foitntns plačan* v gotovfnL
Leto XVh štev. 236
JpravniAtvo: LJubljana, Knafljeva ulica — Telefon St. 3122, 3123. S124. 3125. 3126.
[nseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St 13--Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uHca St.
2. — Telefon St 190. &ačunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana st 11.842, Praga čialo 78.188, Wlen St 10.V241
Veliki v tugi
Že se bliža domačini bregovom vojni brod »Dubrovnik«, ki je še pred malo dnevi krepko in s ponosno razvitim praporom rezal valove, noseč pokojnega Viteškega kralja v posete k zavezniškemu narodu francoskemu. Ves narod je bril tedaj v duhu s svojim ljubljenim vladarjem, milijoni src so ga spremljali na njegovi vožnji s toplimi željami, da bi njegova pot obrodila nove žlahtne sadove.
Zdaj se »Dubrovnik« vrača v turobnih. okoliščinah, vozeč na svojem krovu kralja-junaka, ki mu je v zavezniški zemlji zločinska roka prekinila nit plo-donosnega življenja. Krvaveč iz ljutih ran se je zgrudil Veliki kralj. Silovit je ndarec, M nas je zadel in brezprimerna naša žalost. Vendar junaški duh našega naroda tudi v najtežjih dneh ni in ne bo klonil. Zgodovina priča, da je naš narod iz vsakega udarca, naj je bil še tako hud, vedno črpal samo novih moči, novih idejnih sil za še večje podvige.
Idarseilleski streli, ki so prebili plemenito srce Viteškega kralja Zedinitelja. so bili namenjeni njegovi tvorbi naši dragi, s hekatombami žrtev zgrajeni Jugoslaviji Njen tvorec — Kralj junak — jih je prestregel z lastnimi pr si in še njegov predsmrtni vzdih je bil posvečen državi, ki ji je bil skrben oče in moder vladar.
Narod je razumel zadnje besede svojega vladarja in to tudi takoj javno manifestiral. Ohranil je mir, dostojanstvo in prisebnost Ves svet občuduje, kako naš narod tudi v teh kritičnih dneh dokazuje svoio popolno zrelost. Naš narod; je pokazal, da se zaveda svojega zgodovinskega poslanstva. Jugoslavija se je izkazala za močno in konsolidira-no; zaman so bili zahrbtni streli, katerih edini namen je bil omajati temelje mogočne zgradbe, ki sta jo zgradila kralj Peter Veliki Osvoboditelj in njegov sin Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Jugoslavija je in ostane važen čini-telj v svetovni politični areni, ožarjena s frosebnim značajem, ki ji ga je vtisnila mogočna volja pokojnega suverena. Miroljubnost, sprava med narodi in dobro sosedsko sožitje so bila gesla našega plemenitega kralja in ves omikani svet je ravno zaradi teh naših prizadevanj gojil spoštovanje do naše države. Nihče ni mogel dvomiti v iskrenost namer našega kralja, saj je ves svet videl v njem junaka, borca in zmagovalca iz treh usodnih vojn. ki kljub svojim slavnim zmagam spoznava, da je vsaka vojna vendarle brezmejna nesreča za narod.
Zgodopisci dobe vladanj? Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bodo strmeli nad fenomenom njegove osebnosti, ki je v kratkem času na razvalinah nesloge ustvarila mogočen državni organizem, ki je jamčil državljanom popolno varnost .sovražnikom pa vlival strah in trepet. Potrditi bodo morali z občudovanjem staro resnico, da m o ž-j e ustvarjajo zgodovino in uvrstiti bodo morali našega viteškega ZediniteJja med najslavnejše zgodovinske osebnosti.
Zaman je bil zločin, kajti razen trdnih temeljev, ki jih je veliki pokojnik dal svoji tvorbi, je ostala za njim tudi znamenita njegova oporoka, ki nas za vedno obvezuje, da vodimo državo po potih in v pravcih, ki nam jih je začrtal ali nakazal Viteški kralj Zedinitelj. Kakor skrben gospodar je za primer, ki je sedaj tako nemilo nastopil, določil za namestnike svojemu sinu in nasledniku Nj. Vel. kralju Petru n. može, ki so po vsej pravici zaslužili visoko odliko kraljevega zaupanja. Njihove osebnosti pričajo o vsestransko premišljenem im modro pretehtanem izboru ter predstavljajo nekak program za naše bodoče državno življenje in za pravec razvoja, kakršnega si je želel blagopokojni vladar. Da bo osirotela domovina v dobrih rokah, so nam trdno jamstvo ne samo osebnosti regentskega sveta, marveč tudi /olja visokega testatorja, ki je za vršilce kraljevske oblasti nesporno izbrala može, vredne vsenarodnega zaupanja.
Okrutna smrt dragega vladarja, ki je doslovno samega sebe dal na žrtvenik in v službi naroda prelil svojo žlahtno kri, pa je tesno združila ves narod ne samo v bolesti in žalosti, marveč tudi v trdni odločitvi, da bo vsak njegov posameznik posvetil vse svoje sile delu za državo in nesebično stopil na branik domovine, ki je izgubila svojega najod-ličnejšega zaščitnika. Svetlim manom pokojnega kralja smo dolžni svečano prisego, da bomo složno in z naponom vseh svojih sil nadaljevali njegovo prekinjeno delo da bomo verno in vestno izpolnjevali predsmrtno naročilo velikega tvorca jugoslovanskega narodnega edinstva: Čuvajte Jugoslavijo!
In to hočemo, to moramo, to bomo!
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I.
Zedinitel ju!
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Petei^IL!
Ljubljana, sobota 13« oktobra I934
Cena 2.— Din
Naročnina snafta mesečno Din 2&>— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 8120. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon It 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica AL L Telefon St 6&.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifa
V trepetajočem pričakovanju prihoda Mrtvega Viteškega kralja
Jutri zjutraj bodo truplo čuvarja Jadrana izkrcali v Splitu, razpostavili potem v Zagrebu, nato pa odpeljali v Beograd in Oplenac, kjer počiva truplo njegovega očeta
- kralja Petra L Osvoboditelja
Beograd, 12. oktobra. AA. Spored
pogreba Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja je naslednji:
Kr. vojna ladja »Dubrovnik« s zadnjimi ostanki Viteškega kralja prispe v splitsko luko v nedeljo 14. oktobra ob 6.30. Ladji nasproti odpluje vojna mornarica. Vse ladje v splitski luki oddajo čast s spuščanjem zastave na pol droga. Prihod »Dubrovnika« v naše vode bo objavljen s topovskimi streli. Streljali bodo vsakih pet minut vse dotlej, dokler se bodo posmrtni ostanki Viteškega kralja nahajali v Splitu. Ob istem času streljanje v Beogradu in v sedežih banskih uprav.
V Splitu bo svečan sprejem posmrtnih ostankov Viteškega kralja, v katerem sodelujejo: kraljevska vlada, predsednik senata in podpredsednik Narodne skupščine, uradne osebnosti, vojska in mornarica, predstavniki vseh veroizpovedi, korporacije, društva, udruženja, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo, nato mimohod ljudskih množic mimo posmrtnih ostankov Viteškga kralja.
Posebni dvorni vlak s posmrtnimi ostanki kralja odpelje v Beograd 14. oktobra ob 10. Vlak opremljajo kraljevska vlada, predsednik senata, podpredsednik narodne skupščine in druge, v to določene osebnosti.
Prihod v Zagreb 14. oktobra ob 21.40. Sprejema se udeleže uradne osebnosti, vojska, predstavniki vseh veroizpovedi, vseh korporacij, društev, šole in meščanstvo. Mimohod prebivalstva mimo posmrtnih ostankov Viteškega kralja. Odhod vlaka v Beograd v ponedeljek 15. oktobra ob 5. Prihod vlaka s posmrtnimi ostanki Viteškega kralja v Beograd v ponedeljek 15. oktobra ob 13.40. Mimo postaj bo dvorni vlak vozil z zmanjšano hitrostjo, ustavil pa se bo samo na določenih krajih.
Sprejema na postaji v Beogradu se udeleže: kraljevo namestništvo, kraljeva vlada. Narodno predstavništvo, predstavniki vseh veroizpovedi, vojska in mornarica, predstavniki ustanov, korporacij, društev, šole in meščanstvo.
Posmrtne ostanke Viteškega kralja prenesejo z železniške postaje do starega dvora v spremstvu vojske. Špalir: vojska, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo v starem dvoru.
Posmrtni ostanki Viteškega kralja bodo položeni na mrtvaški oder v starem dvoru, kjer ostanejo 16. in 17. oktobra, to je v torek in sredo. Pristop prebivalstva bo dovoljen od 6. do 22. ure vsak dan. 16. in 17. oktobra prispejo delegacije iz kraljevine in odposlanstva iz inozemstva. Venci se bodo polagali 16. in 17. oktobra od S. do 12. in od 14. do 20. ure v poslopju starega dvora. 17. oktobra opolnoči bo prenos ostankov Viteškega kralja v Saborno cerkev. 18. oktobra bo v saborni cerkvi opelo od 7.30 do 8.15.
Sprevod bo krenil od saborne cerkve do bulvara Osvobojenja, odtod pa prenesejo posmrtne ostanke Viteškega kralja na Oplenac. Prihod na Oplenac okrog 14. ure in parastos v zadužbini, v kraljevi cerkvi sv. Jurija, kjer polože posmrtne ostanke v kripto ob 14.30 z vojaškimi častmi. Med polaganjem posmrtnih ostankov Viteškega kralja v kripto za-zvone zvonovi vseh cerkva po vsej državi. V prestolnici in v sedežih banskih uprav oddajo častne strele.
Razpored pogreba in druge podrobnosti se objavijo naknadno. — Državni odbor za pogreb
Split v črnini
Split, 12. oktobra p. Split se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje dočaka in sprejme svojega mrtvega kralja. V pri. stanišču so že postavili velik katafalk, na katerega bodo položili krsto s telesnimi ostanki in mimo katerega bodo defilirale množice z obal sinjega Jadrana, da se po-slove od mrtvega čuvarja Jadrana. Vsa lu-ka je v črnini, vse svetiljke na ulicah so ovite s črno kopreno. Raz hiš plapolajo ne številne črne zastave, hiše ob luki pa imajo tudi pročeJja prevlečena s črnino. Z vseh strani vzdolž vse jadranske obale so jie že začele zgrinjati velike množice v Split. Pod predsedstvom mestnega načelnika se je ustanovil poseben odbor, ki je določil podroben program svečanosti v Splitu.
Split. 12. oktobra, n. V Splitj 6o malone dovršene poslednje priprave za 6prejem pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I-Zedinitelia. V mesto prispe velika^ delega-riia vlade in Narodnega oredstavništva V nie- bodo štirie ministri predsednik senata in oodpredsednik Narodne skupš^no ter že več drugih dostojanstvenikov iz Beograda Napovedan ie tudi prihod večie skumne novinarjev iz naše države in tuiine. Bržkone iih oride nkro<7 80.
Jutri oooldne nripelie parnik »Karadior-die« ljudstvo iz Hrvatskega Primoria in otokov, ki ee bo udeležilo sprejema vojne-
Nj. VeL Viteški kralj Aleksander L Zedinitelj na mrtvaškem odru v prefekturi
v Marseilieu
ga broda »Dubrovnika« in se poklonilo pokojnemu Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Ob 11.30 je bila v mestnem načelstvu žalna seja mestnega sveta. Po nagovoru mestnega načelnika eo bile oreč-itane brzojavke, ki so iih odposlali maršalatu dvora. Posebna brzojavka je bila poslana tjdi Nj. Vel. kraljici Mariji v Beograd- Sprejet je bil predlog, da se razdeli 100.000 Din v dobrodelne namene in tako izkaže čast spomina na Nj. Vel. kralia Aleksandra I. Zedinitelja.
Poklonitev angleške mornarice
Split 12. oktobra. AA. Poveljnik britanskega sredozemskega brodovja je izdal nalog vsem britanskim vojnim enotam, vsi-dranim v raznih jugoslovenski h jadranskih lukah, naj izkažejo čast pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-lju, ko bo plul »Dubrovnik« po Jadranu do splitske luke. Prav tako bodo na njegovo odredbo odpovedane na vseh britanskih vojnih ladjah, vsidranih v jadranskih vodah, vse zabave in celo poslušanje radijskih koncertov. Zastave bodo spuščene na pol droga.
Častni streli italijanskega brodovja
Rim, 12. oktobra w. Umorjenemu Jugoslovenskemu kralju Aleksandru je izkazala Italija danes svoje vojaške časti. Ob 14. je italijanska vojna divizija, obstoječa iz križarke »Alberico da Chiusano« in 11 dru-dih vojnih ladij, odplula iz Messine naproti jugoslovenskemu vojnemu brodu »Dubrovniku«. Z »Dubrovnikom« se je italijanska mornarica srečala na odprtem morju. V spremstvu »Dubrovnika« pluje francoska križarka »Colbert«, na kateri potuje francoski mornariški minister Pietri. Po predpisani častni salvi se je italijanska vojna divizija pridružila žalnemu sprevodu ladij. Ob 15. je tužni sprevod ladij plul skozi morsko ožino pri Messini. S trdnjave San Ranieri je za grmelo 21 topovskih strelov, na stolpu pa sta se dvignili jugoslovanska in italijanska zastava na pol droga. Ob obali se je zbrala velika množica ljudi, ki je nemo stala, dokler niso ladje izginiie v daljavi. Italijanska bojna divizija je spremljala »Dubrovnik« do solnčnega zahoda. nato pa se je častna eskorta umaknila. »Dubrovnik« je nato nadaljeval vožnjo v spremstvu francoske križarke »Colbert« in italijanske križake »Alberico da Chiusano«.
Zagreb v pričakovanju
Zagreb. 12. oiktobra. n- Na pozv župana je bila danes na mestnem načelstvu konferenca zastopnikov nacionalnih društev, na kateri so določili program defileja Zagrebčanov pred truplom pokojnega kralja. Na peron bo smelo poslati od 600 raznih društev vsako le delegacijo 3 članov. Ostalo prebivalstvo bo defiliralo pred truplom Nii. Vel. kralia, -k; bo položeno na mrtvaški oder v dvorski čakalnici. Defile bo trajal vso noč do pol 5. zjutraj. V dvorsko čakalnico bodo smele vsakokrat le po tri o^ebe Na krsto se bo smelo polagati cvetie. ki pa se bo takoi odstranilo, da bo prostora za drugo cvetie Častno stražo oh mrtvaškem ">ri-,, bodo imeli Pokoli.
Ogromna množica liMdetva ee ie danes udeležila svečana žalne službe božie v za grebški katedrali Cerkev ie bila nabito oolna- Ob 9 ie oriSel v cerfrer nadškof dr Bauer. ki so ga ob cerkvenih vratih «pre-ieli vsi zagrebški kanoniki. Sredi naivečie tišine se ie oriMa služba božia. ki io ;e daroval koadiutor dr- Slepinac Na tisoče lin d i ie na glas molilo za ookoi duše jmr-lega vladarja. Mnogo ljudi je plakalo od ganjenja.
Svečano spominsko slovesnost eo imeli danes tudi v evangeljski cerkvi. Cerkvene obrede je opravil škof dr. Popp. ki je imel na prisotne tudi žalni nagovor. V gorniem mestu je bila ob 9. maša zadušnica za pokojnega kralja v grsko-katoliški cerkvi.
Inozemske delegacije pri pogrebu
Pariz, 12. oktoora w. Francoski parlament bo poslal na pogrebne svečanosti v Beograd posebno deputacijo. Nekateri krogi izražajo željo, naj bi odpotoval v Beograd sam predsednik republike Le brun, da bi prijateljskemu in zavezniškemu jugoslovenskemu narodu izrazil sožalje francoskega naroda.
Praga. 12. oktobra. AA. Predsednika republike Masaryka bo zastopal pri pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra predsednik vlade Malypetr. češkoslovaško vlado pa minister za naTodno obrambo Bradač in pravosodni minister Derer. Češkoslovaško vojsko bo zastopal generalni inšpektor vojske general Sirovy. načelnik glavnega generalnega štaba general Krejči in delegacija 25 vojakov in častnikov 48. polka, ki ee imenuje »Jugoslovenski polk«, in letalci.
Pri pogrebu Lojiea Barthouja bo češkoslovaško vlado zastopal dr. Beneš.
Češkoslovaške železnice bodo uvedle za pogreb kralja Aleksandra poseben vlak v Beograd za širše občinstvo
Na današnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno na predlog primatorja dr. Baxe, ki ie imel pied tem daljši spominski govor o obeh žrtvah atentata v Marseilieu, da ee v Pragi dve cesti ali dva trga imenujeta po kralju Aleksandru, oziroma ministru Bar-thoaju.
Berlin. 12. oktobra. AA. Državni kanoelar Hitler je pozval poslanika v. Kellerja. naj odpotuje v Beograd, kjer naj se udeleži kot posebni odposlanec pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra. Državno vlado bo zastopal nemški poslanik v Beogradu v. Hee-ren.
Beograd, 12. oktobia. AA. G. Unden, poslanik Švedske, akreditiran na našem dvoru, je poslal zunanjemu ministru B. Jevtidj brzojavko: Čast mi je sporočiti, da me je moi vzvišeni gospod Nj. Vel. kralj Švedske, določil, nai ga zastopam pri pogrebu Nj. Vel. kralaj Aleksandra.
Globoka žalost
v prestolnici
Beograd, 12. oktobra, p. Jugoslovenska prestolnica se v najgloblji žalosti pripravlja za poslednji sprejem velikega jugoslovenskega vladarja, katerega je tolikokrat pozdravljala z nepopisnim navdušenjem, pa naj si se je vračal kot zmagovalec z bojnih poljan aK z uspelih diplomatskih akcij in državniških razgovorov iz inozemstva. Tokrat pa se je navdušenje izpreme-n'lo v globoko tugo in žalost Poprej tako živahno mesto je kakor izumrlo. Gospodarsko življenje je malone v zastoju. Vse se pripravlja da čim dostojnejše sprejme največjega sina jugoslovenskega naroda, ki je po vseh naporih in po vseh žrtvah dal sedaj na oltar domovine tudi še svoje dragoceno življenje. Jugoslovenska prestolnica je vsa v črnini, povsod vid š slike in kipe pokojnega kralja, odete s črnim floram, okrašene z lovor je vkni ali trnie-vimi venci, pred njimi pa gore sveče in kadilo §ole so zaprte, mladina pa se vsakodnevno zbira v cerkvi ter moli za pokoj duše pokojnega kralja in za srečnejšo usodo njegovega naslednika. V saborni cerkvi se vrše molitve ves dan in vso noč vsako uro pa za zvone zvonovi in vedno znova oznanjajo, da Nj. Vel kralja Aleksandra ni več. V starem dvoru, kjer so se običajno vršile glavne dvorne prired:tve. pripravljajo sedaj veliko dvorano za spreiem telesnih ostankov pokojnega kralja. Dvorana je od tal do stropa vsa v črnini in preure-
jena tako, da bodo mogle množice deftll mti mimo mrtvaškega odra. V dvom kapeli ae vnše vsak dan mokitve.
Posebni vlaki iz ČSR
Praga, 12. oktobra p. Češkoslovaška že. lezniSka uprava organizira posebne vlake, ki bodo vozili iz Prage, Bratislave in Brna v Beograd, oa bi na ta način omogočila film večjemu Številu predstavnikov češko-slovaškega naroda udeležbo na pogreba Nj. VeL kralja Aleksandra. Vlaki bodo vo-«SH po izredno nizkih cenah. Ofidelne de. putadje bodo potovale s posebnim vtekom.
Zadušnica na bolgarskem dvoru
SofTJa, 12. oktobra w. V kapefl kraljevske palače v Evksinogradu je bil danes dopoldne v navzočnosti kralja in kraljice t« vseh članov kraljevske rodbine rekvijem «a dušni mir pokojnega jugoslovenskega kralja.
Žalovanje v Turčiji
Ankara, 12. oktobra. AA. Na vseh javnffc
poslopjih v Ankari eo razobesili zastave na pol droga. Vse svečanosti v zvezi z občinskimi volitvami so odpovedane. Prvi adjutant predsednika republike je v spremstvu šefov vojaškega in civilnega doma državnega poglavarja odšel na jjgoslovensko poslaništvo in izrekel sožalje v imenu M usta-fe Ke-nial - paše.
Dvorno žalovanje
na albanskem dvoru
Tirana, 12. oktobra w. Ko Je dospela žalostna vest o smrti jugoslovenskega kralja Aleksandra, je bilo na albanskem dvoru odrejeno 14-dnevno dvorno žalovanje.
Dvorno žalovanje
na Japonskem
Beograd. 12. okt AA. Pooblaščeni japon. minister v Bukarešti Fužita je obvestil zunanjega ministra, da je japonski cesar proglasil dvorno žalost za. mesec dni v znak iskrenega in bolestnega spoštovanja do velikega in junaškega kralia Aleksandra I.
Mogočen vtis našega dostojanstva
Pariz, 12. oktobra. AA. »Nisem 5e vwdel ganljivejšega v življenju kakor plemeniti ponos, s katerim prenaša jugoslovenski narod svojo veliko bolest« pričenja svoje poročilo beograjski dopisnik lista »Echo de Pari®« Ravmond Lacoste. Pretresljivi popis, kako so v Beogradu sprejeli poročilo o marseilleski tragediji spremlja na koncu z zagotovilom, da kaže jugoslovenski narod čvrsto voljo, da ostane zvest idealu kralja Aleksandra, ki je posvetil vse svoje življenje veličini Jugoslavije.
Tudi »Petit Par si en« občuduje zadržanje Jugoslovenov. Kako bi tudi kdo mogel kaj drugega pričakovati pri narodu, kjer je hrabrost dominantna lastnost! Jugoslavija hrabro prenaša strašno preizkušnjo, ki jo ji je prinesla nenadna smrt njenega ljubljenega kralja. Ne samo narod, tudi vlada se je pokazala v teh izredno tragičnih okoliščinah na višini.
London, 12. oktobra, g. TulkajBnji ofictei-ni krogi izražajo upanje, da bo kljtA krvavemu činu v Marseilieu, ki g« obsoja vsa evropska javnost, napredoval mednarodni sporazum posebno na Balkan« v smislu prizadevanj umorjenega kralja Aleksandra. Iz Jugoslavije prihajajoče vesta potrjujejo samo to, da se je jugoslovensko edinstvo. ki je v interesu vse Evrope, po tragediji v Marseilieu še bolj okrep^o.
Sožalna izjava bivših francoskih bojevnikov
Pariz, 12 oktobra. AA. Nacionalna zveza bivših francoskih bojevnikov je poslala Nj. Vel. kraljici-materi naslednjo brzojavno so-žalnico:
»Bivši francoski bojevniki bodo do poslednjega trenutka čuvali svetel spomin imi Njega, ki se je žrtvoval za čast in ne bodo nikoli pozabiti, da je bil v tragičnih urah 1914 z njimi.«
Zveza je poslala sožalno brzojavko tocK Nj. Vel. kralju Petru II., ki se glasi:
»V imenu vojnega pokolenja narodne zveze bivših bojevnikov in vojnih žrtev, ]d jo duši neizrekljiva bolest prosim Vaše Veličanstvo, naj izvoli sprejeti izraze našega sožalja. polnega spoštovanja in globokega sočutja, ki ga čutimo z Vašim Veličanstvom v brezkončni bolesti. Bojevniki bodo ohranili trajen sponrn na kralja-veli-kana, čigar junaška duša bo večno zbujali občudovanje vseh poštenih ljudi
Zdravstveno stanje generala Georeesa
Zagreb 12- oktobra, t Zdravstveno stanje generala Georgeea je zaradi njegovih težkih ran sorazmerno Dovoljno. vendar h« mogoče šele v dveh ali treh dneh zanesljivo reči. ali mu ne preti več smrtna nevat* nost. Zdravniki menijo, da bo dotlej prene halo notranje krvavenje.
Nj. Vel. kralj Peter IL
na potu v Beograd
Prvo srečanje našega naroda z naslednikom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja
žalne svečanosti
v dravski banovini
Važno za vse upravne funkcionarje — Posebni vlaki
za pogreb v Beogradu
Beograd, 12. oktobra. AA. Nj. Vel. kral< Peter II., Nj. Vel. kraljica-mati Rumunska ln Nj. Vis. knegtaja Ileana se pripeljejo b posebnim brzim vlakom na beograjsko železniško postajo v soboto ob 8.55 Spre. jemu Nj. Vel. kralja bodo prisostvovali:
a)	na peronu železniške postaje: kraljevo namestništvo, Nj. Vis. knegina Olga, Nj Sv. patrijarh, kraljevska vlada, nred-sednik beograjske občine s kruhom in soljo poveljnik Beograda, poveljnik kralie-va garde s štaborn, častna četa z zastavo ln godbe in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja;
b)	v dvorni čakalnici: podpreds«dTrkR senata in skupščine, nadškof beograjski, reis ul ulema, vrhovni rabin, volvoda Bo-Jevič, načelnik glavnega generalnega štaba in upravnik mesta Beograda;
c)	v špalirju od glavnega vhoda beograjske železniške postaje po Nemanjevj :n Miloša Velikega nlici: od glavnega izhoda železniške postaje na desni strani do ^bodi v Nema^jevo ulico general iteta, akt.v-ni častniki in špalir vojske po Jvemanjevi in Miloša Velikega ulici do Durmitorske ulice proti poslopju ministrstva i.a socipl-no politiko in narodno zdravje, na levi strani glavnega izhoda železnlSsp 'tc.za.fe Pa člani Narodmega predstavništva, mestni svet beograjske občine, predsednik in člani Akademije znanosti. Državni svet, Kasacijsko sodišče in Glavna kontrola, guverner Narodne banke, ravnatelj uprave državnih monopolov, rektor, redni pofesor-ji univerze, pomočniki ministrov, predsedniki in člani apelacijskega sodišča, gene. ralni nadzorniki notranje uprave, načelniki ministrstev, predsedniki okrožnih sodiš-; ln drugo ura^ništvo njihovega čina. Odtod na levi strani pločnikov v dveh vrstah: beograjske osnovne šole, srednje in strokovne šole; za šolami na pločniku, počenši pri železniški postaji pa do pred-sedništva ministrskega sveta korporacije in društva, dalje na levi strani za šolami Pa prebivalstvo.
Na državnih uradih in zasebnih šolah v ulicah, po katerih bo šel Nj. Vel. kralj, je treba ta dan razobesiti razen črne zastave tudi državno trobojnico.
Prihod udeležencev na peron in v dvorno čakalnico najkasneje do 8.30, na druga navedena mesta pa najkasneje do 8. ure.
Pariz, 12. oktobra, p. Vlada je danes odstavila večje število višjih In nižjih policijskih uradnikov in izdala danes uradni komunike, v katerem utemeljuje te uikrepe ter ugotavlja, da so odgovorni organi v Mar-seillu opustili varnostne ukrepe, kj bi bili neobhodno potrebni. MarseilJeski pr efekt je osebno jav 1, da ie varnostna služba vzorno urejena, vendar pa se je pokazalo, da niso bi'M izdani vsi uikrepi, ki so potrebni ob v-ake-m posetu tujega suverena. Marseille-sk: departement trdi, da je bilo na dan prihoda jugoslovenskega kralja v službi 1600 policajev, med ni mi 1200 v uniformah, 191 detektivov in 120 žandarmov ter 48 policajev na konju. Razvrščeni so bili od pristanišča pa do Borznega trga. Na kraju, kjer je bil izvršen atentat, je bilo 40 žandarmov. 90 policatjev i.n 40 detektivov. Nahajali so se v neposredn bližini kraljevega avtomobila. Detekt vi so bili pomešani med publiko, da bi pazili na sumljlvce. Vsi zatrjujejo. da so se takoj vrgli na atentatorja, vendar pa je zločinec z neverjetno brzino :zvrši! svoje gnusno dejanje. Da je policija intervenirala, dokazuje tudi dei-stvo, da je bil eden policaj smrtno raniien ter je v bolnici umrl. Vendar pa je preiskava dokazala, da vsi policijski organi n:so bili dovolj prisebni. Očividci zatrjujejo, da so bili zelo neaktivni in se skoro niso ganili vse tako dolgo, da je bilo vse končano. To se vidi tudi po fotografijah in filmskih posnetkih.
Pariz, 12. oktobra, p. Dočm se je Pariiz po strašnem dogodku v Marseilleu že nekoliko pomirili, vlada v Marseileu še vedno veliko razburjenje. Na trgu pred borzo, kjer je bi'! izvršen atentat, se neprestano zbirajo velike množice in živahno komentirajo strašni dogodek Marse"Ileski Osti pišejo, da ]e bita varnostna služba zelo pomanjkljiva. Komaj na vsakih 6 korakov je sta! po en policaj. Marseilfeska policija sploh ni imela dovolj ljudi, da bi postavila
Beograd, 12. oktobra. AA. Predsednik beograjske občine Miljutin Petrovič je popoldne zaradi jutrišnjega prihoda NJ. Vei kralja Petra II. v Beograd izdal tale proglas.
Beograjčani! Nj. Vel. kralj Peter M. prispe jutri ob 9. v svojo prestolnice. To Je Prvo srečanje jugosiovenske prestolnice •
6vojim novim kraljem.
čeprav smo vsi globoko presunjeni od mučeniske smrti Viteškega kralja Aleksa«. dra I. Zedinltelja, moramo vendar stisniti svoia srca in svojo bolest In pokarati Nj. Vel. kralju Petru II., njegovemu *inu vedrih lic vse svoje tople želje In vso svojo radost, da prihaja v našo sredo In da je sedaj na prestolu na katerem so sedeli njegovi ve.lki predniki. Naj bo naše prvo srečanje z njim, čeprav v tužnem trenut. ku, vedro in sPoštljivo In polno velike lio-bezni ir> iskrene radosti.
Eieog-ajčani! Pokažimo, da nas je bolest za velikim kraljem storila še močnejše, slcžnejše in odločnejše za Izvajanje ijego-vih velikih dejanj in da hočemo vso svojo •jubezer in vdanost prenesti na njegovega vzvišenega sina kralja Petra II.
Beograd in Beograjčani, ki so v preteklosti bili vedno zvesti In iskreni sodelavci vseh prednikov Nj. Vel. kralja Petra II., od voditelja Karagjorgja pa do kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja »n Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja, naj sedaj obljubijo in dajo izraza svoji neomajni vo. Iji, da pojdejo tudi z mladostnim kraljem Petrom II. p^ poti. k| je pod vodstvom slavne in narodne dinastije Karagjorgje-vičev vodila k slavi in veličini domovine.
Veličina In moč Jugoslavije naj bo Imperativna dolžnost in zavestna volja vseh nas! NaSa ljubezen naj z našim najaktivnejšim in najnaprednejšim sodelovanjem spremlja tudi novega kralja na njegovem prestolu!
Sporočilo njegovega velikega očeta »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!c naj nam vedno bdi pred očmi In naj bo stalna zapoved vsega našega dejanja In
nehanja!
Dajmo močnega Izraza temu svečanemu
zgodovinskemu trenutku ob prihodu nove. ga kralja in naj iz naših užaloščenih «nc* poleti krepak vzklik;
Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.I
Naj živi Jugoslavija!
primeren kordon. Kraljev avtomobil je šo-firal najboljši detektiv marseilleske policije. Atentat sam pa se je izvršil z neverjetno brzino in predno so se varnostni organi prav zavedli, kaj se dogaja, je bilo že vse prepozno. Orožje, ki so ga našli pri atentatorju, je bilo najmodernejšega sistema. Imel je dva revolverja, e>nega sistema Mau-ser. ki stane nad 2000 frankov in enega sistema Walter, ki stane nad 1000 frankov. Naboji, ki so jih našli pri morilca, so oifl posebae toonstrukcje In očividno nalašč i izdelani za to svrho. Tudi so ugotovili, da je čakal na atentatorje v neposredni bližini neki tajln«tveni avto, ki pa je takoj po atentatu odbrzel in ga dosedaj niso mogli izslediti.
Dva zarotnika prijeta
Pariz, 12. oktobra. AA. Francoske oblast! so v Annemassu na framcosko-švicarskl meji prijeli dve sumljivi osebi, ki sta hoteli potovati v Švico. Imeli sta potne liste na ime Beneša in Novaka. Njune izpovedi pri obmejnih oblastih so ta sum poglobile. Njlihove izjave so si nasprotovale. Oblasti še niso mogle ugotoviti identitete teh dveh oseb in pristnosti njunih potnih listov. Kaže, da bodo oba prepeljali v Pariz, kjer bodo nadaljevali preiskavo.
Poostren nadzor tudi na češkoslovaškem
Praga, 12 oktobra, p. V zvezi z dogodkom v Marseilleu je češkoslovaška policija uvedla v vsej republiki obsežno akcijo za perlustracijo tujcev Pri tem zlasti strogo nadzira kretanje ln politično udejstvo vanje jngoslovensklh emigrantov. Več emigrantov je bilo aretiranih ln bodo izgnani iz češkoslovaške
Čitnjte tedensko revifo „ŽIVLJENJE IN SVET"
V miru in delu čuvajmo Jugoslavijo!
Dostojanstveno prenaša jugoslovenski narod pekočo bolečino. Krvavečega srca ne zavpije in ne obtožuje nikogar po nedolžnem. Ves svet, kjer je doma kultura in blaginja trezne civilizirane človeške družbe, strmi v nas, sočustvuje z nami, pazi na nas. Že je naš vzvišeni mir deležen občudovanja, velike svetovne novine pišejo o tem.
Ne dajmo, da bi se ob mrtvaškem odru Viteškega kralja ZedSrn-telja rušHo dostojanstvo naše neizmerne, neizrazne žalosti.
Nobenega izpada!
Nobenega nepremišljenega dejanja!
Nobene demonstracije!
Jugoslavija je velika in močna država, ki je tudi ta strašni udarec ne more streti. Zahteva pa od nas državljanske zavednosti. In požrtvovalnosti za Jugoslavijo ki v manifestacijah, ali celo v nepremišljenih demonstracijah in v klevetah, marveč v delu, — samo v treznem in mirnem delu!
Prezir izzivalcem, ki se kakor piihuljeni volkovi skrivajo med nami! Prezir klepetavcem, ki iz bednega gladu po senzacijah ali celo iz zlobe trosijo klevete in izmišljotine!
Ne izven meja, — med nam! samimi iščimo sovražnike, malovred-ne, nedostojne veličastnega zadnjega povelja, utrganega iz viteškega izkrvavljenega kraljevskega srca: »Čuvajte mi Jugoslavijo!«
Zločinci, ki so na gnusen način uničili tako dragoceno življenje, so bili in še bodo sojeni. Preko njih pojdemo zavedni državljani mirno k novemu delu. Streli, Id so nam ub?B kralja, neizprosno velevajo:
V	delu je os veta in zadoščenje!
V	miru čuvajmo in gradimo Jugoslavijo!
Pariz, 12. oktobra, d. Zaradi očitkov v francoski javnosti, da je bila varnostna služba ob prihodu jugoslovenskega kralja Aleksandra v Marseilleu pomanjkljiva, je notranji minister Atbert Sarraut podal snoči ministrskemu predsednika Doumer-gueju svojo ostavko.
Istočasno sta bila razrešena dolžnosti ravnatelj oddelka za varnost v francoskem notranjem ministrstvu Berthoin to mar-seilleski prefekt Jouhannaut.
Pred objavo teh ukrepov Je imel predsednik republike Albert Lebrun daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom Doumergueom. Kot naslednika ministra Sarrauta imenujejo predvsem dosedanjega kolonialnega ministra Lavala ter dosedanjega ministra zfi delo Marqueta. O pismu, ki ga je poslal notranji minister Sarraut snoči Doumergueu, bo sklepal ministrski svet na svoji seji v ponedeljek, ko bodo uredili tudi vprašanje naslednika zunanjega ministra Barthouja. Ker računajo ofo-enem tudi z izstopom pravosodnega ministra Cherona iz vlade, bo moral ministrski predsednik Doumergue v pričetku prihodnjega tedna izvesti obsežnejšo preosno. vo svoje vlade.
Pariz, 12. oktobra. AA. Agencija Havas poroča: Včeraj izvršene sankcije bodo delno dale javnosti zadoščenje, nameravane so pa še druge. Kriza Je torej odprta, vendar je gotovo, da bo Doumergue ostal na svojem mestu. Rekonstrukcija bo lažjega značaja, biti utegne pa tudi globlja. Listi navajajo sa novega zunanjega ministra
Barthoujev pogreb
Beograd, 12. oktobra p. Na pogrebu francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki je postal žrtev atentata na NJ. Vel. kralja, bosta zastopala Jugoslovensko Narodno predstavništvo narodna poslanca gg. Miloje Sokič in dr. JevremoviC.
Marseille, IZ oktobra AA. Nj. Vel. kraljica Marija je položila na mrtvaški oder francoskega zunanjega ministra Barthouja venec z napsom: »Jugoslovenski narod francoskemu zunanjemu mmistru.«
Zahvala predsednika Lebruna
Beograd, 11 okt. AA. Predsednik vlade g. Nikola Uzunovič je prejel naslednjo brzojavko predsednika francoske republike.
Globoko presunjen se vam zahvaljujem i* vsega srca za sožalje v tragični žalosti, ki veže danes Jugoslavijo in Francijo. Čuvstva. ki jih je gojil Barthou do Jugoslavije, so čuvstva vse Francije Ostudni atentat, ki je oropal prijateljsko in zavezniško državo divnega suverena nas druži v skupni tugi. — Albert Lebrun.
Smrt angleškega državnika
London, 12 oktobra AA. Lord Cushen-dun, bivši državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, je umri.
V Ljubljeni se je pod predsedstvom pomočnika bana g. dr. Pirkcnajerja osnoval
odbor za organizacijo žalnih svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom Zedinitedjem v dravski banovini, ki ga sestavljajo gg.: dr. Rozman Gregor;], knezoSkof ljubljanski, brigadni general Jovanovič Jovan, pomočnik komandanta drav. div. oblasti, dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, dr. Vončina Fran, načelnik upravnega oddelika, dr. Pfeifer Vilko, načelnik občega oddelika, Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, prof. Jarc Evgen, podpredsednik mestne občine ljubljanske, inž. Skaberne Viktor, tehnični inšpektor, Senekovič Miroslav, banski svetnik, dr. Fux Ritko, mestni višji svetnk, BabnSk Valentin, predsednik občine St. Vid in predsednik županske zveze, Šaplja Danilo, ravnate^ mestnega pogrebnega zavoda in Ribičič Josip, referent prosvetnega -oddelika.
Odbor se je danes dne 12 t m. sestal k prvi svoji seji in je po izvršenem posvetovanju izdal glede žalnih svečanosti naslednja navodila:
1.	Po vseh občinah naj se osnujejo občinski odbori za organizacijo žalnih svečanosti, ki organizirajo vso podrobnost v svojem področju v otkviru splošnih navodili banovinskega odbora. Odbori naj imajo najkasneje do nedelje 14. t m. svojo prvo sejo.
2.	V času najgloblje žalosti,- te je do vključno nedelje 21. t m., se vršijo žalne seje občinskih odborov in komemoracije društev, korporacij itd. Po možnosti naj trna vsako društvo svojo žalno svečanost.
3.	V času globoke žalosti to je do 21. novembra, naj se po možnosti na vseh hišah razobesijo črne zastave ali državne zastave s črnim trakom. Občinski organi naj nosijo v tem času žalne znake (črne ovratnice in žaikie trakove na levih rokavih ali vsaj črn trak na desnih reverjih sukenj).
4.	Šole opravijo žalne svečanosti po že izdanih navodilih prosvetnega oddelka banske uprave.
5.	Da se omogoči prebivalstvu draivske banovine, da se v Zagrebu v čim večjem številu zadnjič pokloni zemeljskim ostankom blagopokojnega Viteškega kralja, bo vozil v nedeljo 14. t m. iz Ljubljane okrog 22. ure proti Zagrebu poseben vlaik, ki se vrača iz ZagTeba v Ljubljano v ponedeljek 15. t. m. okrog 6. ure.
Za vse udeležence je zagotovljena polovična vožnja. Aiko se prijavi Putniku v Ljubljani in Mariboru zadostno število udeležencev, bo znašala voznina na progi Ljubljana, oziroma Maribor-Zagreb in nazaj samo eno tretjino. Občinski odibori naj zberejo zadevne prijave m naj telefonično sporočijo Putniku število udeležencev v
Flandina, za notranjega pa Marqueta. Posebno poudarjajo, da je Doumergue včeraj dolgo kooferiral z dosedanjim ministrom za delo Marquetom. Nekateri ugibajo tudi že o nasledniku Cherona, vendar so tu mnenja zelo deljena.
»Petit Journal« piše o ostavki notranjega ministra Alberta Sarrauta:
Javnost bo Albertu Sarrautu hvaležna za njegovo taktno in patriotsko gesto. Jasno je, da Sarraut ni mogel biti osebno odgovoren za napake, ki so jih storili oni, ki so imeli paziti na javno varnost pri fe-krcavanju jugoslovenskega vladarja v Marseilleu, toda iz ozirov do države, zlasti pa irz oziroT do jugoslovenskega naroda, je krivci jn sokrivd zločinca, ki ga je mno. bila potrebna, dokler ne bodo kaznovani žica linčala, uradna sankcija, ki naj vidno pokaže ogorčenje Francije. Spontana ostavka Sarrauta predstavlja to sankcijo.
V zvezi z isto stvarjo doznava »Oeuvre«, da bo odstavljen tudi glavni kontrolor javne varnosti Sisteron, ki je imel izrečno dolžnost, da pazi na varnost tujih vladarjev v Franciji. Prav tako ima biti odstavljen tuli ravnatelj javne varnosti v Marseilleu.
Današnji »Matin« objavlja razne obtožbe proti odgovorni policijski oblasti Med drugim vprašuje, zakaj avtomobili n:so bili obkroženi z oddelkom konjenice, ki bi lahko preprečila vsako približanje. Tako so ravnali za dobo prefektov Lepira in Lepina ter sploh pri svečanih sprejemih te vrste.
Spomenik kralju Aleksandru v Parizu
Pariz, 12 oktobra. AA. »Petit Journal« zahteva, naj se kralju Aleksandru postavi spomenik v Parizu. List piše: »Ostati mora neizbrisen spomin na to tragedijo, ki je poveličevala postavo suverena iznad njega samega, in vsa Francija mora ovekovečiti spomin na kralja, ki jo je ljubil. Zato naj postavi Pariz kot sinteza naroda spomenik kralju Aleksandru na enem izmed pariških trgov V kamen, ki bo kljuboval času. moramo vsekati svojo bolest, ki bo jutri združila našega ministra in kralja naroda, s katerim smo odslej dvakrat zvezani z vermi krvi.«
Sožalja tujih suverenov
Beograd, 12. oktobra. AA. Knez-namest-ni-k je prejel te-le brzojavne sožalnice:
Od Nj. Vel. kralja Karola: »V teh bridkih časih, ki nas družijo v našh najglobljih čuvstvih in vesti delim z vsem svojim srcem vašo veliko žalost in žalost Jugoslavije, ki je obenem žalost zame in za mojo domovino«
Od belg jskega kraMi Leopolda ITI.: »Kraljica in jaz deliva rz vsega srca vašo ve"ko žilost«.	•
Od Walešketfa princa: »Prejmite moje nai<?loblie «o?<rlje v t«-1 strašni tragediji«.
Od Yor*ke«a voivode: »Vojvodinja in jaz vam pošiljava najgloblje sožalje v tem hudem času. ko tako misliva na vas.«
teku sobote ali vsaj do nedelje zjutraj. Kot izkaznica za popust velja potrdilo pristojne občine.
6.	K pogrebnim svečanostim in zaradi po-klon'tve zemeljskim ostankom blagopokojnega kralja v Beogradu pošlje vsaka občina vsaj po enega zastopnika, večjim občinam pa se priporoča, da odpošljejo več članske deputacije. Po en občinski zastopnik ima pravico do brezplačne vožnje, vsi ostali zastopniki občin, kakor tudi vsi drugi, ki potujejo z njimi imajo pa 50% popust Popust se dobi na temejju potrdila pristojnih občin in velja za potovanje v Beograd v dneh 15. do 17., za povratek pa do 20. t m.
Vabijo se tudi vsa društva in korporacije, da pošljejo v Beograd skupno z občinskimi zastopniki svoje predstavnike.
7.	Na dan pogreba dne 18. t. m. se darujejo v vseh podeželskih ž-apnih cerkvah ob 8. uri svete maše, ki se jih udeležijo predstavniki krajevnih oblastev in uradov, društev in korporacij, vse šole in občani. Pri maši se vrši tudi primeren nagovor. Ta navodila so izdana v soglasju s cerkvenimi oblastmi.
V	mestih določi program dopoldanske
cerkvene žalne svečanosti krajevni odbor v sporazumu s predstavnikom cerkvenih
oblasti.
Od 14 do 14.30 se zvoni po vseh cerkvah.
Po končanem zvonjanju nastopi petminaitni molk po vsej banovini. V tem času se prekine tudi ves promet na vseh komunikacijah, izvzemši železnioe.
Za tem se izvršijo po možnosti da prostem javne komemoracije, ki naj jih priredijo občinske uprave ali društva in ki jiaa mora prisostvovati vsa šolska mladina.
Na dan pogreba morajo biti vsa obrtna in trgovska obratovališča zaprta ves dan. gostilne, kavame in podobna obrata, za katere ne velja nedeljski počitek, pa morajo biti zaprte od 8. do 9. in od 14. do 15. ara.
V	krajih, ki imajo ulično razsvetljavo, naj od 1. do 15. ure gore svetiljike, po mo žnosti črno zastrte.
Poziv državnega odbora za pogreb
Beograd, 12. oktobra. AA. Državni odbor za pogreb viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja prosi vsa odposlanstva, delegacije, korporacije, društva in Podobne ustanove, ki se žele udeležiti pogreba Viteškega kralja, naj to pismeno sporoče odboru do 14. t m. zvečer. V svojem dopisu naj navedejo voditelja in točno število članov dotičnega odposlanstva. To je potrebno, da se določi odposlanstvu mesto pri pogrebu. — Državni odbor za pogret.
Veličastna komemoracija celjskega Sokolstve
Celje, 12. oktobra Danes ob 18. se je zbralo članstvo celjskega Sokola v krojih in civilu v mestni telovadnici in odkorakalo v dolgem žalnem sprevodu z župnim, društvenim in nara-ščajskim praporom, ovitimi v črnino, po Kralja Petra ulici, Cankarjevi cesti, Krekovem trgu ter skozi Aleksandrovo in Prešernovo ulico v Narodni dom k sokolski komemoracija za pokojnim kraljem Aleksandrom. Na odru velike dvorane, ki je bila vsa v črnem, je bil postavljen kip Nj. Vel. kralja, pred odrom pa so se razvrstili zastavonoše, članstvo v kroj h. zastopniki oblastev, uradov, šol, korporacij in narodnih društev. Zbralo se je ok^og 1.500 ljudi, tako da so morali mnogi ostati pred vrati, ker v dvorani ni bilo več prostora Starosta br. dr. Millko Hrašovec je v krasnem govoru orisal grozni zločin v Marseilleu, življenje in neumorno uspešno delo ter ogromne zasluge pokojnega kralja za narod in državo. Po njegovem govoru so vsi navzoči počastili spomin velikega pokojnika z enominutnim ~iolkom in trikratnim vzklikom: »Slava mu!« S tem je biLa 'veličastna komemoracija zaključena.
Zveza jcgoslovenskih mest kraljici Mariji in kralju Petru IL
Zagreb, 12. oktobra. AA. Dr. Ivo Krbek je v imenu Zveze mest kraljevine Jugoslar vije, ki ima svoj sedež v Zagrebu, poslal Nj. VeL kraljici-materi tole brzojavko:
»Jugoslovenska mesta, združena v zvezi mest kraljevine Jugoslavije, je globoko presunila tragična smrt očeta domovine njihovega prvega zaščitnika, viteškega in hrabrega kralja-mučenika Aleksandra L, Vašega vzvišenega soproga. Vašemu kraljevskemu Veličanstvu izrekamo v času najtežje narodne žalosti, ki je zadela jugoslovenski narod, svoje najgloblje sožalje in odločno voljo, da zastavimo vse svoje sile za uresničenje idealov kralia-mucenika za sijaj in veličino dinastije Karagjorgje-vieev in za srečo kraljevale Jugoslavije.«
Nj. Vel. kralju Petru II. je poslal dr. Ivo Krhek v imenu zveze mest kraljevine Jugoslavije tole brzojavko:
Tragična usoda, ki je vzela jugosloven* skemu narodu njegovega najzvestejšega sina, očeta domovine, neustrašnega in vite škega kralja Aleksandra, ustvaritelja Jugoslavije je ogrnila v črno vsa jugoslovenska mesta. Njihovi meščani, polni najgloblje žalosti, izražajo Vašemu kraljevskemu Veličanstvu najgloblje sožalje Zveze jugosl«-venskih mest, svojo zvestobo dinastiji Ka-ragjorgjevičev in svojemu kralju ter izrekajo svojo neomajno odločnost, da bodo v bodoče najodločneje delali za uresničenja idealov Nj. Vel. kralja Aleksandra I., za katere je žrtvoval svoje življenje, in da bodo kot svetinjo čuvali njegove poslednje kraljevske besede: Čuvajte mi Jugoslavijo! Slava mučeniku, neustrašnemu v teškemu kralju, očetu domovine, kralju Aleksandru 1.1	_
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved »a danes:
Bolj vedro, toplo in stalno vreme,
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo vreme.
Francija In Jugoslavija
zvesta zaveznika
Važni razgovori našega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča v Parizu s predsednikom vlade ln na
Quai d'Orsayu
Pariz, 12. oktobra, p. Pred odhodom iz Pariza je imel jugoslovenski zunanii minister g. Jevtič dva daljša sestanka s predsednikom francoske vlade Doumergueom in z generalnim direktorjem francoskega zunanjega ministrstva Le-gerjem. Pariški tisk pripisuje tem razgovorom veliko važnost. »Echo de Pariš« piše, da je jugoslovenski zunanji minister Jevtič sporočil francoski vladi sklep jugoslovenske vlade, da se še nadalje ohrani francosko - jugoslovensko zavezništvo. Ta sklep, pravi list, ne more nikogar presenetiti, kar je naravna posledica vzajemnosti medsebojnih In skupnih interesov. Češkoslovaški in rumunski zunanji minister prideta ob
priliki pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra v Beograd in takrat bodo imeli zunanji ministri Male antante priliko ugotoviti, da tudi v politični liniji Male antante po tragičnem dogodku v Marseilleu ne more biti nobenih izprememb. »Petit Parisien« dodaja svojemu komentarju, da je jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič glede zunanjega političnega položaja Jugoslavije docela spokojen in da tudi v tem pogledu nI povoda za kakršnokoli vznemirjenje. Francosko - jugoslovensko prijateljstvo ie tako solidno in veliko, da ga ne more nič spremeniti. V enakem smislu pišejo tudi vsi drugi listi.
Sarraut odstopil
Zaradi očitkov o nezadostnih varnostnih ukrepih v Marseilleu Je francoski notranji minister podal ostavko
Kdo je kriv?
Preiskava je dognala, da je bila varnostna služba v Marseilleu zelo pomanjkljiva — Kazenski odpust višjih policijskih uradnikov

Kraljevski namestniki prisegajo Narodnemu predstavništvu kraljevine Jugoslavije: »da bodo nad vse čuvali edinstvo naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti, da bodo vladali po ustavi in po državnih zakonih in da bodo vedno delali za blaginjo naroda«... Na desni je Nj. Vis. knez Pavle, v sredini ban dr. Ivo Perovič, na levi minister n. r. dr. Radenko Stankovič.
Predsednik senata dr. Ljubo Tomašič poveličuje življenje in žrtvovanje Viteškega kralja Zedinitelja. Na desni ob njem stoji predsednik Narodne skupščine dr.
Kumanudi.
Narodno predstavništvo prisega zvestobo Nj. VeL kralju Petru II., a mrtvemu vladarju je izreklo zahvalo naroda s tem, da ga je proglasilo za vse večne čase
aa Viteškega kralja Zedinitelja.
Rotary ob smrti Nj. VeL kralja Aleksandra I.
Guverner jugoslovanskega distrikia dr. Viljem Krejči je preH ob tragičn- smrt/ Nj. Vel. kralja Aleksandra I. nebroj žaln h brzojavk, s katerimi rotorji izražajo svoje sožalje. Poleg številnih brzojavk iz naše države je omeniti predvsem radio-brzojav ko, ki je dospela že v jutro po krajev5 smrt; iz Uhicaga od prezridenta RotaTy Internat ona 1 R. L. Hilia in glavnega sekretarja Chesilev R. Peirry. nadalje od franco-ricega rotarskega guvernerja Žabe italijanskega rotarskega guvernerja generala Pic-cione, nadalje od Rotarv klubov New York, Sydney v Avstraliji, Rrixton-Lon-don, Bradford v Angliji, Madrid, Pariz, Lyon. Nantes, Bordeaux, Vichy, L;ege, Hamburg, Tabor, Košice, G raz. Tudi bol-garsk rotarji ?0 po svojem prezidentu Nikolaj evu in sekretarja Bojadžiievu poslali ganljiv sožaini brzojav, v katerem proslavljajo velike zasluge pokojnega vladarja na zbližanju med obema našima brat-sk ma narodoma.
Guverner dr. Krejči je v imenu vseh jugoslovenskih rotarjev odposlal maršalatu dvora v Beograd sledečo brzojavko: »V ne popisni tu-gi, k; je objela ves naš narod zaradi mučeniŠke smrti nad vse ljubljenega
Telesno zaprtje, slaba prebava^ abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku. nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z^uporabo naravne »Franz Josefove« srencice. Številni zdravniki in profesor^ uporabl.ia.io »Franz Josefovo« grenčico ze desetletja pri odraslih in otrocih obeh soolov z največjim nsnehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in soeceriiskfh trgovinah.
kralja izražam Visokemu kraljevskemu domu v imenu vseh jugoslovenskih rotarjev najgloblje sožalje. V trdni ver v srečno bodočnost naše Jugoslavije izjavljam ne-venijivo zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. Guverner dT. Krejči.«
Razen tega je jugoslovenski guverner izrazil tudi svoje sožalje francoskemu guvernerju ob smrti francoskega zunanjega ministra Barthouja.
Slovenski železničarji spomina kralia mučenika
Za četrtek zvečer ob 19. uri so sklicale vse strokovne organizacije železničarjev in brodarjev: Udruženje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Udruženje strojevodij, Udruženje železniških urednikov. Udruženje kurjačev ter Narodno železničarsko glasbeno društvo ♦Sloga« v prostorih Ljubljanskega dvoea skupno žaino »fjo za blagopokojnim kra-liem Aleksandtorc I.
Seje se je udeležilo nad 300 železničarjev, ki so v tihi žalosti poslušali spominske besede direktorja ljubljanske železniške direkcije gospoda Ougmusa, ki je poveličeval delo Velikega pokojnika in poudarjaj ogromno 'zgubo, ki je zadela ves narod, za katerega je kralj Aleksander I. deial in umrl.
Zdezn čarji, ta njegova peta armada, ki je med vojno in v poprevratnih dneh kljub vsem žrtvam stala zvesto ob strani svojiga vladarja, je danes tem bolj potrta, ker ni več njega, ki je v tem stanu videl moč, enako vredno dobri in hrabri vojski.
Stoje so poslušali slovenski železničarj! turoben govor svojega direktorja, ter spontano iz dna svojih src ob zaključku zaklicali nesmrtnemu kralju trikratni »Slava« in izrazili svojo zvestobo novemu kralju Jugoslavije Petni II.
Z žalne seje je bila poslana maršalatu dvora naslednja brzojavka: »V imenu vsega osobja oblastne direkcije državnih železn e v Ljubl jani, zbranega na žalni se£ in glo-
pthega državi
in fitctCju
bofco užaloščenega radi te&e izgube, kfi je zadela našo domovino, izražam z dna srca občuteno sožalje, vdanost in zvestobo Nj. VeL kralju Petru IL in kraljevemu domu. Direktor: Ougmus.«
Jugoelovensloi železničarji bodo storiti vae, da se izpolnijo zadnje besede velikega pokojnika: »Cuvajmo Jugoslavijo«.
Poslanka Zveze bančnih in sorodnih uradnikov
Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, je razposlal-* vsemu svojemu Članstvu v dravski banovini s svoje žalne seje dne 11. oktobra naslednjo poslanico:
Z globoko žalostjo častimo v teh dneh sporam moža, k' <mo si ga izbrali za vodio ki predstavnika naSega troknenega naroda, žalujemo za našim junakom — herojskim borcem na polju časti, obenem za herojskem borcem za mamo sožitje vseh narodov.
Za Njim žakrjemo, ki je bil idol naše narodne svobode, ki je z močjo svoje osebnosti združeval vse tvorne s;le našega naroda v eno celoto, bi je s svojim poletom % dušervnostjo onemogočal posledice hete-rogenosti naše zgodovine v preteklosti.
On nam je začd ustvarjati novo zgodovino, k' bi bila kljub težkim časom, vese-lejša, pomosnejša od minulih dni. On nam je ustvarjal našo skupno domovino Jugoslavijo. Privatni nameščenci se ob izgubi Njega težko ubranimo čuta osamljenosti, iz katerega nas je dvigala nada na socialno pravično ureditev naš h razmer, ki nam jo je narekovala vera v Njegovo prirojeno pl em enitost in pravičnost
Njegov duh naj ostane 5e nadalje na straži, da vodi nas državljane v pravi smeri, da krepi nase državnike, da ne omagajo v svojih dolžnostih. Modrost vladanja naj preide na Njegovega naslednika; obzirnost in pravičnost na j bosta nada! i e v«»-dilni gesU
Slava padlemu Uedirriteiju, kralju Aleksandru I.!
Naj črvi kralj Peter H.I
Pomagajmo Jugoslaviji — čtrvajmo jo!
Žalna se.ia novomeškega občinskega odbora
Novo mesto, 12. oktobra
Danes »e Je vriTTa žalna seja mestnega občinskega odbora, ki jo je ob 17. uri otvori! predsednik dr. Josip Režek. V sejni dvo-raiti je bila nad predsednikovim mestom slika pokojnega vladarja vsa v črnini in tudi vse luči so bile odete v flor. Žalfii seji Je prisostvoval sreski načelnik Friderik Logar. Predsednik je imel naslednji nagovor:
»Gospodje odborniki! Meni je pripadla žalostna naloga, da govorim posmrtnico viteškemu kralju, ki je padel kot žrtev podlega atentata v Marseilieu. Outim, da r tem trenutku nismo doumeli vse nesreče, ki nas je zadela 8 smrtjo blagega pokojnega kralja Ne moremo še oceniti njegovega viteštva, plemenitosti, duševne veličine, ki ga je usposobila, da ga je zasnoval m ustvaril v svoji državniški dalekovdnosti in vroči ljubezni do jugoslovenskega naroda, veliko Jugoslavijo. Njegovo življenje je razgrnjeno pred nami od rojstva, do mučeni-Ške smrti Kumanovo, Golgota albanskih gora, Krf in Solun eo bfli potrebni, da je vstala Jugoslavija, sad orožja, ki ga je kovala in varila neprestano do zmage Njegova volja. On je b limočnejši od sovražnega jekla. Vojaška zmaga je dala Jugoslavijo. Pa bflo jo je treba urediti voditi. Zmagovalcu na bojnih poljanah je moral slediti državnik. Uvidel je, da mlada država ne potrebuje le vfladarja. ampak modrega vodnika Ni vladal, vodil je. Zapreke in ovire v njenem razvoju je presekal z modrostjo državnika, ki je iz zgodovine m preteklosti črpal nauke ki zglede, a tradicije ga niso ovirale, ker je vedel, da se življenje naroda in njegov razvoj ne smeta okleniti v pravila. Samo tako smotren, tako oster ki prodoren pogled sta mogla roditi 6. januar. Njegov pravilni zaključek, da potrebuje mlada država miru in časa, da se uravnovesi, razvije in okrepi, mu je narekovala zahteva, da svoj narod usposobi za kulturno tekmovanje. Njegov um je razpršil sovražnike, razbil njihov obroč in zasnoval balkanski pakt kot najvarnejšo obrambo in najmočnejše orožje. V globoki veri, da služi narodu, kulturi in človeštvu, je brez prest ank a odporno in uporno snoval misli in osnove miru. A kakor vsaka velika ideja zahteva žrtev, tako je tudi on padel kot očiten in nezlomljiv pobornik miru. Treba Je časa, da ga bomo spoznali, zajeli in zadostno pravilno ocenili. Za veliko Jugoslavijo. se je boril, jo ustvaril, jo čuval, zanjo umrl m odhajajoč v večnost sporočil svojo poslednjo edino *in največjo besedo: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Občinski odbor je sprejefl govor z mogočnimi vzkliki v slavo pokojnemu kralju. Predsednik je prebral žalno brzojavko maršalatu dvora nakar so bili občinski odlbor-n:ki zapriseženi Nocoj so imeli žalno sejo tudi v Obrtnem društvu za novomeško okrožje.	_
Sožalje admirala Fisherja
Split, 11. oktobra
V torek ob 18. je že radio raznesel po mestu in okolici pretresljivo vest, kmalu pa je bil tudi ban primorske banovine telefo-nično obveščen iz Beograda o vladarjevi smrti Po vsem mestu je nastala konsterna-cija in na bansko upravo so venomer prihajali zastopniki vseh slojev, da bi — če mogoče — izvedeli še nekaj podrobnosti, hrepeneč pa seveda najbolj po tem, di bi kaka novejša vest sporočila, da vladarjeve rane vendarle niso bile smrtne. Ob 1. ponoči se je zglasi! na banski upravi tudi angleški častn k ki ga je poslal poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral Fisher. Sele proti jutru so se mnogi meščani podali k počitku in še vedno so se mnogi nadejali da je pri strašnih vesteh mogoče vendarle še kaka pomota. Zgodaj zjutraj pa so vso tragedijo potrdili tudi turobni glasovi zvonov.
Dopoldne v sredo je bana primorske banovine dr. Jablanoviča obiskal angleški admiral g. \Villiam Fisher v spremstvu svojih adjutantov. Admiral se je pismeno že prej poslovil od bana in splitskega župana in bi bik> to zadnje slovo, če se ne bi bila zgo-
Po svoji odlični kakovosti je postalo neogibno potreben zaveznik pri p r a n j u perila. Zato pazi gospodinja pri nakupo vedno na — __njegova znaka s ime ^Schichr
£CHICKTOVO .......
na rdečem ovitku.
Terpenfinovo milo
domači izdelek
dila strašna katastrofa. Sestanek admirala in bana je bil pretresljiv Admiral je izjavil, da ne more zapustiti jugoslovenskih voda, kjer se je divil naši državi in njenemu prebivalstvu in kjer se je tudi poslavljal od svojega brodovja, da ne bi poprej prosil
bana, naj vladi in vsemu jugoslovenskemu narodu sporoči, kako vojna mornarica Nj. Vel. kralja Velike Britanije globoko sočustvuje z jugoslovenskim narodom in jugoslo-venskim kraljevskim domom ob smrti plemenitega in junaškega kralja.
Žalna zastava za Najvišjim lovcem
Biagopokojni kralj Aleksander je na svojih lovskih izletih v Kamniško Bistrico najrajši hodil na lov visoko gori pod strmo steno Brane, kjer je časih po cele ure ostal na lovski poti in občudoval lepoto gorske pokrajine in divjo romantiko Kamniških Alp. Zdaj kraljevskega lovca ne bo več v naše divne planine, ki jih je tolikanj vzljubiL Bolestni otožnosti, v katero je zavita vsa naša domovina nad bridko izgubo dobrega vladarja, bodo dali kamniški planinci viden izraz tudi v Kamniških Alpah in sicer na vrhu Brane, ki tako ponosno gleda na kraljevi lovski dvorec v Kamniški Bistrici. V nedeljo bodo postavili na konici visoke Brane veliko žalno zastavo na 8 metrov visokem železnem drogu, ki ga je poklonila kamniška tovarna »Titan«. K ostalim stroškom so radi prispevali kamni-
____ški meščani. Planinci
bodo v soboto popoldne
krenili na Sedlo, v nedeljo zjutraj pa bo zaplapolala na Brani 6 metrov dolga in 2 metra široka črna zastava, ki bo vidna daleč okrog po vsem kamniškem okraju, z daljnogledom pa jo bodo opazili tudi v Ljubljani. Vabimo tudi ljubljanske in vse ostale planince, da se udeležijo razvitja žalne zastave na Brani
Otvoritev mostiča v Mednem
Zaradi splošne narodne žalosti odpade jutri nameravana slavnostna otvoritev visečega mostiča v Mednem ter se slavnost preloži na poznejši čas. Pač pa se mostič brez slovesnosti izroči jutri v nedeljo, 14. t. m. javnemu prometu. Dovoljen je prehod le pešcem in kolesarjem, ne pa motornim vozilom. V kritje gradbenih stroškov se bo j>obirala začasno mostnina. Jutri v nedeljo veljajo za prepustnico preko mostiča razglednice mostiča (po S Din), ki jih je založilo »Prometno društvo Medno-Tacen«.
Dve krvavi tragediji v Stožicah
V prepiru je brat zaklal brata — Tragična smrt po* sestnika pri prehodu meje
Jezica, 12. oktobra.
V mrtvašnici na Ježici ležita dve žrtvi tragičnega naključja. Prva tragedija se je odigrala v hiši uglednega posestnika Jernejca, ki ga zdaj ni doma, ker se mudi na svojem drugem posestvu na Štajerskem. V Jernejčevi hiši so bili že dalje časa prepiri, M jih je izzival najstarejši sin, 321etni Lojze, ki je večkrat kazal znake slaboumnosti in mu zaradi tega niso hoteli ničesar poveriti v domačem gospodarstvu. Za bodočega posestnika je veljal mlajši France, ki bi moral v kratkem nastopiti vojaško službo. Med Alojzom in Francetom so se v zadnjih dneh prepiri ponavljali, snoči pa sta se brata spopadla in je Alojz Franceta zabodel z nožem v desno prsno stran. Prerezal mu je žilo odvodnico in je nesrečni fant kmalu izkrvavel.
Posestnik Franc BjrtK pa je storil ža-
lostno smrt, ko je skušal brez dokumentov prekoračiti našo in italijansko mejo. Namenjen je bil la svoji tašči, ki je hudo bolna na svojem posstvu na italijanski strani. Birtičeva žena se je že prej podala k svoji nevarno bolni materi in je pred dnevi obvestila svojega moža, naj pride čmprej, ker so bolnici dnevi šteti. Mož je hotel brez dokumentov prekoračiti mejo, kjer pa je izgubil življenje, ko je kljub stražarje-vim pozivom nadaljeval svojo usodno pot. Njegovo truplo so snoči prepeljali domov.
Tragično preminuli Franc Birtič je bil star okrog 45 let in je od pred nekaj leti živel v Ameriki, kjer si je toliko prihranil, da si je v Stožicah zgradil lično domačijo. Njegova žalostno usoda je vse vaščane zelo pretresla. V enaki meri sočustvujejo tudi vsi s splošno priljubljenim Francetom Jernejcem.
Vedno zvest prijatelj...
Domače vesti
•	Vodstvom šolskih zavodov. V zmislu odloka g. ministra prosvete P. br. 36.083 z dne 11. t. m. se opravi na vseh šolskih zavodih spominska svečanost za blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Slavnost naj bo, če le možno, skupna za vse učence. Opravi naj Se v ponedeljek 15. aji v torek 16. t. m. Dotični dan ni pouka. — Kr. banska uprava pa razglaša: Na vseh šolskih zavodih naj se v soboto 13. t. m. dopoldne objavi učencem prihod Nj. Vel. kralja Petra II. v domo. vino in v prestolnico. Na primeren način naj se učencem objasni važnost trenutka, ko je stopil na prestol.
*	Tegobe koroških slovenskih kmetov. Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša :iz Sel naslednji dopis: Nelijub gost nas k ob skal v zadnjih dneh. Eksekutor je kakor povsod drugod tudi prt nas znana oseba. Da izterjava davke, ki so zaostali e.no, dve ali celo več let, mu pameten človek ne more zameriti. Davki so bili in bodo. Če jih kdo noče plačati, naj le čuti pezo davčne oblasti. Čudno pa se nam zdi, da je davkarija r ubil a zdaij tudi tiste, ki so davke sicer red.no plačevali in so pri plače vami u zaostali šele v tekočem letu. Moramo pač prositi davčno oblast za malo potrpljenja, saj mora vedeti, kako smo v težavnem gospodarskem položaju, ker srno biii vse leto odrezani od sveta. Navaden opomin b: tudi zadostoval itn se nam zdi nepotrebno rabiti redne davkoplačevalce ter jih take obtežiti še z večj-jmi stroški. — Ta skromna prošnja 'koroških slovensfch kmetov je zelo značilna.
KDOR
1
krat pije
žitno kavo „ADRIA"
jo vedno zahteva!
Kupujte jo!
•	Meškova proslava v Celovcu. Prosvetno društvo slovenskih rojakov v Celovcu »Bisernica« bo priredilo 17. t. m. v Mohorjevi hiši skromno proslavo 60 letnice slovenskega pisatelja Meška. Poleg petja so na sporedu te proslave tudi recitacije nekaterih Meškovih del. Pisatelj Meško je med koroškimi Slovenci posebno priljubljen, ker je obdelal mnogo stvari iz njihovega življenja. »Koroški Slovenec« pri-občuje tudi sedaj njegovo črtico »Njiva«.
» Iz finančne službe. Upokojen je Praznik Jože, knjigovodja VIII. pol. grupe pri dav. fin direkciji v Ljubljani.
*	Vrnitev naših rudarjev iz Francije. Pred 10 leti po veliki stavki v obratih TPD je odšlo v tujino veliko število rudarjev. Mnogo od njih je našlo zaposlitev v Franciji. Sedaj pa je rudnik Brnay v Franciji odpustil okrog 200 rudarjev in so to večinoma rojaki iz Zagorja in Trbovelj. Prva skupina teh naših rojakov je že na potu v domovino, drugi pa ji bodo kmalu sledili.
Hm
specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. 245
*	Tragična »mrt Mariborčana v Šibeni-
ku. V sredo zjutraj, ko je parnik »Vodice« priplul v šibeniški kanal Sv. Ante, je opazil kapitan, kako plava truplo nekega moškega po morju. Takoj je odredil, da so mornarji spustili v morje čoln ter oteli valovom truplo. Ko so truplo izkrcali na pristanišče, je bila tam že komisija, ki je ugotovila, da je utopljenec Josip Petek, rodom iz Maribora. Ugotovili so tudi to, da je utopljenec nekaj 5asa delal v Ben-kovcu, kjer je zbolel od malarije, in ga je potem okrožni urad za zavarovanje delavcev poslal v šibeniško bolnišnico. Za enkrat še ni ugotovljeno, če je njegova smrt posledica nesrečnega naključja ali pa samomorilnega namena.
*	Odprte planinske koče. Jutri 14. t. m. vozijo v letošnji sezoni zadnjič izletniški vlaki. Plan nci, izrabite to priliko teT po-setite planine v jeseni. Odprti so: dom na Mrzlici z izhod:ščem iz Trbovelj, dom na Krvavcu iz Kamnika skozi jesenske pisane gozdove, koča na Velik Planini — znana jesenska tura, dom v Kamniški Bistric s svojo slikovito okolico. Valvazorjeva koča na Stolu, Erjavčeva koča na Vršiču, ob lepem vremenu Aljažev dom v Vratih, ob Bohinjskem jezeru pa »Zlatorog« in hotel Sv. Janez. Frischaufov dom bo za silo
oskrbovan še ves mesec oktober do vštetega 28. L m., in to le ob nedeljah in praznikih. Odprte so Piskemikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem.
*	Posebne znamke p0 0.75 Din, 1.50 Din in 1.75 Din, Izdane ob pnl'.ki pokrajinskega sokolskega zleta v Zagrebu, so prišle zopet v promet za čas ol 1. oktobra do 31. decembra 1934. Prodajajo jih samo večje pošte.
*	Kongres hotelirjev ln gostilničarjev kraljevine Jugoslavije, ki bi se moral vršiti dne 23. in 24. oktobra r Zagrebu, je od-goden za nedoločen čas.
*	Poseben vlak v Beograd h pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo vozil v sredo 17. t m. ob 19. Povratek ▼ četrtek 18. tega meseca zvečer. Točen vozni red se objavi pravočasno. Cena vožnje 165 Din. — V primeru večjega popusta se razlika vrne Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani za n ebo tčnik om.
» Tatvina zlatnine v Kranju. V stanovanje zobozdravnika dr. Ivana Eržena se Je vtihotapil neznan mlajši moški, ki je odnesel zlato damsko uro, zlat poročni prstan, zlato podolgasto moško iglo in še več drugih predmetov, t vrednosti nad 1500 Din. Osumljenec, neki 33 letni moški, Je takoj po tatvini Izginil iz Kranja.
*	Filmski ljubljenci. Staro in mlado se zanima za Flmske igralce in igralke, med katerimi ima vsak svoje ljubljence. Vsi iščejo njihove slike in se doslej takim zahtevam ni dalo v dovoljni meri ustreči. Sedaj je to lažje. Znana domača tovarna čokolade Union v Zagrebu je dala v promet odlično mlečno čokolado pod naslovom »Un'"onovi filmski ljubljenci«. Vsaki čokoladi je priložena po ena slika znamenitih filmskih igralcev in igralk, m sicer tako. da je vsaka slika v ovalnem izrezu zelo okusne ©tkete vidna ter s»" lahko vsak izbere svojega ljubljenca. Ista tovarna je poleg tega izdala tudi zelo lep in okusen album za nai epi j en je teh slik ter si bo tako lahko vsakdo nabavil fotografijo svojih filmskih ljubljencev, poleg tega pa bo dobil tudi dobro in splošno znano Unionovo mlečno čokolado.
*	Važna novost. Kakor znano, preti vsakemu človeku nevarnost, da se mu začno zobje majati in da sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu je treba skoro brez izjeme iskati v zobnem kamnu. Navadno se odstranjuje zobni kamen na mehanični način, vendar se s tem ne more preprečiti tvoritev novih plasti. Po dolgotrajnih znanstvenih raziskavah in poizkusih se je dr. Braunlichu posrečilo v sulforicinoleatu najti uspešno sredstvo proti tvoritvi zobnega kamna. To res edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in priljubljeni Sargov Ka3o-dont. Z njegovo pomočjo se zobni kamen polagoma odstrani in prepreči nov?, tvoritev na povsem neškodljiv način. Tako izpolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja zob: odstranjuje škodljivi zobni kamen.
*	Tropska pijača Kaaba je lahko prebavljiva, ne zapira in krepi zdravje. Zdravniki to okusno sredstvo z uspehom uporabljajo pri oslabelih otrocih, rekonvalescen-t'h. posebno po hripi. in pri pomanjkanj« teka. Otroci jo zarad; finega čokoladnega okusa posebno radi uživajo. Kaaba vsebuje otroškemu organizmu najboilj potrebne snovi: apno. fosforno kislino, grozdna sladkor in druge razne hranljive soli, kakor jih ima materino mleko. Prirvrava Kaabe je najenostavnejša poceni. Najboljša je z vročim mlekom ali pa pol mteka. pol vode. Kaaba. bodP-sri vroča alii hladna, enafco dobro tekne. Za okrepitev zdravja ni boljšega sredstva, kakor je lahko prebavljiva in hranljiva Kaaba. ki se dob:va v vseh spe-ceri i«V'.h trgovinah.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah !n plisira tovarna Jos. Reich.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih,
5,	smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. —
12. oktobra.
Ljubljana 7, 772.0, 5.6, 96, 0, 10 megla, --; Ljubljana 13, 770.0, 12.4, 6«, NE1,
6,--; Maribor 7 770.0, 6.0, 90, 0, 0, —
—; Zagreb 7, 771 1, 6.0, 90, 0, 4,--;
Beograd 7, 769.0, 8.0, 90, Wl, 5,--; Sarajevo 7, 771.1, 6.0, 90, 0, 4,--; Skoplje
7,	7*67.9, 12.0, 60, NW2. 8,--; Split 7,
766.9 16.0, 50, NE6, 2,--; Kumbor 7,
765.8,' 18.0. 30, NE5, 0,--; Rab 7, 767.9,
14.0, 60, N5, 4,--
Temperatura: LJubljana — 5.0, Ljubljana 14.0, —; Maribor 15.0, 6.0; agreb 13.0, 5.0; Beograd 15.0, 7.0; Sarajevo 10.0, 5.0; Skoplje 16.0, 10.0; Split 21.0, lo.O, Kumbor — 17.0; Rab — 13.0
14 ul turni pregled
Kralj Aleksander in kulturno življenje
Blagopokojni kralj Aleksander I. ni vladal v dobi in v razmerah, ki bi dajala vladarju njegovega kova dovolj časa in prilike, da bi se intenzivnejše bavil z duhovnim življenjem svojega naroda. Njegov dragoceni čas so v največji meri zavzemale vladarske, državniške in vojaške skrbi: na teh področjih je bil neumoren, do skrajnosti požrtvovalen, tu je pozabljal nase in temu je zapostavljal svoje osebne interese in celo svojo visoko rodbino. Bil je vzgled delavnosti, in da je na političnem, diplomatskem in vojaškem področju obvladoval ves material — in obvladoval ga je sijajno, — se je moral mnogo in intenzivno baviti z njim. Ni mu torej nreostaialo časa. da bi se kakor vladarji stareiših in srečnejših držav smotreno in obsežno bavil na pr. z estetsko kulturo.
Vzlic vsej ogromni zaposlenosti se je blagopokojni kralj živo zanimal za vse naše kulturne zadeve. Zavedal se je pa, da bo višja kultura imela samo tedaj trdno podlago, če bo slonela na omiki
najširših slojev, predvsem ljudstva. Dobro je poznal dejanske razmere in čutil, kje so vrzeli, zato se je prav posebno zanimal za izpopolnitev osnovnega šolstva zlasti za šole v pokrajinah, kjer imajo analfabete. Kot vladar naroda, ki je po pretežni večini kmečki, je kazal posebno skrb in zanimanje za civilizacijski napredek vasi in za kulturno življenje povprečnega človeka. Zato je ustanovil poseben fond, ki so iz njega podeljevali podpore in nagrade za prosvetno delo med ljudstvom. Marsikak-šna šola v zapuščenih krajih Južne Srbije in Črne gore se je otvorila na njegovo posebno izpodbudo, in nešteti ljudsko - prosvetni podvigi so bili deležni njegove posredne ali neposredne pomoči.
V svojem prizadevanju po političnem edinstvu naroda je viteški kralj Zedi-nitelj vedno respektiral upravičene posebnosti posameznih delov in pokrajin, zavedajoč se, da je narod kulturno samo tedaj močan, če imajo njegove kul-
6e imate preveč želodčne kisline,
ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti
ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) in množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze.
* Pisarniški papir m kuverte 8 črnim robom za državne urade. »Učiteljska iskalna« v Ljubljani je založila predpisani pisarniški papir in kuverte z 1 cm širok m črnim robom. Cena za 1000 pol papirja, format 34 krat 42 cm 200 Din. Cena za 1000 listov pa/p^Tja. format 34 krat 21 cm 120 Din. Cena za 1000 pol strojepisnega papirja, format 34 krat 42 cm 180 Din Cena za 1000 listov strojepisnega papirja, format 34 krat 21 cm 110 Din. Cena za 1000 modrih kuvert, format 12 krat 18 cm 125 Din.
SEDAJ JE ČAS
da si nabavite nov foto aparat — Vašega starega pa daste na račun.
Na zalogi imamo prav vse boljše aparate. Pridite in oglejte si -- je brezobvezno, pri
Foto Tourist - Lojze Šmuc
Aleksandrova 8	8698
Iz Ljubljane
a— Seja mestnega sveta. Zupan dr. Din-ko Puc je sklical za ponedeljek 15. t m. ob 19. sejo mestnega sveta, na kateri bosta zaprisežena dva člana mestnega sveta in bodo na dnevnem redu tudi poročila personalno-pravnega odbora glede novih določb zakona o mestnih občinah.
Ur— Sokolsko društvo Ljubljana - šišk» priredi v nedeljo 14. t. m. ob 11. dopoldne v Sokolskem domu žalno komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedtniteljem. Udeležba za članstvo, naraščaj in deco je obvezna. Obleka civilna s sokolskim znakom, po možnosti temna. Na to žalno svečanost vabimo tudi vse ostalo občinstvo. Uprava.
u— Seja akademskega komiteja bo danes <rt> 9. v JNAD Jadranu. Seja obvezna «a tovariše: Lah, Loh, Rakovec, Uršič, Jež, Korsič, Mrinolja, Tomšič, Frantar, Gornik, Gorenjak. — Predsednik.
Prvovrstna kuhinja
V BUFFETU	8695
NA-NA
u— Zveza akademsko Izobraženih žen Javlja, da Je izredni občni zbor preložen oa nedoločen čas.
n— Sočani! Komemoraoija. fci bi se biia morala vršiti snoči, je bila zaradi zadržkov preložena za danes zvečer. Zato vab m o. da se vsi odborniki, člani odsekov in sploh vse članstvo tudi z družinami udeležite današnje komemorac5je, ki bo ob 8. uri zvečer v salonu pri »Levu«. Pridite vsi in točno! Odbor.
u— EvangelJska cerkvena občina. Jutri dopoldne ob 10. bo v evangeljski cerkvi žalna služfba božja po našem blagopokoj-nem kralju Aleksandru, člani »o s tem obveščeni.
u— Društvo trgovskih potnikov In za. stopnikov vabi svoje člane na žalno sejo, ki bo drevi ob 8. v Trgovskem domu v Ljubljani.
a— Obrtniški vajenski oom, Lipičeva »l. 2, Ima za vajence žalno sejo za blag. pok. kraljem v ponedeljek 15. t m. ob j>ol 7. »večer.
n— Lepo jesensko vreme traja z izjemo pretekle srede spet že dobrih 14 dni. Lani smo imeli oktobra silne nalive, ki so povzročili velikansko povodenj na Barju, ko je voda dosegla celo delavsko naselbino Galjevleo. Letos so Jutra že močno mrzla, toda po dnevi postaja prav toplo Včeraj zjutraj je padla temperatura prav nizko ter je termometer kazal 5° C nad ničlo. Te dni, ko je še prav toplo, so okoličani opazovali še zadnje Jate lastovic, ki so priletele k nam s severnejših krajev, kjer vlada tudi topla Jesen. 'Izneverile so se staremu pregovoru, da pomladanska Marija lastavice v deželo* pripelje, jesenska (Mali šmaren) pa Jih odpelje.
u— Organizacija kokainlstov. Državni tožilec je sestavil še dodatno obtožbo pro-
ti raapečevalcem ponarejenega kokaina.
Prvotno je bilo obtoženih samo 6 oseb, sedaj se je tej družbi pridružilo še 10, ki so zapleteni v kokainsko afero.
s— Preiskava zaradi umora na Starem trgu je bila te dni končana. Preiskovalni sodnik je spise predložil državnemu tožilstvu, da odloči o obtožbi vseh treh obdolžencev. Aretirani so 'bili zaradi umora Frana Serše na Starem trgu njegova žena Marija, hčerka Francka in prodajalec časopisov Tone Rozman. Ko sestavi državno tožilstvo obtožbo, bo razpisana glavna obravnava, ki se bo najbrž vršila v decembru.
u— Prvovrstno izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delfikartesa — buffet Jane, Židovska ulica 1.
Iz Celja
e— Žalna seja eksekutive sreske organizacije ter občinskih organizacij JNS za mesto Celje in Celje — okolico bo danes točno ob 17.30 v sejni dvoran; na mestnem poglavarstvu.
e— Skupna žalna seja naciona!n'h društev CMD, Rdečega križa. Jadranske straže, Jugoslovenske Matice, pododbora Zveze Maiistrovih borcev, podružnice Narod-no-strokovne zveze, JČ lige »Soče« in kluba koroških Slovencev bo danes ob 18.30 v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu.
e— Žalne seje. Poleg že včeraj imenovanih društev in korporacij je imel v četrtek žalno sejo tudi Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju. Na seji je imel podpredsednik g. Josip K rbiš lep spominski govor. Slovensko obrtno društvo je poslalo z žalne seje sožalno brzojavko vladi. Na žalni seji podružnice DJO je bila v četrtek po globoko občutenem nagovoru predsednika g. Holobarja poslana sožalna brzojavka predsedniku vlade. Na žalni seji Celjskega pevskega društva je imel predsednik g. Fink 9'noči lep spominski govor. Upravni in nadzorni odbor SK Celja bosta imela žalno sejo v ponedeljek 15. t m. ob 20. v klubovi sobi »Pri angelu«.
e— Parastos v pravoslavni cerkvi. Danes ob 10.30 bo v pravoslavn-' cerkvi srv. Save parastos za bla gopokojn-'m viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
e— Drž. zaščita dece in mladine v Celja odda 15 letno zdravo deklico-s;roto v popolno oskrbo. Deklica je zadovoljna s hrano in obleko. Informacije se dobijo pri drž. zaščiti dece in mladine v Celju.
e— O Vseh svetih bo društvo Rdečega križa za mesto Celje izvedlo štetie obiskovalcev grobov na obeh pokopališčih. Društvo prosi vse. ki bodo ta dan obiskovali grobove s-vofih dragih, da bi poklonili skromen dar društvu, ki si je nadelo plemenito nalogo lajšati bedo najsiromašnejšim.
e— Brivski in frizerski saloni v Celju is okolici bodo začeli s 15. t m. svoje obrate odpirati ob pol 8. zjutraj. Ta odpiralni čas bo trajal do 1. marca 1935.
Iz Maribora
a— Narodna Odbrana poziva vse organizacije naj se udeleže žalnega obhoda in žalne manifestacije v počast tev spomina v;teškega kralja Aleksandra I. Zed: nite.1 ja drevi ob 20. Zbirališče na Kralja Petra tr gu ob 19., od koder bo krenil sprevod skozi Gosposko, po Slovenski ulici Aleksandrovi cesti, skozi Kolodvorsko ul co preko Zrinjskega trga. po Maistrovi ;n CMD ul-ci na trg Svobode, od tu na Aleksandrovo cesto in nato v Unionsko dvorano, kjer bo žalno zborovanje. Ves sprevod bo v največjem miru. Občinstvo naj se iridruži manifestac;ji v največji tiš;ni! — Med-društveni sokolski odbor poziva vie članstvo mariborskih sokoiskih edin.c k žaint manifestacij1 drevi ob 20.
a— Žalne manifestacije. Mar bor«ko obrtništvo je imelo v četrtek ob K>.30 žalno zborovanje v prostorih okrožnega odbora. Zbrani so bili vsi predstavniki društva in obrtniških organizacij. 2a'n govor je imel g. Miha Vahtar, ki je orisa' ne-venljive zasluge pokojnega kralja za ustanovitev močne Jugoslavije, pa tudi njegovo očetovsko skrb za usodo m t>iagin;o širokih plasti jugoslovenskega naroda — JČ liga je ;mela predsinočnjim žalno seio pod predsedstvom ministra v pokoju dr. Kukovoa ter sporočila sožalje regentskemu svetu v roke kneza Pavla — Sekcija Avtomobilskega kluba je imela snoči žalno sejo pri »Orlu«.
a— Mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev« se je zbrala 11. t. m. ob 17. na odru Narodnega gledališča k žalnemu sestanku za pokojnm kraljem Aleksandrom I., ki je bij pokrovitelj »Udruženja glumaca kraljevine Jugoslavije«. Sestanku je prisostvovalo vse umetniško, administrativno in tehnično osobje našega gledališča. Predsedn;k mariborske sekc;je, glavni režiser I. Kovič se je spominjal velikega pokrovitelja, ki je s prevzemom pokroviteljstva naid igralsko stanovsko organizacijo najzgovorneje dokazal, kaj mora biti narodu njegova umetnost in kultura. Na koncu je b'lo sklenie"o, da se pošlje žalna brzojavka v BeogTad.	1
a— Mornarska sekcija — Jadranske straže poziva vse svoje člane, da se strogo obvezno udeleže širšega sestanka, ki bo 14. t m. ob dopoldne v gostilni »Novi svet« v Jurčičevi ul. 7.
a— Slovenska starokatoliška služba bož. Ja bo v nedeljo ob 9. v mali dvorani Nar rodnega doma. S term odpade oHčatna služfoa božja v Ljubljani.
Nešteti dokazi tuge, spoštovanja? vdanos
eee
Brno In Bratislava Ljubljani. Ljubljanska Jugoslov. - češkoslovaška liga je prejela tile brzojavki sestrskih lig iz Brna in Bratislave: »Preživljamo z vami bolest ob nesreči, ki je zadela jugoslovenski narod, češkoslov. - jugoslov. liga Brno.« — »Za. prepaščeni ob presunljivi vesti o strašnem zločinu, žalujemo z vami vred nad nenadomestljivo Izgubo, ki je zadela bratski jugoslovenski narod. Liga v Bratislavi.
Banovinaka ženska zveza Nj. Vel. kraljici. Dravska banovinska ženska zveza izraža Nj. Veličanstvu kraljici Mariji najgloblje sožalje. Slovensko ženstvo plaka neutolažno po nepozabnem nosilcu miru, ljubezni in poštenosti. Predsednica Minka Govekarjeva.
Društvo Ostrostrelcev v LJubljani najstarejša organizacija te vrste v državi, izraža svoje najvdanejše sožalje zaradi zločinskega atentata na prevzvišenega suverena kralja Aleksandra I. — Višji strelski glavar Jean Schrey.
Zveza Jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini je brzojavila %■ ministru dvora: »Prosimo Vas, da tolmačite Nj. Vel. kraljici Mariji in vsemu visokemu kraljevskemu domu izraze našega najglobljega sočustvovanja in nepopisne boli, ki preveva naša srca in naše duše ob tragični smrti našega Velikega ln junaškega Vladarja ter Ustvaritelja Jugoslavije. Prepričani, da bo Njegova največja in najdražja žrtev, položena na oltar domovine, le še tesneje združila vse Jugoslovene v neomajni zvestobi in vdanosti do našega vzvišenega vladarskega doma. kličemo: Slava Očetu Domorlne. slava nepozabne, mu Krallu Aleksandru I.I
Jugoslovenski kinološki savez izraža na najvišjem mestu svoje globoko sožalje zaradi barbarskega zločina na najsvetejšo osebo blagopokojnega kralja Aleksandra I., mučenika za slovansko in človečansko misel. Sočasno polagamo na oltar domovine žar vdanosti in zvestobe nasledniku Nj. Vel kralju Petra II. Karadjordjeviču. —
Kmetijska družba t Ljubljani je brzojavila predsedniku vlade: »V imenu slovenskih kmetov izražamo užaloščeni in pretreseni najgloblje sožalje nad izgubo našega viteškega kralja, voditelja naroda in zaščitnika kmetov z zagotovilom, da se bomo še tesneje združili v ljubezni in zvestobi do naše skupne domovine in do vzvišenega vladarskega doma.« — Ministru dvora pa: -Prosimo Vas, da tolmačite Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu visokemu kraljevskemu domu neizmerno bol, ki jo občuti vse prebivalstvo in posebno hvaležni kmetje ob smrti svojega velikega vladarja-voditelja hi dobrotnika. Strašna nesreča, ki je zadela naš narod, nas bo §e tesneje združila v neizmerni ljubezni ia zvestobi do vzvišenega kraljevskega doma. — Detela, Sancin.«
Zveza ribarskih društev dravske banovine je odposlala naslednjo brzojavko Nj. kr. Vis. knezu Pavlu: »Globoko sožalje izrekamo ribiči dravske banovine Nj. Veličanstvu najplemenitejši zaščitnici ribar-skega športa kraljici Mariji, Nj. VeL kralju Petru I?., Vašemu Visočanstvu in vsemu kraljevskemu domu. — Posle vodeči podpredsednik A. šulgaj.«
Akademski agrarni klub »Njiva« je brzo> javil dvorni pisarni: »Ob izgubi našega kmetskega vladarja blagopokojnega Vitež-kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja akademski agrarni klub »Njiva«, univerza Ljubljana, iskreno sočuvstvuie s kraljevskim domom«.
Trgovstvo dravske banovine Je sporoči, lo regentskemu svetu najiskrenejše sočuv. stvovanje Visokemu kraljevskemu domu. Ob mučenlški smrti Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, našega velikega junaškega in plemenitega voditelja Jugoslovanov, izjavlja nezlomljivo zvestobo in vdanost Njegovemu Veličanstvu kralju Pe-tru II. čuvati hočemo Jugoslavijo!
Sožalje državnih upokojencev. Predstav-nika ljubljanskega društva drž. upokojen, cev sta se vpisala v knjigo sožalja prt
turotvorne sile dovolj prostega razmaha v okviru, ki ga določajo najvišji interesi naroda in države. Neizprosen in premočrten v vprašanjih narodno-političnega edinstva, je bil poln razumevanja in pravičnosti v vprašanjih kulturnega življenja, v vprašanjih zdravih tradicij in moralnih čuvstev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi v tem se je kazala njegova bistra inteligenca in njegov modri pogled na zadeve, ki bi jih poseganje v njihov normalni in naravni tok samo po nepotrebnem zapletalo in otežkočalo njih polno izživljanje v korist naroda in države.
Poleg svoje znane skrbi za široko kulturo je še vedno našel čas, da pokaže živo zanimanje za posebne pojave višje, intenzivnejše kulture. Tako se je blagopokojni vladar zlasti zanimal za likovno umetnost in za starine, in njegov mecenatski sklep, da se stari dvorec v Beogradu prepusti v kulturne namene, kaže dovolj jasno, koliko mu je bilo do napredka in razmaha umetnosti in znanosti v naši zemlji, živahno se je zanimal tudi za naše univerze, za delo obeh akademij, za pomembne založbe.
Z druge strani je znano, da je blagopokojni kralj zelo čislal knjige. Njegova knjižnica šteje veliko število izbranih knjig s domačem jezika in v. tujih jezi-
kih. Umljivo je pa, da je njegovo štivo obstojalo pred vsem iz knjig in revij mednarodno - političnega in vojaškega značaja. Bil je vladar in narodni vodja dežele, ki po velikih vojnah počasi in trudoma prehaja v tisto konsolidirano stanje, v katerem so že dolgo mnogi drugi narodi; prehaja iz militantne dobe v zaželjeno dobo mirnega razvoja in poglobljenega dela za občni napredek. Zato so za naš narod najvažnejša vprašanja notranje ustalitve in dovršitve, vnanje nezavisnosti in trdne pripravljenosti za vsako preizkušnjo, ki bi utegnila nastopiti v današnji negotovi dobi. Naravno je, da je moral tudi vladar sem usmeriti svo svojo skrb in delavnost. Ni pa kajpak omalovaževal ali zanemarjal tudi področja materialne, duhovne in socialne kulture. Povsod je hotel videti na delu zdrave, pozitivne sile, povsod se veseliti napredka.
Za tem herojem, »možem dejanja«, kakor bi ga označil Emerso-n, govoreč o renrezentantih človeškega rodu, bo ostala tudi v kulturnem življenju Jugoslovanov plodovitna brazda, ki zdaj pada preko nje žalostna serffca kraljeve mučeniške smrti.
Naročite — čitaite ^LJUBLJANSKI ZVON'*
Glasovi o naših življenjskih problemih
V najnoveišem zvezku t Zdravja r je izšol članek šefa Higienskega ravoda dr. Karla P e t r i č a »Življenjska moč naroda«. Piše«? se zavzema za uveljavljenje načel največjega nemškega socialnega higienika G-rotjahna. ki sodi. da so za obstoj in na* oredek vsakega naroda potrebni tile osnovni pogoji: 1. V^ak zakonski Dar naj vzredi veaj tri otroke do 5. starostnega leta. 2. To tudi tedaj. 5e so otroci življenjsko manjvredni, toda potem ne več otrok. 3. Posebne zdravi 6tarši naj vzrede šest otrok. Za zadnje tri otroke naj prejemajo renlo. 4. Težko dedno obremenilni nimajo pravice do raz-ploda.
Slovenski higienik nato kritizira sam ski davek. češ. da \e nezadosten in etavi deset predlogov, čijib izvedba nai bi oiačila življenjsko moč vsega fjgoelovanpkega naroda. Obenem bi se z novimi, odnosno pre-osnovanimi daiatvami pridobila sredstva za poseben socialen fond Dr Petri? predlaga med drugim davek na samce obojega spola po dovršenem 25 letu pri manišib mesečnih dohodkih in z večiim odstotkom, ki nai se viša nostonno z dohodki Dalie naj se vpelje poseben davek na zakonske pare ki ostanejo no preteku 5 let zakona bre7 otrok, potem davek na take zakonce. Id ima-io po petih letih samo enega otroka in zopet davek na take. ki imajo po petih letih samo dva otroka. Od zapuščin sacooev, za«
žen j. Predsednik g. Pičman je kratko po.
ročni o pretresljivem dogodka, poudarjajoč, da se obrtništvo Se prav posebno seveda težke izgube svojega slavnega voditelja. Brzojavki maršalatu dvora in predsedniku vlade zlasti poudarjata, da je kralj Aleksander poleg ogromnega dela za narod polagal posebno pažnjo tudi na Jugo-slov. obrtništvo. Hočemo čuvati Jugoslavijo!
Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani je imelo žalno sejo v četrtek ob 19. url v Trgovskem domu. Društr veni podpredsednik gospod Albin Smerkolj je v toplih besedah slavil spomin blago-Pokojnega kralja Aleksandra I. Novemu kralju pa je zaklical: »Nai živi kralj Peter H.!«
Udruženje ptt. uslužbencev, dravska sekcija. v Ljubljani, je imelo v četrtek ob Dol 20. žalno sejo. Predsednik Kumer Jože je opisal tragično smrt kralja ln njegove velike zasluge za ureditev države. Poudarjal je posebno razumevanje in naklonjenost, katero je izkazoval vselej državnim nameščencem. Mirno, z nepopisno žalostjo so govor poslušali člani uprave in vzkliknili trikrat: »Slava!« Maršalatu dvora je bila odposlana brzojavka, ki izraža v imenu vsega članstva najgloblje sožalje ter zagotavlja neomejeno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru H.
Pododbc Rdečega križa v Ljubljani Je Imel sinoči žalno sejo v okrašeni dvorani mestnega magistrata. G. predsednik dr. t^ettich Oton je imel globoko zasnovan in v srce segajoč govor. Sožalna brzojavka je bila odposlana maršalatu dvora.
Dravska župa skavtov in planlnk Je Imela sejo uprave v četrtek ob H>. v Skavtskem domu. Bila je sklicana kot zadnja v društvenem letu, da se zaključijo priprave za otvoritev doma. Ali postati je morala žalna seja za viteškim kraljem, največjim prijateljem skavtov. Spominski govor je imel starešina dr. Tavčar. Skno-ščine in otvoritve doma to nedeljo ne bo. Na žalnih zborih stegov naj se prečita poslanica župne uprave. Dr. Tavčar se udeleži pogreba v Beogradu in položi venec iz zelenja naših planin. — Zvečer se j* vršila žalna seja Zmajevega steea.
Odbor čebelarskega društva za Slovenijo Je Imel v četrtek žalno sejo. G. predsednik prof. Verbič je opisal velike zasluge Viteškega kralja. Združimo vse sile za blagor naše ljubljene Jugoslavije, da bomo častno izvršili kraljevo oporoko. Z vzklikom: »Slava kralju Aleksandru!«, »Nai živi novi naš kralj Peter H!«, Je g. pred. eednik zaključil žalno sejo.
Zveza združenj gostllnlčarsklh obrti dravske banovine v Ljubljani Je pozvala s posebno okrožnico vsa svoja združenja k žalnim sejam in izrazila v imenu članstva Nj. Vel kraljici najglobokejšo sočustvo ter neomajano zvestobo Nj. Vel kralju Petru II. istočasno Je povabila združenja, da se po možnosti udeleže pogreba pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja.
žalna seja Apotekarske komore, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je imela včeraj svečano žalno sejo, odkoder je predsedstvo poslalo sožalne brzojavke maršalatu dvora b* predsedniku vlade.
Skupno združenje obrtnikov v Mokronogu je imelo v sredo žalno sejo, katere so se udeležili obrtniki polnoštevllno. Predsednik je pozdravil navzoče, ki so v znak žalosti vstali. Sklenili so, da se polnošte-vilno udeleže sv. maše na dan pogr&ba * zastavo posmrtninskega društva tn da ostanejo obratovalnice tisti čas zaprte.
Krajevna organizacija JNS za sodni okraj bo imela žalno sejo jutri ob 10. v prostorih »Sloge« v Ljubljanskem dvoru.
Oblastni odbor Narodne odbrane t Ljubljani poziva vse člane Narodne odbrane na žalno komem orači jo po blagopokojnem gospodarju, viteškem kraliu Aleksandru I. Uedinitelju^ ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri v prostorih Zveze kulturnih društev, Kongresni trg l/I.
Savez ruskih oficirjev v Ljubljani objav-lja, da bo jutri v nedeljo ob 11. v pravoslavni kapelici svečana zadušnics za Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. in poziva vse Ruse in tiste, ki hočejo skupno z njimi počastiti svetli spomin Nj. Vel. Viteškega kralja-mučenika.
Žalna seja odbora Ruske Matice bo danes ob 18. uri v dvorani hotela Tivoli v spomin vzvišenega pokrovitelja Ruske Matice, blagopokojnega Viteškega kralla Aleksandra I. Odfbor vabi k seji vse člane Ruske Matice.
Združenje avtotaksljev In Izvoščkov v Ljubljani prosi svoje člane, da v zrak žalovanja za blagopokojnim, Junaškim Nj. Vel. kraljem, razobesi na svojih avtomobilih črne zastavice. — Uprava.
žalna svečanost na Viču bo v nedeljo ob pol 11. v dvorani Sokolskega doma. Ko-memoracija je za vse oddelke Sokola oib-veTna. članstvo, ki ima sokolski kroj, mora priti v njem z žalnim trakom na levi, >stali v civilni obleki s sokolskim znakom. Ostala nacionalna javnost je bratsko vabljena.
talno zborovanje obrtnikov
V četrtek zvečer so imele organizacije obrtnikov iz Ljubljane in iz dravske banovine skupno žalno sejo v dvorani hj.ub4jan-skega magistrata. Skupna žalost ob smrfc našega prevzvišenega kralja, zaščita-ka malega človeka, ie zocet združila naše obrtništvo, ki je, kakor znano, razdeljeno v dva nasprotna tabora. ZaJhie manifestacije so se namreč složno udeležili zastopniki 30 obrtniških združenj . m zastopniki prostovoljnb obrtniških društev, tako Zveze obrtniških društev kakor tudi Društva jugoslovenskih obrtnikov.
Podpredsednic Zbornice za TO! io predsednik Zborničnega obrtniškega odseka g. Josip Rebek je imel na številne združene predstavnike organizacij ia mojstre žatad nagovor, v katerem je med drugim de>jal: Strti nad žalostnim dogodkom stojimo nemi in o<ko se nam rosi da nimamo več Njega, kateremu so tako zivesto čn vdano udarjala naša srca in čigar glavna zasluga je, da smo dobili svobodo. V brezmejni žalosti klonemo tudi mi slovenski obrtniki ob misli, da kralja Aleksandra ni več. Njegove zadnje besede »Čuvajte mi Jugoslavijo!« so tudi nam zapoved. BlagopOkojni kralj nas je družiti v svojem življenju s svojo močno voljo. Naj nas druži tudi mrtev v sočutju skupne nesreče k veliki medsebojni ljubezni io k složnemu delu za blagor Jugosilavije. Ob tem tužnem trenutku spominskega sdavja so naša srca edina in složna io nam bodo taka tudi ostala, da ohranimo stvaritev kralja Aleksandra, našo fiub-lijeno domovino Jugosflavijo.
Zagotovilo sloge je podkrepijo splošno odobravanje, nakar so naši obrtniki vzkliknili »Slava pokojnemu kralju Aleksandru!« Nato je govorniik izrazil ljubezen in vdanost slovenskega obrtništva kralja Petro H. in srčno željo obrtništva za srečo mladega kralja, ki je izzvenela v zaupanja polnih »klicih »2ivio!«
Sožalne in vdanostae brzodavfce so združeni obrtniki posllaM ministrskemu predsedniku in maršalatu dvora s podpisi Josipa Rebeka, Lovra Pičmana, Filipa Pristo-va in Jerneja Kovača. Na koncu zborovanja je b'1o še sklenjeno, da bodo vse slovenske obrtniške organizacije poslale oa pogreb kralja Aleksandra skupno deputa-cioo.
polekih obrazcev računov z vtisnjeno računsko takso iz tarifne postavke 34. taksne tarife ne bodo več prodajali v trafikah, temveč le pri davčnih upravah, in sicer v Ljubljani pri monopolskem odseku davčne uprave za mesto na Krekovem trgu (poslopje finančne direkcije), in sicer ob delavnikih od 8. do 12. Obve^ancem se bodo izdajali bloki le proti naročilnicam v dveh izvodih, ki jih morajo stranke same izpolniti-
= Opuščene in nove podružnic« Narodne banke. Finančni minister je na prošnjo Narodne banke izdal odlok, s katerim se ukinjata podružnici Narodne banke v Pančevu in v Vršcu, novo pa se ustanovita v Dubrovnik j in na Sušaku, kjer sta doslej obstojali samo agenciji Narodne banke.
= Inozemstvo o našem dinarju. »Volki-scber Beobachter« od 12. t m. prinaša v svojem gospodarskem delu na i/vodnem mestu daljši članek o stanju jugoslovenskega gospodarstva ob spremembi političnega vodstva v državi, kjer navaja razne znake, ki obetajo izboljšanje. Glede tečaja dinarja omenja, da je dinar že nekaj časa zelo čvrst, kar ie v zvezi z gospodarsko konsolidacijo- Je pa drago vprašanje, tako nadaljuje list, če je baš sedaj v interesu Jugoslavije, da ee dinar nadalje dviga. Splošno je mnenje, da ie danes potrebna le nespremenjena trdna valuta, ker bi vsako spreminjanje. bodisi navzgor ali navzdol, izzvalo le nove težkoče.
= Prispevek za banovinski bednostni sklad od zaslužka hišne služinčadi. Preteklo nedeljo je »Jutro« o tem vprašanju objavilo daljšo notico glede na pozive, ki fco jih v zadnjem času zaradi plačila davščine za bednostni sklad orejeli delodajalci hišne služinčadi. Navedene so bile tudi tozadevne določbe banovinskega pravilnika o izredni davščini delojemalcev in delodajalcev (za bednostni sklad) od L marca t. 1., po katerem delodajalci hišne služinčadi niso dolžni plačevati v pravilniku določenega l*/» od zaslužka hišne služinčadi. ker tudi hišni posli ne plačajo svojega prispevka (Vs°/o), zato. ker zniža njihov uelužbenski dai^ek manj nego 11 Din mesečno (uslužben-ski davek za hišno služinčad znaša pavšalno 50 Din na leto). — To naše tolmačenje ie sedai osvojila tudi kr. banska uprava, ki razglaša: Ker so se pojavili v javnosti dvomi. ali eo hišni posli in njihovi gospodarji dolžni prispevati v banovinski bednostni sklad, se pojasnjuje, da ta dolžnost po pravilnika z dne 1. marca 1984 ne obstoja niti za hišne posle, niti za službodajalce. Ta oprostitev pa velia le za čas od 1. aprila 1934 dalje, dočim morajo po pravilniku z dne 7. junija 1933 »Službeni list«, kos 63 z dne 5. avgusta 1933. plačati posli pol odstotka svoiega zaslužka, če jim je bil predpisan usl lžbenaki davek, službodajalei pa 1 odstotek, in to ne glede ah je za posle obstojala dolžnost prispevati pol odstotka ali ne. Proti zamudnikom, ki tega prispevka ne bi plačali do konca oktobra t. L. bodo davčne uprave uvedle eksekucijsko postopanje.
podplati IN podpetni«
SO NESPOLZL3IVI. POČEN IN SKOBAJ NEUNIČLJIV
VABUJfJO OBČUTLJIVI NOGE IN PBED flOKBOTO Mil H ••• lllll. CMIM4
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 350 — 351, za december 353 bi., 7°/e invo ftticijeko 71 den., 4°/o agrarne 41 den., 7*A Blair 57.75 bl„ 8°/o Blair 68 bi-, &/• begi* š!ke 60 — 61; delnice: Priv. agrarna bank« 220 bi.. Šečerana Osijek 135 — 145.
Beograd. Vojna škoda 350 — 351 (351 350). za december 352.50 den. (352. 351.50), 7°/« investicijsko 71 — 71.50 (71), 4•/• agran ne 41.75 deri. (4150), 6% begluške G0 d€ 60.50 (60). 7% Blair 57 bL, Narodna banka 4135 den.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.10, Drža«
ne železnice It, Trboveljska 11-75, Alpin® Mor.tan. 910, Šečerana 13.75.
Blagovna tržišča
HMELJ
+ Žatec, 12. oktobra. Združenje hmelja* jev v Zatcu poroča, da 6e položaj na hmel^ skem trgu ni spremenil. V trgovini je sice^ nastopilo mirnejše razpoloženje, cene pa s« ee vzdržale in se gibljejo med 1600 do 2000 Kč za 50 kg. Neprodani pridelek pd producentih ie že zelo skrčen in imajo bla-go v rokah samo še oni hmeljarji, ki ne silijo s prodajo, zato je sedanja mirna ten-denca 06tala brez* vpliva na cene.
ŽITO.
+ Novosadska blagovna borza (12. t. mj
Tendenca nespremenjena. Promet srednji Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje* baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska. južnobanatska 110 d« 112.50: baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 — 123; slavonska 112 — 114; oorniebanatska 115 50 — 117.50; južnobanatska 110 — 112-50; baška, banatska, ladja 120 — 122. — Oves: baški, sremski. slavonski 65 — 6750; banatski 62.50 — 65- — Rž: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baški, sremski 65/66 ke 104 — 106: jari. 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in baška okolica Sombor 83—85; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indjija 83 — 85; baška nova, sušena 68 — 70! za december - januar 60 — 62; banatska, nova. sušena 65 do 67; sremska, nova, sušena 68 — 70. — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska, slavonska) >0g< in >0gg< 190 - 210 (187.50 - 19750); »2< 170 - 190 (167.50 od 17750); >5« 150-170 (147.50 - 157.50); >6« 125 — 145 (122.50 - 132.50); >7< 110 do 115 (107.50 - 112.50); >S< 105 - 110 (1q5 _ HO). _ Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79; baški ladja 83 — 85. - Fižol: baški beli 132-50 — 135.
+ SomboTska blagovna borza (12. t- m-) Tendenca nespremenjena. Promet 66 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor m sremska 109 — 111; gornjebaška 110 — 112; slavonska 111 — 113; banatska 112.50—115; baška in banatska potiska 122 — 124. Koruza: baška in sremska 83 — 85; baška ladja Dunav in Tisa 84 — 86; baška m sremska nova. sušena 68 — 70: za december - januar 60 — 62; sušena ladja 77—79-
+ Budimpeštanska terminska borza (12. Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.68 do 16-70. za maj 16.98 — 17; koruza: za maj 10.72 — 10.73.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 11. oktobra. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za oktober 6.69 (6.50), za december 6.65 (6.47).
+ Newyork, 11. oktobra. Tendenca cvi> sta. Zaključni tečaji: loko 12-75 (12.53). za december 12.43 (12.49).
Nadaljnje povečanje podlage pri Narodni banki
Najnovejši izkaz Narodne barake od 8. t m. zaiznamuje zopet precejšnje povečanje podlage. Kakor znano, je podlaga naše Narodne banke zadnje mesece skoro stalno naraščala in 5ele v zadnji četrtini avgusta »e je to naraščanje ustavilo in smo zabeležili majen/kostno nazadovanje za 1J milijona Din. Najnovejši izkaz pa zaznamuje znova povečanje, in sicer' za 8.6 na 1952.2 milijona Din. V sestavi podlage pa opažamo spremembe v toliko, da so se devizne rezerve povečale kar ss 15.7 milijona Din in so tako narasle na 131-5 milijona dinarjev, dočim so se istočasno zlate rezerve nekoliko zmanjšale, ia sicer za 6.0 na 1820.5 milijona Din. Devize, ld se ne vštejejo v podlago, so se za malenkost skrčile, in sicer za 1.0 na 52.1 milijona Din, dočim so ise zaloge kovanega denarja v niiklju in srebru, kakor običajno v početku meseca povečale za 12.7 na 173.8 milijona dinarjev.
V nasprotju s prejšnjim iizfeazom so menična posojila v prri četrtini septembra nazadovala za 8.6 na 1586.2 milijona Din, lombardna posojila pa za 0.4 na 238.5 milijona Din.
Obtok bankovcev se je le neznatno spremenil in je nazadoval za 3.5 mili jona Din in znaša sedaj 4294.2 mili ions Din, tako da je za 53 nrli ionov manjši nego lani ob tem času, za 587 milijonov manjši nego pred dvema letoma in za 1008 milijonov manjši nego pred 3 leti (8. okt. 1931). Obveznosti na pokaz so se povečale za 26.0 na 1188.4 milijona Din (obveznosti po ži-rovnrh računih so se pri tem dvignile za 17.2 na 548.6 miliij. Din), dočim so obveznosti z rokom nazadovale za 9.5 na 809.5 mirti j. Din.
Kritveno razmerje se ni bistveno spremenijo in znaša kritje v zlatu in devizah 35.60 odst., kritje v samem zlatu pa 33.20 odstotkov.
Borze
12. oktobra.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le de-viza Newyork je popustila. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8.10 — 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu so se angleški funti trgovali po 224-75, španske pezete pa so bile zaključene po 5.80.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 350 (v Beogradu promet po 351 in 350), za december pa je bila ponudba po 353 (v Beogradu promet po 352 in 351 50). Do prometa Je prišlo še v 6®/» begluških obveznicah po 00.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2304.29 — 2315.65. Berlin 1364.58 — 1375.38. Bruselj 798.57 do 797.51. Curih 1108-35 — 1113.85, London 165.30 - 166.90. Newyork 3338.83—3367-09, Pariz 224.13 — 225.25, Praga 141.73 do 142.59, Trst 290-74 — 293.14 (vse e premijo 28.5*/»)- Privatni kliring: avstrijski šiling 8.10 — 8-20.
Zagreb. Amsterdam 2304.29 — 2315.65, Berlin 1364.58 — 1375.38. Bruselj 793.57 do 797-51, London 165.30— 166.90. Milan 290-74 do 293.13, Newyork kabel 3360-83—3389.09, ček 3338.83 — 3367.09. Pariz 224.13-225.25, Praga 141.73 — 142.59, Curih 1108-35 do 1113.85.
Curih Pariz 20.2250, London 14 94, New-york 303.75, Bruseli 71.60. Milan 26.2750, Madrid 41.85. Amsterdam 207.90, Berlin 123-30, Dunaj 57.20. Stockholm 77-05. Oslo 76.05. Kobenhavn 66.70. Praga 12.7950. Varšava 57.9250. Atene 2.9150, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringj ) Beograd 12.28, London 26.26 Milan 46.09. Newvork 532.59. Pariz 35.56 Praga 21.84. Curib 175.50. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 350 — 353, Tit investicijsko 71, 8% Blair 68 bl„ 7®/o Blair 57.50 bi-, 7°/o Drž. hipotekama banka 66 do 68. 4®/» agrarne 41 zakli.. 6°/« begluške 60 den.
Orožni odbor LNP v Trbovlju poziva
vse klube, da se udeleže žalne seje, ki bo v soboto 13. t. m. ob 17.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za ligi no in prvo moštvo. — Smučarski odsek ASK Primorja. Redna odborova seja v ponedeljek 15. t. m. ob 20. pri Slamiču. Udeležba je dovoljena vsakomur.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Opozarjamo igralce prvega in B moštva na današnje objave v članski knjigi, po katerih se imajo ravnati.
Gospodarske vesti
= Bloke monopoliziranih računov prodajajo samo davčne sprave. Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, i»a 6e v smislu odloka finančfiega ministrstva (davčnega oddelka) od 26. septembra bloki mono-
v pravkar izišli oktobrski številki mesečnik »Ženski svet«. Pisec najprej razčlenja vlogo gospodinje ne le v rodbinskem življenju, torej v njeni posredni socialni funkciji, marveč sploh v socialnem življenju. Nato se posebej bavi z značajem in družbeno vlogo kmečke gospodinje. Članek Janeza Ro-žencveta je poln problemov, zato ne moremo niti referativno izčrnati njegove vsebine. Opozarjamo samo, da pisec, ki nedvomno govori iz lastnih izkušenj, zavrača govoričenje o »zdravem kmečkem rodu« in ga označuje za »nevarno bajko, ki se z njo slepimo. Resnica ie ugotovitev zdravnikov, da jetika pri nas v mestih gine. po deželi pa narašča. Ta 6trašna ugotovitev bi nas morala zadeti ! akor obupen klic na pomoč našemu najbolj številnemu stana. Na pomoč kmetu in njegovi gospodinji, kajti jasno je, da se ietika predvsem loteva e skrbmi, dolom in trpljenjem preobloženih kmečkih žena in ee po materah laglje širi na otroke. kakor do očetih.«
Pisec pravilno ugotavlja, da sama higiena in goli nauki ne zadoščajo. Za rasno-higiensko obnovo naše vasi — torei jedra
našega ljudstva _ je potrebna gmotna ood-
laga. Potrebna je zaščita kmečke matere, razbremenite^ kmečke gospodinje. To pomeni. da bi morali otroci ostajati doma. ne oa že zgodai siliti v mesto Toda kaj jih žene tja? Pisec se pri tem problemu ne zaustavlja. jasno je pa. da !e beg s km®tov posledica obubožan ia kmečkega stanu, a to je zlasti v zvezi s padcem cen kmetijskih pridelkov. Potrebna je obnova kmečkih domov. »Pri nas, ki imamo toliko kočarjev.
treba migi i ti tudi na ta kaJao nai m arft.
preči nadaljnja drobitev posestev in kako naj se prirastek kmečkega prebivalstva zaposli v drugih poklicih ali pa kolonizira v drugih delih države.« Pisec nadalje ugotavlja za naš bodoči družben razvoi pomembno dejstvo, da »danes skoro noben kmet ne more v mesta izšolati svojega otroka, kmečke šole pa še za kmetski stan ne izobrazijo mladine dovolj, kaj šele za obrtniškega ali trgovskega •.. Tako ne more postati kmečki otrok, ki ne dobi posestva, skoro pravi nič. - Tako nam preti nevarnost, da se bo narod razdelil v dve kasti: kmečko, ki bo razen kmeta rodila samo proletariat, in mestno, ki si bo kot privilegij pridržala vse druge in boljše poklice. Med obema kastama pa ne bo skoro nobene zveze in nikakega pretakanja, ki je potrebno za izoblikovanje harmonične narodne celote.«
Pazalo bi. da bi taki glasovi o življenjskih problemih našega naroda postali snov za obsežno diskusijo v javnosti. Gre za temelje, na katerih sloni tudi vse kulturno življenje.	—o.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 9. oktobra 1934, po dolgem trpljenju preminil naš ljubi brat, svak in stric, gospod
trgovec ln posestnik v Planini
Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto, dne 13. oktobra ob 5. uri popoldne na pokopališče v Planini.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Planini, dne 19. oktobra ob 7. uri.
Planina pri Rakeku, dne 11. oktobra 1934.
Trgovsko - eospodarski leksikon, ki ga * redakciji dr Nema izdaia Umetniška propaganda. je dospel do osmega zvezka. Novi snopič vsebuje pretežno najvažnejša določila o davkih. Tu i« koncizno in iasno pove-lano vse. kar mora vedeti državljan o dav kih: nov dokaz, kakšni praktični potrebi ustreza ta gospodarska enciklopedija, ki dobro nadomešča tuja lekaika. v domačih zadevah je pa nenadomestljiv vir naglih in
toSnih inlarauudL
Žalujoče rodbine:
LENASSI, KARIS in KALISTER,
Trenutki mučeniške smrti
Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v Marseilleu
ANEKDOTA
»Zakaj f*e prav za prav niste poroda?« je vprašal nekdo pred kratkim francoskega pesn ika T-~ma Paula Pargriea, prepričanega
samca.
»Nisem se paroCH zato, ker M ms ftesa
gotovo varala,« je odvrnil ta.
»VarMa? Pa zakaj bi varata ftans pr««
vas?«
»Zato, ker bo zartu»L«
»Zakaj zaslužil?«
»Žeto zaatažfi, kar bi s« pocoML«
Kralja so dvignili iz avtomobila in ga nesejo v pre-
fektovo palačo
Polkovnik Piollet (na konju) pripoveduje o prizoru, ki ga predočuje pričujoča tlika, naslednje: „Ko je zavil avtomobil s kraljem pri vogalu ulice Kraljice Elizabete na Borzni trg, se je utrgal iz množice moški• Obšel je stražnika, se šunko-vito pognal pred mojim konjem naprej in se ztwiktel na stopnico avtomobila• fkušal sem obrniti konja, a preden se mi je to posrečilo, je napadalec vtaknil
reko skozi okno in oddal smrtonosne strele"
Po atentatu se je polastila množice na ulici panika. Ljudje so bežali na vse strani
ZANIMIVOSTI
Meč svete Ivane
Kralj Aleksander neposredno po atentatu, V avtomobilu leži z razpeto bluzo, na
obrazu se mu pozna veliko trpljenje
Polet v višini 10 km
Ameriški letalec Post bo letel iz Londona v Avstralijo
na meji stratosfere
Znameniti ameriški letalec Willy P0st, imetnik rekorda za najhitrejši polet okoli sveta, se pripravlja na nov senzacionalen polet. Glasovite letalske tekme iz Londona v Melbourne (Avstralija), ki se je udeleže najbolj znani letalci naprednih narodov, se hoče udeležiti v višini 10 km, torej tik ob meji stratosfere. Post upa, da bi so prvo nagrado, ki znaša nad milijon dinarjev, zagotovil 3 tem, da bo v tej višini letel s stalno brzino najmanj 509 km na uro, kar pomeni, da dospe na cilj nekako v dveh dneh.
Postov načrt teoretično ni neizvedljiv. V omenjeni višini je zrak namreč že tako redek, da trenje že skoraj ne prihaja več v poštev, obenem pa ne igrajo vremenske spremembe tukaj že nobene uloge. Zračni toki se gibljejo tu skoraj stalno v isto smer, neviht in podobnih pojavov ni več.
Pač pa so takšni poleti zvezam z drugimi težkočami. Zrak je že veliko preredek, da bi ga mogel človek s pridom dihati, obenem pa dosega polarno nizke temperature. Z običajnimi aparati za kisik ne opraviš tu ničesar, vsaj ne za daljši čas. Post si je zato omislil opravo iz gumirane svile z aluminijastim šlemom, v kateri bo hermetično zaprt kakor potapljač v svoji opravi. Celo čevlji in rokavice so na to opravo »priliti«.
V	Semu je spredaj stekleno okence, pred tisti pa odprtina, ki jo je lahko sklopiti in odpreti.
Motor letala je opremljen s posebno močnim višinskim kompresorjem, ki bo pošiljal srak s primernim pritiskom, ki bo enak zračnemu pritisku na tleh. v opravo Tako bo nastala velika razlika med zračnim pritiskom v njeni notranjosti in zunaj nje. toda obleka je preizkušena za to razliko. Del zraka se bo segrel, preden pride v opravo okrog Izpušne cevi, tako bo nemogoče, da bi letalec v tej opravi zmrznil ali da.bi mu zaledenitev okenca pred obrazom zastrla pogled
Ker se je Post zelo skrbno pripravljal na to podjetje in je premislil vsako malenkost. skoraj ni dvoma, da bo dosegel uspeh.
V	ostalem pa bo ta njegov polet samo nadaljevanje poskusov, ki so jih delali .angle.
ži v zadnjih letih z dolgimi poleti v velikih višinah, celo v višinah do 13.000 m. O teh poskusih nismo slišali dosti samo zato, ker so se bavile z njimi vojaške oblasti. Zvedeli smo pa mnogo o enem največjih uspehov tega prizadevanja, o slovitih poletih angleških letalskih ekspedicij nad Mont Evere-stom. Takratni poleti so se izvršili v neugodnejših prilikah, nego bodo spremljale sedanji Postov poskus. Letala so bila močno obtežena z vsakovrstnimi zanstvenimi instrumenti in napravami za obnavljanje zra-
ka ter ogrevanje. Celo kožuhovinasta oblačila in velike objektive ter plošče kamer, s katerimi so delali kartografske posnetke, so Angleži ogrevali z električnim tokom, ki ga je dobavljal v vsakem letalu na motor priključen električni generator. Vseh teh stvari Post ne bo potreboval.
Prvič v angleški zgodovini
Na zadnjem tedenskem sestanku angleškega ministrskega sveta, ki se ga je prvič po svojem povratku s prekomorskega potovanja udeležil tudi ministrski predsednik Macdonald, so vsi ministri izrazili svoje obžalovanje zaradi atentata v Marseillu. Ta skupna sožalna izjava ministrskega sveta je prva v angleški zgodovini.
Najboljši ameriški kriminalist
Edgar Hoover, mož, ki je izsledil Hauptmanna
Ameriški list pišejo, da je aretacija roparja Hauptmsinna, glavnega krivca v aferi ugrabitve Lindberghovega sina. delo Ed-garja Hoovra. šefa washiingtonskega kriminalnega oddelka im »kralja kriminalistov«, kakor ga imenujejo Amerčani.
Hoover šteje šele 29 let. a ima sijajno kariero pred seboj Odkar je prišel na svoje mesto, je odpravil staro prakso, da so imeli tihotapc in politiki vdane zaupnike pri pol:ciji. Očistil je vrste ameriške policije. Vsi nezanesljivi elementi so zleteli iz nje, ohranil je le juriste, ki so zmožni da jati dokaze, osnoval je celo vrsto detektivskih visokih šol. v katerih se uradnik: učijo vseh skrivnosti poklica Sherlocka Holmesa kakor znanosti o rokopisih, strupih. kemije itd. Tako s* je osnoval sijajen detektvski zbor. ki ie svojemu poglavarju slepo vdan Možu ki je po njegovih in-strukcijah snravil slovitega tihotapca Dil-limgerja. »sovražnika .države št 1«. na tla, je dal napredovat- za tn stopnje, kajti Hoover pozna za uspeh le takšne vrste plačilo Hoover je uredil Amerik- tudi kartoteko s 4 in pol milijona prstnih odtisov Hauptmanna je polagoma izsledil na ta način, da ie na posebni karti z zastavicam' označeval kraie. v katerih so se pojavil1 bankovci iz odkupnine, ki jo je dal Lind-
bergh za osvoboditev svojega sinčka. Tako je zločinca dobesedno obkrožil in ga spravil končno pravici v roke.
Kdo je uvedel
vozni listek
Ko je pred kakšnimi sto leti prva lokomotiva »Rocket« »zdrvela« po tiru med Manchestrom in Liverpoolom. je mdad mož, Alfred WHiamson, takoj spoznal, kakšen obseg bo v kratkem dosegla ta nova vrsta prevažanja ljud'. Takoj se je v njegovi glavi pojavila tudi misel natisnjenega voznega listka in od tedaj je preskrba Britanske in vseh njenih kolonij v rokah družine Wi!liamson.
Trije pravnuki izumitelja tiskajo le danes v največjem slogu vozne listke vseh vrst in barv Vsak dan razpošiljajo v neštetih zabojih te listlke na vse strani sveta. Kol:kšna je poraba teh l;stkov v brrt-skem imperiju, je najbolje razvidno iz te-' ga. da izbljuva en sam specialni stroj na uro 650.000 voznih listkov in da je v WiJ-liamsonovi tskanr neprenehoma cela armada takšnih strojev v obratu.
Repate brezžične motnje Dva britska učenjaka, profesorja Apple-ton in Watson Wat, sta se v zadnjem času bavfia intenzivno s tistimi ozračnimi motnjami, ki so posebno v poletnih večerih s svojim tuljenjem in ropotom poslušalcem radija tako zoperne. Pri tem sta ugotovila, da kažejo te motnje po svoji obliki čudno podobnost z žabjimi paglavci: imajo velike   glave in repe, ki se vlečejo za temi glavami Kadar se takšna motnja porodi, obstoji tako rekoč samo iz glave, rep rase za njo, in ko doseže motnja sprejemnik, ki je morda več tisoč kilometrov oddaljen, se je rep podaljšal tudi na 700 km — kar se potem v zvočniku javi kot dolgo tuljenje. Marsikateri brezž. paglavci imajo takšen rep, da se izraža kot melanholično, proti koncu nižje postajajoče tuljenje. Najbolj nevarne so »glave«, kajti te vsebujejo dovolj kratke valove, da utegnejo brezžični aparat pokvariti, dočim je valovna dolžina repov vedno med slišnimi frekvencami in ni škodljiva — razen ušesom.
Lov na morskem dnu
V	svojem laboratoriju ob francoski Rivieri je polkovnik Le Prieur zgradil opravo, ki omogoča šetnje po morskem dnu in streljanje na ribe. Ta naprava sestoji iz 12 funtov težke potapljaške opreme in »pod. vodne puške«. Potapljaška oprema je v glavnem obročasta posoda za stisnjeni zrak, ki jo je treba pritrditi okrog pasu, in lahek potapljaški šlera, ki je preko hrbta s cevjo zvezan s posodo z zrakom. Puška deluje istotako s stisnjenim zrakom in izstreljuje jeklene puščice.
Podmorski lovec se s temi pripravami baje hitro privadi mokre okolice. Seveda pa se ne more potopiti globoko in tudi ne za dalj nego pol ure.
Nov tip francoske vojne
ladje
V	Nantesu so začeli graditi novo vrsto rušilcev, ki odrivajo samo 6000 ton vode, a so močno oboroženi. Namenjeni so za spremljavo prevoznih ladij in konvoajev. Skoro v vseh delih so te ladje električno varjene, s čimer so odpadli posebni pritrdilni deli in so dosegle zmanjšanje teže. Zato pa jih bodo oborožili z dvema lOcentimetr. skima topoma, petimi težkimi strojnicami proti letalom in štirimi 40centimetrskimi torpednimi oevmt Maksimalna brzina bo 34 vozlov. V Nantesu bodo gradili tudi nov veliki rušilec »Volta« istega tipa kakor »Mogador«. ki ga gradijo v L' Orientu.
Električni nahod Angleški fizik Leonard Hill je odkril, da povzročajo žarki močnih električnih žarnic posebno v majhnih prostorih neki čudni nahod. kakršnega ni mogoče ugotoviti za svetlobo plinski ali oljnih svetilk ali za svetlobo odprtega ognjišča. Ta električni nahod se da na preprost način odpraviti s tem. da si obsevamo nos neposredno po obolenju s svetlobo navadne sveče. Strokovni tisk tega Hillovega odkritja seveda ne sprejema br«z pomisleka.
Sveteče se obuvalo Neka čevljarna v Filadelfiji je spravila na trg najnovejšo modno norost: damske čevlje, ki učinkujejo pri dnevni svetlobi povsem normalno, v mraku pa se zasvetijo v poljubni izbrani barvi: modrikasti, rožnati, lilasti zelenkasti ali čisto rdeči. Usnje teh čevljev je namreč impregnirano s snovjo, ki vsebuje baje radij.
V dijoniskem muzeju imajo meč, ki je ba last Device Orleanske. Na ročaju sta grba Francije in Orieansa. na klini je ime Karla VII. in letnica 1419.
Neki raziskovalec, ki se zanima posebno za zgodbo svete Ivane, je te dni podal malo nenavaden »dokaz«, da je to v resnici meč, ki ga je bojeviti Devici izročil gospod Baudricourtski. Iztaknil je nekje neko Mer-cierovo. ki trdi, da ima določene magnet-ske sposobnosti. Ta Mercierova je preiskala najprvo staro listino, ki nosi podpis Ivane <T Are. Besedilo listine ni izzvalo v njej nobene reakcije, pač pa podpis. Ista reakcija se je pojavila pri njej, ko se je dotaknila meča. To naj bi bil dokaz, da je meč pravi,
Meč sv. Ivane in gdč. Mercierova
MNOGI NE VEDO..
da je ime »Panama« indijanskega Uvmn in pomeni »preobilica rib«;
da opravi blisk 45.600 km na sekunfec da vsebuje morska voda 32 prvin; da živi kača klopotača lahko dve Isti brez hrane.
Spominu Viteškega kralja
Sklepi sokolskega Saveza
Sklepi izvršnega odbora SKJ na žalni seji
Beograd, 12. oktobra
Sooči ob 17.30 je imel izvršni odbor Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije svečano sejo v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in sicer v isti dvorani, v kateri je proglasil kot regent dne 1 decembra 1918 državno in narodno zedinjenje. Ta dvorana pripada sedaj po želji pokojnega kralja upravi Saveza SKJ. Dvorana je bila vsa v črnem. Nad mizo predsedništva je visela slika kralja Aleksandra I., ovita s črno kopreno, pod njo pa slika znanega reliefa Nj. Vel. kralja Petra II. kot zaščitnika sokolstva.
Seje so se udeležili vsi tr je namestniki starešine E. Gangl, D jura Paunkovič in Lacko Križ, nadalje vsi člani izvršnega odbora, uprave sokolske župe Beograd in zastopniki beograjskih sokolski h društev. Navzoč je bil tudi minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič.
Sejo je otvoril I. namestnik starešine Engelbert Gangl, ki je v slovesni tišini izvajal: »Na tem poslopju, ki je od nedavnega sedež Saveza SKJ, se prvič vije črna zastava in na tem mestu, kjer smo se sedaj zbrali k tej žalostni seji, je b'lo 1. decembra 1918 proglašeno naše narodno in državno zedinjenje. Spr oo teh okoliščin mi dušo preveva neizrečna bolest, ko moram sporočiti najžalostnejšo in najstrašnejšo vest v zgodovini kraljevine Jugoslavije, da našega kralja Aleksandra L Karadjordjeviča ni več med živimi. Usta, ki so prav s tega svetega mesta proglašala edinstvo naroda in države, ki so vedno .izgovarjala samo lepe besede, kakor je bila lepa njegova dolžnost, ki so govorila samo besede pobude in modrosti, kakor je bil tudi njegov duh poln idealov in državniške pronicljivosti — ta usta so za vedno onemela. V tej strašni resnici, v kateri se ne more ničesar izpre-meniti, se javlja moja beseda kot krik in odimev bolesti, ki je do dna pretresla vsako sokolsko srce ne samo v naši domovini, temveč po vsem slovanskem svetu. Naj v tem žalostno-slovesnem trenutku ne ruši vzvišenih čustev naših užaloščenih duš nobena žal misel, ki bi bila kakorkoli sposobna, da da spričo tega strašnega dogodka izraza svojemu pravičnemu ogorčenju. Pred nami stoji svetli lik kralja, gospodarja, državnika. bojevnika, moža. očeta in največjega prijatelja ter zaščitnika sokolstva. Ta lik je s svojimi velikimi, plemenitimi, državniškimi in junaškimi deli izklesal veliki kralj sam iz bogastva svoje duše in svojega srca ter ga postavil v zgodovino našega naroda in naše kraljevine, kjer bo trajno stal, kakor skala v Panteonu naših največjih mož. dokler bo bilo le eno samo j u gos lov en sk o srce. Vse dobro, lepo in veliko, kar je ustvaril naš vzvišeni kralj, naj bo nam Sokoiom -".ajsvetejši vzor skozi vse naše življenje v delu za narod «
Govor I. namestnika starešine so prisotni neprestano prekinjali z vzkliki »Slava viteškemu kraliu Zedinitelju« m z vzkliki zvestobe ter vdanosti Nj. VeL kraliu Petru II.
Zatem je II. namestnik starešine Saveza SKJ Djura Paunkovič predlagal:
1.	V si a\'nos t ni dvorani sokolskega saveza. v kateri je blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj dne 1. decembra 1918 proglasil državno in narodno zedinle-nje, se postavi na mestu, k jer je takrat stal. ijegov spomenik s primernim napisom
2.	Savez SKJ osnuje fond viteškega kraliu Aleksandra I. Zedinitelja za pripadnike sokolstva. v katerega prispeva uprava saveza 200.000 Din, vsaka sokolska enota pa 50 par 7a vsakega svojega člana. Pravilnik o upravljanju tega fonda ima izdelati pravni odsek saveza SKJ ter ga predložiti v odobritev prihodnji redni savezni skupščini.
3.	Vsaka posamezna sokolska župa naj osnuje iz čistega dobička prodanih »sokol-skih src« socialni fond viteškega kralja
Aleksandra L Zedinitelja. Kako naj st upravljajo ti fondi, bo predpisano s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdelal pravni odsek saveza
4.	Savez SKJ bo izdal posebno knjigo-spomenico pod naslovom »Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj in sokolstvo.«
5.	V vsakem župnem. društvenem ali četnem prostoru, pisarni in telovadnici se ima slika kralja Aleksandra oviti s črno kopreno, pod njo pa trajno namestiti napis z njegovimi poslednjimi besedami »Čuvajte Jugoslavijo.«
6.	Savez SKJ položi na mrtvaški oder venec s trakovi v državnih barvah in napisom: »Svojemu zaščitniku viteškemu kralju Aleksandru I. — J u gosi oven sk o sokolstvo.«
7.	Pogreba se udeleže korporativno uprava saveza SKJ in sokolska župa Beograd z vsemi svojimi enotami, ostalih 24 sokolskih žup pa je dolžnih, da pošljejo delegacije najmanj po 25 članov. Pogreba se imajo udeležiti tudi vsi sokolski prapori, članski, savezni, župni, društveni in četni udeleženci pogreba pa morajo biti v sokolskih krojih s črnim trakom na levi roki.
8.	Prapori, ki jih je posameznim sokol-skim enotam poklonil blagopokojni kralj, se imajo nositi na čelu Sokolstva, vsi ostali prapori pa vzdolž sorevoda na desnem krilu.
9.	Pred temi prapori bo stopala uprava saveza s saveznim praporom na čelu. Vsi prapori naj imajo na drogu črn trak.
10.	Častno stražo postavi sokolska župa Beograd.
11.	V času globoke žalosti, namreč od dneva tragične smrti do 21. novembra 1934, nosijo vsi člani in naraščaj na civilni obleki sokolske znake, ovite s črno kopreno. vsi člani savezne uprave, župnih uprav ter starešine vseh enot pa poleg tega tudi še črno ovratnico in črn trak na levi roki.
12.	Vsi člani beograjskih sokolskih društev in drugi, kolikor jih bo v Beogradu, se imajo sestati v času, ki ga bo določila sokolska župa Beograd, da odidejo kropit blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter mu izkažejo dolžno čast
Vsi ti predlogi so bili sprejeti soglasno.
Zatem je povzel besedo minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič, ki je izjavil:
V najtežjih dneh, ki jih preživljamo od osvobojenja in zedinjenja našega naroda, sem prepričan, da bodo jugoslovenski Sokoli znali kakor vedno vršiti svo.io dolžnost. Prvi Sokol, naš kralj in vrhovni vodja, je padel v izvrševanju svoje dolžnosti, mi pa moramo nadaljevati delo. kjer smo z njegovo smrtjo prenehali. Edinstvo jugoslovenskega naroda ter edinstvo in svoboda Jugoslavije so bili vedno njegov ideal. Temu idealu vedno služiti in delati z vsemi našimi močmi, je ntša naloga in ouoroka. ki nam jo je zapustil naš kralj in gospodar. S te poti ne more krmiti dober "Jiigo-sloven in pravi Sokol. Naj bo prvemu kralju Jugoslavije, našemu vrhovnemu vodji, prvemu Sokolu, viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju večna slava! Nad njegovim odprtim grobom prisegamo obenem zvestobo njegovemu sinu, našemu dosedanjemu starešini, po božji milosti in volji naroda kralju Jugoslavije Petru II. Živel kralj!
Zatem je savezni tajnik Ante Brozovič podal poročilo o vseh pripravah za udeležbo sokolstva pri pogrebu. Prečital Je tu-dii sožalne brzojavke, ki so jih poslale vse slovanske organizacije ter je tudi sporočil, da je savezna uprava SKJ prejela od vseh sokolskih društev mnogoštevilne izraze so-žalja in bolesti zaradi smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Nato je bila seja zaključena z vzkliki »Večna slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.«
žalni zbor v Mariboru
Županov govor v posvetovalnici Je poslušala tudi velika množica, zbrana pred magistratom
Maribor, 12. oktobra Turobna bol Maribora se je včeraj popoldne pretvorila v veličastno žalno manifestacijo.
že pred 17. uro so se začefle zbirati mno. žice ljudstva na Glavnem trgu, kjer sq gorele luči, ovite s kopreno, in so žalostno plapolale v večernem mraku črne zastave. Ogromni prostor na Glavnem trgu se je polnil in tu se je zbrala več ko desettisoč-glava množica. Boleč, trpek in vendar bo. d ril en je bil pogled na zbrano množico, ki je prišla s težkim občutkom in težko vestjo, da se pokloni spominu svojega dobrega kralja in priseže zvestobo novemu kralju Petru n.
Ob 17. so zaprti v mestu vse trgovine in lokale, prenehalo je tudi delo v vseh mariborskih tovarnah.
Trgovci so vsi okusno in lepo okrasili svoja izložbena okna s kraljevimi slikami, ovitimi s kopreno, nekateri med njimi so svoje izložbe spremenili v pravi mrtvaški oder, na katerem počiva slika ali kip mu. čeniške smrti umrlega kralja. Na trgu so se zbrali vsi sloji od najvišjega gospoda do zadnjega delavca. Tovarnarji in obrato-vodje na čelu delavstva so korporativno prišli na Glavni trg, obenem pa se je polnila tudi sejna dvorana, kjer je mestni župan dr. Lipold sklical žalno sejo.
Dvorana je bila spredaj ovita v črno, na sredi je pa stal kraljev kip, ovit s kopreno in okrašen z zelenjem. V mestni posvetovalnici so se mimo članov mestnega sveta zbrali vsi predstavniki mariborskega javnega življenja.	. . „ žalno sejo je otvoril mestni predsednik ob 17.15. Njegov govor je prenašal zbrani množici ojačevalec. G. dr. Lipold je spregovoril: ,
Dragi občinski svet! Ko se je predvčerajšnjim sestal mestni svet na svojo prvo redno sejo so dotekale našemu kralju zadnje ure življenja. Nj. Veličanstva, ljubljenega našega kralja Aleksandra nI več! Padel je kot žrtev podlega atentata sredi svojega najplodnejšega dela, sredi velikih uspehov in ogromnih naporov za blagor m srečo velike Jugoslavije. Prav v hipu ko Je stopil na zavezniška francoska tla, da v razgovorih s francoskimi državniki še bolj utrdi naše skupne napore za mir in srečo
naših dežel, je padel zadet od morilčeve roke, ki je istočasno podrla na tla tudi enega največjih francoskih politikov, velikega prijatelja našega naroda, zunanjega ministra francoske republike Barthouja. Namesto velikih slovesnosti, ki naj tudi na zunaj pokažejo naše trdno zavezništvo, usmerjeno za ohranitvijo miru in očuva-njem njenega napredka — smrt!
Ko pa se zavedamo, da je dal naš veliki kralj svoje življenje domovini v izvrševanju vzvišenih svojih vladarskih poslov, vemo tudi da smo vsi dolžni, strnjeni v enoto podvojiti vse svoje napore, da končni uspeh deda, ki ga je započel veliki pokojni kralj, ne bo izostal. Strašni udarec usode nas mora vse združiti v neomajnem naporu za srečen razvoj in napredek naše domovine, ki ji je naš pokojni kralj kot vojskovodja zmagovito krojil meje v osvobodilnih balkanskih vojskah in v svetovni vojni. Ni ga bilo naroda ki bi doprinesel za svoje osvobojenje in osvobojenje svojih bratov tako težke žrtve, kakor srbski. Pregnana iz svoje domovine se je srbska vojska na novo zbrala in tvorila jedro armade, ki je jeseni 1. 1918. s probojem solunske fronte odločila svetovno vojno in osvobodila ves naš troimeni narod. Vse to delo je vodil veliki pokojni naš kralj. Na čelu svojih zmagovitih čet in v težkih dneh albanske Golgote vedno pri svoji vojski, je bil On, čigar osebnost je bila poroštvo za uspeh. Solunska rniaga, je bila v glavnem njegova zasluga. Po osvobojenju in teritorialnem zedinjenju domovine je veliki državnik do. gradil tudi notranje zedinjenje Jugoslavije. On je izoblikoval jugoslovensko dušo in ju-goslovensko srce. Prav zato smo vsi našega velikega pokojnega kralja smatrali ne le kot svojega vladarja, temveč predvsem za svojega nacionalnega voditelja. Veliko praznino, ki jo zapušča za seboj, moramo nadomestiti le s tem. da se Se trdneje združimo v ljubezni do Jugoslavije in v skupnem naporu za blagor in srečo domovine. V hvaležnosti se klanjamo velikemu pokojniku kralju Aleksandru Zedinitelju. (Klici: »Slava! Slava! Slava!«)
V grozni preizkušnji usode žalujemo z Nj. Vel. kraljico Marijo, ki je morala pretrpeti najtežje: — strašni umor ljubljenega soproga. Sočustvujemo z vso iskrenostjo jn
ljubeznijo z mflo nam kraljico-materjo mladega kralja Petra IL Naj Jo čuva Vsega-mogočni!
Nato je predsednik občine v imenu mestnega sveta mariborskega poslal naslednje sožalne brzojavke:
»Predsedniku vlade. Mestni svet mariborski in vse njegovo prebivalstvo, zbrano na žalni manifestaciji, se v globoki žalosti zgraža nad groznim zločinom in objokuje svojega ljubljenega Velikega kralja. Zagotavljamo, da se hočemo še trdneje združiti v enoto in v še večjem naporu posvetiti vse svoje sile za blagor in srečo velike Jugoslavije!«
»Maršalatu dvora. Mariborski mestni svet in vse mariborsko prebivalstvo, zbrano na veliki žalni manifestaciji, prosi, da blagovolite izraziti Nj. Vel. kraljici Mariji naše globoko občuteno sožalje v težki nesreči, ki nas je vse zadela z izgubo velikega ljubljenega kralja ter zagotavljamo našo vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru n. in vsemu kraljevskemu domu.«
Nato je predsednik občine dr. Lipold nadaljeval :
»Prestol svojega velikega očeta, prestol kralja Jugoslavije zasede njegov prvorojeni sin (klici: živio!) Nj. Vel. kralj Peter n., up in nada vsega jugoslovenskega naroda. Naj mu bo usoda mila in naklonjena! Božjega blagoslova mu želimo. Naj Bog čuva Jugoslavijo, naš vzvišeni kraljevski dom in
NJ. VeL kralja Petra IL!« (KBcfc žMoi) Po tpm nagovoru je predsednik dr. Ldpold
zaprisegel sebe in vse člane mestnega sveta. Nagovor in prisego so vsi navzoči poslušali stoje.
Po končani prisegi se Je mestni predsednik podal na balkon tn nagovoril zbrano množico:
»Dragi Mariborčani! Hvala vam, da ste v ogromnem številu zbrani dali svečani žalni seji mestnega sveta velik manifestati-ven značaj. Mestni svet mariborski in vsi Mariborčani se osebno klanjamo v globoki žalosti svojemu velikemu kralju Aleksandru I., ki je naš narod zedinil duhovno in mu dal temelje za ono moralno silo, ki nam bo očuvala tako krepek razvoj, da bomo v zgodovini večji in zedinjeni vsi. Ko v globoki hvaležnosti klonimo svoje glave pred velikim mrtvim kraljem, hitijo naše misli k njej, ki jo je udarec usode najhuje zadel, k vdovi velikega mrtvega kralja, k materi mladega kralja, k Nj. Vel. kraljici. Njej izražamo svoje najgloblje sožalje, njej poklanjamo vse vdano spoštovanje. Obljubljamo slovesno Nj. Vel. kralju Petru II. neomajno zvestobo in vdanost, njemu, ki naj dovrši veliko delo svojega blagopokojnega velikega očeta. Njega, našo bodočnost, spremljajo naijskreneje naše želje, da mu bodi v blagor velike naše domovine sreča vedno mila. V tihi žalosti in v turobni boli čuvajmo veliko našo Jusroslavijo, njenega vladarja in naš presvitli kraljevski dom. Pojdimo na svoje domove na novo delo v strnjenih vrstah!«
Težko so legle besede mestnega predsednika dr. Lipolda na zbrano množico, ki se je molče razšla.
Jadranski stražarji prisegajo čuvarju Jadrana
Na skupni seji oblastnega in krajevnega odbora JS je govoril g. podban dr. Pirkmajer — 50.000 Din za „Sklad
kralja Aleksandra"
Ljubljana, 12. oktobra.
Snoči ob 20. je udeležba na žalni manifestaciji Jadranske straže v mestni posvetovalnici spet pokazala, da so vsi sloji od najvišjih do najpreprostejših v taboru JS. Poleg predsednika Oblastnega odbora dr. Pirkmajer ja in podpredsednika generala Jovanoviča ter vseh ostalih članov oblastnega odbora, so se udeležili žalne seje tudi vsi člani ljubljanskega krajevnega odbora s predsednikom Jos;pom Pogačnikom na čelu in z vsemi sekcijami Krajevnega odbora, kjer sta bili zlasti močno zastopani ženstka sekcija z načelnico g. dr. Pirkma-jerjevo in pa mornarska sekcija, ki je med njimi tudi več brezposelnih delavcev. Ude-lež li so se pa žalne seje tudi vsi ljubljanski podmladki s svojim načelnikom, prosvetnim šefom Josipom Breznikom ter poverjeniki in odborniki podmladka z vseh šoL Vsi udeleženci so najprej podpisali listino sožalja, nato je pa izpregovoril globoko pretresen in z drhtečim glasom predsednik Oblastnega odbora, pomočnik bana dr. Pirkmajer:
Globoko potrti, v dno duše užaloščeni in s skelečo rano v srcu smo danes zbrani, nemi, ker ne najdemo besed, da bi označili vse to kar napolnjuje ta žalosten trenutek. Našega kralja Aleksandra I. ni več! V trenutku, ko je prihajal na prijateljska francoska tla, da utrdi zveze prisrčnosti in zavezništva ter ustvari še trdnejše temelje evropskemu miru in tako ožari svojo junaško zemljo s slavo nezlomljive pobornice za mir in človečanska pra-narodov, v tem največjem delu je zločinska roka pretrgala nit njegovega plemenitega življenja ter ga vrgla v naročje boginje večnega miru in pokooja V blestnem krču nam trepeče duša. Naš toliko mučen narod je postavljen pred eno najtežjih preizkušenj. Uverjen sem, da se bomo pokazali v svoji neizmerni narodn5 nesreči velike in da bomo tudi topot pokazali vsemu kulturnemu svetu n šheroizem in našo trdno voljo, da v svoji brezmejni boli ne klonemo, temveč se še tesneje strnemo, s podvojenimi napori nadaljujemo veliko delo, katerega se je s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo lotil naš Veliki blagopokojni kralj ono delo, ki mu je bil življenjski cilj in najsvetlejši ideal in ki mu je b la svetla luč in popotnica na potu v večnost. Saj je umiral z besedami: »Čuvajte mi Jugoslavijo.«
In sedaj ga ni več. Ne bo prihajal več na svoj omiljeni gradič Suvobor in ne bo obiskoval naš h lepih planin in si iskal odmora od dnevnih naporov ob naših žubore-čih potokih in romantičnih lovskih srezah. Ne bomo ga imeli več, dasi je postal naš, povsem naš, — pravi narodni vladar. — In vendar sem uverjen, da je ni sile na svetu in ne zločinca na zemlji ki bi nam ga mogel vzeti, ki bi nam ga mogel ugrabiti iz naših src, ki bi mogel zabrisati sledove njegovega velikega dela ter zatemniti nesmrtno slavo, s katero je ovenčal svoje bogato življenje. Saj je Veliki kralj Aleksander v narodovi veri neločljivo združen z Jugoslavijo: zato bo živel večno med nami. In ako ga ne bomo več videli prihajati med nas, bo postal legendarna osebnost, kakor kralj Matjaž, ki s svojo vojsko spi pod koroško Peco ter čaka na dan. ko ga bo poklicala domovina in kakor kraljevič Marko ki se bo nekdaj zopet pojavil ter mogočno zamahnil svoj buzdovan.
Mi slovenski jadranski stražarji imamo še posebej razloga, da v tem najžalostnej-šem trenutku zberemo svoje misli ter se v vsej pijeteti spominjamo velike osebnosti našega blagopokojnega kralja. Saj je bil tudi naš duševni vod:telj. V svojih markantnih izjavah nam 'e dal jasne smernice za delo ter podžigajočo vzpodbudo za vztrajanje in napredovanje v naših stremljenjih. »Bodite od sedaj kot doslej verni čuvarji našega Jadrana, za Vami stoji vsa ujedinjena domovina,! je dejal 29. oktobra 1925. v Splitu. In svojega prvorojef.ega sina nam je dal za pokrovitelja. Jadranska straža mu tega nikdar ne more pozabiti, kakor se njegovemu svetlemu zgledu nikdar ne more izneveriti. Kakor bo Jadran večno naš. kakor bo večno ožarjen ob sončnem vzhodu kopal svoje žive valove v zlatih pramenih dnevno obnavljajočega ?cmca, tako bo ostala trajno ožarjena slika našega velikega kralja v naših srcih
Danes ko nam morje na vojni ladji »Dubrovnik« nosi mrtvo telo našega, po svoj h velikih delih in po svojem gorečem domoljubju nesmrtnega kralja Aleksandra, d« ga vrne v naročje Jugoslavije, danes, ko najgloblja žalost navdaja naše duše ter dušo slehernega Jugoslovana, danes ko se z gnusom zgraža ves kulturni svet nad ogabnim zločinom, ki ie bil storien nad našim
narodom in nad našo sveto zemljo, danes mora nastopiti za nas oni veliki trenutek, ki nas naj strne v nerazdružljive vrste k složnemu delu za napredek naše zemlje in za dobrobit našega naroda
Pred nami je lik našega Kralja, ki je posvetil vsak trenutek svojega življenja, vsako misel svoje genijalne glave, vse svoje velike državniške sposobnosti in vsak utrip svojega blagega srca edinole sreči in lepši bodočnosti svojega naroda m Jugoslavije. Ali ni to vzor, ki mora zbuditi v vsakem jadranskem stražarju željo posnemanja.
Zato se danes, ko se v žalosti in tugi spominjamo Tebe, naš prvi Stražar na Jadranu, v duhu zbiramo na krovu v žalost zavite vojne ladje »Dubrovnik« ter Ti slovesno prisegamo, da bomo zvesti izvrševalci Tvoje velike oporoke in da bomo skušali stopati po Tvojih stopinjah ter posvetiti
Gasilska armada ob smrti najvišjega gospodarja
Ljubljana, 12. oktobra. V palači Grafike se je dopoldne vršila žaflna seja gasilske zajednice dravske banovine, posvečena spominu Najvišjega Gospodarja gasilske armade v Jugoslaviji. Starosta g. Josip Turk, ki je otvoril sejo, je ginjen spregovoril:
Grozna vest o gnusnem zJočinu, ki je prestrigel nit življenja našemu prevzviše-nemu vladarju kralju Aleksandru I., je globoko pretresla vse naše vrste. Ob njegovi krsti jocemo globoko užaloščeni. Bil je naš vitez, zares pravi ljudski kralj, zgleden oče ne le svoje prejasne kraljevske družine, nego vseh. Govornik se je nato spominjal njegove življenjske poti od rane mladosti do tako tragičnega konca. V tem svečanem trenutku, je nadaljeval govornik obljubljamo in se zaldinjamo gasilci, da hočemo večno 'zpolnjevati njegovo oporoko: čuvati našo svobodno Jugoslavijo in ji zvesto služiti z našim nesebičnim požrtvovalnim delom. Slava kralju mučeniku Aleksandru L, živel kralj Peter II. in vzvišen' kraljevski dom! — Vse gasilske edinice so prejele poseben poziv glede ravnanja v dobi žalovanja
Sokolska zahvala mrtvemu poborniku oreporoda
Ljubljana, 12. oktobra
Veličastna žalna manifestacija je bila v četrtek zvečer na Taboru. Zbralo se je ljubljansko in okoliško Sokolstvo. Veliko črno pregrnjeno dvorano je članstvo zasedlo do zadnjega kotička. Vse v žalnih oblekah. Župni starosta dr. Josip Pipenbacher je v največji tišini otvoril žalno sejo uprave Sokolske župe Ljubljana in uprav ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Izvajal Je:
»Žalni zbor, bratje in sestre! Ugasnilo je dragoceno življenje Nj. Vel. kralja, našega dobrega, modrega in junaškega sokolskega kralja Aleksandra I. Ž njim vred je padel drugi pobornik svete ideje miru in bratstva med narodi, fancoski zunanji minister Lotil« Barthou. Težka je naša bol težja od vseh. ki jih je pretrpela slovanska duša od leta 1908. dalje. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so na dan 6. januarja 1929 razumeli njegov manifest in odobrili njegove iskrene besede. Kmalu je sledil zakon o ustanovitvi Sokola kralievine Jugoslavije, in s tem visokim historičnim aktom je polož;l naš kralj, vpoštevajoč Slavno preteklost Sokolstva. graniten temelj veličastni stavbi, ki ima za cilj telesni, duševni in moralni preporod jugoslovenskega človeka«. Gromko je odjeknil »Slava« pokojnemu kralju in potem »Zdravo« ljubljenemu starešini, mlademu kralju Petru II. — Savezu SiKJ je v Beograd odbrnela žalna brzojavka.
Prekmur ie v žalosti
Murska Sobota, 11. oktobra Človek ne bi pričakovaL da sedi toliko ljudi ob radiju. A ko ni drugega razvedrila. smo vsaj hvaležni za radio. Kar naenkrat se j* razvedelo v torek zvečer od najrazličnejših radijskih postaj o nesreči, ki je zadela našo državo v Marseilleu. Ljudje so še počakali ob radiu, čudili »s, da še Ljubljana vedno prepeva ;n Beograd predava a vse postaje Sirom Evrope so naznanjale strašno vest. da ni bilo več dvoma. Takrat so se podali ljudje, vsi preplašeni, po
svoje sile velikim idealom, kakor si nas učil Ti s svojim blestečim vzgledom.
Zavedamo se, da bomo tudi naše društveno geslo »Čuvajmo naše morje« izpolnjevali najuspešneje, ako bomo sled.li Tvoji oporoki »Čuvajte Jugoslavijo«. Po Tvojem testamentu varovana in s Tvojo rou-čeniško krvjo v edinstvu zapečatena Jugoslavija bo najzanesljivejša čuvarica Jadrana. V gioboki hvaležnosti za Tvoje veliko delo v življenju in 7a Tvojo sveto žrtev ra oltar domovine Ti kličemo: »Slava«.
Mogočno so odmevali vzkl ki »Slava!« po dvorani, nato je pa prečital predsednik naslednji dve brzojavki:
Jadranskim stražarjem v senci Trig'ava krvavi srce in plače duša ob strašni izgubi velikega Zedinitelja. najpožrtvovalnejšega borca, prvega čuvarja Jadrana in najpleme-nitejšega tvorca, ki je v blagoslovljenem delu za srečo domovine omahnil pod zločinsko roko in čigar poslednje naročilo nam bo svetal vzor in sveto bodrilo za najskrajnejše žrtve v bkgor njegovega vzvišenega naslednika jugoslovenskega naroda in dižave. Trpka bol nam narekuje izraze najglobljega obžalovanja Nj. V;1, kraljici maieri in vsemu kraljevskemu domu
Ko je žalni zbor sprejel brzojavko s tišino, je predsednik nadaljeval: Na s^-ečo naša zemlja po smrti svojega velikega Kra, Ija ni zapuščena brez vladarja. Imamo kri-Ija Petra II., kateremu je usoda doioiiU, di že v zgodnji mladosti stopa na preste' Jugos.svije. On je daiss n?.ša najlepša nada in porok, da se bo po ljegovem biago-pok( ,rem očetu zapo"cto delo nadaljevalo in da bo slava in veličina naše zemlje rast-la. Okcli njega je danes zbrana vsa Jugo-s1iv,ja in zlasti Jadranka strada se zbira okoli svojega Najvišjega kraljevskega pokrovitelja ter mu prisega večno zvestobo in zagotavlja neomajljivo vdanost, želeč mu vso srečo na novi življenski poti. Naj živi Njegovo Veličai^tvo kralj Peter II.!
In spet so za.grmeli po dvorani vzkliki »Živio kralj Peter II.!« nato je pa predsednik prečital še naslednjo brzojavko: »Nj. Vel. kralju Petru II. V senci Triglava se Jadranski stražarji svojemu vzvišenemu pokrovitelju ob nastopu kraljevske dedščine njegovega z nesmrtno slavo in mučeniško krono venčanega nepozabnega očeta klanjajo ter Vašemu Veličanstvu izražajo svojo neomajno zvestobo, vdanost in ljubezen s prošnjo vsemogočnemu, naj blagoslovi živ-ljensko pot Vašega Veličanstva za blagor kraljevskega doma, kraljevine Jugoslavije in jugoslovenskega naroda.«
Predsednik je svoj govor zaključil:
»Da bi spomin na blagopokojnega Kra Ija Aleksandra I. čimbolj okrepili ln ohranili našim poznejšim generacijam, namerava O. O. J. S. svoj mladinsko-socialni sklad nazvati »Sklad Kralja Aleksandra I.« ter darovati v ta sklad v toku tekočega društvenega leta znesek 50.000 Din. Mislim, da bomo pogodili najprej željo blagopokojnega Kralja, ki je stavljal tolike nade na mladino, ako bomo na ta način ojačili društveno delovanje in ga osredotočili v skrbi za našo, pažnje in podpore potrebno mladino.«
Do dna srca ginjeni stražarji Jadrana so poslušali ves govoT stoje, nato se pa razšli
slabo razsvetljenih ulicah, s strahom vpraševali, kaj se je zgodilo, kako je kaj tako strašnega mogoče, in ugibali, kaki dogodki bi znali slediti. Načeinki uradov so hi te H v urade, da sprejmejo morebitna telefonska naročila, drugi pa so se strnili v skupine in vznemirjeni premišljevali dogodke. Okoli sokolskega staroste se je zbralo v »Kroni« celo omizje, prišel je tudi g. župan. Od časa do časa je napovedoval radio nove vesti, a tolažilne ni bilo nobene.
V sredo so otroci kar preplašeni hodili okoli, ljudje skoraj objokani, neprespani. Pouka ni bilo, na gimnaziji so zbrali mladino v telovadnici ter ji objasnili strašno nesrečo, ki je zadela narod in državo. Nekaj otrok je plakalo, vsi pa so čutili težo usodnega dneva. Raz strehe so se pojavljale črne zastave in tudi v oknih že kraljeve slike, ovite v črnino. Od vseh strani so zbirali ljudje novice in nestrpno pričakovali časopisov, ki jih ni bilo. Slabo je naletel zagrebški »Jutam j i list«, ki je edini prispel s poročilom, kako srečno se je izkrcal kralj Aleksander v Marseilleu. Ljubljansko »Jutro« je prišlo šele z zadnjim vlakom ob 9. uri. Zvečer bi morala biti seja širšega odbora Sokola, udeležba je bila pol-noštevilna (okoli 30 članov), čeprav se je naprej vedelo, da bo seja zaradi velike državne nesreče odložena. Pač pa se čuje. da bo kmetijska razstava zaradi njenega zgolj poučnega pomena in vel ke važnosti za Prekmurje to soboto otvorjena. — Vse obča žalost vlada nad pokrajino. Da bi se mir kakorkoli kalil, ni slišati. V četrtek zvečer je bila žalna seja občinskega odbora, ki so 6e je udeležili tudi zastopniki uradov in društev. Razvila se je v žalno manifestacijo Murske Sobote
PRERANA IZČRPANOS1
depresija, nespečnost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnog! trpe! Medtem pa je znanstveno dognano da regulira ekstrakt iz žlez močne žival (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposobeu za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beo grad, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se p.odaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič in Co., Beograd (Reg. S. br. 10537/33.)
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama in gospa
Rozalija Kavčič
vdova davčnega upravitelja
danes, dne 12. oktobra ob pol 17. po dolgi, težki bolezni v starosti 74 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz hiše žalosti na Grabnu št. 14.
Kamnik-Velimlrovac-Tolmin (Italija), dne 12. okt. 1934.
žalujoči rodbini Presl in Kavčič.
Harcelle Hnayre:	29
Upornica
Roman
IZenske so bile zdaj tudi že naveličane negibnega sedenja. Fetajale so in se gnetle okoli gospodične Bonove in gospe Plate-tove. Prinesli jim so cele jerbaise tort in pomaranč. Na mizi v »zadju dvorane sta se v skodelicah kadila čokolada in čaj.
>Gospa pet! _ Gospa dva in dvajset!« »Tukaj!<
»Ne, te torte ne maram .. .<
»Morda majhen košček?«
»Gnjat se mi je zagabila ... Nu, in še sendviči.. .<
»Danes je pa res gosposko!...«
Jozana je sedela v svojem kotičku in si zapisovala.
Zdajci se je njen stol zganil, nekdo se mu je bil naslonil na iirbet. In neki glas je tesnobno zašepetal:
»Oh, gospa, prosim, mene nikar ne omenite!...«
Bila je »gospa devet«. — Dvajsetletna, bled, pegast obrazek, sinje oči, pepelnatoplavi lasje.
»Zakaj naj bi vas omenila, ubogo dete? Saj vas niti ne poznam, in tudi če bi vas poznala...«
»Namreč... slišala sem, da se je treba varovati novinarjev. ■Neka moja prijateljica... je bila v bolnišnici... Nu, pa je prišel novinar ... zastran otvoritve ... In je govoril z njo ... Tako čeden je bil na pogled... Nu, pa je dal ime moje prijateljice v časnik: .Ernestina'... Taka reč, veste, pač ni, da bi se je človek razveselil ...«
»Nič ne skrbite, če ,gospe devef ne bom omenila.«
»Oh, kako ste dobri!«
Jozana se je nasmehnila tej prostodušni hvali.
»Tudi jaz imam otročička,« je rekla... »In kot ženska razumem gorje drugih žensk. Vse jih pomilujem. Nikoli ne bom zapisala besede, ki bi jih mogla ponižati... Narobe!«
»O, to je drugače! Vi ste imenitna gospa'... Omoženi ste...«
Gospa devet je gledala poročni prstan na roki Jozane Valentinove in se čudila, kako se more »imenitna gospa« primerjati z neporočeno materjo ...
Jozani je planila kri v obraz. »Oh, jaz... jaz...« je zašepetala.
Okorna truma žensk je brenčala okoli skodelic. Trda, mrzla zimska svetloba je postajala mehkejša, višnjevkasta... Neka služkinja je bila stopila na stol in prižgala plinovko, in v tej novi osvetljavi so dobile reči drugačno lice.
»Deset listkov za brezplačno otroško opravo imam... za tiste, ki so najbolj pridne,« je zaklicala gospodična Bonova. »In po pet frankov nagrade za vsako, ki bo sama dojila otroka...«
»Jaz...«
»Jaz tudi...«
»Jaz ga ne morem ... Moja babica bo vzela malega k sebi.. .<
»In vi, gospa devet?« je vprašala Jozana.
»Jaz ... ne vem še!... Delati moram ... In kar se tiče malega.. in življenja, ki ga čaka ... bolje bi bilo ...«
»Oh, nikar tega ne recite ...«
Ženski sta se spogledali. Kakšno bridko, vsakdanjo tragedijo so pripovedovale te objokane oči in ta bolestno zategnjena usta!
»Prav za prav nisem hotela otroka... Očeta ni bilo tu — Samo
nanj sem mislila... samo nanj... ves čas ... In niti beliča nisem imela... dela pa tudi ne!... Oh, po pravici vam povem, vse sem poizkušala ... vse ... Ljudje pravijo, da je greh ... radovedna sem,' kaj bi rekli, če bi bili na mojem mestu...«
Jozana je vse razumela... Pijače iz zelišč, ki ji priporoča dobra prijateljica... skrivna pota k drogeristu, h kaki babici tam zunaj v predmestju ... Vse ... tudi strašni pogum ženske, ki divja sama zoper sebe.
Prijela je nesrečnico, ki je stala pred njo, za roko. »Ubožica... ubožica,« je ponovila, in glas ji je zadrhtel od bolečine in sočutja...
Plinovi metulji so brenčali... Slišati je bilo, kako je prasketal ogenj v peči... Ena izmed žensk je zapela. S tenkim, jasnim, nekoliko drhtečim in zategnjenim glasom je zapela pesem o pomladi in ljubezni... Pesem, ki se je že delj ko dvajset let oglašala iz Bog ve kolikih ust in so jo lajnali na ulicah in prepevali v delovnih dvoranah, v vlakih in ob sobotah zvečer v hladnicah krčem na deželi, a je bila vendar ohranila svoj vpliv na tenkočutne duše preprostih ljudi... Ženske so za trenutek pozabile načeto torto in polno skodelico ... vlekle so na uho, in v njihovem spominu se je razcvetal španski bezeg hkratu z vonjem obledele ljubezni...
»Cujte, ubogo dete,« je rekla Jozana; »Ker vam ugajam in s4 me ne bojite, poslušajte, kaj vam rečem... Prav dobro vas razumem ... In pomilujem vas iz dna srca..
»Oh ...«
»Zelo ste nesrečni, in sram vas je da nikoli tega... In tolikanj se bojite črvička, ki ga boste dobili... Pod vašim srcem živi, n« še v vašem srcu ... Zato ga zdaj še ne morete ljubiti.. .<■
»Res je ... Oh!...«
2 E N E MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsa« oglas in enkratno pristojbino Din 3— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo ftiužh. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oaslovov Najmanjši znesel* za enkratno objavo oglasa Din 17.—.				Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« n:M « _ _ ... , ...tr odgovor, priložite UM J.- v znamkah.			oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
J eseda l Din. daveu l Din ta dtfro ali dajanje ca dava 5 Um. Najmanjši znesek 11 nin
Sluga-inkasant
e 10.000 I>:n kfuvcij-e v fotovioi, dobi &iuiix> pri stalnem podjetju. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutri« pod značko »Dobra plača« 30783-1
Gospodinja
10—60 let eta-ra, vajona ofcrtoiške kuhe. zdra<va im pošten« dobi etapno eltiž-bo. Dela je malo. Z maj-tkn-o kavcijo prednost — kar ji« n,: poeoj. Dcp''pe t. oavedbo plače na naslov: [■von Ka*tel:c. vrvar, Trebnje, Dolenjsko.
Frizerko
iobro izurjeno v vodni in trajni ondulaciji te? m-an:-kinanin. po m-oSnoeti tudi v moški stroki, išče M. Mežanova, Bled. 30745-1
Mladega brivskega pomočnika
ioibrega in hitrega spr>ej-re Doležal Bernard. St. VM nad Lju:bijam).
30761-1
Mlajšo frizerko
3'«t>ro izurjen*!- sprejme teh Anton. frizer v Cel "ti 207OT-C
Služkinjo
»reiprosto in spretoo za-letnico sprejme takoj Terstovšek, Stari tasr ?«TTT 30796-1
mtmuče
JeaedB 50 para dave* ( Din za Sitro ali da ianje„ naslova 3Dln Na' •nanlš1 »npeptr i? rnri
Trgovski pomočnik
mešane stroke — verz'rao tnanufa.ktu.rist-, dober prodajalec. išče friu-žbo v boj-ši trgovski biSi. Gre tudi za potn.ka. Ra.z$*?a?a z evont. potrebno kavcijo. — Cenj. dopise na oglap. oddelek »Jut-a« pod zoMičiko »Pomočnik«.	30791-2
Štikarica in šiv:!;a
z lastaiim strojem, išče službo v okolici Kranja a!: Trtica, »v-^ov v vseh po-eioivaimroa-h »Jutra«.
30768-2
Lesna manipulant
mlajši, k-njigovod>a ™ per-fektec ne.miški i® italijanski k^es-poBdenrt, i££e Ma-l-no Dam ežf.en le. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboro pod S^fro »Pr;ma reff"Twwv>«.	30739-2
500 Din nagrade
tistemu, ki mi preskrbi službo tekača-, skladiščnika, sluge itd. Obrnjene po-raid.be na oglas™ oddelek »Jutra c i>od raiaoko »Lastno kolo«.	30775-2
Nbžar-brirsač-polirer
i^če nameščen je. Cenjene ponudbe pod »Nrw.ar« na o gl a eni odd e! ek »Jutra «.
30774-2
Natakarica
pridna io poštena, iS?« službo t gostilni in v po-moč gospodinji. 2Taslov v vseh pos' ovatoicah »J-ritra« 30746-2
Mesar, pomočnik
vojaščine prost, pošten im t-rezem, išče etaižbo v evrho prailctieiraarn.. Cettjeoe ponudbe na 'podruž. »Jutra« » Tnbovliah pod »Vestem« 8OTS4-2
Plačilni natakar
srednjih let. ki govori več jezikov, zmožen do 20.000 Din ka-voije, išče mesto. Gre tudi kot poslovodja ali pertir. — Ponudb-e n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Strokovnjak«.
30S05-2
beseda 1 Din davefc 2t)ln za 9tfro ali dajanje o»
»lova 5 Din. Najmaniš} CTiePPte 17 Dtn.
Vajenko
sprejmem takoj v večjo trgovino mešanega blaga. Predipogoj: 4 razredi meščanske šole. Naslov pri vseh po6!ova'n.icah Jutra.
30737-44
Fant brez staršev
se želi izučiti metianika>r-ske ali ključavničar. obrti — i vso oskrbo v hiši. Naelov: Jože Kostamjšek. Radeče št. 57 pri Z da nem mostvk.	30790-44
eseseds lDin. davefc 2 Din za Sllro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmaniš 1? Dtn.
Motorni čoh?
n« LjuNjetrid. ,%x>rtiM. štirieMežem (20 ETP. hitro«'. 30 km) t teredmo dobrem stanju, prodam. — Vprašanja aa Rado Me®!. Zagreb. Sred"8ii ji mred ra osigure.Tijf radTtiki.
srems
Vabimo Vas
S Mikttpo t najcenejši ob
!ačilui«i A.. Preeker. Pftra cesta 14.
Sv. 133
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta
100
»ln zdaj se pcberita in ne prikažita se mi nikoli več!« je zakričal tapetnik, ko ga je gospa Rogačeva na vse pretege ozmerjala. »Marš izpred mojih oči!« S temi besedami je porinil svoja »Pomočnika« skozi vrata in dal vsakemu še tako brco na oot, 4a sta odletela na ono stran ceste. Ihte »ta ee	in vzela podplate pod Paz-
duho.
ieseda i Dm daves 2 Din za Slfro ali dajanje na ilova 5 Din. Najmanjs-znesefe 17 Din. DtJaH U Dtn
Večerni trgov, tečaj
knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd. Začetek 15. oktobra ob 7. oiri svečer. Vpie vsak dan. Najboljša dopolnilna pri-ložtKiet za ljudi v praksi. Trgovski očni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2/IL	30638-4
Tujih jezikov
(nemški, francoski, angleški, italijanski) se naučite brezhibno v 4—6 mesecih, stenografije v 2 mesecih potom dopisovanja. Mesečno 30 Din. Prospekti, poekuene lekcije brezplačno. — Dopisna šola tujih jezikov »Perfekt«, pošt. pret. 557, Beograd. 248-4
Inštruktorja
za višje razrede gimnazij« sprejmem proti plači in celi oskrbi v hiši. — Ponudbe na poštni predal 162 3078&-44
Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesefe 17 Dtn
Bencinske sode
čiste, dobro ohranjene, pocinkane kupuje Motonoil, Maribor, Kralja Petra trg št. 4.	30697-7
Staro parne in
rebraste cevi
rabi Steklarma t Hrastniku 30749-7
Oblatim
Beseda 1 Dtn davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 iHn
Damsko in dekliško konfekcijo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30616-13
t!eseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na
slova 3 Dtn. Najmanjšem esek I' Dtn
Bančne vloge
ki akcije kupuje, prodaja, lombardira najsoiidneje — SU Praizniik, Zagreb. Vor šaiveka 6, teiofon 28-33.
24961-16
Bančne vložne knjižice
kupn.jem.0. prodajamo najugodneje. Dajemo posojila nanje ter vzamemo vloge v posojila proti povišane mn tečaju in naavečji varnosti. Ravno tako vee ostale vrednostne papirje. Izplačilo taioj t gottm-ni. Naročila z dežele izvr šnjemo najvestnejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ut. 6/U., telefon imter. 38-38.
286-16
Vložne knpge
Mestne hranilnice, Kmet-ske posojilnice, Ljudske posojilnice in PraSt-edione. vee ljuWj»nske, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo direktno«.	30804-16
Posodilo
kratkoročno, za dobo enega leta, 60.000 Din iščem za takoj proti vknjižbi. Obresti po dogovoru. Ponudbe na oglasni od<Je'ek »Jutra« pod »Eno leto«.
30808-16
V najem
tieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanjš' znesek • Din
Klepar, delavnico
obstoječo že nad 70 let, oddam takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	30789-17
Lokali
ti eseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro alt dajanje na stova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Več lokalov
za pieaj-n-e v oenAru se odda takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30368-19
Trgovino
z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju v Celju oddam radi prezaposlenosti. Potreben kapital 15.000 do 20.000 Din. Ponudbe n« podružnico »Slovenca« v Oelju pod »Bodočnost«.	30668-19
Gostilno
oddam v najem- Naelor v vseii poelovelaicaih »Jutra« 30680-il9
Lep lokal za bulet
na prometni eesti blirz-u centra oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dunajska cesta«.
S07S7-J9
(Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro alt dajanje oa slova 5 Din. Najmaniš znesek l"! Din
Gozd. veleposestvo
247 oralov, pri Mariboru
ter gostilne in hiše
prodaja Posredovalnica v Maribora, Slovenska u>Iica. št. 36.	30757-20
Cca 20.000 m'
zemljišča
prodam po zelo ugodoi ceni na lepem prostoru blizu gorenjskega kolodvora. Vodovod in elektrika v •bližini. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 30765-20
Sobo odda
•■eseda 1 Dtn davek 2 Din ia Slfro ali dajanje na slova S Din NajtnanlžJ znesek 17 Dtn
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30741-33
Opremljeno sobo
« posebnim vbodom, oddam. Naslon v vseh poslovalnicah »Jutra«.
80809-23
Sobo
oddam 2 osebama za 600
Din z vso oskrbo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra S0794-2S
Stanovanje
-ieseda 1 Din. davek 2 Din 2a Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mimo stanovanje
lopo, na Ljubljanskem polju za 150 Din oddam. — Vprašati v trgovini Sedlar v Linhartovi ul. 30796-31
Stanovanja
Heseda 1 Dtn da?ek 2 Din za Slfro aU dajanje na
slova 5 Din. Najmaniš' znesek Dtn
Lepo sobo
soparirano, išče etalem in soliden gospod. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okolica Tyrševe ceste«.
3072&-23/a
Glasbila
seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Naj man ,S znettpv 17 ntn
Planino
krasen, nov, orehov — kakor tudi dobro ohranjen
klavir
naprodaj na Gosposrvetski ceati štev. 12 — dvorišče.
30643-36
lieseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova i Din. Najmaniš znesek 17 mn
Nemškega boksarja
2 % leta staro, črno-rjavo tigrasto psico, la rodovnik, Ljubljana 1934 odlično, proda Sc-hieck, Tržič, Ljubljanska cesta štev. 1.
30750-2T7
Sobe išče
Beaeda 50 para. da vet « Dtn ea Sllro aU da-tanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Strogo sepaiirano
opremljeno ali prazno sobo
po možnosti v centru mesta iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«.
30773-23/a
VteokošoBta
išče a 16. oktobrom eotač-no in snažno sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »300«. 30806-23/»
ieseda 1 Dtn. davek 3 Din '.a Slfro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Po zelo agodnfil cenah nudim:
staro in novo rdeče ln belo vino io belo epeci-jalitetno letnik 1917. 1931 in 1908 — brezalkoholni hrušk ov sok do 600 litrov, ki je slajši od medice — pravi vinski kis iz zelo starega namiznega vina po starem klosterneubu-rakem sistenuu. Ivan Malus, Bi-zeljsio.	30770-33
riesedn I D1n davek 2D1i za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjs znesek 17 Dtn
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta
Opremljeno sobo
oddam blizu Tabora — Fugnerjeva ul. 13, vrata 36 30764-23
Solnčno sobo
separirano, v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseih poslovalnicah »Jutra«.
30763-23
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede oar-ve obraza, slabih živcev In brez teka, priporočamo »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-iitrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
?teg. S. br. 4787-32.
. s • • t	B	1	S	S5BI
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naS nadvse ljubljeni soprog in brat, gospod
ANDREJ BIRTIČ
POSESTNIK
dne 10. t. m. nenadoma tragično preminil.
Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 14. oktobra 1934 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Stožice, dne 12. oktobra 1934.	3694
Žalujoča soproga JELltA, bratje In sestre.
Prvovrstni
KNJIGOVODJA BILANCIST
dobi stalno mesto v javni instituciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja-bilancist«. 8701
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
nranl ter fcrepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delova-aje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih pc Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Ur. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta I, ako pošljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
PRI HRIPI, INFLUENCI, PREHLADU
priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z >Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje.
»ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—.
Reg. S. br. 18117-32.
I
t
Naš dragi sin in brat
Franc Jerneje
je v četrtek, dne 11. t. m. ob 18. uri popoldne po kratkem in tragičnem naključju v 22. letu v cvetu svoje mladosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega se vrši v soboto, dne 13. t. m. ob %16. uri iz hiše žalosti v Stožicah št. 12 na pokopališče cerkve Sv. Jurija v Stožicah. Stožice, dne 12. oktobra 1934.
Jakob in Rati Jerneje, starši; Ivana, Marija, Kati, sestre; Ivan, brat.
8704
NUDIM PRILIKG
da razrešite in dobite eno navedenih nagrad za pravilno rešitev tele zagonetke:
1.	nagrada: zlata moška ura
2.	nagrada: zlata ženska ura
3.—10.	nagrada: moška ročna ura 11.—20. nagrada: ženska ročna ura 21.—30. nagrada: moška žepna ura.
Razdelitev nagrad teh glavnih dobitkov opravi javni notar, 1000 različnih nagrad razdelim jaz sam.
13			:»
			
	U	2	
10			3
V prazna polja tega če-tverokota vpostavite šte» vilke od 1—16 tako, da bo znašala vsota vseh številk v vseh smereh 34.
S pošiljatvijo te rešitve se ne obvežete do ničesar. Rešitev pošljite s priložitvijo mednarodnega poštnega kupona za odgovor takoj na naslov:
E. BERGER, BRNO
PRICNI 13-15. V. C. S. R. 8679
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in ooceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
Sposobnega potnika
mlajšo moč, iščemo za dobro uvedeno tovarno stroke mešanega blaga. Primerna šolska izobrazba, najmanj 2-letna potna praksa. Jeziki: slovenski, hrvatski, nemški. Po možnosti samski. Prednost imajd mlajše moči, ki same šofirajo, ali ki so pripravljene naučiti se šofiranja, ker pride y poštev le potovanje z avtom brez šoferja. Lastnoročne, kratko in pregledno sestavljene ponudbe s sliko, curriculum vitae, poslati oglasnemu zavodu »Publicitas d. d.«. Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Samo sposobna moč 1935.«	8690
Premogovnik
v notranjosti Srbije
IŠČE SPOSOBNEGA
POSLOVODJO
za svoje delavnice in strojne naprava Imeti mora dovršeno srednjo tehnično šolo in nekoliko let prakse v sličnih podjetjih. Ponudbe s prepisi dokumentom in navedbo plačilnih pogojev nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod »Radnik«. 8284
ŠPEDICIJA
LjUBLJANA
OCARINJEN JE
vseh uvoznih tn izvoznih pošiljk, to to hitro, skrbno to po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga to vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 83. (nasprot' nove carinarnice)
prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega oiaga. Dodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani to izven Ljubljane z vozovi na Konjsko vprego kakor tudi s
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. M asa rv kova c. 9« (nasproti tovornega kolodvora)
Za gospodinje nanovo vpeljano!
Peremo po kilogramskem tarifu: gospodinj, in telesno perilo, nezlikano za kg Din 5.—
> » » » glad. kom., likane za kg Din 6,-
Prva mšribsrsUa pasraa pralnica
MARIBOR, K-ekova ulica 12.	370?
Za jugoslovanski patent
štev. 8873 od 1. junija 1931 na:
^Preša za oblačila"
(»KLEIDERPRESSE«)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: ing. MILAN KLJE, Ljubljana. Beethovnova ulica 2.
8694
Ureiuie Davorin Etavlien. Izdaja za konzorcii »Jutra« Adoli Ribnika r. Za Narodna tiskarn« d a. kun Motamo«"« cvan„ iauriob 7. i,
Aol
Motralr Vsi v r.tnbt-Uv-ai