele.
V delu misije UNRRA-e v Jugoslaviji je naše ljudstvo videlo znak medsebojne pomoči in sodelovanje med zavezniškimi deželami, v katero so med težkimi boji vselej verovali in dali ogromne Irtve.
Zagotavljam vam, da bodo vlada FLRJ in naši državni organi še nadalje nudili jugoslovanski misiji UNRRA-e vso pomoč in sodelovanje, tako da bo vaša misija v naši državi mogla doseči dobre uspehe pri dobavi materiala v letu 1946.*
Odgoditev mirovne konference
VVashington, 19. AFP. — Zunanje ministrstvo je uradno po‘rdil -odgotitev mirovne konference, ki bi se morala pričeti 1. maja v Parili. Na tiskovni konferenci je zunanje ministrstvo izjavilo, da je francoska vlada obvestila vla,-do ZDA., da se bo otvoritev mirovne konference zakasnila. V istem sporočilu, je francoska vlada ugotovila, da bodo novi datum pričetka določili zunanji ministri na svojem sestanku v Pa-
Byrnes bo prispel v Pariz 23. aprila
Pariz, 19. - AFP — Prvi zunanji minister, ki ga pričakujejo v Parizu za konferenco, ki se bo pričela 25. aprila, je Bymes, ki bo prispel 23. aprila. Bevin bo prispel v Pariz 24. aprila. Cas prihoda sovjetskega zunanjega ministra Molotova ni določen, javili pa so, da bo prisostvoval 25. aprila otvoritvenemu zasedanju sveta štirih zunanjih ministrov.
Grška vlada je odgovorna za sedanji brezupni položaj
Soijelsko madžarski ramoiori
so utrdili medsebojno prijateljstvo in odnose
Podaljšan rok za plačilo reparacijskth obveznosti
KRATKE VE Sir
LONDON. Hugh Dalton, britanski finančni minister, je danes predložil spodnji zbornici zakon nacionalizaciji britanske brzojavne družbe.
PARIZ. Kongres francoske univerzitetne zveze se je pričel danes pod predsedstvom prof. Henrija Wallona. Wallon je izjavil, da je od cerkve ločena šola edina oblika narodne šole in zaključil svoj govor s pozivom na zvezo proti vsem oblikam fašizma.
PRAGA. Kot poroča »CTK*, Je češkoslovaški RK priredil koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za pomoč Jugoslaviji. Na koncertu je sodeloval tudi znani violinist Rafael Kubelik.
PARIZ. Letalo »Constallation* ki vozi sovjetskega pisatelja Ilijo Ehrenburga v ZDA, je danes zapustilo pariško letališče Orly.
P° *fts!Ue?e Frar>cov režim nastal tStotisc*i .Cenclje osnih držav. <i*ŽelaV,Prin8ltlh ^Kuncev v dru-ie " Mve priče mojih be-Gromik iknil sovjetski delegat. ?0Vo *ina° T 3e nat0 bavil » Fran. »'ratien P0,itiko »n izjavil, da \vj!avezal av°Jo usodo na ki	uvedel	doku-
Pred*0 blU PredIoi!en* na pro-*nednorodnim vojaškim
Doprinos mladine v obnovi
Mladina ha zgradila železniško progo Brčko-Banovič
Beograd, 19. - Tanjug
Po poročilih, ki so prišla doslej iz polovice Jugoslovanskih okrajev, je dala mladina med 1. februarjem in 15 marcem 858.000 prostovoljnih delovnih dni. Po istih podatkih Je mladina popravila v tem času 2.421 km cest, izkopala 498.000 m kanalov in jarkov, zasadila 593.000 sadnih in drugih dreves, posekala 14.000 m/3 le3a za kurjavo in gra -benega lesa. Nadalje je mladina obdelovala zemljo pri kmetih, popra vila železnice ln mostove, Sole m
porušsne h:šc.
Tukaj je treba zlasti poudariti
| veliko korist, ki jo bo imela diža va od zgraditve »železnice mladine* Brčko - Banoviči. To je delo, ki Jugoslaviji še nima primera. Z veliko ljubeznijo se mladina vse Jugoslavije pripravlja na to delo Vsaka vas opremlja svojo mladino z orodjem, ki je potrebno za to gradnjo, delavska mladina pa iz deluje s prostovoljnim delom v to varnah In delavnicah potrebno orodje. Do 1. maja bo odšlo na delo za to železnico 12.000 mladincev iz vseh pokrajin Jugoslavije. Gradnja te železnice predstavlja enega Izmed največjih uspehov jugoslovanske mladine.
New York, 19. Tass. — Mac Car-dell, dopisnik lista »Baltimor Sun*, poroča, da vladata v Grčiji kaos in inflacija, kajti zadnjih sedem grških vlad ni uspelo pri svojih poskusih, pravično razdeliti živilske potrebščine in izvršiti stabilizacijo grških deviz.
Dopisnik ugotavlja, da se »UNRRA* in angleške čete zoperstavljajo revoluciji. Mac Cardell nagla-5a, da je grški vladajoči razred znan po svojem egoizmu ter popolnem pomanjkanju čuta odgovornosti do sestradanih množic. »V Atenah*, piše Mac Cardell, «kjsr prejemajo delavske množice bedno mezdo in trpijo lakoto, grška vlada odkrito podpira inflacijo. Vsak dan proda-
ke, medtem ko vršijo verižniki Iste posle na ulicah v bližini borze*.
Crna borza je prepolna blaga «UNRRA-e». V atenskih restavracijah je mogoče dobiti vse vrste jedil in vin, medtem ko v grških vaseh v okolici Aten žene in otroci iščejo koreninice in užitna zelišča, da bi dopolnili skromne obroke «CJ}RRA-e», ki jih ne morejo nasititi.
Zastopniki «UNRRA-e» odkrito izražajo svoje obžalovanje zaradi napetega položaja, ki je nastal, toda grška vlada se skoraj nič ne trudi, da bi ta položaj izboljšala.
Pirejski pristaniški delavci pravijo, da zastopniki vlade označuje jo vse organizirane proteste proti sedanjim prilikam za »komunistič-
jajo na javni borzi angleška zlatni- J ue» proteste.
Moskva, 19. Tass. — Objavljeno
je bilo s o v j e s ko - m a d ?,a r s k o uradno poroči.o o obisku, ki ga je izvršila v Moskvi delegacija madžarske vlade, ki jo vodi madžarski ministrski predsednik Nagy Perencz.
9. aprila je prispel v Moskvo gospod Nagy Ferencz, madžarski ministrski predsednik, v spremstvu g. Szakaszicsa. podpredsednika vlade, g. Gyongyesy-ja Janoša, zunanjega ministra, ter g. Ghereja Br-neja, ministra za promet, pošto in brzojav.
Razgovori med Stalinom, predsednikom ministrskega sveta ZSSR, in Molotovom, ministrom zunanjih zadev ZSSR, na eni strani ter Na-gyjem Ferenczem, Szakaszicsem Arpadom, Gyongyesyem Janošem
in Gherejem Brnejem na drugi strani, so privedli do sporazuma v vprašanjih reparacijskih obveznost: Madžarske napram Sovjetski zvezi.
Na prošnjo madžarske vlade je Sovjetska zveza odobrila podaljšanje roka plačila reparacij, ki jih mora plačati Madžarska Sovjetski zvezi, od 6 na 8 let.
Uspehi našega bivanja v Moskvi so nam dali gotovost, da je mogoče iskreno in nesebično prijateljstvo med velikimi in malimi državami.
V tem je veliko upanje za male države vsega sveta. Ml gojimo veliko občudovanje do voditeljev Sovjetske zveze, do njihovega pomembnega delovanja, ki ga vršijo
Prav tako so med razgovori iz- več kot eoio četrtino stoletja. Mi
menjali misli glede gospodarskega sodelovanja Sovjetske zveze in Madžarsko kakor tudi glede vprašanja odnosov med obema deželama.
Razgovori so potekali v prijateljskem ozračju, ki *je v skladu z odnosi dobrega sosedstva med ZSSR in Madžarsko.
Madžarska delegacija odpotovala
Moskva, 19. Tass. — 18. aprila so odpotovali iz Moskve Nagy Ferencz, ministrski predsednik Madžarske, Szakaszicz, podpredsednik madžarske vlade, Gyongyes Janoš, zunanji minister, ter Ghere, minister prometa, pošte in brzojava.
Hkrati je odpotoval lz Moskve tudi Puškin, sovjetski poslanik v Madžarski. Pred njihovim odhodom so jih pozdravili na osrednjem letališču Molotov, podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister ZSSR, Dekanozov, namestnik zunanjega ministra ZSSR, Ja-snov, predsednik moskovskega Sovjeta, generalni poročnik Sinilov, komandant Moskve, in drugi.
Pozdravili so Jih tudi člani madžarskega poslaništva v Moskvi s poslanikom Sekfujem Gyulo na čelu, Popovič, jugoslovanski poslanik In drugi Na letališču, ki je bilo okrašeno z madžarskimi in' sovjetskimi zastavami, Je bila postrojena častna straža. Godba pa je zaigrala madžarsko in sovjetsko himno. Nagy Ferencz je dal na letališču po mikrofonu naslednjo izjavo:
«V svojem Imenu, v imenu mojih tovarišev ministrov, v Imenu naših žena in vse delegacije, se ginjen do dna duše poslavljam od Moskve, krasne prestolnica Sovjet-ske zveze, ter od odličnih državni-
kov, s katerimi nam je bila čast seznaniti se ter razpravljati o vprašanjih odnosov med obema državama.
Tu smo naleteli na tako skrb in prijateljstvo, da moremo o tem govoriti samo z besedami globoke hvaležnosti.
Upali smo, da se bo še bolj utrdilo prijateljstvo, ki ga je čutilo madžarsko ljudstvo za Sovjetsko zvezo, kakor tudi prijateljstvo, ki ga je že večkrat pokazala napram nam Sovjetska zveza.
V našem pričakovanju se nismo varali. Tu smo našli povsod čisto in odkrito prijateljstvo.
smo tudi z občudovanjem sledili junaškim naporom sovjetskega ljudstva med vojno. Prepriča ri smo, da bo ta povezanost sovjetskega ljudstva in njegovi napori omogočili Sovjetski zvezi, da si naglo izleči rane, ki jih je zadala vojna, Mi Madžari nesemo s seboj koristne nauke, pridobljene v teku našega bivanja v Moskvi.
Izražam čustva globoke hvaležnosti generalisimu Stalinu, velikemu voditelju Sovjetske zveze, ter gospodu Molotovu, podpredsedniku ministrskega sveta, za simpatije in prijateljstvo, ki sta jih pokazala napram nam, ter želimo, da bi -bilo iskreno, zves‘o in nerazruš-no prijateljstvo madžarskega ljudstva odgovor na to naklonjenost ir. prijateljstvo. 7,elim, da bi sovjetsko ljudstvo, ki je dalo v tej vojni neštete žrtve in doseglo tako velike uspehe, čimprej doseglo svoje cilje ter izvršilo v popolnosti načrte, ki si jih je postavilo.
Naj živijo narodi Sovjetske zveze! Naj živi generalisim Stalin!*
Akcijski odbor invalidov
Snoči so se na sed£Žu Enotnih sindikatov v ulici Imbriani 5 sestali invalidi osvobodilne borbe, da ustanovijb svoj akcijski odbor.
Po razpravljanju vseh vprašanj, ki zadevajo invalide, so prišli navzoči do slode6ega zaključka: »Glede na to, da na ozemlju, ki ga upravlja ZVU, doslej ni bilo mogoče opažati zadostnega zanimanja za obupni položaj Invalidov osvobodilne borbe, se je ustanovil organ z nalogo, da brani interese teh borcev, ki so ob strani zaveznikov to-
liko doprinesli za uresničenje istih ciljev, za katere so započeli borbo Vsi svobodoljubni narodi.
Odbor ima namen, daseči uveljavljenje vseli pravic, ki jih uživajo vse zavezniške vojske, tudi za člane svoje organizacije, omogočiti tem vrednim sinovom svojega ljudstva primerno mesto v družbi, razumevanje in spoštovanje, namesto miloščine in Izvršiti vse potrebno, da se razna vprašanja rešijo pravično In pošteno*.
Odbor.
Nepopisno gorje
so prizadejale primorskemu ljudstvu italijanske in nemške tolpe
HERPELJE. 8. marca 1943 so priSli v vas v zgodnjih jutranjih urah italijanski karabinerji in odpeljali Štiri mladoletne fante. Sele po več tednih se je zvedelo, da so jih spravili v kazenske bataljone D Aquili.
Ko so v oktobru 1943 začele nemške čete ropati ln požigati po naših krajih, so 2. oktobra istega lete obkolile tudi Herpelje. Strahovali so prebivalstvo, vse razmetali po hišah, plenili in odnesli 40 komadov perutnine, mnogo perila, oblek in drugega. Vrnili so se cez nekaj dni in odpeljali zopet nekaj živine. Takrat so tudi aretirali štiri osebe, jih odpeljali v tržaške zapore in jih izpustili šele po osmih dneh. Aretirali so: Zmagoslava Margona, Nikolaja Dobrilo, Vladimirja Dobrilo in Dragotina Dobrilo. V marcu 1944 so v bližini vasi prisilili dve osebi, da sta si skopali grob, nato so ju ustrelili. Imeni sta neznani. V aprilu 1944 so Nemci streljali na čredo ovac, ki so bile na paši. Postrelili so deset ovac. 14. julija 1944 so Nemci prijeli na železniški postaji Andreja Obersnela, ga odpeljali v bliinji gozd in tam ustrelili. 20. julija 1944 so zažgali hišo Cvetoslava Cergonja. Zgorela je vsa oprema. Nato so šli v hišo Jožefa Sosiča in popra-ševali po zetu Jožefu Dobrili. Ker ga ni bilo doma, So ga šli iskat na polje, ga peljali k goreči hiši, nato pa so ga kakih sto metrov pod vasjo mučili in slednjič ustrelili. Istemu so odgnali tudi dve glavi goveje živine. 11. julija istega leta so na istem mestu ustrelili 19 letnega Alojzija Škrjanca z Artviž, kateri jim je moral pripeljati blago, ki so ga naplenili v njegovi vasi. 13. avgusta istega leta so podnevi streljali na tri mladenke. Dve sta bili ranjeni, tretja, Marija Bezo-glav, pa je vsled ran umrla. 17. avgusta istega leta so kot talca ustrelili nekega tovariša iz Trsta.
V septembru 1944 so Nemci prisilno mobilizirali za delo pri utrdbah v Praporcah in Podgorjah 32 oseb. Mabiliziranl so bili sledeči: Franc Krizmančič. Mirko Škerjanc, Franc Turšič, Franc Grlica, Rudolf Božeglav, Jožef Dobrlla, Jožef Bsnčič, Gašnar Benčič, Mirko Benčič, Jožef Benčič (ni istoveten s prejšnjim), Anton Benčič, Angel Novak’ Anton Benčič (ni istoveten ^ prejšnjim), Franc Zadnik, Jožef Grželj, Drago Dobrila, Marija Vesel, Ana Vesel, Angola Metlika, Da-rina Božeglav, Ivanka Dobrila, Lola Benčič, Milojka Resinovič, Jejka Sosič, Antonija Sosič, Lidija Benčič, Gizela Turšič, Marija Zadnik, Ana Benčič, Elvira Sosič, Ana Vesel (ni istovetna s prejšnjo) in Antonija Zadnik.
ARTVIZE. Vaprilu 19it so prišli u vas karabinerji in faSisti. Obkolili so vas, strahovali ljudi, vse razmetali po hišah, spravili ljudi skupaj in jim žugali z orožjem. Zahtevali so, da jim povedo, kje so partizani. Tri osebe so odpeljali v Materijo. Dva so po zaslišanju izpustili, enega pa so odpeljali na Reko in ga tam mučili, čez 8 dni so ga odpeljali v Videm. Aretirani so bili sledeči: Ivan Abram, Ivan I-vančič in Vinfco C ek.
V oktobru istega leta so prišli ob 8. uri zvečer v vas fašisti. Sli so v gostilno, kjer je bilo nekaj vaščanov. Aretirali so 7 oseb in jih odvedli v Misliče, kjer so imeli svoje postojanke. Tam so jih zasliševali in pretepali. Nato so jih odpeljali v Sežano, kjer so jih ponovno zasliševali in pretepali. Izpustih so jih po iS dneh. Aretirani so bili: Jožef Stančič, Jožef Mezgec, Vinko Cek, Alojzij Železnik, Anton Zadnik, Anton Grk in še nekdo drugi iz Brezovice.
Dne 2.5. S. 191,S so prišli ob 11. uri ponoči karabinerji, obkolili vas in zbudili vse ljudi. Odpeljali so 9 mladoletnih fantov in jih odvedli v kazenske bataljone v Savono. Ivana Škerjanca in Alojzija Slugo so odpeljali v internacijo v bližino francoske meje, od koder sta bila izpuščena po 6 mesecih. V marcu 191fS so Italijani aretirali Franca Škerjanca, Rudolfa Kalužo, Alojzija Železnika in Karlo Železnika. Odpeljali so jih v Materijo, kjer so jih pri zasliševanju pretepali. Pozneje so jih izpustili.
Zadnje dni marca so fašisti zopet obkolili vas, spravili vse ljudi skupaj in nato po hišah vse razmetali. Pretepli so vei ljudi, ker jim niso hoteli dati nobenih podatkov o partizanih. Preden so odšli so zagrozili, da bodo požgali vas, ljudi pa odpeljali, če dobijo najmanjšo sled o partizanih.
Dne 6. 10. 1943 je prišla v vas nemška patrulja na konjih. Po hišah so vse premetali. Ob povratku so naleteli na partizanskega izvidnika in ga ranili. Ta je vsled ran umrl. Njegovo ime je neznano. Dne 7. oktobra 1943 so začeli Nemci v jutranjih urah obstreljevati vas s topovi. Nato se je vnela borba s partizani, ki je trajala ves dan. Vsled sovražnikove premoči so se partizani umaknili. Nemci pa so vdrli v vas ter začeli poligati in pleniti. Ognali so 3 glave goveje živine, 7 prašičev in več komadoviperutnine. 83 letni starček Ivan Ivančič je našel smrt v plamenih. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine,
32 prašičev in več perutnine. Vsled topovskega obstreljevanja in vsled požigov je zgorelo popolnoma ali delno 20 hiš in gospodarskih poslopij. Padli so 3 partizani. Njih imena so neznana. Oškodovani po požigu so bili sledeči posestniki: Anton Zadnik, Antonija Godina, Rudolf Kaluža, Lucija Železnik, Antonija Železnik, Ivan Ivančič, Jožef Stančič, Jožef Železnik, Franc Škerjanc, Joief Železnik (ni istoveten s prejšnjim) Anton Sluga, Anton Škerjanc, Anton Stančič, Ivan Škerjanc, Vinko Cek, Alojzij Stančič, Antonija Mezgec, Alojzij Hrvatin, Jože Abram, Ivana Stančič, Ivan Sluga
Dne 23. 2. 1944 so Nemci ponoči obkolili va3, prebrskali vsak kotiček in vse ljudi, ki so jih dobili doma, spravili skupaj, nakar so odvedli na Kozino 11 oseb. 4 so izpustili, druge pa odvedli v tržaške zapore, nato pa v Nemčijo. Odpeljani so bili sledeči:	Alojzij
Stančič, Anton Mezgec, Alojzij Železnik, Alojzij Hrvatin, (te štiri so po zaslišanju izpustili), Franc Škorjanc (odpeljali so ga v tržaške zapore nato pa v taborišče v Nemčijo; vrnil se je julija 1945), Kristina Mezgec, Anica Stančič, Milka Stančič, Jožef Stančič, Gašpar Železnik, (zadnja dva sta umrla v taborišču Dachau), Anton Stančič (odpeljali so ga v tržaške .zapore, nato pa v taborišče v Nemčijo, od koder se je vrnil v juniju 1^5).
Dne 28. februarja so Nemci s strojnicami streljali	na	nekatere
vaščane, ki so šli z vozovi v gozd po	drva.
Dne 21. julija 1944 so Nemci okrog 9. ure zjutraj obkolili vas in po hišah vse razmetali. Nato se je vnela borba s partizani. To pa jih ni motilo pri plenjenju ln divjanju. Z	ljudmi	so nepopisno	grdo ravnali in pobrali, kar so dobili živeža in	oblek.	Ognali so	tudi 14 glav
goveje živine in 4 prašiče. Sproti pa so zažigali vse od kraja, kar so bili vaščani -popravili od prvega požiga. Zgorelo je 11 popravljenih hiš in ena ki je bila ostala od prvega pežiga. Zgoreli sta tudi dve glavi goveje živine, 1 prašič in mnogo kmetijskega orodja. Povzročili so tudi 7 umorov. Vsled požara so bili oškodovani sledefl posestniki: Antonija Godina, Jožef Železnik. Anton Sluga, Franc Škerjanc, Jožef Stančič, Jožef Abram, Ivan Škerjanc, Antonija Mezgec, Alojzij Stančič, Vinka Cek, Alojzij Hrvatin in Lucija Železnik. Umorjeni so bili sledeči: Jožef Mezgec in Alojzij Sluga, ki so ju najprcj mučili in nato ustrelili. Ostalih pet so imena neznana. Bili so doma iz Rodika in Kačič.
Zadnje dni oktobra 1944 so v vas pridivjali SS-ovci in redna vojska. Obkolili so vas, nato pa se je vnela huda borba z partizani. Vsled premoči naših odredov so se morali Nemci umakniti. Med umikom so naleteli na borca Jožefa Mihaliča iz Prešnice, katerega so na mestu ustrelili.
MISLICE. V aprilu 1941 so kvesturini iz Trsta aretirali Franca Kluna. Odpeljali so ga v Trst, kjer so ga med zasliševanjem nečloveško mučili. Izpustili so ga po 40 dneh.
V juliju 194S so italijanski gozdarji nasilno zahtevali, da se t> gozdu dela oglje. Ko so pričeli delati, so partizani cgtjenico zažgali. Vsled tega so prišli karabinerji in vojaki ter aretirali vso družino, katere last je bil gozd. Aretirani so bili sledeči: Franc, Antonija, Emilija in Franc Klun. Pozneje so jih izpustili. Dne SO. 2. 194t so fašisti zažgali hišo družine Kristina. 28. J2. 19/,2 so prišli v vas fašisti. Aretirali so Silvo Klun, Ivana Dežjota in Jožefa Bab^dra. Odpeljali so jih v Sežano, jih mučili in jih izpustiti Sele po 16 dneh. B9. 12. 194* s0 faSisti aretirali Branka Kluna, ga odpeljali v Sežano, in ga nečloveško mučili. Vrnil se je po 14 dneh. SO. 12. 1942 je Antonija Klun nesla sinovom, ki so bili v zaporu v Sežani, zavoje s hrano. Fašisti so jo zaprli in jo držali 8 dni v zaporu.
Dne 22. februarja 194S je prišlo ponoči v vas 11 kamionov kara-binerjev in vojakov. Po vseh hišah so vse razmetali, oplenili mnogo svinjine, oblek in drugo. Milka Nadoh je zato, da se reši, skočila skozi okno z višine 4 metrov in je bosa bežala po snegu do sosedne vasi. Pri skoku se je precej pobila. Istega dne so aretirali: Ludvika Nado-ha, Franca Nadoha, Stanka Kluna in Franca Cergola. Odpeljali so jih v Trst in nato v kazenske bataljone v Aquilo. Dne 8. marca 194S so prišli karabinerji s kamioni in prisilno mobilizirali 4 mladoletna fante. OdpeljaM so jih v kazenske bataljone v Aquilo.
V oktobru 1943 so pridrveli v vas Nemci. Vse so razmetali In ople. nili. S seboj *o vzeli 4 vaščane, ki so Jim morali nositi municijo. Izpustili so jih proti večeru. 23. februarja 1943 *o zopet pridivjali v vas, vse yrev.r U *-- zažgali šolsko poslopj«. V letu 1944 »o ubili dva pa ' »— »d.	Jo	neia	Švara Ut RJcmanj, im« irugK<ja pa
Je neznano.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
_________________________________________   20.	aprila	19^	^
Za srečno življenje v Jugoslaviji
■■ n ■ v * • ■	n	•	•	.	■	’
Delo, ki pomeni življenje
Ustvarjalno zmožnost ljudske oblasti
o ladjedelnicah, ki ne delajo
Ob žalostnih ugotovitvah o ladjedelnicah, ki ne delajo, o desettiso-čih brezposelnih, moremo le z občudovanjem in hrepenenjem gledati v kraje, kjer vse dela, vse obnavlja, vse gradi.
Nedvomno mora postati vsakemu jasno, zakaj hočejo ljudje ljudsko oblast, če vidijo sijajne vzglede te ljudske oblasti onkraj Morganove črte, če vidijo, da je ta oblast tam zmožna zaposliti vso živo silo ozemlja, obnovili tako hitro promet in šivljensko nujno proizvodnjo. V coni B obnavljajo. In iz te obnove, iz tega dela diha stalni napredek, diha življenje in pot k resničnemu procvitu in blagostanju. Gotovo ni mogoče tega takoj doseči po vojnem razdejanju in bedi. Toda dejstva tako velikega napredka in stalno večjih uspehov v obnovi, so že sama dovolj zgovorna.
Ob koncu vojne je bila naša dežela skoro popolnoma opustošena. Na glavnih prometnih črtah cone B Julijske krajine so bili uničeni skoro vsi važnejši objekti. Sovražnik je porušil 59 mostov, 13 cestnih prehodov in 68 drugih objektov. Prav nič boljše pa ni bilo stanje v vaseh, trgih in mestih. Popolnoma uničenih je bilo 3.398 stanovanjskih hiš, 1395 hlevov, 858 gospodarskih poslopij, 802 manjših gospodarskih objektov, 132 šol in mnogo javnih poslopij. Skoraj enako je število deloma porušenih stavb. Ce upoštevamo, da je bilo prebivalstvo zdecimirano, da je primanjkovalo tehničnega kadra, da ni bilo potrebnega materiala za obnovo, da je primanjkovalo prevoznih sredstev, da je bilo treba organizirati popolnoma nov aparat, si lahko predstavljamo težave, pred katerimi se Je znašel odsek za gradnje.
Toda ljudska oblast in prebivalstvo nista zgubila poguma in iniciative, temveč sta se z vsemi silami vrgla na obnovitveno delo. Njima je takoj priskočila na pomoč vojska, ki je bila v takih razmerah edina zmožna konkretno pričeti z delom, kajti razpolagala je z določenimi tehničnimi močmi. Ker Je bilo iz gospodarskih razlogov nujno, da se takoj vzpostavi na celotnem ozemlju cestni promet, Je tehnični odsek Vipavskega vojnega področja osredotočil vse svoje sile na obnovo cestnega omrežja Tako so s pomočjo provi zori jev v poldrugem mesecu vzpostavili promet v vsej coni. Obememi Je odsek pričel tudi z gradnjo stalnih mostov in objektov. Poleg tega Je skrbel tudi za obratovanje v industrijskih podjetjih in obrtniških delavnicah. Odsek j« v začetku imel v svoji režiji dve žagi v Ajdovščini in dve v Tribuši, dve drugi veliki žagi pa je nadzorovat. Dalje Je imel v svoji režiji tudi dve strojni mizarski delavnici in do Julija še 7 mehaničnih delavnic.
Ko Je bilo to delo v glavnem o-pravljeno, si Je tehnična sekcija pri Vipavskem vojnem področju zadala nalogo, da vsaj za eilo popravi porušene in požgane hiše v severni Primorski. Da bi olajšali bedo in trpljenje pogorelcev, so na žagi Rlz-zatto v Ajdovščini pričeli izdelovati lesene barake v izmeri 6.40x7.00 m ■ dvojno steno in S stanovanjskimi prostori ki nudijo zavetišče 6-8 o-sebam. S temi barakami so začasno rešili stanovanjsko krizo v mnogih krajih severne Primorske. Ker pa se je pokazalo najprimernejše, da •e takoj prične s stvarno obnovo, so opustili izdelovanje barak in pričeli z gradnjami. To se Je pokazalo potrebno predvsem zato, ker naši kmetje poleg stanovanja potrebujejo proetor za živino in orodje ter za shrambo pridelkov. Pri vseh teh delih Je tehnični sekciji mnogo pomagalo Vipavsko vojno področje, ki je dalo na razpolago kamione.
Mnogo neugodnejše delovne pogoje pa Je imel odsek za gradnje pri FFNOO. V začetku ni imel na razpolago potrebnega kadra, bil Je brez prevoznih sredstev in Je imel le pičla denarna sredstva. Pozneje pa se Je tesno povezal z okraji in preko njih vzpostavil cestno nad-zomižko službo na važnejših cestah. Kjub nadaljnemu pomanjkanju tehničnega osebja, opreme in
prevoznih sredstev je s pomočjo ljudske oblasti omogočil najnujnejše vzdrževanje važnejših komunikacij in delno popravljanje asfaltiranih cest. Vsi okrajni odseki za gradnje so bili kos svojim velikim nalogam. Prav posebno so se odlikovali odseki za gradnje v okrajih Ilirska Bistrica, Herpelje - Kozina in Ajdovščina, ki so poleg tega vršili tudi obnovo porušenih hiJ razdeljevali material med pogo-revce in obnavljali šole. Posebno so se izkazali pri gradnji apnenic. Do danes so prižgali 34 poljskih apnenic, ki so dale nad 27.200 q apna.
Ker se je pokazalo, da je nujno sodelovanje vojaškega tehničnega odseka in odseka za gradnje pri PPNOO, sta se obe ustanovi sredi avgusta preteklega leta z združili v enotni odsek pri PPNOO. Prva naloga, ki je čakala novi odsek, je bilo ojačen je obnove porušenih naselij. Ker so bili naši kmetje brez vsakih stredstev in ker na našem ozemlju ni gradbenih podjetij okrajni odbori pa nimajo potrebnega tehničn-ga kadra, so v najbolj prizadetih krajih ustanovili tehnične baze, to je strokovne ekipe z veliko samostojnostjo, ki kar na mestu rešujejo najnujnejše probleme v zvezi z obnovo. Na tem ozemlju dela sedaj 7 tehničnih baz. Način dela je sličen onemu, ki se Je v manjši meri vršil v okrajih. Baze nadzorujejo razdeljevanje gradbenega materiala in vodijo obnovo porušenih stavb najpotrebnejšim na račun vojne skods.
Med tem časom pa je odsek za gradnje nadaljeval z gradnjo stalnih mostov In ostalih objektov v lastni režiji. Stalna obnova je dosegla 27% vseh porušenih objektov, provizorična pa skoro 100%. Obenem je odsek izdelal in postavil 69 barak in izvršil v ajdovskem o-kraju obnovo požganih hiš. Izdelani
so bili načrti za regulacijo Cepo-vana in ceste. Za dokončno obliko je patri fcno doseči še sporazum s prebivalci. Delovno silo pri obnovitvenih delih so tvorile ljudske množice, organizirano delavstvo in vojaški delovni bataljoni.
Denarna sredstva za vsa ta obnovitvena dela je odsek za gradnje črpal večinoma iz kreditov, ki jih jo nakazalo PPNOO. Jasno je da bo morala letes obnova temeljiti na drugačnih gospodarskih osnovah, predvsem na obnovitvenem fondu. V ta namen so se pričele ustanavljati obnovitvene zadruge, ki bodo črpale posojila pri tem fondu. 7.e danes je us!a novi jenih 25 obnovitvenih zadrug. Za obširno zasnovano obnovo ima odsek za gradnje v načrtu pripravo podrobnih načrtov za obnovo porušerih in požganih naselij, za regulacijo najbolj prizadetih vasi in za gradnjo najprimernejših tipov gospodarskih poslopij. VaZno je to, da se je v odseku samemu ločila izvršna funkcija od uprave. V posameznih naseljih pa nosi teZišče obnove obnovitvena zadruga. Za izvedbo javnih obnovitvenih del, na primer gradnje stalnih mostov in drugih cestnih objektov, vodovodov in najpotrebnejših Javnih stavb, bodo potrebni večji krediti iz obnovitvenega fonda.
Tudi pri ras v coni A imamo dovolj delovnih rek in umov. Tudi pri nas v coni A — in v mnogo večji meri kot v coni B — imamo kapiiale. Toda ti kapitali so mrtvi, roke in umi brez posla. To je Žalostna s ika sistema, ki ni odpravil škodljivcev skupnosti, škodljivcev gospodarskega Življenja, ki hromijo napredek in obnovo. To je beda, iz katere moramo le z občudovanjem in — upanjem v bodočo zdru-Zitcv — gledati na naše brate onstran Morganove linije, na skupno srečo v Ljudski republiki Jugoslaviji.
Fašistični oficirji pred sodiščem
Razprava proti generalu Espositu In drugim enajstim kolaboracionistom
V sredo 24. t. m. se bo pred izrednim porotnim sodiščem pričela razprava proti generalu Eapositu in drugim enajstim kolaboracionistom. Obtoženi so kršitve člena 1. št. 2 proglasa št. 5 ZVU v zvezi s členi vojaškega kazenskega zakonika. Prinašamo kratek izvleček iz obtožnice proti posameznim kolaboracionistom.
General Giovanni Esposito, rojen v Loretu pri Pescari, general Ar-mando d’Aquino, rojen v Neaplju, polkovnik Franco Pirillo, rojen v Longotuco, so obtoženi, da so sodelovali in pomagali nemškemu okupatorju ter Italijanski socialni republiki, skušali pod.rediti »Jadransko Primorje* nemški politiki in obnoviti takozvano italijansko vojsko v slučbi sovražnika. Pri tem so ovadili SS-ovc«m one vojake, ki se niso hoteli vdati njihovim grožnjam in zahtevam. Del teh vojakov je bil aretiran in odgnan v nemška koncentracijska taborišča, kjer jih je 11 umrlo.
Polkovnik Giovanni d’Amore rojen pri Caserti, odsoten, Je obtožen, da Je ovajal italijanske oficirje, ki so oj-ganizirali gibanje odpora, med temi načelnika štaba XXIII. armadnega zbora Dina de Jannija. ki so ga v Vidmu aretirali in ki je umrl v Nemčiji.
Kapetan odvetnik Riccardo Gef-ter Wondrleh, rojen v Gradcu, da Je s svojimi dejanji podpiral Nemce pri njihovi zasedbi tržaškega področja.
Poročnik dr. Antonio Ruzzier iz Trsta, obtežen, da je podpiral politične načrte sovražnika, pomagal generalu Espositu, z grožnjami silil italijanske oficirje k pristopu v republikansko vojsko in Jih ovajal SS-ovcem.
Kapetan Tommaso Carbone, odsoten, rojen v Cellari, je pomagal generalu Eapositu, ovajal oficirje in sodeloval s sovražnikom.
Podpolkovnik Angelo Giarrata-no iz Caltanisactte, Je obtožen podobnih dejanj kot ostali, razen tega pa se, da Je poveljeval neki italijanski edinici, ki J2 skupno z Nemci izvršila na Krasu »rostrellamento*.
Podpolkovnik 'Filiberto Benedet-ti iz Frasso Sabina je obtožen, da je kot višji oficir republikanske fašistične vojske sodeloval z Nemci ter prisostvoval »rastrellamentu* na Proseku.
Polkovnik zdravnik Federico Bugliardello iz Lcntini, da je sodeloval z nemškim'okupatorjem in da je med drugimi ovadil tudi dr. Giuseppeja Filippinija, ki se ni hotel pridružiti republikanski vojski.
Podpolkovnik Giovanni Salvo, skvadrist. odsoten, je obtožen, da je podpiral politične načrte okupatorja in vršil zanj propagando.
Giuseppe Affattatl iz Mole pri Bariju, da J; kot uradnik pri zvezi rezervnih oficirjev v Trstu sodeloval z okupatorjem s tem, da Je silil rezervne oficirje v republikansko vojsko in da dajo prisego. Obtožen Je tudi, da je SS-ovcem izročil seznam vseh onih, ki niso hoteli priseči in od katerih Je bilo 200 aretiranih.
Razprava bo trajala nekaj tednov, nastopilo bo mnogo prič. Vodil jo bo dr. Mario Thermes, obtožbo pa bo zastopal odvetnik Cesar; Piccoli.
Členi obtožbe določajo smrtno kazen za pet obtožencev.
Izhajanje časopisov ob velikonočnih praznikih
Ob velikonočnih praznikih izidejo časopisi v naslednjem redu: V soboto 10. in v nedeljo tl. t. m. izidejo kot po navadi. Na velikonočni ponedeljek ne izide noben časopis; v torek 13. t. m. izdejo samo popoldnevniki.
^Primorski dnevnik» izide v sredo zjutraj.
KULTURNO PROSVETNO DELO
Pregled	kulturno
dela širom
prosvetni delavci nas zelo pridno obveščajo o udejstvovanju prosvetnih drultev, vendar jih naprošamo, da vse delo nalih drultev kritično presojajo ter nas o teh tvojih vtisih stalno (n stvarno obvelčajo. 8 tem svojim delom bodo pospelili in izpopolnili nale kultumo-prosvetno udejstvovanje ter ustvarili solidne temelje našemu kulturnemu življenju.
Prinašamo nekaj poročil o kulturnih prireditvah naših prosvetnih drultev po vaseh tn mestih našega Primorja.
TOLMINSKI LOM. V nedeljo dne H. t. m. se je pri nas vršila kulturna prireditev v počastitev spomina Matije Gubca. Bpored je bil zelo zanimiv In dobro Izbran. Po govoru tov. Sava je pevski zbor pod vodstvom tov. Metoda lepo zapel neka) pesmi. Ugajali sta zlasti pesmi *Mi smo ubežniki* tn »Buči buči morje Adrijansko*. BledUg - jp .
*Na Visokem». Pri nekaterih i-gralcih je bilo opaziti, da so se vloge naučili bolj povrlno in to se preveč eanalali na lepetalca-V»t ostali pa so dobro igrali. Pohvale vredni so zlasti igralci Korenčan, Visočan. Katra in Rezika. Poslednja bi morala govoriti malo glasneje, da bi občinstvo bolj razumelo. Zelo dobro je bila uprizorjena tudi ruska enodejanka tZadnje srečanje». Vsi igralet ki so nastopali v tej igri, so svoje vloge dobro podali. Ob tej priliki so nastopili tudi pionirčki In pionirke. Uprizorili so lepo igrico tZmaj zmage*. Od deklamacij je občinstvu najbolj ugajala »Soči*. Prireditev se je vršila v prosto rib osnovne lote. Vse potrebno, kakor oder, kulise, zastore tn drugo so vaščani sami napravili. Jasno je, da ee na tako majhnem odru Igralci niso mogli mnogo kretati. Pa tudi dvorana sama je majhna. Kljub temu so se
mitinga udeležili valčani tn okoličani. Občinstvo želi, da bi prireditelji prihodnjič napovedot>ali posamezne točke v zvezi z njihovo vsebino in imenom avtorja pesmi a'i igrico itd. LJudstiro se zanima, kdo je spisal trodejanko *Na Visokem». kdo je spesnil «Soči* kdo ie nglasb'1 *Mi sr--	' **
nifci*, itd. Ce upoštex>amo vse tei-koče, s katerimi so se j i ." reditelji boriti, moramo priznati, da je prireditev na splošno dobro uspela.
BRJE NA VIPAVSKEM. One 13. t. m. so imeli v Brjah na Vipavskem veliko svečanost. Volčane so obiskali pisatelji in pesniki iz Ljubljane. Recitirali in brali so nekatera moja dela; Prebivalci so jih postulati s največjim zanimanjem in pozornostjo. Vsi so veseli, da so imeli priliko prvič sli lati čisto slovensko besedo na ljudskem odru.
ŠKOCJAN PRI KOPRU. M' nulo nedeljo popoldne so gojen ke gospodinjskega tečaja prire dile kulturni miting. 8 tem sr svečano eaključile trimesečni te čaj. Med drugim so zelo dobn uprizorile Aškerčevo tCas nesmrt nosfi*. V slikah so podale tudi prizor tOf Doberdob». Poleg te ga so zapelo nekaj narodnih in
Lproslava 1. majaJ
Godbenim skupinam
Koordinacijski odbor antifašističnih organizacij za proslavo I. maja poziva vse godbene skupine tudi z dežele, ki so vešče plesne muzike, da prijavijo svoje sodelovanje za zaključno ljudsko veselico pri prvomajski proslavi.
Prijave z označbo vrsto komadov in števila godbenikov pošljite najkasneje do 26. t. m. na naslov piazza Ponterosso št. 2 Trst.
Pevcem, mladincem in pion!rjem
Vse pevce in pevke, mladince in mladinke, pionirje in pionirke, ki bodo nastopili na I. telovadnem zletu Julijske krajine obveščamo,
da bodo generalne vaje po okrajih v naslednjem redu:
Bovški okraj — dne 23. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Bovcu.
Briški okraj — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Kojskem.
Mirenski okraj — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Renčah.
Kanalski okraj — dne 23. 4. 1946 ob 15 uri v Kanalu.
Kobariški okraj — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Kobaridu.
Komenski okraj — dne 22. 4. 1946 ob 8 uri zjutraj v Komnu.
Sežanski okraj — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Sežani.
Openski okraj in Trst — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj na igrišču na Opčinah.
Nabrežinski okraj — dne 22. 4. 1946 ob 9 uri zjutraj v Nabrežini.
Od Triglava do Jadrana
Prejeli smo:
Izjava
Dne 6. t. m. je priila v našo i ras Ravne civilna policija, jo obkolila in stopila tudi v poslopje osnovne Sole. V razredu je snela sliko maršala Tita nato pa je pregledala risbe otrok, ki so visele na stenah. Risbo, ki je predstavljala partizane s trobojnico in zvezdo, so raztrgali in nato odšli. Potem so vstopili v moje stanovanje,in me povpraševali o marsičem. Preiskali so mi sobo in hoteli odnesti prilogo «Primorskega dnevnika», ki jo razdeljujem med otroke. Na moj protest so mi jih pustili. Vprašali so me, zakaj imam v razredu sliko maršal Tita. Odgovoril sem jim, da so sliko zahtevali otroci in da so jo sa- 1 mi izobesili.
Med tem je eden od policajev izvlekel iz i epa neke knjige in me vprašal: nimate take knjige f*
(Naša beseda — Svoboda pota). Odgovoril sem, da imamo le knjige, ki so jih kupili otroci sami.
Policisti so potem odšli.
Učitelj Žižmond V.
bodo. Pred kočo Je sedaj tudi lep vrtiček. Po dokončanem delu so se planinci in planinke veseli vrnili na svoje domove.
Avče
Vaščani so za stavkuječe trčaške delavce in za pomoč svojcem ške-dec jakih 2-.-tev darovali: 380 kg krompirja, 98 kg koruze, 35 kg fi-Zola, 6 kg bele moke, 10 kg rži, 22 jajc in 1 kg maščobe. V pismo pa so napisali: »Ob priliki se bomo zopet ogasili, in če bo potrebno, bomo zopet darovali, čim več bomo mogli*.
Renč;
Sežana
Sedaj ko se bližajo velikonočni prazniki, so se žene iz sežanskega okraja zopet spomnile gluhonemih otrok v Portorožu. V dveh dneh so zbrale nad 1.000 Jajc in jih odposlale na okrajni odbor ASI2Z, ki bo poskrbel za prevoz v gluhonemnico. Zene iz sežanskega okraja so s tem pokazale, da gojijo največjo ljubezen in skrb do teh ubogih nesrečnih otrok.
Tomaj
Člani civilne policije so pred tedni aretirali antifašista tov. Pupisa Miroslava. Zaradi tega je delo na polju omenjenega tovariša zelo zaostalo. Požrtvovalni domačini so to opazili in takoj odšli na udarniško delo, da so Pupisovi družini pripomogli k obdelavi zemlje. To so storili prostovoljno in brezplačno. Vaščani so s tem pokazali, da so pripravljeni pomagati vsakomu. ki Je v borbi proti naclfašizmu toliko žrtvoval in mora še sedaj sedeti v zaporu.
Rihemberk
Pret:kli teden so prepeljali v domačo vas zemeljske ostanke treh padlih partizanskih borcev. Eden je bil doma v Vrha, ostala dva pa iz Vipavskih Prcserij. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov in okoličanov. Tovariši in tovarišice so nosili nad tridrset krasnih vencev In jih položili na grobove padlih torcev za svobodo. Pevski zbor prosvetnega društva »Rdeča zvezda* iz PreseriJ Je ob odprtem grobu zapel žalostinki »Žrtvam* in »Gozdič j§ ž: zelen*, nakar se Je ljudstvo razšlo.
Čaven
Požgana koča na Pavnu Je za časa borbe služila našim borcem kot zavetišče in opazovalnica. Z nje so naši borci opazovali gibanje so-vražnika po Vipavski dolini. Zato sl Je ajdovsko planinsko društvo zadalo nalogo, da bo skupnerz gozdno upravo obnovilo to kočo. Preteklo nedeljo so- ajdovski planinci in planinke odšli z lopatami, krampi, žagami, kladivi, žeblji, samokolnico in drugim orodjem na Paven, kjer so pričeli delo. Skupina 29 delavcev, kmetov in ljudskih razumnikov Je udarniško obnovila kečo. Ob tej priliki so tudi lepo okrasili dva grobova padlih borcev za svo-
Renško ljudstvo, ki je v osvobodilni borbi toliko prispevalo k porazu nacifašizma, vedno podpira tiste, ki so največ dali od sebe v borbi za svobodo in ki danes kljub temu ječijo po zaporih samo zato, ker so na vsakem koraku pripravljeni braniti pravice našega ljudstva. Krajevni odbor antifašistične mladine iz Renč je za te aretirane antifašiste nabral sledeče količine blaga: 3 kg krušne moke, 27 kg koruzne moke, 9 kg krompirja, pol kg fižola, pol kg testenin, 1 kg masti, 75 jajc in 110 lir. Renška mladina pa ni pozabila borcev, ki so v borbi za svobodo žrtvovali svoje zdravje. Mladinci in mladinke so za bolnico Jugoslovanske armade v Gorici nabrali 107 jajc.
TEST
Prosv. društvo „F. Marušič"
v Rocolu vabi na prireditev šolske mladine, ki bo na velikonočni ponedeljek 22. aprila 1946. ob 17.30 v druševeni dvorani pri Lovcu. Igrali bodo »Mefistov izum*, mladinska igra J. Ribičiča v treh dejanjih po Tolstojevem motivu. Cisti dobiček v prid »Dijaški matici*.
Ustanovni občni zbor Slov. planinskega društva
Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu to v nedeljo dne 28. aprila ob 8.30 uri dopoldne v kinodvorani Carduccl 6.
Vabimo v*e ljubitelje planin in naših strmih gora, a predvsem naše mladince in mladinke.
Dobra srca
Tovarišica Magajna Leg je darovala 530 lir v korist »Dijaške matice*.
Tov. Povh Vera daruje 400 lir za vojne sirote.
Udarniško delo cone B v prvomajskem tekmovanji
Ljudske množice cone B Julijske krajine udarniško obnavljajo in gradijo v okviru prvomajskega tekmovanja. Pri tem obširno zasnovanem načrtnem delu nihče ne zaostaja. Povezani v čvrsto enoto sodelujejo delavci in kmetje, žene in mladina, obrtniki in ljudski razumniki. Niti prebivalstvo najoddaljenejših naselij ne stoji ob stran*. Vsi, od najmlajših do najstarejših, hite na obnovitveno delo, kajti zavedajo se svoje dolžnosti do razdejane dežele. Kakor v osvobodilnem boju tako tudi danes tekmujejo ob strani jugoslovanskih narodov, kdo bo več prispeval v skupno korist, kdo bo več pripomogel, da bodo čim hitreje urejene življenske razmere in doseženo blagostanje v skupni domovini. Vsi pa so se takoj pridružili prvomajskemu tekmovanju, ki pa je razglasilo jugoslovansko ljudstvo, vsi pa obnavljajo in tekmujejo s takim udarniškem poletom zato, ker hočejo skupno premagati vse povojne težave, ker hočejo skupno živeti in delati v okviru Ljudske republike Jugoslavije.
Tako si je v zvezi s prvomajskim tekmovanjem uprava postojnske Jame zadala nalogo, da bo popravila instalacijo, ki Je bila uničena ob priliki partizanske akcije leta 1944. Delo Je že v polnem razmahu. Postojnčani, ki so ponosni na svojo jamo, so se z največjim veseljem odzvali temu pozivu. Sodelujejo tudi pionirji iz Rakitnika pri Postojni. Pri popravljanju poljskih poti v vasi pa so opravili 70 prostovoljnih udarniških ur. Zbirali so tudi borovo seme in staro železo. Rakitniški pionirji so zelo ponosni, da lahko tudi oni sodelujejo pri obnovi svoje dežele v okviru prvomajskega tekmovanja.
Tudi mladina iz Vranika se je dobro izkazala. S 307 delovnimi urami je popravila šolo, vodovod in navozila les za obnovo. Ustanovila pa je tudi knjižnico ter zbrala 32 brošur iu 25 knjig. Člani organizacije SLAU so opravili 170 udarniških ur pri obnovi vaške ceste. Članice ASI7.Z pa so zbrale 80 kg raznega blaga za najrevnejše v vasi. Med posamezniki se je izkazal tov. Vehar Ivan iz Govejka pri Ledinah, ki je opravil 64 prostovoljnih ur pri sajenju 32 mladih sadnih dreves pri raznih gospodarjih. Mladina je v 190 urah očistila šolo in pomagala raznim kmetom pri poljskem delu. Člani SIAU pa so napravili 197 udarniških ur pri sekanju in prevozu lesa za obnovo požganih hiš. Vaščani pomagajo tudi onim, ki nimajo dovolj delovnih moči. Mladina vasi Ledine Je pri pomladni setvi ter obnovi hiše tov. Prek Viktorja opravila 812 u-damiških ur. Poleg tega so mladinci in mladinke nabrale za najrevnejše vaščane 306 kg krompirja, 45 kg moke, 12 kg masla, 36 jajc ter 1 kg slanine. Podružnica sindikata cestarjev v Cerknem pa Je v roku 14 dni napravila 304 udarniških ur izven službe ter pripravila 44 m3 gramoza in popravila 1.100 m ceste.
Pri delu v okviru prvomajskega tekmovanja sodelujejo prav vsi. Tako je podružnica delavcev in nameščencev MNOO za Idrijo in Ok NOO za Idrija - Cerkno zvišala naročnike »Primorske delavske enot-
Z K U
IX. kolo tekem za pokal
bpino coverlizza-
Mlnulo nedeljo so med drugimi odigrali v okviru tekem za prvenstvo za pokal »Pino Coverllzza* tudi sledečo nogometno tekmo:
Prosveta - Rocol: 3:0. Moštvo Rocola Je bilo vnovič premagano na svojem igrišču po enajstorici z Opčin. Prosveta, ki ima zelo dobro obrambo in dobre krilce, Je pokazala voliko sposobnost v napadanju, Zlasti se Je odlikoval branilec Locotelli, ki Je igral zelo mimo io točno. Dobri so bili tudi napadalci. Zal lgriščo ne ustreza. Odlikovala sta se Rudes, ki Je bil nenehno v napadu v prvem polčasu, tn Skr-lavaj. ki Je zlasti v drugem polčasu stalno ogražal nasprotnikova vrata. Sreča Je spremljala in reševala obrambo Rocola, da se ni znašla še pred težjimi nevarnostmi. Od Rocola pa se Je odlikovala o-bramba, zlasti vratar in Bcan, med-
nekaj partizanskih pesmi. Po recitacijah in dek'amacijah so upri. zorite ie laljivo igro t Jabolčni Štrukelj». Prireditvi je prisostvovalo mnogo Slovencev tn Italijanov is okolice. Narrzoči so igralce in pevce nagradili s ploskanjem.
KONTOVEL. V soboto 13. t. m. le gostoval na Kontovelu ženski pevski zbor »Soča* iz Kojskega v Brdih. Valčani so bili presenečeni nad viHno tega pevskega
zbora, ki ga tvorijo sama kmečka dekleta, ki vadijo in nastopajo pod vodstvom glasbenika <» dirigenta tov. Kumarja. Zelo sta u-gajali tudi solistka Slavica Bati-stuta in plesalka Vukica Kumar-jeva. Občinstvo je ves čas sledilo sporedu z največjim zanimanjem in pozornostjo. Posflmezne točke je nagradilo z burnimi a-plavži. Valčant želijo, da bi pevski zbor eSoča» je obiskal prebivalstvo kraških vasi
Kulturni obzornik
Te dni je izlla it. 7-8, eVestni-
ka» Slov. prosv. zveze. Ta dvojna številka, z bogato tn pestro vsebino, je posvečena prvemu maju — prazniku mladine. In res od uvodne besede, preko izbra nih poezij, do ttevilnih dobro pi sanih člankov o raznih panogah prosvetnega delovanja — ose Ji prežeto s tisto mladostno silo, s 'istim navdušenjem zaleta, ki je 'ako značilno za nalo dobo in še tosebej za našo mladino.
Ako primerjamo pričujočo Iti-ilko z ontmt prvimi, ki so izšle ansko leto, vidimo velik napr' lek. Uredni!tr>o si je znalo f/rt dobiti celo vrsto marljivih sotrud-nikov, ki nas « raznih sestavkih
seznanjajo z vsem, kar je potrebno za dobro delovanje naših prosvetnih drultev. Med razne poučne sestavke so vpletene nekatere občutene jiesnii natib mladih primorskih pesnikov, ki so jasrn izraz dult nale mlad"!, •< njene silne vere v bodočnost. Ta ko so v tej številki zastopani Janko Pertot, C. A. Šinkovec Vlada Sebek. Anton Piščaneo, Mi ha Klinar, Ubald Vrabec, Fra njo Kosovel, in Kristina Požar • Mati.
Z veseljem ugotavljamo napr e dek tega osrednjega vodnika vseh nalih prosvetnih drultev In želimo, da ne bi osta •mo na do selen t višini, ampak da bi se po vzpel —dno vile — soncu naproti.
M. J.
tem ko so bili napadalci slabi. Dober Je bil tudi srednji krilec.
Sama igra se j« pričela z obojestranskimi kombinacijami, ki pa so vedno naletele na mo^an n’"-r obrambo. Nato Je Prosveta prešla v napad in po zas ugi igiača vaua zabila prvi gol. Ob 32' je igrač Bizjak zabil drugi gol. Igra Je nato nekoliko popustila in ni bila več tako zanimiva. Do 20’ drugega polčasa ni bilo nobenih posebnosti. Ob 27’ je Škabar zabil tretji gol za Prosveto. Moštvo Rocola je hotelo preiti v protinapad, a brez u-speha.
Odobrene tekme
Nogometno vodstvo je odobrilo sledeče nogometne tekme: Pisoni-Cehulec: 2:1, Rinaldi-Tovarna strojev: 2:1, Pisonl-Dugolin: 3:1, Prt-nHr-Je-Cebulec: 1:0, Kavčič-Kačun: 2-2. Prosveta-Rocol: 3:0, Rojanese-SkedenJ: 1:0, Gasilni - Nabrežina: 4 : 3.
Opomini in kazni
Nogometno vodstvo Jo opomnilo igrača Maluta Karla (Rlnaldl) in Ukmarja Ivana (Primorje). Na podlagi sodniških poročil pa je kaznovalo igrača Bukavca Josipa od Primorja z izključitvijo za ves čas trajanja turnirja za pokal »Pino Coverlizza*. Nogometno vodstvo Je kaznovalo tudi igrača Svo-reniSa od Rojana z izključitvijo za eno nedeljo.
RADIO
SOBOTA, 20. APRIL
7 Glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slov.; 7.45 koledar; 7.50 pestra jutranja glasba; 11.10 prenos iz stolnice sv. Justa: zvonenje zvonov; 11.80 simfonična glasbe; 12.30 predavanje o raznih tekočih vprašanjih v »lov.; 12.45 poročila v slov.; 13.30 pestra glasba; 14.15 progled vesti; 17 orkester RAF; 17.45 tržaški kvartet; 18.30 delavska ura; 19 simfonična glasba (plošče) slov.; 19.15 »Letošnja Velika noč* pradevanj« v slov,; 19.30 oddaja za konec tedna: izlet po Primorski; 20 poročila v slov.; 20.30 prenoa iz gledališča »Verdi*; 23.10 zadnje ve-■U v atov«; 23.20 nočno zabavišče.
nosti* za 50%. Tako bo vsak član podružnice imel svoj časopis. Dne 6. t. m. pa so imeli udarniško nedeljo. Skupina 45 tovarišev in tovarišic je z 270 udarniškimi urami očistila In pripravila v Srednji Kanomlji 3,500 kom. zidne opeke, ki bo služila pri graditvi nove mizarske delavnice.
Udarniško dela tudi prebivalstvo okraja Herpelje-Kozina. Imelo je ža 2 udarniški nedelji. Udeležba je bila zelo Številna. Skupina 504 tovarišev in tovarišic je doslej dosegla zelo lepe uspehe. Pri obnovitvenem delu so napravili 3.896 delovnih u-darniških ur. Nekateri tovariši in tovarišice pa so popravili še cesto, jo nasipali z gramozom in utrdili cestišče. Po okoliških vaseh so va-šani čistili ruševine hiš, sadili borovce ter skupno pomagali pri poljskem delu. V vaseh, kjer sedaj napeljujejo elektriko, je prebivalstvo pomagalo pri poslavljanju drogov za napeljavo.
V okraju Ilirska Bistrica so v
enem tednu na novo preorali 21 ha zemlje, posadili 4.000 sa®11 drevesc, 43.100 gozdnih drevesc, P*1 belili 5% hlevov, ustanovilil ob0®1 vitveno zadrugo, zgradili 3 apn* nice, popravili 10 km ceste k> " km poljskih poti, napravili 230 * darniških prostovoljnih ur pri nju zemlje najbolj potrebnih ŠSč žih. Poleg tega so imeli tudi 0 & turnih prireditev. Napisali 80 7 't vih stenčasov in pridobili 53 nov» naročnikov za časopisje. Konto® so zbrali 20 q semeskega krompil1 Skupno so napravili 16.790 udar* ških prostovoljnih ur.
To je le nekaj številk iz prvofflV j skega tekmovanja v coni B. To P le nekaj številk, ki pa so dokaz, <** ljudstvo cone B tekmuje in oM»T” Ija z elanom, enakim onemu v S veniji in vsej Jugoslaviji.
Tekmujejo zato, ker vedo, da lajo za svojo blaginjo, za svoje areč no življenje v Titovi Jugoslaviji, katere se ne puste odtrgati tudi *® ceno poslednjega življenja.
Ut
I
v
Sol
krp
in
Enotni sindikati branijo interese delavstva
Ravnateljstvo CRDA je na lastno roko določilo nov delovni čas v ladjedelnicah, tako da so delavci prišli ob sobotah ob kosilo, ki j itn ga nudi menza podjetja po zmerni ceni. Zaradi tega je nastal med koordinacijskim odborom in ravnateljstvom spor, katerega rešitev so delavci predali Enotnim sindikatom. Da pa pokakejo delodajalcem svojo discipliniranost, so delavci sklenili, da se bodo držali novega delovnega časa, dokler spor ne bo rešen.
in od 11.30 do 14.30, ob sobotah P®
od 7 do 12 ure. Tako bo delovni čas znašal 40 ur, kot P1"
pisuje odlok ZVU.
S tem so delavci pokazali sV°J° discipliniranost in demokratične* Delavci žele, da se v duhu le mokratičnosti rešujejo vsa sp011* vprašanja, ki se neizogibno ljajo med delavci in delodajalci-
sili In daj nta *ih Tsi Ijui ne v« I Aoc
Irt
l
noj
eot
Iz
Iščemo mizarskega de!< v:
odj®
Iščemo samostojnega mizars!
«g»
Sindikalna organizacija je delodajalce opozorila na težkoče, ki jih delavcem povzroča novi delovni čas.
Po daljšem kolebanju je ravnateljstvo pristalo na to, da se zopet spremeni delovni čas, tako da delavci lahko dobe kosilo tudi ob sobotah.
Enotni sindikati in delegati ravnateljstva CRDA-e so se 17. t. m. sestali in sklenili naslednje:
Od ponedeljeka do petka bo trajal delovni čas od 7 do U ure
delovodjo, sposobnega kalkulacij ir. obračunov v stavbenem in P0*’’.’ venem mizarstvu, ki bo obenem t-er organizator serijske izdela Pismene ponudbe pošljite na vo lesne industrije Rizzatto, Aj® • ščina.
Popravek
V novi vozni red podjetja
»»’
Alojzija, ki smo ga objavili v. „ šem časopisu, se je vrinila pomota. Avtobus odhaja iz ob 16.30 in ne ob 16.20, kakor PrV°
no objavljeno.
Odg. urednik DUŠAN HR’
ESCA*
MALI OGLASI
ŠKROPILNICE za vinograde, sadovnjake od 2600 lir naprej dobavlja Miro Mermolja, Via Trieste 6 dvorišče - Gorica.	201
OTROŠKO in ZENSKO KOLO, moške čevlje št. 42, žepno uro znamke «Eberhard». vse skoro novo. prodam za polovično ceno. Ere-mo 6, visoko pritličje, levo. 202
Delavci!
Pri tvrdki SEDMAK ulica Gatvanl žtev. 6 dobite z sind.kalno izkaznico B LO in CRNO VINO
po 6 i lir
1
bi
1«;
m.
ke:
Ml
k
itc
m
tr(
tit
V
lej
Ut
6r,
•Hi
lil
*tt
k
hi
n
*i I
t>h
k
•k
te;
te
lit
*k
I:
bi
to
t
t
zahvala
Vsem, ki ste se udeležili kopa in pogreba mojega ®eP#' zabnega moža
GULllM IVANA
se iskreno zahvaljujem, na zahvala darovalcem cvet^ pevskemu zboru in tov. Fra0
škiniju za poslovilni govor.
Žalujoča žen* ALOJZIJA GUI#*
O O B n A KUPČIJA
Naprodaj je nekaj predvojnih originalnih ŠIVALNIH STROJEV znamke »SINGER*. Preizkušnja traja 30 dni, jamstvo 5 let' Cene zmerne. — Poseben popust za vse vojne oškodovance. OBIŠČITE NAS v VIA DELLTSTRIA št. 13 (prodajalna)
IZREDNA
PRILIKA
HOČETE BREZ IZDATKA PODARITI KRZNO?
DOBILI BOSTE JAGNJETOVO KRZNO BREZPLAON0 IN NA IZBIRO, CE PRINESETE 3 SUROVE KO*® PODLASICE
Tvrdka ZILIOTTO
= TRST =
BOGATA IZBIRA
IZREDNE CEN®
UL. TRENTO št. 11-Tel. 29374
Kmetovalci, mesarji
preden prodate kože jančkov, jih prinesite tvrdki
OBRTNO STROJARSTVO KOZ
GORICA, Piazza Nicoio Tommaseo 7 (Piazzutla)
Le na ta način boste dosegli nalvečji izkuptfek
Ne zanemarjajte svojih koristi	iti
Obiščite zalogo pohištva
pri
i ZDRUŽENJU MIZARSKIH OBRTNIKOV
v SOLKANU pri Gorici
Dobite vsakovrstne potrebjj^j?^ po ugodnih cenah