SLOVENEC Političen list za slovenski narod. A Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld., u mesec 1 gld. 40 kr. jedea V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., xa jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 191. V Ljubljani, v četrtek 22. avgusta 1895. Letnik XXIII. Via venti settembre. Tako se imenuje dolga, ravna ulica v Rimu od prekrasne eerkve S. Maria dalla Vittoria, zgrajene v spomin na cesarsko zmago na Beli Gori pri Pragi 1. 1620, do vrat »Porta Pia", koder je 20. septembra 1870 ob 11. uri dopoludne po kratki bitki 30.000 Garibaldijancev in kraljeve armade prihrulo v mesto. Vsa Evropa je molčala ob tem roparskem dogodku, molčala je, ko se je dne 2. oktobra vrSila v Rimu na starem Kapitolu sramotna komedija »plebiscita", ko so postopači in tujci za denar praznovali »poroko" papeževega Rima z zjedinjeno Italijo, molčala je, ko je Viktor Emanuel zadnji dan leta v ugrabljenem Kvirinalu podpisal dekret, s katerim je potrdil nezakonitost onega plebiscita. Vsako leto so rimski revolucionarji slovesno praznovali 20. dan septembra na državne troške, toda kraljeva družina je ta dan še redno izostajala iz Rima in palače na Kririn^lu, koder jih vsaka stena in okrasek spominja na tujo, papeževo last. Letos pa, ko bodo Grispi et consortes praznovali srebrno poroko Rima z Italijo ter slavili neslavni dan »zmage" ob vratih »Porta Pia", prideta, kakor poročajo rimski časniki, kralj Umberto in kraljica Margarita z dežele k izredni slavnosti. Ves svet v6, da prostozidarji zahtevajo kraljeve družine navzočnost ob petindvajsetletnici, ker hočejo zaliti papeža in njemu udano večino rimskega prebivalstva, zato je ta vest naredila jako slab vtis celo pri nekaterih vladnih pristaših. Govori se, da se hočejo vsi zastopniki vnanjih držav pri Vatikanu in pri Kvirinalu ta dan odtegniti slavnosti, kakor se je to zgodilo pred 25 leti. Ko je Crispi to zvedel, izjavil je takoj po svojih glasilih, da vlada ne prireja te slavnosti, dotični predlog je obveljal po inicijativi zbornice. Ko bi to tudi res bilo, Crispi vsak dan lahko zabraui de- monstracijo, ki bode stala mnogo stotisočakov, dočim ljudstvo v mestu in po deželi strada kruha. Porbčali smo že, da je »general" Menotti Gari-baldi odložil predsedstvo izvrševalnemu odboru za slavnost Trikrat ga je prišel prosit župan Auspoli, naj v zadnjem trenutku ne dela sitnosti, toda odgovarjal mu je, da brez denarja je slavnost nemogoča, kajti odbor je bil nabral šele 500 lir. Ko bi bila še Banca Romana, potem bi bil kak Tanlongo na priporočilo Crispijevo že izmaknil nekaj stotisočakov v ta namen. Ko je A. Thiers, znani francoski državnik, koncem septembra 1870 bival v Benetkah in videl ofici-jelne slavnosti povodom „osvobojenja" Rima, rekel je navzočim Italijanom: »Pomnite, da slavite svojo nesrečo ; Rim Italiji ne prinese sreče". In malo preje je v zbornici v Parizu opozarjal na francoski pregovor: »Qui mange du Pape, en meurt" ; po naše bi rekli: Kdor papeža napade, ta se gotovo kesa. Ali zgodovina italijanska zadnjih 25 let ne potrjuje one prislovice? Po ulici .venti settembre" navleklo se je v Rim na tisoče klaiiviiezov, ki so v nadlego vladi, mirnim meščanom in tujcem. Ti kriče predrzno: „Ci siamo, e ci resteremo", tu smo in tu ostanemo kot verni učenci Mazzinijevi in Garibaldi-jevi. Ti italijanissimi delajo skrb vladi in kralju, kajti demagogi vzgajajo to brezdelno množico v revoluciji, katero kroti s silo oborožena armada. Dokaz temu je zadnja izvolitev v Rimu znanega zaprtega socijalista Defelice-a proti knezu Odescalchi-ju. Povsod nevolja in nezaupnost, niti na policijo in uradnike se vlada ne more zanašati v vseh slučajih. Znani antropolog prof. Cezare Lombroso je pisal te dni v turinskem »Corriere Nazionale": »Prav na smešen način se trudimo, da bi zavzeli prvo mesto, in vendar smo predzadnji, ako ne zadnji med evropskimi narodi ; zadnji po nravnosti, zadnji po bogastvu, zadnji v omiki, zadnji v obrtništvu in kmetijstvu, zadnji v pravosodju, itd.; a prvi smo gledi5 nezdravih krajev in boleznij, prvi glede hudodelstev in davkov". In kdor si je malo ogledal to srečno Italijo, mora priznati, da imenovani profesor ni vsega povedal. Prostozidarji so zvarili Italijo, da bi zaprli Vatikan in njegovega čuvaja, a zgodilo se je nasprotno. Italija je piramida s prstenim podstavom , trhlenim jedrom in preperelim vrhom, dočim pa-peštvo v Leonu XIII. slavi vekovito slavlje. Črne bukve kmečkega stanu. (Dalje.) 12. Nemčija. Vrnimo se zopet v Evropo I Najglasneje stoka Nemčija za »agrarsko krizo«. Nemški grajščaki bunijo celi svet s svojimi tožbami. Oglejmo si torej nemške poljedelske razmere, in sicer najpreje splošno, potem pa vsaj po nekaterih državah posebej. Omenjati pa moramo takoj izprva, da je mnogo več praznega vzdihovanja, nego gotovih jasnih podatkov. O velikih posestnikih vemo pač dovolj, toda o malih kmetičih molči statistika in molče tudi glasni agrarci, ki zastopajo grajščake po raznih zborih. In vendar je malih kmetičev velikanska večina. Po štetvi leta 1882 se je nabrojilo 5,276.344 poljedelskih podjetij; mej njimi jih je bilo 58 odstotkov, ki so obsegala manj nego 2 ha in krog 2 5 o d s t o t k o v, ki so imeli od 2 do 5 ha. Za nas bi bilo najzanimivejše, proučavati razmere teh poljedelcev in po njihovem dosedanjem razvoju sklepati na njihovo bodočnost. Toda ta naloga se sedaj še popolnoma ne da rešiti. Justus Heinrich, ki raziskuje posebno njihovo stanje, piše*) o ti zadevi značilne besede: »Nepojmljivo je, da še nimamo obsežne, temeljite gospodarske statistike, iz katere bi mogli *) Die Lage der hessischen Kleinbauern. N. Z. 94. 95., str. 469. LISTEK Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barlž. I. Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le ma-lokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih iu gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako! Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo ne-vošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mu-šice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav reBno ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno raz-govarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v Šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta. Kaj bo pa zdaj ?-- I kaj bode ! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov ; ali kdo bi mej letom na to mislil ? Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Le-nert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil Bamote, korakal je povešene glave gori mimo častit- s?//, jasno in brž brati socijalne razmere delavskega ljudstva. Posamnih raziskavanj za posebne stanove, vzlasti za obrtne delavce, je sicer dovolj, toda iz teh se Se ne da zadostno sklepati na sploSno stanje mej ljudstvom. Popolnoma pomanjkljiva je poljedelska statistika glede na male kmete, katerim se mnogo slabše godi, nego si sami mislijo. Vzlasti tisti kmetje, ki imajo vsako leto primanjkljej, se skrbno varujejo govoriti, kako se jim godi, in zato je tudi težko, po zasebnem potu dobiti rabne snovi v tem oziru. Človek mora biti z ljudmi že zel6 znan in jim mora marsikaj, kar je uganil iz njihovega življenja, povedati, kot bi mu bilo že od zdavnej znano, da po malem popolnoma izpozna njihov boj za življenje. Zato se mora omejiti na tesno omejeno okrožje. Vlanskega leta so skušali nekateri mojih prijateljev za neki okraj sestaviti statistiko zasebnih dolgov, toda morali so popustiti to misel, ker so kazali kmetje preveliko zopernost proti izpoznanju samih sebe.« Torej natančen opis nemških malih kmetov je doslej še nemogoč; morda zato, ker sploh še bivajo. Mrtvo truplo se seveda ložje raziskava, nego živo. Toliko bomo pa pač videli, da ne bo treba na njihovo smrt čakati predolgo, če pojde tako dalje, kakor dozdaj. Letošnje leto je nemški cesar sklical državni svet v posvete, kako bi se dalo pomagati poljedelskemu stanu. V tem svčtu je sedel tudi »agra-rec« grof Kanitz, ki je malo preje nemškemu državnemu zboru predložil samostalen predlog v tem oziru. Ta predlog je v pojasnilo razmer nemškega kmečkega stanu in duha njihovih zdravnikov tako znamenit, da ga v celoti objavljamo. Glasi se: »Državni zbor naj sklene, da se drž. kancler naprosi, naj kmalu predloži državnemu zboru zakonov načrt, ki naj ima te-le določbe: 1. Nakup in prodajo vsega inozemskega žita in vseh mlinarskih proizvodov, ki so namenjeni uporabi v nemškem carinskem okrožju, naj prevzame država za svoj račun. 2. Žito naj se prodaja po tuzemskih premernih cenah v dobi 1850—1890; mlinarski izdelki pa primeroma z žitno ceno po tem, kolikor žita je v njih; če se pa s tem ne pokrijejo nakupni troški, naj se zviša prodajna cena. 3. Kar ostane prebitka pri prodaji žita in mlinarskih proizvodov, naj se tako-le porabi: a) vsako leto naj se vplača državni blagajni svota, ki je jednaka sedanjim prihodkom iz žitne carine; b) napravijo naj se skladišča za izvenredne potrebe (n. pr. za vojskin čas), kjer se shranijo v to potrebni pridelki; c) napravi naj se rezervni zaklad, da se zagotovi za čas, ko bodo žitne cene v tu — in inozemstvu visoke, tista svota, (a) ki se ima plačevati državni blagajni. Vzroki. Ker so sedanje žitne cene mnogo nižje, nego stane žitno pridelovanje, in ker se prihodnjih 9 let ne more zvišati žitna carina, da bi se s tem tudi dvignile cene, zato se mora drugače pomagati, da se ohrani poljedelstvo. ljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse! ,0j mati, mati, preč je, preč Zgubljeno je zgubljeno To leto se ne vrne več" šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane »šance". Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z dru-govi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak. »Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico" —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim. Tak pripomoček bi bilo podržavljenje izvoznega žita in prodaja inozemskega žita po stalnih premernih cenah. Tuzemska žitna cena je odvisna samo od cen, po katerih se ponuja inozemsko žito; če se torej ne pusti inozemsko žito pod neko določeno najmanjšo ceno v tuzemski promet, potem ni treba nemškemu poljedelcu svojega žita pod to ceno prodajati, razven če bi se vsled kake izredno bogate žetve kedaj doma pridelalo več žita, nego ga potrebujemo. Namen tega, dne 7. aprila 1894 v podobni obliki že predloženega predloga je torej ta, da se vse inozemsko žito, ki ga potrebujemo na Nemškem, pokupi in prodaja na državni račun in da se za prodajo določijo stalne cene.« Kanitz potem pobija 4 ugovore: 1. Gled6 na trgovinske pogodbe z 1. 1892 in 1894 dokazuje, da ne bi njegov predlog kar nič škodoval Rusiji in Avstro-Ogerski. 2. Gled6 na ,socijalistični' predlogov značaj pravi: »Temu ugovoru se mora odgovoriti, da nobena stvar ne podpira tako socialističnega gibanja, kakor nadaljevanje sedanje poljedelske stiske in da mora imeti vsako sredstvo, ki zamore zmanjšati to stisko, svoj vpliv proti socialističnemu gibanju. — Da tudi socijalno-demo-kratična stranka tako misli, dokazuje njeno glasovanje o tem predlogu dne 7. apr. prošlega leta. Najmanj smemo torej trditi, da predlogova smer ni socijalno-demokratična; mnogo bolj je soci-jalno-konservativna — to se pravi družabno ohranjujoča; prodlog namerava namreč najpreje gospodarsko ohranjenje naših obstoječih stanov, pred vsem kmečkega in obrtnega stanu, katerih uničenja čaka socijalna demokracija.« 3. Kruh se bo podražil, pravijo ugovarjalci. Toda ko dosežejo inozemske cene predlagane prodajne cene, potem preneha vsako žitno podraženje. Če je samo varstvena carina, se draži kruh, če so prav inozemske žitne cene visoke. S tem predlogom bi se žitne cene ravno vtrdile in to mora biti všeč prodajalcem kruha. 4. Praktično se da predlog lahko izvesti; tudi žitni trgovini, kateri bi se i poslej prepustila dobava potrebnega žita, bi se nič ne škodovalo. »Podržavljenje žitnega uvoza je jedino možno sredstvo, da se stiskanemu nemškemu poljedelstvu vspešno in hitro pomaga; želeti je tudi zato, da se neupravičena borzna žitna špekulacija omeji in bo tudi dobro vplivalo na malo ugodne državne finančne razmere, dokler se ohranijo sedanje nizke inozemske cene.« Tak je Kanitzev predlog. Znano je, da ga je nemški državni zbor zopet zavrgel. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. avgusta. Grof Badeni. Povodom potovanja gališkega ces. namestnika k cesarju v Išel, pišejo skoraj vsi listi o njem kot »prihodnjem možu", ki prevzame novo vlado. »Fremdenblatt" piše : Grof Kielmansegg je že pričetkom meseca vladarju izrazil željo, da »Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti" — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka. „Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca" — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice. »Nič dobrega ne bode!" — pravi Miško. — »Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož." »Moj tudi." »Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov." »Meni tudi." »Ne vem, kaj da storim." „Jaz tudi ne." Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem: definitivna vlada nadomesti sedanjo začasno, ker želi ostati nižje avstrijski namestnik. Po njegovem mnenju začasna vlada ne vpliva ugodno na redno nadaljevanje uprave, ker jej nedostaje potrebne akcijske moči in veselja. O tem je dobil že pred tednom grof Badeni potrebno pojasnilo in migljej, da ga cesar pokliče k posvetu. Skoraj gotovo Badeni pred gališkimi volitvami ne sestavi nove vlade. Pa tudi pozneje se bode Badeni dobro premislil, predno prevzame težavno nalogo. Poljski in konservativni klub sta mu gotova podpora, toda nemško-liberalna stranka se ruši in nekdaj tako mogočna se utegne skrčiti na 60 mož. Druga težava je zaradi name-ščenja gališkega namestništva, in konečno treba odgovoriti na vprašanje, katero nalogo naj prevzame nova vlada. Ako pa Badeni izjavi, da ne prevzame ministerskega predsedstva, potem bode začasno ministerstvo moralo pokazati svojo barvo. Sicer pa je sedaj Badeni odločujoč notranji položaj. »N. Pr. Pr." pa ponosno viha svoj nos, češ, da Badeni ne misli sestaviti parlamentarne vlade, sestivljene iz mož raznih večjih strank, temveč neparlamentarno. In tu vpraša samozavestna Židinja: Kje pa Badeni dobi večino za redno izvrševanje vladnih poslov? Ali naj išče podpore pri Mladočehih, antisemitih in nemških na-cijonalcih? Oficijozi sicer trdijo, da sta mu gotova poljski in konservativni klub, toda brez nemške levice se mu bode godilo kakor Windischgraetzu. Dasi je nekaj levičarjev odložilo mandate, vendar ostane nemška levica še najmočnejša stranka, katere ne more prezirati nobena vlada, če hoče vladati v avstrijskem (?) smislu, varovati državne temeljne (!) zakone in računati na veljavo Nemcev. Konečno židovsko-liberalno glasilo zatrjuje, da se nemška levica ne bode vsiljevala nobeni vladi, kajti njena veljava še vedno odtehta peščico klerikalcev in Slovencev v konservativnem klubu. Z drugimi besedami: Namesto da se iz nemške levice izbacnejo ekstremni elementi, naj se postavijo raje »klerikalci" in Slovenci pred vrata konservativnega kluba. Upajmo, da se nemškim liberalcem oblomijo rogovi in oskubejo grebeni. Grof Belcredi, ki je na svojo prošnjo kot predsednik upravnemu sodišču umirovljen, je bil rojen 12. febr. 1823 na Moravskem; v Pragi je dovršil pravoslovne nauke ter stopil v državno službo do 1. 1848. L. 1854 je bil imenovan okrožnim glavarjem v Znojmu in 1. 1861 začasnim voditeljem deželne vlade v Šleziji; leto pozneje je bil defini-tivni dež. predsednik in 1. 1864 ces. namestnik na Češkem. Ta čas je odložil šlezijski deželni in držav-nozborski mandat, ker ga je češko konservativno veleposestvo volilo v deželni zbor in ta v državni zbor. Povsod je grof Eihard Belcredi bil med voditelji konservativne stranke. Mejtem je Šmerling že popolnem dogospodaril in 27. junija 1865 je R. Belcredi prevzel vlado, da naredi red v državi. V ta namen je 20. sept. 1865 obustavil ustavo, da drž. zbor sklene drugo, primernejšo za Avstrijo. Toda nesrečna vojska 1. 1866 in mažarska oholost sta preprečila premembo ustave po Belcredijevem načrtu. Pride Beust s svojim dualizmom, Belcredi pa se odtegne javnemu življenju do 16. nov. 1881, ko „Oj sijaj, sijaj solnčece, Oj solnoe rumeno!" Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance", kot da mu hoče odgovoriti: „Kako bom s'jalo solnce, K' sem silno žalostno", in skrije se za gore. »Jo že imam," oglasi se čez nekoliko časa Lenart; »veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce »gori gre", morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?" »To res ne bilo napačno. Pa pojdiva." »Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo vč, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?" Obema pade velik kamen od srca. Porazgovo-rita se Še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera ztdnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje! je bil poklican v gospodsko zbornico, kjer je pri raznih prilikah v zbornici in v odsekih pokazal temeljito in vsestransko izobraženost, bistrega duha in neutrudno delavnost. Ime grofa Riharda Belcre-dija je v tesni zvezi z avstrijsko zgodovino zadnjih 50 let, Belcredi je, smelo trdimo, prototip pravega poštenega avstrijskega državnika, ki upošteva zgodovinska prava in individualnost posameznih avstrijskih narodov. Zal, da so njegovi nasledniki dali notranji politiki drugi priivec, zato toliko jalovih poskusov, zmot, sporov in bojev. Možje Belcredijevih načel morejo vladati v pravem avstrijskem duhu. Dasi liberalni listi, kar je umevno, ne pišejo pohvalno o Belcrediju kot politiku, kot večletnemu predsedniku upravnega sodišča pa priznavajo popolno objektivnost. Zgornjeavstrijsko konserv. društvo je imelo pretečeno nedeljo v Waizenkirchenu volilni shod, na katerem se je brez debate soglasno sprejela sledeča resolucija: Zbrani volilci izrekajo vsem konservativnim poslancem zahvalo in zaupanje, ker tako izvrstno zastopajo verske in gospodarske interese svojih volilcev. Zelo pa obžalujejo zboro-valci postopanje nemških liberalcev proti konservativnim poslancem v celjski zadevi, ker so ti pri glasovanju popolno pravično postopali. Odbor »a katoliški shod v Monako-vem je poslal mestnemu magistratu dopis, v kterem izraža nado, da bo mestno zastopstvo počastilo shod z odposlanci, kar bi bilo posebno častno in pomenljivo. Župan Brunner je odobraval to željo in obljubil počastiti shod z odposlanstvom, vendar pa želi, da bi se mestno zastopstvo kot uepolitično ne vmešavalo v zadeve shoda. Konečno izraža željo, da bi se po moči gledalo na to, da se vrši shod v lepem redu. Ta zadnja želja je popolnem odveč, kajti na shodih nemških katolikov policija nima nobenega Cavallotti-Crispijeva zadeva pred sodiščem. Na predlog preiskovalnega sodnika je izjavilo sodišče, da je Cavallottijeva zatožba proti Crispiju v točki krivega pričevanja neutemeljena, kar se pa tiče druzih točk, da to sodišče ni mero-dajno. Dotična izjava pa ne omenja nikakih vzrokov, vsled katerih bi ne bilo sodišče kompetentno v tej zadevi. Dejstva, katera je očital Cavallotti Crispiju, so očividna in temeljito dokazana in ni torej nikake najmanje dvojbe o tem. Crispi je ministerski predsednik! Jako umestno bi bilo torej, da sodišče kaj kmalu objavi dotične vzroke, ker se gre tukaj za čast sodniškega stanu samega. Že sedaj je veljalo splošno mnenje, da na sodna oblastva preveč vpliva vlada; koliko bolj bode še le sedaj opravičena ta trditev, ako se rimsko sodišče kmalu ne opere teh madežev. Dnevne novice. V Ljubljaui, 22. avgusta. (Zopet »Narod"!) Ce bi hoteli vse budalosti tega lista prijavljati svojim bralcem, bi nam zmanjkalo papirja. Včerajšnjega članka pa vender ne moremo prezreti. V njem odgovarja našemu pojasnilu Narodovega ponedeljkovega državo ohranju-jočega članka. V bistvu pravi, da se »Sloven-čevci" ne smejo primerjati z isterskimi , koroškimi in štajerskimi duhovniki in zraven zatrjuje, da je njegov članek »dostojno" pisan. O »dostojnosti" ne izgubljamo besedij, saj imajo naši bralci že po našib podatkih svojo sodbo. Razliko »Slo-venčencev" in slovenskih duhovnikov sosednih dežel pa obračamo proti »Narodovi" gospSdi: »Take zagrizenosti, takega samovlad j a, takega sovraštva do vsega, kar ne trobi vnjihov rog, kakor ga kranjskina-prednjaki kažejo, ne vidimo drugod, nekaj zato (in to poudarjamo), ker so duhovniki mej izvenkranjskim razumništvom prvi in skoraj jedini narodni učitelji, nekaj pa zato, ker se slava in dobiček obetata prvaštvu samo na Kranjskem, drugod pa le delo in žrtve. „Slovenčevci" si pa tudi na Kranjskem izbiramo v svoj delež delo in žrtve. Delovati hočemo in žrtvovati sebe, in če je treba, tudi svojo čast sveti stvari, nravni in gmotni slobodi našega naroda. Slavo v parofletih, v strastvenosti in dobiček pa prepuščamo radi svojim nasprotnikom ! Zato nas ne ganejo njihovi ,očitki'. (V knezoškofljsko Alojzijevišče ljubljansko) so se za šolsko leto 1895/96 na novo vsprejeli naslednji gojenci: Fr. V o v k o iz Skocijana pri Dobr&vi, Ivan Perko iz Poljan, Anton So j ar iz Spodnje Šiške, Janez Bukovnik iz Ljubljane, Jožef D o-I i n a r iz Cerkelj, Jožef H a c i n iz C«rkelj, Jožef K a j f e ž iz Banjaloke, Alojzij Kralj izVišnje Gore, Alojzij Novak iz Trnovega pri II. Bistrici, Viktor P e t e r 1 i n iz Ribnice, Jožef Pretnar iz Pod-brezja, Vladimir Prijatelj iz Novega Mesta, Maks Sever iz Loškega Potoka, Janez Š t r u -bel j s Police in Anton Turek od Sv. Vida pri Cirknici. (Razdelitev državne podpore in posojil.) C. kr. deželni vladi je okrajno glavarstvo v Kranju predložilo 100 prošenj hišnih posestuikov za podpore in posojila vsled potresa. Te prošnje so bile v ponedeljek rešene. Sedaj vlada rešuje 4900 prošenj iz kamniškega okraja. (Delavci papirnice v Medvodah) gredo, kakor doslej že več let običajno, 25. t. m. iu 1. septembra na božjo pot k Materi Božji na Šmarno goro. Božjo službo, katera bode vsakokrat ob 10. uri, bode opravil č. g. dr. And. Karlin. (Vodnikova koča.) Izpod Triglava: Lepa slavnost se je vršila pretekli ponedeljek ob znožju Triglava na Velem polju. Ta dan se je slovesno odprla »Vodnikova koča", katero je postavilo slov. planinsko društvo. Izletniki so prihajali s treh strani. Večina je prišla iz Bohinja preko Tošca, drugi iz Gorij čez Pokluko, tretji skozi Radovino in Krmo. V nedeljo večer je bila koča že prenapolnena, da so nekateri si morali iskati prenočišča po sosednih planinskih kočah. Do 11. ure zvečer ni bilo miru. Pogovorov, smehu in petja ni hotelo biti konca. Posebno tistega gospoda smo vzeli na piko, ki se je sicer namenil na Triglav, a se je že 1 uro po odhodu iz Bohinja skesal in vrnil, misleč si, da je pri-jetneje gledati gore od spodaj, in držeč se prislo-vice vseh njemu podobnih ljudij: Gora ni nora, tist je nor, ki gr3 gor! — Ob dveh zjutraj smo že odrinili na Triglav. Bilo je krasno pa mrzlo jutro. Termometer na Aljaževem stolpu je kazal ob solnčnem vzhodu -f- 1 stop., pozneje se je ogrelo do -f- 6 stop. Bilo je 34 oseb na vrhu. Mnogi so se tresli radi mraza, drugi radi strahu, posebno tisti, ki so naredili prvikrat to nevarno pot. Proti 10. uri smo bili že zopet pri Vodnikovi koči, katera se je slovesno odprla. Najpoprej je č. g. kapelan Piber iz Srednje Vasi blagoslovil kočo, želeč in proseč, da bi se nikdar obiskovalcem te koče ne zgodila kaka nesreča. Potem je g. nadučitelj Grčar v imenu radovljiške podružnice slov. planinskega društva otvoril kočo. Povdarjal je zasluge Val. Vodnika za turistiko in na-glašal, d v je ravno ta dan pred 100 leti bil na Velem polju. Med govorom se je odkrila plošča na koči z napisom: Vodnikova koča — 2000 m. — 1895 — slov. plan. društvo. V imenu osrednjega odbora je nazdravil g. Hauptmann, v imenu kamniške podružnice g. Kos, v imenu savinjske g. Kocbek. Zapeli smo še Vodnikovo »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava" in »Tam, kjer beli so snežniki", potem smo si ogledali kočo. Koča je vsa iz mecesnovega lesa. Spredaj je veranda, koj pri vstopu ognjišče in omara za kuhinjsko opravo, zadaj pa prostor za prenočišče s 4 posteljami. Ta prostor krasi dično razpelo, okusno okrašeno s planinkami. Koča je stala nad 500 gld. Ko smo vse ogledali in se podprli z žganci in mlekom, s katerim so nam postregle prijazne planšarice, razkropili smo se proti poldnevu na tri strani. Večina je šla v Bohinj. Iz Boh. Bistrice smo v torek jutro naredili skupen izlet na dveh vozčh k Savici, popoldne pa smo se odpeljali proti Bledu in Ljubljani, želeč, da se zopet srečni in zdravi vidimo kje na planinah. Tr igla van. O p. v r e d n i š t v a : Ko je bil ta dopis že stavljen, prejeli smo iz druge roke jednak popis te slavnosti. Naj nas oprošča drugi gosp. dopisnik, da dvakrat ne pravimo istega; obema pa srčna hvala! (Zagradba Pišence.) Odbor vodne zadruge za zagradbo hudournika Pišence v sodnem okraju Kranjska Gora se je osnoval. Zastopnika domače občine sta G. Lavtižar in Josip Jakelj iz Kranjske Gore, namestnik Al. Klofutar; zastopnika c. kr. cestnega erarja Al. Muck, c. kr. okrajni inženir v Kranju in S. Kolbl iz Javornika; zastopniki druzih interesentov so Fr. Budinek, Jos. Košir in I. Hribar, namestnik A. Slane, vsi iz Kranj. Gore. Načelnik je Fr. Budinek. (Dolenjski železnici) sta prvo letošnjo polletje imeli dohodkov 326.309 gld. (Wolfovega Slovensko-nemškega Slovarja) dva in dvajseti sešitek je izšel ter prinaša besede od »voljan" do »zapletenost". (Tnjci v Toplicah.) V Laških toplicah na Štajerskem je bilo do 13. t. m. 300 strank s 704 osebami, v varaždinskih toplicah do 10. t. m. 570 strank z 2449 osebami, v Kneippovem zdravišču v Kamniku do 15. t. m. 178 strank s 327 osebami in v Krapini do 12. t. m. 1426 strank z 2331 osebami. * * * (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Franc VraČun, kaplan pri sv. Egidiju pri Turjaku je nameščen kot provizor sv. Nikolaja pri Viderdrisu; č. g. Franc Hurt, provizor pri sv. Egidiju pride za I. kapelana v Stari Trg. Premeščen je č. g. Josip Potovšek, kaplan v Vidmu, kot tretji kaplan v Celje. Novonameščeni so sledeči gg. novo-mašniki: Josip Kolarič kot duhovni pomočnik v Grižab, Jakob Palir kot kapelan v Leskovcu, Andrej Bračič pri sv. Egidiju pri Turjaku, Franc Hlastec v Vitanju, Karol Kumer v Vidmu in Josip Trafenik v Šmartnu pri Slov. Gradcu. (Volilne shode) priredi, kakor se poroča, poslanec g. M. Vošnjak v teku meseca septembra v Brežicah, Žalcu in v Šoštanju. (Štrajk celjskih občinskih svetnikov.) Kakor se poroča, vdeležil se je sv. maše za presvetlega cesarja pretečeno nedeljo samo župan in jeden mestni odbornik, vsi drugi so ostali doma, ker je presvetli cesar potrdil budget za leto 1895 in ž njim točko za celjsko »slovensko" gimnazijo. Kaj tacega znajo le nemški zagrizenci! * * * (Iz Jelšan.) V petek 17. avg. je umrl v Karlovih varih na Češkem gospod Seb. Pipp, župan v Jelšanah, okraj Voloska v Istri. — Ranjki, velik bogataš, je bil miren in mehak človek, gosposki in kmečki ljudje so radi zahajali k njemu. Odločil je, da ga pripeljejo iz Karlovih-var in pokopljejo doma. Bil je rajni rojen Korošec. N. v m. p. * * * (Rešitev prošenj za državno posojilo in podporo.) Včeraj smo javili, da je deželno predsedstvo že doposlalo magistratu rešitve prošenj hišnih posestnikov v uročitev, danes pa nam je pripomniti še, da je doposlalo deželno predsedstvo do zdaj magistratu le nekaj čez polovico intimacij, dočim bodo druge stoprav sledile. Toliko v pojasnilo, če bi eden ali drugi gospodar še ne dobil sedaj dotične rešitve. (Poprave privatnih poslopij in — pomanjkanje stanovanj v Ljubljani.) Poroča se nam iz meščanskih krogov : Odkar se je približala rešitev prošenj za državno podporo in je stopil magistrat nekaterim gospodarjem po vsej pravici strogo na noge, — od tedaj prišle so hišne poprave še le nekoliko v tir! — Toda zdaj je resnega premišljevanja vredno to-le : Iz Ljubljane je bežalo ob potresu okolu 10.000 osob. — Od teh se jih je vrnilo do zdaj 4000, vsi ostali so še zunaj! Ti bodo potrebovali — z onimi vred, ki so po barakah, in teh je 600, po zimi primernega zavetja in gorkega stanovanja! A kje naj teh 6600 ljudij dobi zdaj ta stanovanja, ko niste v Ljubljani, kakor je uradno dokazano, — Še dve tretjini hiš popravljeni ! Sedaj pa pridejo vojaki in dijaki 16. septembra že sem ! — Poleg tega pomanjkanja stanovanj pa pritiskajo nekateri hišni gospodarji na stranke z zvišanjem najemščine in prete, ž njim že za no-vemberski termin — ali pa iti na ulico stanovat! Jesen je tu, magistrat in mestni stavbinski urad morala bi z vso eneržijo delati sedaj na to, da bodo počasni hišni gospodarji brez vsakega nepotrebnega odloga jeli popravljati in zidati, ko so dobili podpore in posojila. (Ubegli kaznjenec.) Včeraj dopoludne je ubežal 37-letni kaznjenec v prisilni delavnici, Anton Matjašič iz Božjakovega pri Črnomlju, ko je z drugimi kaznjenci vred kosil na travniku g. Zeschkota pod Ti-volijem. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v korznem lista zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera %°J>xi\t Wien, Bezirk, (Policijska kronika.) Od 20. do 21. avgusta zjutraj aretov&la je mestna policija 7 oseb: 1 zaradi tatvine, 1 zaradi pijanosti in razgrajanja in 5 zaradi potepanja in beračenja. — Zaradi tatvine bila je prijeta na ovadbo njenega gospodarja L. Beneta, dekla Ana Detela, ker je ukrala istemu obleke v vrednosti 22 gld. Izročila se je kaz. sodifiču. Telegrami. ISl, 21. avgusta. Presvetli cesar odpotuje 1. septembra v Budejevice, kjer ostane do 4. septembra. Dunaj, 21. avgusta. Danes, na rojstveni dan pok. prestolonaslednika Rudolfa, je obiskalo več domačih in tujih dostojanstvenikov rakev pok. prestolonaslednika v kapucinski cerkvi. Dunaj, 21. avgusta. Ces. namestnik grof Badeni je dospel sem iz Išla. Dunaj, 22. avgusta. Iz zanesljivih virov se poroča, da bode odločeval cesar o sestavi definitivnega ministerstva še-le po vrnitvi od jesenskih orožnih vaj. Belgrad, 21. avgusta. »Videlo" uradno zatrjuje, da napredna stranka ni v nobeni zvezi z napadi v srbskem časopisju na Rusijo. Petrograd, 21. avgusta. V okolici Carskega Sela se bodo vršile te dni velike vojaške vaje. Delali se bodo tudi poskusi z zrakoplovstvom in drugimi novimi iznajdbami. Navzoč bode car s carinjo in grško kraljico. Fulda, 21. avgusta. Po dokončanej škofovski konferenci je bila zvečer v stolnici sklepna pobožnost. London, 21. avgusta. „Reuters Office" se poroča iz Carigrada, da turška vlada na noto treh velemočij ne pomnoži koncesij glede preosnov v Armeniji, ampak da jih omejuje. London, 21. avgusta. V današnji seji se je spodnja zbornica posvetovala o proračunu zunanjega ministerstva. Curzon je izjavil, da bo sedanja vlada glede Egipta zasledovala isto politiko, kakor njena prednica. Umrli so: 20. avgusta. Ana Škof, mizarjeva hči, 28 dni, Poljanska cesta 56, vnetje stanične mrene. — Frančiška Furlan, gostija, 40 let, oslabelost. Tujci. 19. avgusta. Pri Slonu s Zevner, Konegen, Tilseh, Lindenberg, Mon-schein z Dunaja. — Margner iz Premisla. — Hermann iz Celovca. — Marušič, Miklus, Bensa, Patscheider iz Gorice. — Kužuh iz Kopra. — Kummer iz Reteč. — Handler in Beljaka. — Krebs iz Maribora. — Vrhovšek iz Svibnega. — Ditz in Sehreiber iz Lundenburga. — Kuralt iz Zagreba. — Porenta iz Stopič. — Germ iz Vinice. — Kalan iz Borovca. -- Raith iz Brna. Pri Maliču Czeselner, Hermann, Schmidt, Constatin z Dunaja. — Sayiz iz Trebnjega. — Plevam od Sv. Andreja. — Brandner iz Ljubnega. — Ihan iz Pulja. — Benutzi iz Tridenta. — Miiller iz Trsta. — Honich iz Budimpešte. — Zenutti iz Kadeč. — Casper iz Kočevja. Pri Lloydu: Pokaz iz Varaždina. — Dereani iz Maribora. — Sehuster iz Poznanja. Pri Južnem kolodvoru : Glockner iz Češke Kamenice. — Painitseh iz Kočevja. — Olivo iz Novega Mesta. Pri bavarskem dvom: Kokalj iz Rimskih Toplic. — Wolfling iz Trsta. — Mohar iz Nov. Mesta. — Jeschewnik iz Drage. gl- kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež, „ . . . b 40 Surovo maslo, „ . — 80 Ječmen, „ . . . 7 — Jajce, jedno . . . — Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . — 10 e 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 8 50 Telečje „ „ . — b2 Koruza, „ . . . 7 50 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 3rt| Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 12 — Piščanec .... — 40 10 — Golob..... — 15 Fižol...... 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 70 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 96 Mast, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 7 50 Speh svež, „ . . — 60 „ mehka, 4 „ „ 5 1 Tržne cene v Ljubljani dne 21. avgusta. Meteorologično poročilo. g « Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 21 9. zvečer 741-7 17-0 si. svzh. jasno 22 7. zjutraj 2. popol. 742 6 741-3 12 0 25-3 si. vzh. m.svzh. megla jasno 00 Srednja včerajšna temperatura 17-5°, za 0'8° pod normalom. orgij avec. Službo zamore nastopiti takoj. Pojasnila daje farni urad v Šmartnem pod Šmarno Goro. 501 5-1 M. Trček, župnik. „Sičara". m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. m Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za jrsi, jla in zoper Kašelj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 41 Ubaldii pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. ST Lekarna Trnk6ozy t Gradcu. m Ivan Jas v LJUBLJANI na Dunajski časti it. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-45 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Dr Julij Sehuster vrnil se je v prejšnje stanovanje Dvorni trg št. 1 (Kastnerjeva hiša) ter ordinuje 499 2—i od 3. ti o 4. ure popoldne. Dunajska borza. Dn6 22. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 95 Skupni državni dolg v srebru.....101 Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... 20 mark...... 80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 100 gld. 95 kr. 20 „ . 123 n . 101 35 , . 123 n . 99 90 „ . 1065 ~~ ii . 399 80 . . 121 j. 59 15 . . 11 83 , 60 V,. 65 „ 5 n 71 n Dn6 21. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 75 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ — „ 4* zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 80 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......145 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 130 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 171 » 60 , „ „ južne železnice 5% . 131 „ 75 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 99 B 50 „ Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—34 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-čmo se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj , edino le Fernolendtovo ri nilo za čevlje c. kr. dež. priv. to- varne. ustanov, leta 1835 ^[f* na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crčme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—32 Kreditne srečke, 100 gld................204 gld. 50 kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — « Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld................70 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 . — „ Ljubljanske srečke..................23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 „ — „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3497 . 50 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . -:'46 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110 , 75 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 „ 50 „ Montanska družba avstr. plan.....95 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 , 50 „ Papirnih rubljev 100 ................129 „ 75 „ Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanj« najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naroill na boril. Menjarnična delniška družba „31 E B C IJ Wollziil8 it. 10 Dunaj, lariahilfirstrasiB 74 B 66 JBdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti S0T naloženih glavnic. Ig Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.