Kamniški
>t. 4
Leto XL
Kamnik, 28. februarja 2001
Z19. seje občinskega sveta
SPREJET OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 2001
Glavni značilnosti 19. seje občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za 21. februar, vodil pa v glavnem podžupan Anton Hočevar, sta bili sprejetje občinskega proračuna za leto 2001 in ponovna zavrnitev sprememb občinskega statuta.
Sicer pa je občinski svet tokrat obravnaval le osem zadev, skupaj z dodatno točko - soglasjem k statutu Zdravstvenega doma Kamnik. Na predlog statutarno pravne komisije so svetniki sklenili, da bodo predlog Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov občine Kamnik obravnavali v dveh fazah.
Občinski svetniki so se najprej lotili najpomembnejše teme - občinskega proračuna za leto 2001.
Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarstvo in finance, je v uvodnem pojasnilu med drugim dejal, da je zelo vesel, da je občinski upravi uspelo pri dopolnitvi predloga proračuna upoštevati večino predlogov in pripomb svetnikov iz prve obravnave (obsežnejši povzetek teh predlogov smo objavili v prejšnji številki!).
Po njegovem mnenju so bili predlogi zelo kvalitetni in so bili dobra podlaga za oblikovanje letošnjega proračuna, seveda v okviru materialnih možnosti občine. Predvsem na račun predvidenih večjih prihodkov od stavbnih zemljišč in prihodkov od obresti so predvideli za 21,1 milijona SIT večje prihodke. S temi dodatnimi prihodki in nekaterimi prerazporeditvami (med drugim so sredstva za zimsko službo znižali iz 40 na 20 mio SIT) so v
Po letu dni se je sestal svet za varnost
VEČJO POZORNOST PROBLEMOM ZASVOJENOSTI
Svet za izboljšanje varnosti je menil, da seje treba razsežnosti problematike mamil lotiti z vso resnostjo ...
Po dobrem letu dni se je 22. februarja spet sestal svet za izboljšanje varnosti na območju občin Kamnik in Komende, ki ga
vodi žiipan občine Kamnik Tone Smolnikar. Komcndsko občino sta zastopala župan občine Tomaž Drolcc in podžupan Miro Kepic.
Člani sveta so ugotovili, da jc nekaj aktivosti občine na področju varnosti prisotne (n. pr. razstava o nevarnosti drog), in se odločili, da bo lanski delovni program sveta z nekaj dopolnitvami veljal tudi za letos.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kamniški občan bo spet izšel v sredo, 14. marca. Prispevke oddajte najpozneje do srede, 7. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 12. marca.
Audi
autcHelta
O00O
Audi
piqieite
novi Audi A
Mul
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, Tel: 01 568 46 46, www.autodelta.si, Odp""      °b nedel|ah.-
predlogu proračuna namenili dodatna oziroma povečana sredstva med drugim za občinski praznik, miklavževanje, GRS, bio kmetovanje, urejanje cest, za cesto Tunjice-Komenda, z.a projekt najbolj urejeno mesto, družbi Velika planina, zbiranje in odvoz, posebnih odpadkov, vodovod Hrib, krajevne table, urejanje otroških igrišč, parkirišče na Tu-njiški, fasado mekinjskega samostana. Mestno godbo Kamnik, usposobitev kulturne dvorane v Kamniku, ureditev cerkvenih poslopij na Selah, v Motniku in v Mekinjah, za projekt novega kegljišča in drugo.
Pri razvojnih programih občine so dopolnili zlasti področje socialnega varstva.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PUST ŠIROKIH, KRIVIH IN IJiŽNIVIH UST sije tudi letos nadel masko in jo zagodel. V Godiču seje mladina odločila za svojo postavo, pristavila kotel za žganjekuho, zapela je harmonika, pa hajdi naokrog, da se je smejalo staro in mlado. Več o pustnih dogodivščinah na 9. strani.
Razvojni programi občine Kamnik 2001-2004
Ne le skupek potreb in želja, tudi preudarna presoja možnosti...
Kot smo že poročali, je sestavni del letošnje proračunske razprave v občinskem svetu tudi načrt razvojnih programov občine Kamnik za obdobje 2001-2004. Zakon o javnih financah namreč zahteva, da je občina dolžna tak načrt pripraviti že oh sprejemanju letošnjega občinskega proračuna.
V razvojnem programu jc treba opredeliti vsa tista strateška področja, ki so za razvoj lokalne skupnosti najbolj pomemba, po finančni strani pa tako zahtevna, da jih ni mogoče uresničiti v enem samem proračunskem obdobju. Pomembna je ugotovitev, da se je gospodarski položaj občine Kamnik v zadnjem desetletju občutno poslabšal, saj so vsa večja podjetja doživela zaton. Čeprav jc na gospodarskem »pogorišču« nastalo več novih podjetij, ta zaposljujejo le manjše število delavcev, zato so se dnevni migracijski tokovi zaposlovanja naših občanov usmerili prt/ti Ljubljani. Od 25.600 občanov, ki prebivajo v 22 krajevnih skupnostih, jih večina prebiva v občinskem središču in okoli njega. Zalo tu tudi število prebivalcev najbolj narašča. S tem pa so lesno povezane težave s socialnimi dobrinami: otroškim varstvom, šolstvom, športnorekreacijskimi dejavnostmi, zdravstvenimi storitvami, skrbjo za starejše itd.
V predlog razvojnega programa občine so bile vključene tudi vse krajevne skupnosti, ki so pripravile svoje razvojne programe.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Z novinarske konference lupana Toneta Smolnikarja
Vroče okrog pošlo vno-
,.',lhf,/.Hij ,1 '   ',(/..,!'   '/wii ;•;:"/':'
Razmišljanj in zapletov okrog rastoče poslovno-stanovanjske soseske Mali grad ni in ni konec. Sporni 12. člen odloka o zazidalnem načrtu za območje K-6 Utok in njegova obvezna razlaga, ki dovoljuje tudi vzgojno-varstveno in stanovanjsko gradnjo, dviga veliko prahu in najrazličnejših razlag.
Župan Tone Smolnikar jc zato v ponedeljek, 26. februarja, sklical novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil, da je upravno sodišče že septembra 1999 razsodilo, da obvezna razlaga 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utok ni v nasprotju z zakonodajo. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma tedanji minister Pavle Gantar, ki bi po nadzorstveni funkciji lahko ukrepal, se na razsodbo ni priložil. Pristojno ministrstvo tudi po objavi odloka o zazidalnem načrtu v letu 1996 ni opozorilo na nikakršne nepravilnosti v zvezi s postopkom ali vsebino odloka, kar bi lahko storilo po zakonu o upravi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
LIKOVNA RAZSTAVA VMALEŠEVI GALERIJI
V četrtek, 15. februarja, je galerijske prostore napolnilo številno občinstvo. Večer je bil posvečen Prešernovi poeziji in Maleševim portretnim grafikam.
Obiskovalec, med katerimi SO bili lako kamniški likovniki kot meščani starejše ter mlajše generacije (videli je bilo precej mladih z zanima njeni /a likovni svet), je pričakala glaslia, upesnjena Prešernova poezija v izvedb) skupine Tantadruj. Nekaj minut čez 19. uro pa se je v glavnem razstavnem prostoru pričel krajši, dramsko zaok-rc ižen ni/. Prešernove OH lezije v izvedbi dve mladih, a že uveljavljenih kamniških dramskih igralcev, Uroša Potočnika in Barbare Medveš-ček. Igralca in Dejan Spasič, ki jc vodil režijo, so spretno izkoristili prostor m nas z mladost no naivnim zanosom popeljati v svet Prešerne poezije, v katerem se pesnik spogleduje Z julijo, ljubeznijo in razočaranjem
Prav v Prešernovo obdobje nas popeljejo tudi Maleševi portreti Prešernovih sodobnikov. Razstavo, ki jo spremlja zloženka, jc zasnoval višji kustos Marko Lesar. Med portreti so v lesorezu in gravuri upodobljeni nekateri slovenski najslavnejši možje Žiga Zois, Anton Martin Slomšek, Valentin Vodnik, Janez Bleivveis in številni drugi. i)rol> ni grafični listi nam predočijo značaj in veličino slovenske intelektualne srenje v 1. polovici 19. stoletja. Tu jc lep in cist i ibraz Andreja Smoleta, tcma< cn in prodoren pogled misijonarja
Friderika Barage, ki je živel med Indijanci v Ameriki, dobrodušna podoba Frančiška Pirca,.ki je razvijal sadjerejo in sadike ugodno razdajal kmetom in nenazadnje kamniški rojak Jurij Ja-pelj, ki nam je naklonil nov prevod svetega pisma. Podobe nas seznanjajo s pestrostjo in ne-umornostjo slovenskega duha, ob tem pa imamo priložnost znova spoznati, da je Miha Ma-leš, ki je leta 1979 podaril mestu Kamnik zajeten del svojega obsežnega opusa (iz te zapuščine so tudi razstavljene grafike), sijajen grafik, ob tem pa neumoren delavec, ki nam je ustvaril mnoge, danes dragocene likovne stvaritve. Njegov sloves mojstra grafike (postavljen ob bok Božidarju Jakcu) potrjuje tudi tokratna razstava na Glavnem trgu v Kamniku.
BARBARA SAVKNt. (fotografija MARKO KI MIK;
na Perovem, ob kamniški obvoznici
Čas je, da na pomlad j S 8394-404 pripravite tudi svoje kolo!
j   SERVIS KOLES!?
Odprto od 83° do 1930, sobota od 830 do i3h.
PRIHRANEK DO 500.000 SIT ZA VOZILA LETNIK 2000
✓ SUPER KREDITI DO 5 LET
✓ KREDITI TOM + 0%
✓ KREDITI NA POLOŽNICE
SERVIS PIŽEM servis s prestižem
Mala Loka 15,1230 Domžale, U 01/56 27 100 www.pizem.si
>-___,_ž
CAS JE ZA NAPOVED
ZA ODMERO DOHODNINE
leto je naokrog in do konca marca moramo davčni zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine. Bistvenih sprememb pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 ni z izjemo dveh novosti, s katerima vas seznanjamo v nadaljevanju. Prav pa je, da se izpolnjevanja lotimo skrbno in natančno, saj nas nepravilno izpolnjen obrazec lahko drago stane. Zakon o davčnem postopku namreč predpisuje denarno kazen v višini sto tisoč tolarjev za ne-vloženo napoved, izkazane pomanjkljive ali neresnične podatke v napovedi, za nepravočasno vloženo napoved pa petdeset tisoč tolarjev. Marsikomu bo poleg naših napotkov pri izpolnjevanju obrazca v pomoč tudi knjižica z naslovom Dohodnina, ki jo je Davčna uprava izdala konec lanskega leta, dobite pa jo na davčnih izpostavah.
Zakon o dohodnini iz leta 1993 ureja obdavčevanje fizičnih oseh in temelji na načelu splošne obdavčitve davčne obveznosti, zato je v obdavčitev zajet vsak dohodek fizične osebe, kije določen kot vir dohodnine -osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, iz dejavnosti, iz kapitala, iz premoženja in iz premoženjskih pravic. Pri obdavčitvi velja načelo horizontalne enakosti dohodkov, kar pomeni, da so enako visoki dohodki enako obremenjeni z davkom. Davčna obveznost posameznika je določena glede na višino dohodka, kar pomeni, da so osebe z. nižjimi dohodki manj obremenjene z davkom kot osebe z višjimi dohodki. Od vseh obdavčljivih dohodkov se že med letom plačuje davek kot akontacija dohodnine, ki se upošteva in odšteje pri končni odmeri dohodnine.
Na ministrstvu za finance so na podlagi podatkov o povprečni plači v lanskem letu pripravili lestvico za odmero dohodnine in zneske pripadajočih olajšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine. Izračunali so, da je bila povprečna slovenska letna plača v lanskem letu 2,300.028 tolarjev. Tudi letos je glede na dohodke šest dohodninskih razredov, kakšne so meje in stopnje obdavčitve, si lahko ogledate v tabeli dohodninske lestvice za izračun dohodnine za leto 2000:
Če znaša letna osnova SIT		Znaša davek		
nad	do			
	1.143,196		17%	
1,143.196	2,286.390	194.342	+35% nad	1,143.196
2,286 390	3,429.587	594.460	+37% nad	2,286 390
3,429.587	4,572 781	1,017.444	+40% nad	3,429.587
4,572.781	6,859.171	1.474.723	+45% nad	4,572.781
6.859.171		2,503.598	+50% nad	6.859.171
Pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 moramo biti pozorni na dve vsebinski spremembi Prva je v tabeli A) I. osebni prejemki, kjer je dodana oznaka 09 - premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kijih plačuje delodajalec po ZPIZ-
I. Rubrika je dodana, ker lahko premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje plačuje zavarovancu tudi delodajalec. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, pod kakšnimi pogoji in v kakšni višini se ta znesek priznava kot davčna olajšava. Vse, kar presega ta znesek je potrebno vpisati v stolpec 8 pri oznaki 09 in predstavlja dohodek, ki zvišuje dohodninsko osnovo. Če smo zavezani v to rubriko vpisati podatke, so ti razvidni iz obvestila delodajalca o izplačanih dohodkih.
Druga novost je v tabeli B) II., kjer je dodana oznaka 5 - pexlatki o vstopu zavezanca v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-I, kijih izpolnijo tisti, ki so sklenili prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v letu 2000plačali znesek po enem ali dveh pokojninskih načrtih.
Vdohodninski obrazec moramo vpisati vse dohodke, ki smo jih prejeli v letu 2000, to so plača, regres, pokojnina, veteranski dodatek pogodbeno delo, izplačan dobiček, dohodki od najemnin, dobiček od prodaje nepremičnin ... Upoštevajo se tudi izplačane odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in drugi prejemki iz delovnega razmerja, vendar le za tisti del, ki presega znesek določen v uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek
Samostojni podjetniki ne smejo pozabiti na dobiček iz dejavnosti, prav tako ne tisti, ki ste lastniki donosnih delnic in ste v letu 2000 prejeli dividende, kijih vpišete med izplačane udeležbe pri dobičku kapitalskih družb. Pri izračunavanju dohodnine upoštevate zmanjšanje osnove v višini 40% zneska, vendar tega v obrazec ne vpisujete.
Za vse, ki bi si radi že danes izračunati svojo dohodnino, pa ste nekoliko pozabiti na postopek izračuna, je prav, da ga ponovimo.
Osnovo za dohodnino l izračunamo tako, da od seštevka vseh dohodkov odštejemo vse prispevke in normirane stroške.
Nato seštejemo olajšave, kijih uveljavljamo. Te pa so naslednje:
- Splošna dohodninska olajšava v višini 11% povprečne letne slovenske plače, tj. 253.003 tolarjev, ki smo je deležni vsi davkoplačevalci V obrazcu te olajšave ne označujemo, upoštevamo pa jo pri izračunu doh/xinine
- Olajšava na osnovi računov in drugih dokazil največ do višine 3% od osnove za dohodnino I (to so plačane premije za prostovoljno zdravstven/) zavarovanje, nakup zdravil in zdravstvenih pripomočkov, nakup učbenikov, programske opreme in strokovne literature, šolnine, sredstva za pridobivanje lastne izobrazbe, sredstva za nakup, gradnjo ali obnovo hiše, stanovanja...).
- Olajšava za prejemke dijakov in študentov prek študentskih servisov in mladinskih organizacij znaša 920.011 tolarjev (pri izračunavanju neobdavčenih letnih prejemkov študentov in dijakov je potrebno prišteti še splošno olajšavo v višini 253.003 SIT, tako da dopustna meja znaša 1,173.014 SIT).
- Olajšava za vzdrževane družinske člane je priznana za prvega otroka ali zakonca ali enega od staršev v višini 10% povprečne plače, za vsakega nadaljnjega vzdrževanega člana pa še nadaljnjih petnajst odstotkov, tako da znaša olajšava za zakonca, enega od staršev ali enega otroka 230.003 SIT, za vzdrževanje dveh članov 575.007 SIT, za vzdrževanje treh članov 1,035.013 SIT, za vzdrževanje štirih članov 1,610.020 SIT in petih članov 2,300.028 SIT. Od teh olajšav pa je potrebno odšteti znesek lastnih dohodkov vzdrževanega družinskega člana.
- Olajšava za invalidnost: invalidu s 100% telesno okvaro se prizna olajšava v višini celoletne povprečne plače 2,300.028 tolarjev.
- Olajšava za osebe, starejše od 65 let, znaša 184.002 tolarjev in bo letos avtomatično znižala davčno osnovo, ker je podatek o starosti zavezanca razviden iz osebnih podatkov na pni strani napovedi.
Osnovo za dohodnino II izračunamo tako, da od osnove za dohodnino l odštejemo znesek vseh olajšav. Za izračunavanje letnega zneska dohodnine, ki nam pove. kolikšna je naša dohodninska obveznost za leto 2000, pogledamo v dohodninsko lestvico, kije navedena zgoraj. Seštejemo še akontacije med letom plačane dohodnine in ugotovimo, koliko dohodnine za lansko leto bomo morali še doplačati ali pa smo morda med tistimi »srečneži«, ki so že med letom plačali preveč dimodnine in jim bo država znesek preveč plačane dohodnine vrnila
Za izpolnitev in oddajo obrazca za odmero dohodnine za leto 2000 imamo še mesec dni časa, a ne odlašajmo do zadnjega dne. Skrbno zberimo tudi vso dokumentacijo, ki dokazuje resničnost naših navedb. Po zakonu smo jo dolžni hraniti še pet let txl dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine, davčnemu organu pa smo jo dolžni predložiti na njegovo zahtevo.
SAŠA MEJAČ
Z19. seje občinskega sveta
Sprejet občinski proračun 2001
(nadaljevanje s I. strani)
V splošni razpravi so svetniki poudarili, da so z letošnjim proračunom sicer nekoliko bolj zadovoljni kot z lanskim (Spniki, vendar so opozorili še na nekaj perečih problemov, kot so pozornost športnim objektom (Spriik), bolj natančna opredelitev del v kulturni dvorani (Golubovič), skrb za varnost šolarjev v Šmart-nem (Rotova), sofinanciranje dijaških vozovnic (Bergant), premalo denarja za ureditev OŠ Marije Vere na Duplici (Orešnik).
Delovna telesa in posamezni svetniki so posredovali 25 pisnih predlogov za dopolnitev proračuna. Od tega so jih svetniki nekaj umaknili, ker jih jc predlagatelj povzel v svoje amandmaje.
Svetniki so sprejeli skupaj 14 amandmajev, z njimi so uvedli novo postavko in za praznovanje 10-letnice osamosvojitve Slovenije namenili 800 tisočakov. Gasilski zvezi Kamnik so dodali 5 mio SIT, sredstva za asfaltiranje ceste Tunjice-Komenda so povečali za 5 mio SIT, dodali so 2 mio SIT za rekonstrucijo ceste v Spodnjih Stranjah, na novo določili I mio SIT za prenovo ceste Hruševka-Mejač in 1,5 mio za dokončanje ceste vrtec Šmartno-Fngclman. Na novo so odprli tudi postavke za cerkev sv. Ahaca v Kališu z 200.000 SIT, 2 mio SIT za prenovo električne instalacije v razstavišču Veronika in 500.000 SIT za restavriranje slik križevega pota v cerkvi sv. Primoža. Nova je tudi postavka arheoloSko-ctnološkc raziskave na Veliki planini s 300.000 SIT. Za računalniško opremo osnovnih šol so na novo določili 1,5 mio SIT, enak znesek pa tudi za sofinanciranje dijaških in študentskih vozovnic. Sredstva za podružnično osnovno šolo Gozd so povečali od 1,5 na 2 mio SIT. Nazadnje pa so s sprejetjem amandmaja določili 200 tisočakov za medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki jc bilo ustanovljeno lansko jesen za nuđenje samopomoči starim ljudem.
Med razpravo o amandmajih jc še posebno pozornost doživel amandma Tatjane Rot-Djalil, ki je predlagala, naj bi za popravilo strehe na telovadnici pri OŠ Šmartno v Tuhinju namenili 25 mio SIT. Čeprav nova, vendar že razpadajoča streha namreč ogroža varnost učencev.
Zupan tega predloga ni sprejel z obrazložitvijo, da jc pri sodišču že vložena tožba, s katero se nalaga izvajalcu (Graditelju) odpravo pomanjkljivosti v lastni režiji. Če pa reklamacije ne bo upošteval, bo občina sama izvedla nujna dela, odškodnino pa terjala od izvajalca. Župan jc še dodal, da se zaveda tega problema, vendar ne ve, od kje naj vzame 25 milijonov SIT in povedal, da izvajalec za telovadnico še vedno ni pridobil uporabnega dovoljenja. Kot je povedal Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je bila telovadnica že trikrat prekrita in je tako zamenjana že polovica opeke. Toda še vedno streha ni varna. Po krajšem odmoru je Rotova umaknila predlagani amandma in predlagala ob sprejemu proračuna dodatni sklep, naj bi občinski svet zadolžil župana, da takoj poskrbi za varnost učencev, ki obiskujejo telovadnico pri OŠ Šmartno. Če do poletja Graditelj ne bi izvedel sanacije strehe, naj občina z rebalansom zagotovi za to potrebna sredstva. Vendar so za tak sklep glasovali le trije svetniki, II pa jih jc bilo proti. Nekateri svetniki so bili mnenja, da jc župan za ure-
ditev tega problema že tako odgovoren in ga ni treba posebej pooblaščati.
Občinski svetniki so nato soglasno sprejeli občinski proračun za leto 2001.
Nove cene
v otroškem vrtcu
Kot smo zapisali v poročilu s prejšnje seje občinskega sveta, so se občinski svetniki odločili, da bodo predlog sklepa o določitvi nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda Kamnik zaradi občutljive tematike obravnali po dvofaznem postopku.
Občinska uprava je za drugo obravnavo v zvezi s pripombami in predlogi svetnikov na prejšnji seji pripravila še nekaj dodatnih obrazložitev in pojasnil. Na pripombe svetnikov, naj vrtec poišče »notranje rezerve«, je direktorica vrtca Marinka Boroša pojasnila, da brez znižanja kvalitete programov vrtca in kršitve zakonodaje ni mogoče znižati stroškov. V vrtcu so preverili tudi možnosti za dobavo cenejših kosil iz ZUIM-a in Restavracije Stol (zaradi zakonske omejitve časa prevoza na dve uri je namreč treba iskati dobavitelja v bližini vrtca). V ZUIM po odredbi MŠŠ ne smejo kuhati obrokov za zunanje odjemalce, v Restavraciji Stol pa so ponudili ceno v razponu od 370 do 420 SIT za eno kosilo, kar pa jc za 12 SIT dražje od sedanjega dobavitelja ŠC Rudolfa Maistra.
Glede višine subvencij, ki naj bi jih občina bila sposobna dajati vrtcu, jc v pojasnilih občinske uprave rečeno, da je občina kot ustanovitelj dolžna pokrivati stroške v višini razlike med ekonomsko ceno vrtca in plačili staršev, višina subvencije pa ni omejena. Ta sredstva zagotavlja občina v okviru primerne porabe občinskega proračuna.
Razkorak med kriteriji za financiranje občin in finančnimi možnostmi občin, ki so odgovor-
ne za izvajanje nalog javnega pomena, pa državo kot financerja ne zanima.
Občinska uprava jc pridobila še nekaj dodatnih podatkov o stanju na področju financiranja predšolske vzgoje v nekaterih drugih občinah. Na Jesenicah jc januarska cena storitve v vrtcu znašala 66.840 SIT, vendar ni pokrila vseh stroškov. V občini Brežice imajo pripravljeno novo ceno v višini 77.400 SIT. Vrtce na Ravnah na Koroškem ima od I. januarja letos uveljavljeno novo ceno v znesku 73.767 SIT itd.
Na vprašanje, kakšne bodo finančne posledice novih cen, uprava pojasnjuje, da bi vrtec na račun prispevkov staršev pridobil 140 milijonov SIT, od ostalih občin 17,1 milijona SIT in od Občine Kamnik v okviru doplačil oskrbnih stroškov 346 milijonov SIT. Pri tem pa dodajajo, da bo treba konec leta zaradi usklajevanja cen programov z rastjo stroškov zagotoviti z rebalansom ob-
je določena cena 73.591 SIT, za drugo starostno skupino pa 56.652 SIT. Zunanja priprava na šolo (300 ur) ima ceno 179.786 SIT na oddelek, Cicibanove urice (80 ur) pa 53.792 SIT. Prispevek staršev za prvo in drugo starostno skupino otrok jc seveda odvisen od dohodka na družinskega čana. Letni prispevek staršev za zunanjo pripravo na šolo bo znašal 7.800 SIT, za Cicibanove urice pa 7.300 SIT.
Osrednje vprašanje pri obravnavi predloga Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov občine Kamnik jc bila vloga Športne zveze občine Kamnik v postopkih financiranja športa. Marjeta Humar je poudarila, da jc bil v preteklosti kritično izpostavljen prevelik vpliv športne zveze v teh postopkih, da jc bilo za strokovno službo porabljenega preveč denarja in podobno. Sedaj pa ima športna zveza v predlaganem pravilniku spet veliko vlogo. Župan Smolnikar je k
Občinski svetniki so skupaj s predstavniki občinske uprave tudi v odmoru živahno razmišljali, kako čimprej razrešiti problem sanacije strehe na telovadnici OŠ Šmartno v Tuhinju.
činskega proračuna še dodatnih 20 milijonov SIT.
Brez posebne razprave so svetniki sklenili, da bodo po objavi sklepa v Uradnem listu začele veljati nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda. Za prvo starostno skupino
Skupni odhodki občine so načrtovani v višini 2,911.547.833 tolarjev, skupni prihodki pa naj bi znašali 2,633.908.422 tolarjev. Proračunski primanjkljaj 277.639.411 tolarjev pokrivajo sredstva na računih (neporabljena sredstva iz leta 2000).
Priznanja občine Kamnik v letu 2001
Občinski svet je na 19. seji sklenil podeliti letošnja priznanja občine Kamnik. Predsednik komisije z.a mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Gregor Koncilja je oh obrazložitvi predloga povedal, da je do predpisanega roka, 25. januarja 2(X)I, komisija prejela trinajst predlogov za podelitev priznanj: enemu društvu in časopisu ter enajstim posameznikom.
Ker so bili po mnenju komisiije predlogi izjemno kvalitetni, se je komisija odločila predlagati občinskemu svetu, naj letos izjemoma podeli deset priznanj in sicer poleg naziva častni občan še tri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja Občine Kamnik.
Občinski svet se je na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odločil, da podeli naslednja občinska priznanja:
Naziv častnega občana občine Kamnik
CenetU MatiČiČU za njegovo življenjsko delo:
Zlato priznanje občine Kamnik
Milanu Šuštarju za življenjsko delo na področju kulture, promocije kulturne dediščine in za njegov prispevek k slovenski zgodovini; Alojzu Šuštarju za njegov prispevek k razvoju kamniškega gospodarstva in
Jerneju RazpOtniku za njegove zasluge na področju razvoja komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini in urejenosti krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju;
Srebrno priznanje občine Kamnik
Borisu ZakrajŠku za njegove zasluge pri osamosvojitvi Slovenije; _
Marti Zerko za njeno dolgoletno delo v Domu starejših občanov Kamnik in
Slavku Tekavčiču za njegovo nesebično strokovno pomoč na področju financiranja občin;
Bronasto priznanje občine Kamnik
Časopisu Kamniški občan ob njegovem 40-letnem delovanju; JoŽetU Aj"ku za njegove zasluge pri osamosvojitvi Slovenije in Pavletu Zavbiju za njegove zasluge pri osamosvojitvi Slovenije.
Posebne razprave o predlogih z.a občinska priznanja ni bilo, le Marjeta Humar (pridružil pa se ji je tudi Miro Petek) je bila mnenja, da med prejemniki priznanj ni ustreznega deleža žensk, čeprav je v naši občini sorazmerno veliko uspešnih žensk, ki so aktivne tudi iz.ven svoje poklicne dejavnosti.
temu dodal, da se je po sprejemu zakona o športu občinska športna zveza konsolidirala, čeprav bi morala zveza v svojem okrilju povezati vsa društva in klube Ker obstaja možnost ustanovitve še kakšne športne zveze v občini, bi bilo treba to upoštevati. Po mnenju OlafaGrbca naj bi s sprejetjem pravilnika in ustreznih meril preprečili, da bi kdorkoli še manipuliral z delitvijo denarja športnim klubom. Pripomb iz klubov na pravilnik pa ni bilo. Sprejetje pravilnika sta podprla tudi svetnika Franc Spruk in Miro Petek.
Občinski svet jc nato s 24 glasovi sprejel Pravilnik za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov skupaj s pogoji, normativi in kriteriji.
Ponovna razprava o spremembah občinskega statuta, ki jih občinski svet na prejšnji seji ni sprejel, se jc spet omejila le na vprašanje, kakšno izobrazbo naj bi imeli člani nadzornega odbora občine Po obrazložitvi predsednika statutarno pravne komisije Igorja Podbrcžnika, ki jc povedal, da jc komisija iz predloga sprememb izpustila člen, ki govori o izobrazbi čanov NO, ker tega tudi zakonski predpisi ne določajo, se je oglasil Brane Golubovič, ki je v imenu svetniške skupine LDS dejal, da svetniki LDS vztrajajo pri VI. stopnji izobrazbe.
Glasovanje o predlogu sprememb občinskega statuta je nato pokazalo, da spremembe spet niso dobile najmanj 20 glasov ali dve tretjini glasov vseh svetnikov, saj je zanje glasovalo le 10 svetnikov SDS in NSi, proti pa je bilo 8 svetnikov. Pred statutarno pravno komisijo jc torej naloga, kako pripraviti spremembe statuta, da bodo sprejemljive za večino svetnikov. Občinski svet jc nato dopolnil šc odlok o odvajanju padavinskih in odpadnih voda v občini Kamnik /. določilom, da mora pred izvedbo priključka na kanalizacijsko omrežje uporabnik pridobiti soglasje lastnika javne kanalizacije. Na koncu sejc pa so svetniki dali šc soglasje k statutu Zdravstvenega doma dr. Julija Pol-ca Kamnik.   FRANC SVETKL.J
Kamniški OBČAN
OBČINSKA UPRAVA
28. februarja 200] 3
Vi sprašujete, župan odgovarja
Razvojni programi občine Kamnik 2001-2004
Ne le skupek potreb in želja, tudi preudarna presoja možnosti...
(Nadaljevanje s I. strani)
Iz dokaj obsežnega razvojnega programa občine za naslednja štiri leta povzemamo nekaj najpomembnejših nalog na posameznih področjih. Upamo, da bo občinska uprava sledila predlogom občinskih svetnikov in po sprejetju ta za vse občane zelo pomemben program objavila v celoli.
Na področju družbenih dejavnosti program investicij v os-novno šolstvo upošteva že sprejeto strategijo občine o investicijah, ki naj zagotovijo pogoje za enoizmenski pouk in prehod na 9-letno osnovno šolanje.
V letu 2001 je prva na vrsti izgradnja prizidka in ureditev kotlovnice v OŠ Marije Vere na Duplici.
Leta 2002 je predvideno nadaljevanje gradnje prizidka pri OŠ Marije Vere in nadaljevanje gradnje kotlovnice. V OŠ Stranje pa bodo zgradili dodatno vadbeno enoto za športno vzgojo ter pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo šole. V OŠ Šmartno v Tuhinju pa bodo sanirali strop in streho telovadnice.
Leta 2003 se bo nadaljevala in z zunanjo ureditvijo zaključila gradnja OŠ Marije Vere. V OŠ Stranje pa bodo dogradili vadbeni prostor. Pri bodoči OŠ Mekinje (sedanji podružnici OŠ I rana Albrehta) bodo poskrbeli za nakup zemljišča in za izdelavo lokacijske in gradbene dokumentacije.
Leta 2004 je predvideno nadaljevanje gradnje in adaptacije OŠ Stranje ter izdelava gradbenih načrtov za novo šolo v Mekinjah. Skupaj z eno petino sredstev, ki naj bi jih prispevala država, bo treba za navedene naložbe v štirih letih zagotovili okrog 900 milijonov SIT, pri Čemer bi delež občine znašal 745 milijonov SIT.
Na področju otroškega varstva, kjer občina Kamnik po vključenosti otrok (leta 1999-53%) za okrog 6% zaostaja za republiškim povprečjem, letno povpraševanje presega zmogljivosti /a okrog 280 otrok. Uvedba devetletne osnovne šole bo vplivala tudi na spremembo starostne strukture otrok, ki bodo vključeni v predšolsko vzgojo. Spreminjajo se tudi kriteriji za oblikovanje oddelka, poleg tega pa se sproščajo nekatere zmogljivosti izven občine Kamnik, zlasti v Ljubljani. Zaznane pa so tudi težnje po ustanavljanju zasebnih vrtcev itd. Vse to bo vplivalo tudi na programe urejanja prostorov za potrebe otroškega varstva.
Zato bo po 20 milijonov SIT letno (letos 7 milijonov SIT) namenjenih predvsem za prenovo in adaptacijo obstoječih VVI v VVZ Antona Medveda: Tinkara, Pestrna in Šmarca. Us-lanovitev novih enol jc predvidena le v Molniku pri podružnični OŠ in v OŠ Stranje ob dograditvi šole. V primeru uspešnih dogovorov z Zilom bo občina dala nepovratna sredstva (30 mio SIT) za vrtec pod Malim gradom.
Na področju kulture jc v ospredju kulturni dom v Kamniku, kjer so projekti za adaptacijo in dograditev že izdela-
ni, v teku pa je pridobitev gradbenega dovoljenja. Letos je /a nujna vzdrževalna dela namenjenih 20 milijonov SIT. Za naslednja leta razvojni program za kulturni dom ne predvideva nobenih sredstev. Za zamenjavo strešne kritine na Male-ševi galeriji bo treba zagotovili okrog 2,36 mio SIT. Temeljite prenove pa so potrebni tudi prostori v 2. nadstropju, ki jih uporabljajo kulturna društva in Mladinski center. Tu naj bi uredili spominski sobi slikarji Ala-dina Lanca in kiparja Jakoba Savinška, katerih del dediščine prevzema občina v trajno last. Letos je za najnujnejša dela v Malcšcvi galeriji namenjenih le I milijon SIT.
Večja invcsticijsko-vzdrževal-na dcia bodo potrebna tudi v Muzeju Kamnik, program pa bodo izdelali, ko bodo razčiščene pristojnosti občin ustanoviteljic in ministrstva za kulturo. Cerkev sv. Primoža in Mali grad bosta predvidoma prešla v neposredno pristojnost ministrstva za kulturo. Občina bo letos zaključila začeta dela ter omogočila dostop v malograj-sko kapelo in ogled malograj-skega območja.
Tudi programi na področju športa niso opredeljeni po posameznih letih, pač pa so ocenjena le pot rebna sredstva. Največ sredstev bo zahtevala ureditev kopališkega kompleksa Pod skalco (okrog 475 milijonov SIT). Ureditev objektov na Stadionu prijateljstva naj bi zahtevala okrog 4,75 milijona SIT, teniška igrišča Pod skalco 18 milijonov SIT, zamenjava poda v telovadnici OŠ Marije Vere okrog milijon SIT, ureditev športnih igrišč pri OŠ Frana Albrehta 75 milijonov SIT. Ocena potrebnih sredstev za ureditev športnih igrišč pri OŠ Toma Brejca in za izgradnjo kegljišča pa, sodeč po gradivu občinske uprave, še ni znana.
Na področju socialnega varstva občinski razvojni program ne predvideva večjih investicij, pač pa bodo občinska sredstva namenjena razvijanju različnih oblik socialno varstvenih pomoči (pomoč na domu, skupine starih za samopomoč, dnevni center v Domu starejših občanov, varovana stanovanja, center za pomoč na domu). Predvidena pa je (vendar časovno še ne opredeljena) dograditev najmanj 46 enoposteljnih komfortnih stanovanjskih enot v obstoječem Domu, nov oddelek za starejše s posebnimi potrebami z do 30 enoposteljnimi enotami, zagotovitev prostorov za dnevno varstvo za najmanj 10 oseb, ureditev kapele in kadilnice v obstoječem objektu Doma itd.
Za komunalno cestno gospodarstvo naj bi leta 2001 namenili okrog 276 mio SIT, leta 2002 1,3 milijarde SIT, leta 2003 1,4 milijarde SIT in leta 2004, 1,27 miiijarde SIT.
Med večjimi naložbami, ki naj bi jih izvedli v teh štirih letih, naj omenimo izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja Kamnik-Mckinjc- Stranje, začetek ureditvenih del na novi lokaciji za deponijo komunalnih odpadkov, izgradnjo kanalizacije v Tuhinju, Volčjem Potoku,
Šmarci. Tunjicah, Godiču itd. Za rekonstrukcijo, sanacijo in izgradnjo vodovodov bo treba v tem času zagotoviti okrog 580 milijonov SIT. Urediti pa nameravajo komunalno opremo na stavbnih zemljiščih na območju B-27, južni Utok.
Na področju gospodarskih dejavnosti (podjetništva in turizma) občina ne načrtuje financiranja investicij, pač pa sofinancira le pospeševalne programe. Tako bo občina sodelovala pri pospeševanju kmetijstva, zlasti pri izvajanju programov CRPOV.
Za letos previdevajo na področju kmetijstva iz proračuna 8,5 mio SIT sredstev, iz programa CRPOV pa bo letos namenjenih temu področju 39,5 mio SIT (od tega za Terme Snovi k 30 mio SIT investicijskih sredstev, ki so bila odobrena od MKGP že lani). Letos se bo občina ponovno prijavila na javni razpis CRPOV z rekonstrukcijo ceste Hruševka - Cvaj, za kar so že pridobljena ustrezna dovoljenja. Poleg tega pa bo prijavila kot projekt CRPOV tudi rekonstrukcijo ceste Potok- Aplenčar. V naslednjih letih je predvideno financiranje iz proračuna iz programa CRPOV za ureditev vaškega središča Potok (2003), ureditev vaškega središča Hruševka (2003), ureditev turistične kaš-če (2003) in ureditev Petrove hiše (2004).
Razvojni programi na področju občinske uprave predvidevajo v letih do 2003 zamenjavo stavbnega pohištva, za kar bo treba zagotoviti skupaj z državnim proračunom okrog 3,9 milijona letno. Za obnovo clcklro-instalacij predvidevajo do leta 2002 skupno za okrog 10,5 mio SIT sredstev, za ureditev atrija in vgradnjo dvigala pa v letih od
2002 do 2004 skupno 12 mio SIT. Obnova fasade občinske stavbe bo zahtevala od leta 2002 do 2004 skupno okrog 19,5 mio SIT. Za ureditev hidroizolacije temeljev objekta naj bi v letih
2003 in 2004 skupno zagotovili 15,6 mio SIT, za ureditev poslovnih prostorov v mansardi pa leta 2004, 6,5 milijona SIT. Pri tem je treba dodati, da bo pri-bljižno eno tretjino sredstev za ureditev občinske stavbe prispevala država (Servis skupnih služb Vlade R Slovenije). v <,
(nadaljevanje s 1. strani)
Po županovih besedah je Občina Kamnik torej ravnala korektno in upoštevala pravnomočen sklep upravnega sodišča. Poudaril je, da pri gradnji soseske Mali grad ne gre za problem zakonitosti gradnje, pač pa za politične interese in podtikanja nasprotnikov, med katerimi navaja predstavnike tako imenovane civilne družbe občanov občine Kamnik in kamniškega občinskega odbora Zelenih Slovenije.
»Bitka za Mali grad bo očitno potekala na politični ravni in ima namen obračunati z. menoj, kar dokazuje tudi [>obuda občana Ceneta Grčarja, ki je pred dnevi vladi poslal pismo, da državnemu zboru predlaga mojo razrešitev,« meni župan Smolnikar. Dodal je, da so Grčarjevi v sporu z Občino Kamnik zaradi nerešenega de-nacionaliz.acijskcga zahtevka.
Zupan pravi, da so se aktivnosti, usmerjene proti njemu in občinski upravi, začele že 18. decembra lani, ko je od novega ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača prejel pred-
Na vprašanje R. M. iz Mol-nika, kako bo občina pristopila k ureditvi vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik, vemo pa, da je župan zadolžen za zdravo pitno vodo, podajam naslednji odgovor:
Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/92) je med drugim tudi opredelil, da lokalne skupnosti zagotavljajo materialne javne dobrine. Zakon o lokalni samoupravi (Ur. lisi RS, št. 92/93) med drugim fiavaja tudi. da mora občina v okviru svojih pristojnosti urejati in vzdrževali vodovodne objekte. V mesecu novembru 1999je občinski svet sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 96/99) v katerem določa pogoje in način oskrbe S pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornosti lastnika, upravljavca in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. V istem času je občinski svet sprejel tudi Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« (Ur. list RS, št. 96/99).
Na osnovi omenjene zakonodaje in na njihovi osnovi sprejetih občinskih aktov je razvidno, da so občine dolžne zagotoviti javno vodooskrbo s tem, da zagotovijo izvajanje javnih služb za vodooskrbo, poskrbijo za zavarovanje vodnih virov, zagotovijo sistematski nadzor nad kvaliteto vode. Občina je za eventualne pomanjkljivosti na področju vodooskrbe odgovorna moralno, materialno in pravno.
Ugotavljam, da jc področje vodooskrbe na pravno formalni ravni sicer usklajeno s področno zakonodajo, da pa ponekod ni izpolnjenih pogojev niti na državni ravni. Seveda />ri tem mislim predvsem na Zakon o financiranju občin kot tudi na Zakon o javnih financah, ki določata lokalnim skupnostim obseg proračunskih sredstev. Tudi občinski odloki, s katerimi se določajo izvirni viri proračuna za kritje javnih potreb, se ne izvajajo v zadostiti meri. kajti marsikje ni ustvarjenih ustreznih pogojev z.a izvajanje le-leii.
Vodovodni sistemi, ki jih upravljajo krajevne skupnosti
V " _
log, da v spornem 12. členu odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utok razveljavi del besedila »v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta«, ki omogoča, da so odstopanja pri zidavi lahko večja od predpisanih gabaritov, če se s tem strinja izdelovalec zazidalnega načrta. Minister je od županu zahteval tudi odpravo po njegovem mnenju nezakonite obvezne razlage 12. člena odloka, ki omogoča stanovanjsko in vzgojno-varsh'eno dejavnost, in jo je kamniški občinski svet sprejel na svoji seji 30. 9. 1998.
Zupan Smolnikarje po opozorilu in zahtevi ministrstva za okolje in prostor začel postopek z.a spremembo spornega 12. člena odloka z javno razgrnitvijo sprememb zazidalnega načrta z.a območje K-6 Utok, ki se je včeraj zaključila, v prejšnjem tednu pa je potekala tudi javna obravnava. »Upoštevali smo zahtevo, da ukinemo del 12. člena v tistem delu, ki se glasi 'v soglasju z. izdelovalcem zazidalnega načrta', a to ne pomeni ukinitve stanovanjske gradnje,« pravi Smolnikar.
Glede odprave obvezne razlage
oz. njihovi vodovodni odbori, oskrbujejo s pitno vodo približno 6000 (24%) občanov. Glavna značilnost teh vodovodnih sistemov je, da so relativno razvejani in dolgi. Glede na gostoto odjema, število uporabnikov in same j>orabe vode so ti sistemi na enoto porabljene vode dražji, ludi njihova starost in uporabljeni tehnični materiali so zelo različni. Posamezni sistemi oskrbujejo od 20 do 400 prebivalcev, nekateri celo manj. Vse te sisteme oskrbuje 54 vodnih virov različne izdatnosti in kvalitete. Seveda j>a le-ta ni sistematično nadzorovana in je v veliko primerih oporečna.
Merjenje porabe vode in plačevanje porabljene vode je od ene do druge krajevne skupnosti različno. Ob tem ugotavljam, da je le malo krajevnih skupnosti, ki z. vodooskrbo nimajo posebnih težav, velika večina pa ima izredno hude.
Občina je v juliju 2000 poslala vsem krajevnim skupnostim obvestilo, da naj skupaj z njo pristopijo k urejanju vodooskrbe tako, kol to določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Kamnik. To pa pomeni, da morajo upravljavci in lastniki vodovodov skleniti pogodbe o njihovem prevzemu.
Za prevzem vodovodnih objektov in naprav v javno vodovodno omrežje pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihovo vrednost, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira),
- vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo hiti pregledani in žigosani v skladu s predpisi Urada za standarde in meroslovje,
- izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda ter stroški v zvezi s prevzemom,
- sprejet in ocenjen mora bili progam sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
- izračunana in sprejela mora bili enotna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
- postopek prevzema mora hiti speljan dokumentirano.
Stroški z.a primemo usposobitev »vaških vodovodov« po zalile
12. člena, ki jo zahteva ministrstvo za okolje in prostor, se župan opira na pravnomočno odločbo upravnega sodišča in pravi, da bodo pred nadaljnjimi koraki počakali na sklep ustavnega sodišča. Vlada naj bi namreč pri ustavnem sodišču vložila zahtevo za presojo zakonitosti in ustavnosti spornega 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utok. Vkolikor bo ustavno sodišče ugotovilo neskladja z zakonodajo, jih bosta morala župan in občinski svet v določenem roku odpraviti. V primeru, da tega ne bosta storila, bo vlada lahko sprožila postopek za njuno razrešitev.
»To se ne bo zgodilo, imam čisto vest. Če bi počel 'nepravilnosti', ki mi jih očitajo, hi sani odstopil,« je ob koncu dejal župan Tone Smolnikar in dodal: »Za vsem tem stojijo posamezniki, ki jim očitno ni všeč, da je bilo v času mojega županovanja v Kamniku narejenega več kot prej. Da gre z.a napad z. več struni, kaže tudi poslanska pobuda Maksimiljana Lavrinca ministrici z.a šolstvo in šport, v kateri opozarja na ne-
vali omenjenega odloku bodo izredno visoki (po prvih ocenah približno 600 mio SIT). Krajevne skupnosti ne prispevajo v občinski proračun iz naslovu vodooskrbe nobenih sredstev za ta namen (finančno, materialno poslovanje, obračunavanje vo durine, prejemki in izdatki so v izključni pristojnosti ali krajevne skupnosti ali vaškega vodovodnega odbora), občina pu za potrebne sanacije vodovodnih sistemov zato nima ustreznih virov sredstev.
Zavedam se, da je ena najpomembnejših in prednostnih nalog občine stalna oskrba obča nov z zdravo pitno vodo v zadostnih količinah. Glede na to, da je oskrba s pitno vodo na osnovi določil Zakona o varstvu okolja določena kot obvezna lokalna javna služba, bo občinska uprava v mesecu maju letošnjega leta razpisala in v nadaljevanju podelila koncesijo z.a upravljanje z vsemi vodovodnimi sistemi v občini Kamnik. Zaradi specifične problematike se bo koncesija verjetno podelila Z.u dobo 30 let. Na ta način bodo podane možnosti za izpolnitev naslednjih ciljev:
-^zagotoviti zdravo pitno vodo vsem občanom občine,
- zagotoviti enoten sistem ob
računavanja porabljene vodi1 in enako ceno za vse uporabnike.
povračila z.a priključki' na novo zgrajene objekte bodo pri hodek občinskega proračuna.
vsaki novogradnji bo obra ciman komunalni prispevek n vodovod.
Seveda pa bo pot do zastavljenih ciljev v veliki meri odvisna tudi od razumevanja vseh tistih, ki se po posameznih temeljnih sredinah ukvarjajo z vodooskrbo.
ANTON TONI-: SMOLNIKAR ŽUPAN
_J
ustrezno reševanje problema predšolske vzgoje v kamniški občini. «
Investitor Zil Inženiring d. d. je ob javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta za območje K-6 Utok že poslal dopis županu, v katerem opozarja na visoke stroške morebitne ustavitve nadaljnje stanovanjske gradnje, ki naj bi znašali okrog 30 milijonov nemških mark. Župan Smolnikar ob tem dodaja, da bi bilo za Kamnik najslabše, da bi na področju nekdanjega Utoku, kjer so bile dolga leta uskladiščene in razlite ogrom ne količine nevarnih snovi, dovolili ponovno vzpostavljanje us njarske in podobne industrijske ekološko sporne dejavnosti. V sedanji ekološko prijaznejši gradnji vidi bistveno izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev ter obnovitev Življenja v starem mestnem jedru Kamnika, nameravajo pa zgradi ti tudi vzgojno-varstvene prostore za prtbliz.no sto otrok, kar omogo ča »spOrna* obvezna razlaga 12. člena odloka.
Zadnjo besedo o tem, kako se ho odvi jalu »nesrečna« zgodba o gradnji pod Malim gradom, bo torej ime lo ustavno sodišče. Upamo le, da na presojo ne bo potrebno predolgo čakati - tako Občini Kamnik oziroma Županu in občinskemu svetu, investitorju, kot tudi Kamničunom in kupcem stanovanj.
SAŠA MH.IAČ
Kamniški občan-Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.,
"odporna urednica Saša Meja«, univ. dipl. ckon. I chnitni ug^™ ci Vfclic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kul.uros.Kh ca o » cu Pio i/vode in.ornu.ivnc narave za katere sc na podlag Zakomo DDV obračunava davek na dodano vrednost po s opni 8%. K'™'"^" izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa go spodinjstva občine Kamnik brezplačno. ■ « oi 111 Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (*^J*2NJS«SeeiS 041-662-450. Žiro raCun: Bistrica, do,,. 50140-601-281496 N««^ Člankov In fotografij ne honoriramo. Rokopisov m fotograf« ne vračamo, tisk Delo - TĆR il.d. Ljubljana.____
Z novinarske konference župana Toneta Smolnikarja
Vroče okrog poslovno-stanovanjske soseske Mali grad
Po letu dni seje sestal svet za varnost
VEČJO POZORNOST PROBLEMOM ZASVOJENOSTI
(Nadaljevanje s 1. str.)
Jože Ivkovič, komandir policijske postaje Kamnik, je posredoval povzetek poročila o varnostni situaciji v letu 2000 na območju Upravne enote Kamnik. Po njegovem mnenju so bile varnostne razmere v primerjavi s prejšnjimi leti sorazmerno ugodne. Za destino manj kaznivih dejanj (lani so jih zabeležili 517) in večja raziskanost so posledica tudi večje preventivne aktivnosti policistov. Med 382 osumljenci kaznivih dejanj je bilo tudi 62 mladostnikov in okrog 8% povratnikov. Tudi kršitev javne-
ga reda in miru (zabeležili so jih 610) je bilo lani za dobro desetino manj kot leto poprej. 36 razgrajačev pa so morali pridržati do iztreznitve.
Med 556 prometnimi nesrečami, teh je bilo za 9% manj kot prejšnje leto, je največ nesreč povzročila prevelika hitrost (129). Povečalo pa sc je število nesreč s pobegom udeležencev, čeprav so večino policisti kmalu izsledili. Prav gotovo najbolj zaposlujejo naše policiste prav prometne nesreče, saj so morali lansko leto izreči kar 5360 ukrepov, kar je za 5% več kot prejšnje leto.
Lani so policisti obravnavali
tudi 26 primerov kršitve zakona o prepovedanih drogah, ki so jim člani sveta v razpravi posvetili še posebno pozornost. Predlagali so, naj bi v okviru letošnjega programa sveta pred koncem šolskega leta pripravili okroglo mizo o problemih zasvojenosti na našem območju. Pri temeljiti pripravi te obravnave pa naj bi poleg policije sodelovali tudi Center za socialno delo, šolska vodstva. Mladinski center in še kdo.
O problemih zasvojenosti pri nas in o pogledih na te pojave bomo v kratkem objavili poseben zapis tudi v Kamniškem občanu.
Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, o usposabljanju za uspešno delo občinske uprave
Vključitev v EU zahteva dodatna znanja
Usposabljanje delavcev občinske uprave postaja vse bolj stalna naloga in ni več kampanjsko. Vse vec upravnih delavcev sc vključuje v različne oblike izobraževanja, se posebno pa v izobraževanje za pridobitev specifičnega znanja, ki je potrebno za delo v občinski upravi.
Iako znanje nudi Upravna akademija v okviru Ministrstva za notranje zadeve, ki je po veljavni zakonodaji pristojna za organizacijo strokovnih izpitov in drugih preizkusov znanja v upravi.
Poleg strokovnega izpita, ki ga morajo opraviti vsi pripravniki, ki se usposabljajo v državni upravi in vsi delavci, ki jih k opravljanju tega izpita zavezujejo drugi predpisi in splošni akti morajo delavci, ki vodijo upravni postopek, poleg predpisane izobrazbe imeti tudi strokovni izpit iz upravnega postopka. Takega izpita pa ni treba opravljati zaposlenim, ki so opravili strokovni izpit po zakonu o pripravništvu. Prav tako ni treba tega izpita opravljati uradni osebi oziroma inšpektorju, ki je opravil strokovni izpit za višjo in visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek.
Program preizkusa znanja o pravilih pisarniškega poslovanja in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva jc po Pravilniku o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja organiziran posebej za
kandidate z univerzitetno, visoko in višjo izobrazbo in posebej za kandidate s srednjo strokovno izobrazbo.
Na podlagi 31. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju je določen tudi preizkus znanja o pravilih s področja osebnih stanj in matičnih knjig-
Kot nam jc povedal Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave,
posebno pozornost posvečajo tudi usposabljanju upravnih delavcev z.a posebne naloge. Tako so meseca decembra lani v občini Kamnik pripravili poseben seminar za področje javnih naročanj. Udeležilo se ga je 54 delavcev iz občinskih uprav občin Kamnik (20 udeležencev), Domžal, Trzina, Moravč, Lukovice, Mengša in Komende. Po zakonu o javnih naročilih je namreč treba za vse storitve, ki jih naroča občina v vrednosti nad 5 milijoni SIT in za investicije nad 10 milijonov SIT, izvesti javni razpis. Za storitve nad 100.000 SIT pa je treba pridobiti vsaj dve ponudbi.
V občinski upravi so zaceli usposabljati delavce tudi na področju pisarniškega poslovanja in arhiviranja gradiva. Ko bo sprejet občinski proračun, bodo začeli tudi z usposabljanjem za delo v okviru Evropske unije. Gre predvsem za sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih na podlagi razpisov EU, kjer jc potrebno tudi znanje tujih jezikov.
Kam Bus
objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za prodajo:
Poslovno-pisarniških prostorov na avtobusni postaji v Kamniku na Maistrovi 18, v skupni izmeri 74,46 m2, z. k. vi. ŠL 2274 k. o. Kamnik, parcela št. 31/2 in parcela št. 32/5.
Ocenjena vrednost pisarniških prostorov je 22.340.167,00 SIT.
Ponudba mora vsebovati ponujeno ceno, plačilne pogoje ter za pravne osebe izpisek iz sodnega registra oz. dokazilo o državljanstvu za fizično osebo. Prometni davek in druge stroške plača kupec.
Rok za oddajo ponudb je do vključno 9. 3. 2001. Ponudb, ki bodo oddane po tem datumu, prodajalec ne bo več upošteval.
Postopek odpiranja ponudb bo komisijski v sredo, 14. 3. 2001, ob 9. uri na sedežu družbe KAM-BUS, d.d., Kamnik, Maistrova 18. Odpiranja ponudb se lahko udeležijo vsi tisti ponudniki oz. njihovi pooblaščenci, ki so v odprtem roku poslali ponudbe.
Izbrani ponudnik mora prodajno pogodbo s prodajalcem skleniti v 8 dneh po odpiranju ponudb.
Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: KAM-BUS, d.d. Kamnik, Maistrova 18, Kamnik, z oznako: ZBIRANJE PONUDB - NE ODPIRAJ!
Ogled pisarniških prostorov je mogoč po predhodni najavi. Druge informacije so na voljo na telefonski številki 01/839-21-21. Ta razpis ne zavezuje prodajalca, da s katerim od ponudnikov sklene pogodbo o prodaji pisarniških prostorov, navedenih v tem oglasu.
Uprava
Družbe KAM-BUS, d.d.
»Lani je opravilo izpit iz upravnega postopka 23 delavcev, ki v občinski upravi vodijo upravne postopke«, pravi Ivan Pristovnik, kar pomeni, da jc več kot polovica vseh zaposlenih v občinski upravi usposobljena za taka opravila.
Tudi splošna raven izobrazbe zaposlenih v občinski upravi se je v zadnjem času izboljšala, saj jc od 37 zaposlenih 19 višjih upravnih delavcev (7. stopnja), 5 upravnih delavcev (6. stopnja), ostali pa so strokovno tehnični delavci.
Kot jc poudaril Pristovnik, imajo vsi delavci v občinski upravi ustrezno izobrazbo, ki jc predpisana z vladno uredbo in drugimi predpisi. Na visoki šoli pa se izobražujejo še trije delavci.
Poleg tega, da vsa sistemi zi rana delovna mesta niso zasedena, je trenutno na porodniškem dopustu pet delavk, kar seveda vpliva na uresničevanje zahtevnih nalog občinske uprave. Te vrzeli v upravi poskušajo premostiti z zaposlitvijo delavk za določen čas.
Direktorja občinske uprave smo glede na to, da je bil v proračunski razpravi deležen znatne pozornosti svetnikov zaradi zahteve, naj bi sc sredstva za občinsko upravo letos povečala skoraj za petino, povprašali, kje so razlogi za tako povečanje. »To so predvsem pravice, ki jih imajo delavci iz naslova plač,« jc bil njegov odgovor. Čeprav števila zaposlenih letos ne bodo povečevali, jc delavcem na podlagi zakona treba zagotoviti vse pravice, ki jim gredo zaradi napredovanja, jubilejnih nagrad itd. Poleg tega pa podzakonski predpisi nalagajo občinam vedno nove naloge, za katere pa država ne zagotavlja ustreznih sredstev. Takšne obveznosti občutijo tudi druge občine, tako občinska uprava v Domžalah predvideva za občinsko upravo kar za eno četrtino vec sredstev kot lani.
Seveda je za učinkovito delo občinske uprave pomembna tudi materialna opremljenost. Kamniška občinska uprava sc je že lani priključila na računalniško podprt državni sistem, poskusno pa so sc poleg Ljubljane in Bleda povezali tudi na omrežje MNZ, od koder dobivajo podatke za svoje potrebe. Letos pa bodo s sodelovanjem ministrstva za informatiko vključeni tudi v sistem informacij s področja lokalne samouprave. Predlagajo, naj bi v tem okviru izoblikovali sistem spremljanja občinskega in državnega premoženja na svojem območju, začeli s poslovanjem preko elektronske pošte in interne-la. Na spletni strani občine Kamnik so že objavljeni nekateri obrazci, (delovni čas trgovskih in gostinskih lokalov). Vse podatke na spletno stran občine vnašajo preko republiškega centra za informatiko.
FRANC SVETELJ
DOBRO OBISKANA TRIBUNA O POKOJNINAH
Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik jc i> petek, 16. februarja, organiziral dobro obiskano javno tribuno Poli in pasti pokojninske politike v Sloveniji.
Mag. Marko Štrovsje najprej govoril o posledicah spremenjenega pokojninskega zakona. V mesecu januarju smo lahko le'približno ugibali, kakšne bodo dejanske posledice. Nasploh jc bilo v tistem času veliko nejasnosti in sprenevedanja. Resorni minister dr. Vlado IHmovski je pred poslanci ocenil, da bo uskladitev pokojnin v mesecu februarju 6%. Zdaj so posledice jasne do stotinke procenta.
Po starem zakonu bi že konec januarja upokojenci prejeli 12,62% višje pokojnine na račun uskladitve s plačami. Vendar je spremenjeni zakon to številko bistveno znižal na 4,8%.
jansko dvignejo povprečne plače, S takim določilom upokojenci ne delijo usode tako dobrih kot slabših podjetij, ampak delijo usodo s podjetji pred Stečajem Poslanka ZLSD Danicu Simšič je v parlamentu dejala: »Vse priznanje gre upokojencem, ki so pripravljeni skorajda prepoloviti uskladitve svojih pokojnin v dobrobit države in seveda tudi prihodnosti mlade generacije. Zalo bomo v ZLSD la zakon v celoti podjirli« Iz izvajanja poslanke ni jasno, na katere upokojence je mislila. Verjetno na tiste štiri iz DeSUSa, ki so bili za spremembo na škodo 4 50000 upokojencev v Sloveniji. Pri tem morda še najbolj skrbi dejstvo, s kakšno lahkoto so vlada in njeni glasovalci v parlamentu spremenili enega bistvenih stebrov socialne varnosti. Pokojninski sistem je namreč
S predavanja mag. Marka Štrovsa »Proti krajšanju pokojnin« v dvorani razstavišča Veronika.
Razlika je (>recejšna (7,78%), kar za celo koledarsko leto prinese 93%. Bolj slikovito povedano: z novo uskladitvijo so upokojenci izgubili eno pokojnino v letu. Ta izguba pa velja tudi za vsa leta naprej.
Nova Slovenija in SDS sla poskušali tako radikalni ukrep vlade na področje pokojnin preprečiti ali vsaj doseči širšo družbeno razpravo pred odločanjem v parlamentu. Vsi opomini in predlogi so naleteli na gluha ušesa vladajočih strank LDS, ZLSD, SLS - SKD kol tudi DeSlIS-a. Poslanec Demokratične stranke upokojencev Ivan Kebričje v svojem nastopu fmdprl spre-membo zakona s trditvijo, da se morajo pokojnine zviševati v skladu z zviševanjem plač. Seveda je s svojim nastopom »ustrelil mino«. Pokojnine se bodo namreč v bodoče usklajevale vsak februar />o dogovoru, ki ga bodo o minimalni izhodiščni plači dosegle vlada, delodajalci in sindikati. To pa je krepko manj kot sc de-
velja za enega najbolj trdnih sistemov.
Mag. Marko Štrovsje v nadaljevanju opozoril ludi na nekatere možnosti, ki so po zakonu za upokojence in državljane ugodni, lina večjih ugodnosti je državna pokojnina, kise lahko uveljavlja od I. I. 2001. Zanjo lahko zaprosijo državljani RS s stalnim prebivališčem, pri nas, kljub lemu, da niso bili zavarovani, so pa starejši od 70 let in nimajo lastnih dohodkov. Upokojenke lahko uveljavijo zavarovalno do bo za vsakega otroka do 1 leta starosti (to pri nese 2%> za vsakega otroka).
Vsak. upokojenec si lahko popravi pokojnino z dokupom pokojninske dobe brez posebnega dokazovanja. Ta dokup jeza upokojence ugoden, ker'še izračuna nekoliki) drugače kot za druge interesente dokupa.
Seveda na. SPIŽ-u sami nič ne dajo, zato moramo zahtevati sami. Če ne poznaš možnosti, si vsekakor na izgubi. D. B.
NOVOSTI V POKOJNINSKEM SISTEMU
S 1. 1. 2001 jc začelo veljati določilo 123. člena pokojninskega in invalidskega zakona, ki postopno uveljavlja pravico do vdovskega dodatka k obstoječi pokojnini, to je starostni, invalidski ali vdovski. V prehodnem obdobju se uveljavlja postopoma: s 1. 1. 2001 2,5%, nato pa vsako leto za 2,5% več do polnega zneska s I. 1. 2006 15% kot največjim možnim odstotkom. Vkolikor upokojenec ali upokojenka že prejema družinsko pokojnino, določa vdovski dodatek po uradni dolžnosti ZPIS sam, brez vloge upravičenca, ob izplačilu pokojnine za januar letos. Če pa to kljub obveznosti ZPIZ ne stori, mora upravičence izpolniti obrazec, ki jc enak obrazcu z.a pridobitev vdovske pokojnine in sc lahko dobi pri ZPIZ-u v Ljubljani v sprejemni pisarni. Mogoče ga je izpolniti tudi v pisarni kamniškega društva upokojencev v času ur brezplačne pravne pomoči upokojencem, ki so člani društva, to je vsak prvi in tretji torek od 10. do 12. ure.
Vdovska pokojnina pripada
tudi razvezanemu zakoncu, će je star vsaj 53 let ali če je popolnoma nezmožen za delo ali pa je tO postal v enem letu po zavarovančevi smrti ali če 11111 je po zavarovančevi smrti ostal v varstvu eden ali več otrok, ki jih je dolžan preživljati in imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem očetu ali materi.
Kar zadeva zunajzakonskega partnerja ali partnerico velja, da pridobi pravico do vdovske pokojnine, če zadnja tri leta živi z. upravičencem v življenjski skupnosti, kar mora dokazati z ustreznimi listinami, to je s potrdilom o skupnem bivališču, pravnomočno sodbo, potrdilom Centra za socialno delo in podobno.
Druga novost, ki se uveljavlja z letošnjim januarjem, velja le za ženske, ki imajo invalidsko ali osebno pokojnino, če nimajo polnih 35 let delovne dobe Gre tudi za postopno uvajanje tc pravice, npr. v letu 2001 se zniža starostna meja za upokojitev za prvega otroka I
mesce. Za 2 otroka 2 meseca in 15 dni, z.a 3 otroke 4 mesece in 15 dni za vsakega naslednjega Otroka še 2 meseca in 15 dni. Tretja novost je pravica do državne pokojnine, ki pripada upravičencem, ki nimajo lastnih lednih sredstev za preživljanje. Ta pokojnina znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove, taje trenutno 25.152,92 SIT. Na obrazcu ZPIZ - a jc potrebno izpolniti podatke o izpolnjevanju zakonitih pogojev in priložiti dokazila 0 stalnem bivališču v RS od dopolnjenega 15. leta starosti dalje, izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo Centra za socialno delo občine stalnega bivališča po predpisih 0 socialnem varstvu. Letos je vstopna starost 70 let, leta'2002 bo 69 let, leta 2003 bo 68 let, leta 2004 bo 67 let, leta 2005 bo 66 let, od leta 2006 pa 65 let. Zakon določa tudi premoženjski cenzus, ki znaša trenutno 30.000 SIT dohodka upravičenca in ne od povprečja družinskih članov.
DUŠAN KOŠIR
ŠOPEK ZA HEDO
Čudovita jc ta naša dolina Kamniške Bistrice, nepozaben je pogled na vence gora, ki se dviguje nad izvirom reke, na zasnežene vrhove, ki se kopljejo v tem ranem februarskem soncu. Strmo se dvigajo te skalne gmote, obdane s temnimi gozdovi, ki so jih redčili trdni rodovi dolin-cev in gorjanov, ter si iz maces-novcev, borovcev in smrek izte-sali prve skodle za izgradnjo prvih skromnih bivališč, gozdarskih koč in kmetij. Koliko rodov s trdno voljo, grčavimi rokami in od težke nošnje žuljavami rameni je moralo živeti, da so iz-sckali in izčistili divjino in jo spremenili v laze, travnike in njive, da so se razbohotile prve planinske trave in so v mastni gozdnati zemlji skalila semena. Tu v tej divjini so živeli, odkrivali nove prehode v ostenju gora, lovili divjad in gledali lepote in nevarnosti gora. Kadar so se izgubili v tej divjini, so jim mežikajoče zvezde z neba kazale pot domov v varno zavetje. Pozimi in spomladi so se strahotna ozirali v skalovje, čez katero so hrumeli plazovi in jih spominjali nesreč. Poleti jim jc pri delu sonce kazalo čas. Tu v divjini Bistrice, ki je še do danes ohranjena, so živeli rodovi od rojstva do smrti in jemali naravi toliko, kot so potrebovali za preživetje. Življenje ni bilo lahko, pa vendar so bili srečni, saj so ob vsakdanjih tegobah ustvarjali novo življenje za novi naslednji rod in boljšo prihodnost.
Nekateri se še spominjajo teh časov, še danes živijo s svojimi spomini in verjetno, da jih je sam bog nagradil za pridnost, trdo delo in jim podaril dolgo življenje.
Erjavškova Heda
V Godiču, ne daleč od kapelice pri Hribarju, živi v lepi beli hiši z urejenim vrtom KRJAVŠKOVA HEDA. Prav njej jc namenjen šopek za 8. marec in materinski dan.
Spominjajo se je prijatelji, planinci, sosedje in znanci, otroci in vsi, ki jo imajo radi. Hvala, ker si vzdržala nevzdržno. Ker si iz. nič naredila nekaj. Ker si dajala, ko so   bili tvoji žepi prazni. Ker si nas imela rada, tudi ko smo bili popolnoma nevredni tvoje ljubezni. Hvala, ker si delala nemogoče z nasmehom. (Pam Brown.) Heda Ribič jc »prevekava« na svet 14. oktobra 1914. V rojstni list so jo zapisali na Vranskem, živeli pa so v Stopniku, majhni vasici pri Vranskem proti Prekopam. Oče Anton Ribič je bil uradnik v državni službi, mati pa je bila Rozali ja Jancžič. Otroštvo jc preživljala med prvo svetovno vojno, tako da ji tudi povojni čas ni bil naklonjen. Kmalu je zapustila dom in delala na raznih krajih, tako, da se jc sama preživljala. Naneslo je, da jc dobila delo v graščini na Križu kot kuharica, na poti iz Štajerske strani pa so jo zadržali v Stranjah, češ, da potrebujejo dobro kuharico rta Kokrs-kem sedlu. Službo je sprejela in odšla v gore, ki so ji bile do tedaj neznane. Kdo ve, kaj jo je premamilo, ali Tonetove modre oči ali še bolj sinje planine. Zaljubila sc je v oboje. Gospa Erjavšek    je    postala leta 1938. Poročila sta se na Brezjah. Rodilo sc jima je troje hčera: Darinka, Tončka in Marjet ka. Ko si je starejša že sama znala obrisati nos, je oče Tone najmlajšo natovoril v koš, prijel srednje dekletce za roko in gnal družino gor v kočo, kjer sta s Hcdo imela pravo malo ekonomijo. Redila sta kravo, prašiča in kokoši, tako da jim ni nikoli manjkalo mleka, masla in jajc. Tone je poleg oskrbniške službe popravljal pota in markacije, bil gorski reševalce, kakor ostali trije bratje, bil gorski vodnik in svetovalec. Heda jc bila dobra kuharica, družabna in gospodarska, bila pa jc predvsem dobra mati, ki je v bajti na sedlu skrbela za svoje otroke. Druga svetovna vojna jih je za nekaj časa ločila. Tone jc partizani] nekje na Dolenjskem, skrb za kočo pa je prevzela žena. Po vojni sta morala začeti vse znova. Živela sta na Kopiš-čih, ker so otroci hodili v šolo v Stranje. Tonc.se jc oprijel sekire in drvaril v bistriških gozdovih. Po nekaj letih sta sc preselila v Strajc na Jerinčkovo domačijo, jo kasneje prodala, najela posojilo in zgradila hišo v Godiču. Časi so se začeli spreminjali, vse jc vodilo nekako na
boljše, življenje jc poslalo drugačno, prijaznejše in lepše.
Ostali so le trpki spomini na trdo delo in življenje, ki ni bilo podarjeno na tej revni zemlji in je ni bilo dovolj za vse. Novi rodovi so morali v svet, kdor pa je ostal, se je prebijal za ubogo dnino in po kamnitih rebrih in gozdovih.
Vsak jc kopal, drvaril in plavil les, pastiril in služil za gonjača na lovih tuje in domače gospode, skoraj za vse je bilo enako v teh krajih. Ni bilo dela, ki bi se ga kdo branil, samo, da je bil kruh. Ostali so trdni rodovi, kar nam danes priča dolina od jezu pa do izvira reke. Končno jc tudi tu posijalo sonce in prekrilo temačnost preteklosti in poslednji drobec vsega hudega.
Hida živi še danes v svoji hiši, ki sla jo postavila s Tonetom. Že dolgo je sama, vendar še vedno marsikaj po-
stori v hiši in na vrtu. Še vedno je neutrudna, žilava in vedra kljub svoji starosti. Zaželimo ji, da ostane še naprej zdrava, srečna in zadovoljna s svojimi spomini na troje hčera in svoje vnuke fer modre oči moža in gore, katere je tako vzljubila.
ALEKSANDER SARNAVSKY
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne boni dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
/Kosovel/
Tone in Heda Erjavšek na Kokrskem sedlu 1937
1
Marku v spomin!
Ob Tvoji tragični in nepojmljivi smrti se od Tebe poslavljamo .<> šolci. razredničarka, profesorji,...
Teden dni je minil od srede. Tvojega zadnjega šolskem dne Hil \i izredno dobre volje, nenavadno zgovoren, ko si odhajal iz šole. Bilo je Valentinovo, dan zaljubljena.'!', mladostnih simpatij, jmkritih prijaznih pogledov.
Odšel si, a vrnilse nisi, V četrtek zjutraj smo onemeli. Beseda imri je zaznamovala nas vse: dijake, profesorje, delavce,... Kako nefjo-membne so postale spričo tvoje smrti ocene, testi, nesrečne ljubezni! Moreča tišina. Vsakdo je strmel na svojo stran, v očeh solze, objemi, stiski rok. Misli so odtavale v prejšnji dan in v vse tiste dni ki smo jih preživeli s Teboj. Sprašujemo se, zakaj si moral oditi, saj je bilo pred teboj še toliko lepega, polnega življenja, ki ga še nisi izkusil, besed, neizrečenih, nerojenih. Saj se je življenje za nas komaj začelo... Kako naj pozabimo Tvoj lik. tvoje besede, Tvoj nasmeh? V torek smo oddali denar za maturantski izlet, ki ga Ti ne boš doživel. Prazno mesto v razredu boli, Tisi odšel nekam daleč, kamor naše misli ne sežejo. Ne čutiš, ne dihaš, ne veš za praznino in bolečino, ki si jo \mslil v nas. Vse okrog nas se zbuja pomlad: ljudje, ki Te niso }x>znali, ostajajo neprizadeti, življenje se nadaljuje. Spomin nate bo z leti obledel, vendar ne bo nikoli do horu a zbledel. Spel sreda. Pred tednom dni sinu w veselili s Teboj, vtem tednu srno dozoreli t> odrasle ljudi.
Marko, pogrešali Te bomo/ Troja i.e
NA KLEPETU Z GOSPO JOŽI KALIŠNIK
Narodno zabavna glasba je namenjena razvedrilu in veselju ljudi. V tem je njena največja vrednost in plemenitost poslanstva. In tudi tej glasbi je svoj pevski talent podarila ga. Joži Kališnik. Je umetnica, kije znala ob slavi postaviti na pravo mesto tudi druge vrednote življenja: dom, družino, preprostost in odprtost.
Vsak človek je najprej otrok. Otrok je kot nepopisan list v knjigi življenja. Pred njim so odprte še vse življenjske poti. Verjetno je bilo tako tudi v vašem otroštvu. Ali nam lahko zaupate kaj več o svojem otroštvu in tudi to, kako ste zakorakali po svoji življenjski poti?
Mali Rozalija z malo lini,., mamin brat in bratje Viktor. Henrik in Engel-bert. Mlajši Bruno je umrl med vojno.
Joži Kališnik je bila zadnji otroški žarek, kije posvetil v družino Učakarjevih v Spilaliču
Rodila sem se v Špitaliču kot zadnji otrok v družini. Dva sta bila rojena pred vojno, dva po njej. Oče Jože Učakar je izdeloval cementno kritino, kar je bilo v povojnem času obnove in razvoja podeželja cenjeno in iskano. Dela in naročil je bilo dovolj, tako da je mama Apo-lonija prevzela večino skrbi za družino in gospodinjstvo. Na otroštvo imam lep spomin. Potem je prišla šola. Prav v to obdobje seže moj prvi javni pevski nastop. V tistem času so bile zelo odmevne prireditve Pokaži, kaj znaš. V šoli na Vranskem so me spodbujali, naj nastopim. Takrat sem bila v sedmem razredu in strašansko nerodno mi je bih) javno nastopiti. Končno sem zbrala dovolj poguma, nastopila in celo zmagala zAvsenikovo pesmijo Moj rodni kraj, moj rodni dom.
je bilo to naključje?
Niti ne. Avseniki so bili takrat zelo popularni in vodilni na področju narodno zabavne glasbe. Do sodelovanja in zbliževanja je prišlo precej pozneje. Pot do tja pa je bi-la precej vijugasta. Leta 1962 sem otišla k sestri v Kranj in lam obiskovala administrativno šolo. Po končani srednji šoli sem se zaposlila na občini v Kamniku v socialni službi. Kol mlado dekle sem bila soočena s socialno problematiko ljudi v občini in tako življenje spoznavala predvsem s tiste strani, ki kaže na človeško šibkost in ranljivost. Po />etih letih sem službo zamenja-
la in se zaposlila v kadrovski službi tovarne usnja Utok. Minilo je novih pet let in vrnila sem se na občino v tajništvo. In potem?
Konec januarja 1981 je potekala iz dvorane na Duplici radijska oddaja Koncert iz naših krajev.
Tam je hil tudi ženski pevski zbor Solidarnost in jaz. sem v koroški narodni Oj, le mlinar zapela sopranski so/o. Na moj glas je postal požaren urednik oddaje Kajetan Zupan in on je hil tisti, ki me je »založil« Vilku Ovseniku. Ansambel bratov Avsenik je hil takrat v stiski, ker je zbolela pevka Emu Prodnik. Iskali so nov glas in razpredli mrežo poizvedovanj po vsej Sloveniji. Nekaj dni po tisti oddaji je prišel k meni na občino prof. Viktor Mihelčič in mi sporočil, da se Vilko Ovsenik zanima zame. V sebi značilni dobrohotnosti mi je prof. Mihelčič dejal: »Joži. to ni z.ale. vseeno pa premisli!« Pred mano seje odprla pot, 0 kateri nisem razmišljala, pa tudi videla ji nisem povsem jasnega konca. Po tehtnem premisleku sem rekla sa ma sebi: »Če ne drugo, boš pa vsaj videla Avsenike!« Rečeno storjeno. Vilko Ovsenik je prišel v Kamnik in oh spremljavi prof. Viktorju Mihel-čiča sem še enkrat zapela solo Oj, te mlinar. Vilko je bil zadovoljen. Začelo se je obdobje intenzivnih vaj, razpetih med službo in domom. Vaje so potekale trikrat na teden. Ansambel me je lepo sprejel in vsi so me spodbujali. C ez tri tedne sem v Ljubljani posnela pesem Klic gora za TV oddajo v Hannovru.
I^edje bil prebit. Ko sem prebiral članke in odmeve v tisku iz tistega časa, sem razbral, da sta vam bila občinstvo in strokovna javnost zelo naklonjena.
Začetna tremu je iz nastopa v nastop bolj kopnela. Na četrtem koncertu v Miinclmu sem začutila, da sla moj glas in izvedba dohiti »krila«. Po nastopu me je čakala čestitka, ki mi jo je poslala Emu Prodnik. Dobila sem potrditev, da je hita moja odločitev z.a narodno zabavno glasbo pravilna. Na tej poti nit je pomagalo kar nekaj priznanih umetnikov. Poleg Vilka Ovseniku bi omenila prof. Sabiro Haj-darevič in Zlato Ognjanovic. /Jasli slednja je razumela, v čem je bistvo in namen narodno zabavne
glasbe in od nje sem dobila res veliko uporabnih napotkov, ki so mi dragoceni še danes.
V tem času ste bili že poročeni. Kako lahko umetnica združuje svojo poklicno pot s poslanstvom žene in matere?
Takrat sem bila mlajša in za mladega človeka so ližave bolj izziv, ki ga vabi in preizkuša, kako je sposoben odgovoriti nanj. Od enega nastopa do drugega je bilo treba včasih v enem dnevu prevoziti tudi po več sto kilometrov in se pripraviti na nasio/!. komuniciranje \
publiko. Občinstvo intuitivna z.ačuli razpoloženje nastopajočega m če je lo primerno, se odzove nanj tako. da dobiš še več samozaupanja in si še boljši v svojem nastopu. Turneje me niti niso preveč utrujale. Dobra stran je bilo lo, da sem se lahko več videvala z možem, kije bil na delu pri Siemensu v Nemčiji in sva imela, morda se sliši čudno, več časa zase. Znal me je pohvaliti in to mi je veliko pomenilo. Leta 1984 se nama je rodila hči Mateja in istega leta sva dogradila hišo v Vrhpolju. Takrat je kot majhen čr-viček »kljuval« v meni dvom, kaj, če se mi bo glas spremenil. Iz te bojazni ni bilo nič, po mnenju nekaterih gaje materinstvo celo pozlatili lo. Takrat me je v ansamblu nadomestila Reginu Vezonik. ljeta 1987 se je rodil sin Samo. Toda kljub številčno večji družini je bilo Irebci obveznosti iz dogovorjenih nastopov opraviti. Vse. kar smo nastopajoči v ansamblu bratov Avsenik dosegli, je bilo plod napornega dela. V Življenju je pač tako. da se brez »maje še čevelj ne obuje«. Dobre in kakovostne stvari zahtevajo odrekanje in veliko osebne zavzetosti.
In kdaj se je nadvse uspešno sodelovanje z Avseniki zaključilo?
Leta /991. Kasneje sem glasbeno sodelovala tudi z drugimi - npr. z ansamblom Igorja Podpečana (Zlati zvoki), Božom Matičičem in Kamniškimi koledniki. Trenutno največ sodelujem z Miho Dovža-nom. V šali pravim, da sem harmoniko zamenjala za citre. V tem ča-
Ze sedem tel Joži Kališnik glasbeno sodeluje z Miho Ihnžanom
su sem posnela kar nekaj kaset in zgoščenk. Moj delavnik, ki ni nepo sredno vezan na glasbo, se vijuga med obveznostmi doma. številnimi šolskimi in obšoiskinu dejavnostim otrok, z nami živi tudi moja mama ... Moje trenutno glasbeno .onima nje pa je usmerjeno k ljudski pesmi in že ponarodeli pesmi, ki jo v pevskem duelu izvajava z Brigito Vrhovnik - Dorič ob spremljavi harmonike njenega moža Boštjana.
Pišete tudi besedila za pesmi. Če dovolite, bi za konec bralcem Kamniškega občana posredoval nekaj verzov, ki imajo izjemno sporočilno moč:
Oj, trenutek postoj!
Oj, trenutek postoj' Postoj, ti, večni popotnik!
Ne blodi več, ne kriči v noč!
Dan je tisti,
dan je tisli, ki ti bo v pomoč Svetloba, Luč. Luč Življenja.
Iz pogovora z gospo Joži Kališnik spoznamo, da je življenje lepo. I^epo tudi zato, ker nam ga lepšajo ženske, kolje ga. Joži Kališnik. Mesec marec je na začetku in na koncu posvečen prav njim. V imenu Kamniškega občana izrekam iskrene čestitke vsem ženskam in se jim zahvaljujem za njihovo veliko in nenadomestljivo poslanstvo.
DANIJEL BEZEK
Jubilejni nastop leta 1983 na Bledu.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
S Fenstern und Turen v Evropo
Jresla se je občina, rodile so se table, bi lahko naslovili zadnja dogajanja v občinskem svetu in občinski upravi v zvezi s predlogom Dupličanov o ponovnem poimenovanju Duplice. Vsevprek je bilo namreč slišati ugibanja, »kaj je zadaj«, ali za takim predlogom ne tiči podtalna težnja nekaterih dupliš-kih politikov, da bi se odcepili od Kamnika in, bog nas varuj, ustanovili svojo občino. Zato je predlog o uradnem poimenovanju med obči-nar ji gladko propadel. Dupličani pa so dobili vsaj to, kar so tudi želeli: napisne table z imenom Duplica. Z njimi pa jih bodo dobili tudi Podgorci, ki so bili doslej modro tiho, čeprav so bili kot ena najdaljših KS izbrisani s »terena«, Mekinjčani in še kdo. Vsa čast pa občinski svetnici, katere predhodnica sv. Marjeta je nekoč blestela v mestnem grbu. Edino ona je brez velikega tuhtanja strmečim občinskim sotrpinom razložila, da se novo občino da ustanoviti tudi brez krajevnih tabel, če so le ljudje zato...
Vtakoimenovanih lovskih zdrahah, kijih v medijih podžigajo luški lovci, smo na nacionalnem radiu nedavno tega imeli priložnost slišati imenitno odkritje Luča-nov. da so Stahovčani pred poldrugim desetletjem na Kranjski rebri zagrešili tudi krivolov in sicer, da so uplenili »prepovedanega« ru-ševca. Svetujem jim, naj si pogledajo v uradni list ali starega Lovca, da bodo vedeli, kdaj je kmetijski minister zavaroval ruševca. Če pa je tako neumnost zakrivil celjski novinar, pa naj se najprej iz lov-
skega priročnika pouči o tem, kaj je divji petelin in kaj je ruševec... Kar se tiče »zdraharske« meje pa so kamniški državni uradniki dali Štajercem jasen odgovor.
Tkjajboljšega (trgovskega) sose-Isl da generalni šef je zadnjič v slavnostnem nagovoru ob polaganju temeljne plošče v jami pod Bev-cem ponosno poudaril: Mi se ne bojimo nobene konkurence, samo poglejte tja gor, še tablo smo jim pustili in pokazal na zeleno reklamno tablo, ki stoji z notranje strani gradbišča ob visoki pločevinasti ograji. Ker pa je bil prvič v Kamniku seveda še ni vedel, da se ta konkurenčna tabla z Ljubljanske ceste ne vidi, vidijo se samo tri rumene zvezde, ki pa lahko pomenijo marsikaj, lahko tudi del Evropske unije, ki bojda prihaja tudi na naš konec...
Fakulteta ali osnovna šola, to je zdaj vprašanje, ki preveva občinske može in žene v vročih diskusijah o tem, kako izobraženi morajo biti po spremenjenem statutu člani občinskega nadzornega odbora. Medtem, ko so nekateri mnenja, da so člani lahko tudi »šlosar-ji« (omenjali so celo Tita, kije nekoč delal v Titanu), drugi pa pravijo, kako naj »šlosarji« preverjajo pretkane financarje, kako ravnajo z občinskim denarjem, saj bodo morali verjeti le dragim revizorjem, če jih bo občina najela in seveda plačala, /zgleda, da nekateri še niso pozabili tistega: Ni važno kaj znaš, važno je, da si naš ali po zadnji ponovitvi še bolje: če ste vi nas, bomo pa še mi vas ...
J3 edki zimski obiskovalci Velike M\ planine, ki so se na Valentinovo povzpeli v to naše (zimsko) rekreacijsko središče, pravijo, da je treba Zeleni rob preimenovati v Blatni rob. Snega namreč ni niti toliko, da bi pokril posledice jesenskih gradbenih del pri postavljanju dvosedežnice. Če bo šlo tako naprej, bodo stranjski pastirji kmalu po pustu lahko gnali živino na planinsko pašo. Bodo vsaj krave imele kaj od planine, če že smučarji in bajtarji letos nimajo nič...
\Jove železne stopnice pred ka-1 t pelico na Malem gradu izgledajo kot nek zasilni izhod, stopnišče za služinčad ali nadhod za pešce preko železniške proge v Črnučah, slišimo komentarje radovednežev, ki si ogledujejo »zaključna« dela na Malem gradu. Od strokovnjakov, ki so se dolgo kregali med seboj, kako naj izgledajo te stopnice, bodo ti »ocenjevalci« dobili odgovor: Le čevlje sodi naj kopitar. Ali pa kopitar vedno ve, kaj dela? Sicer pa, ne bodimo nestrpni in po-čakajmo do otvoritve, ki kot pravijo, letos zagotovo bo. Morda bomo takrat že znali ločiti staro od modernega...
K
ot sta zadnjič na trmasto vztrajanje kolesarske svetnice Ivanke iz Voljčega Potoka sveto obljubila župan in občinski direktor, naj bi se kmalu zgodila otvoritev priveza za bicikle ob občinski hiši (spodnji del je medtem občinski direktor že postavil!). Upamo samo, da se občinarji ne bodo spet zapletli okrog pridobivanja potreb-
nih papirjev kot so se zadnjič s »sptnneničarji« zaradi kukerlov na občinski strehi. Morda hi ob tej priložnosti premislili tudi o kakem privezu za konja, kajti zna se žudili, da bo kakšen Tuhinjec ali Cr-njan po opravkih na občino prija-hal tudi* konjem...
Ifot smo že večkrat zapisali, se M\.naša »skrb« za slovenščino, za našo materinščino, lepo odraža tudi v javnih napisih. Zelo lepo je, če se s tem seznani tudi tujec, ki pride v naše mesto pod Kamniškimi planinami, pa ga že na Duplici pozdravijo modre zastave z. napisi izdelkov, kijih ponuja naša alpska firma: Fenster, Turen, Fasaden, o oknih, vratih in drugem pa ne duha ne sluha. Pa kaj zato, če tujec misli, da je prišel v deželo onstran Karavank, mi že vemo kje smo oziroma kam gremo...
Zdi se, da je župan Tonti, ko se je zadnjič podal v temni rov pod malograjskim hribom spet raz.draz.il tamjcaj spečo Veroniko. Preveč, naglas je govoril o navpičnem vrtanju grajskega hriba in nekem dvigalu. Veronika mu namreč še vedno ni odpustila pozidave moderne soseske ob vzhodnem pobočju. Zalo je preko svojih predstavnikov dala pobudo slovenski, vladi, naj takoj razreši pregrešnega župana in še ustavnemu sodišču, naj razpusti tudi vse kamniške občinske svetnike. Tudi kamniška Veronika ni več, kar je bila nekoč ...
Krištofov Pepe II.
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA
Vprašanje občinskim svetnikom
Spoštovani svetniki Občine Kamnik, vljudno vas prosim za naslednje pojasnilo:
Koliko denarja ste iz proračuna namenili za pomoč starejšim in onemoglim na domu ?
Kolikšna je bruto ura pomoči in razmerje plačila oskrbovanec - občina 1
Ali opravlja to delo samo center za socialno delo ali tudi pogodbeni koncesionar?
Približna ocena števila onemoglih, ki so potrebni pomoči in koliko negovalk opravlja ta dela ?
Hvala za odgovor, ki ga, prosim, objavite v Kamniškem občanu.
ROZA LAVRINC,
Pot na Poljane 4a, Kamnik
Opozorilo glede lažnega zbiranja prispevkov za humanitarno akcijo
Po različnih krajih Slovenije nepoznani občan (ali več med seboj povezanih posameznikov ?) zbira po stanovanjih denarne prispevke, pri čemer lažno navaja, da gre za humanitarno akcijo, namenjeno Zavodu ia usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. O tem so nas v zadnjem mesecu po telefonu obvestili posamezniki iz različnih krajev - Ljubljane, Bleda, Kamnika, Mežice in Raven na Koroškem, saj se jim je zadeva zdela sumljiva.
Prosimo vas, da tem goljufijam ne nasedate in jih prijavite policiji.
Zavod za usposabljanje invalidne mladine
Kamnik
O povečanju naročnine storitev KKS
Ob spremembi načina obračunavanja storitev KKS, predvsem pa ob njenem izjemnem povečanju, želim povedati nekaj pripomb.
Sam prehod obračuna storitev na mesečno obdobje nikakor ni moteč. Moteča pa je tako poenostavljena razlaga vzroka za tolikšno povečanje cene. Iz obrazložitve se razume, da sta vzroka za takšno povečanje inflacija in vpliv rasti tečaja dolarja za del stroškov. Kako ste pri tem izračunu prišli do 34-odstotnega povečanja cene storitev, mi ni razumljivo. Mislim, da naj bi bil izračun zelo odvisen od vseh stroškov, ki nastajajo pri delovanju Zavoda in pa seveda vseh prihodkov, kijih ustvari, oziroma pridobi sam Zavod.
Doslej ste pri izstavitvi računov za trimesečna obdobja za posameznega naročnika zares do stotina točno prikazali koliki del lega denarja naj hi bil porabljen za posamezne postavke obratovalnih stroškov. Taka informacija pove malo, pravzaprav nič. Mene zanimajo (verjetno še marsikoga drugega) bolj bistveni podatki:
- kolikšni so dejanski skupni stroški in stroški posameznih postavk za obratovanje:
- kolikšen je prihodek Zavoda od nas naročnikov, oziroma koliko nas redno plačuje svoje obveznosti - vsakomur je gotovo jasno, da" ni vseeno, ali leži breme vzdrževanja na ramenih malega ali večjega števila odjemalcev;
- ali ima Zavod prihodek samo od nas naročnikov, ali so še kakšni drugi, prihodki;
- menim, da bi lahko dali več informacij o izbiri TVprogramov, ki so vključeni v ponudbo; n. pr. kateri programi so plačljivi, kolikšna je njihova cena, kateri so neplačljivi. Mogoče bi bilo dobro izvesti določeno selekcijo, saj številčnost še ne zagotavlja kvalitete.
Vem, da je pri Vzdrževanju sistema veliko objektivnih in drugih težav. Oprema, ki je bila vgrajena na začetku, je bila razmeroma nekakovostna, kar dobro občutimo tudi v našem okolišu, saj uporabniki s kakovostjo sprejema nismo zadovoljni. Verjamem, da je težko usklajevati želje in potrebe, obdržati ali zviševati kvaliteto ponudbe. Kljub vsemu pa se je treba obnašati racionalno, v okviru realnih možnosti. Ne sme in ne more biti ena sama enostavna rešitev: samo proračunski način povečevanja naročnine. Morajo se najti še vzporedne ustrezne rešitve.
Koristno bi bilo, če bi o teh vprašanjih, ki sem jih nakazal, na ustrezen način informirali širšo javnost oziroma vse uporabnike, ki smo s samoprispevki in osebnimi vlaganji tudi pomagali zgraditi ta sistem. Mnogi danes ne vemo točno, kako je z nekaterimi zadevami v zvezi z. delom zavoda, statusom uporabnikov itd. ... Čeprav so bile nekatere zadeve pred časom mogoče že podane, bi bile nove in aktualne informacije nadvse dobrodošle.
PAVEL KLEMEN
Predlog za bolj uravnoteženo podeljevanje občinskih priznanj
Komisija za volitve, imenovanja in občinska priznanja je že naredila izbor letošnjih prejemnikov občinskih priznanj.
Poslanska skupina Nove Slovenije je podala predlog o bolj uravnoteženem podeljevanju občinskih priznanj. S tem predlogom ne ocenjuje primernosti ali neprimernosti izbora, ki ga je Komisija že opravila.
Predlog je bil podan z namenom, da hi občinska priznanja bolj uravnoteženo dosegala tako moške kot ženske.
Kaj se je letos dogodilo. Iz.vzemimo priznanje, ki ga dobi Kamniški občan. Od ostalih devetih priznanj jih osem dobijo moški in samo enega ženska.
S takim izborom Komisija javnosti kaže. kol tla Ženske manj prispevajo k ugledu in razvoju občine. Kar pa ni res. Ženske so pomemben soustvarjalce vsega, kar v občini dosegamo in na kar smo ponosni. Problem je v lem. da se predlogom za občinska priznanja ženskam ne posveti dovolj pozor-nosti in se jih tudi ne vrednoti v drugačnosti, kije lastna ženskam, letošnja podelitev v tem razlikovanju ni osamljen primer. To se dogaja že nekaj let. .
Zato svetniška skupina Nova Slovenija pretiloga, da se v pravilnik o podelitvi eksplicitno zapiše, da mora hiti število občinskih priznanj približ-
no enako po spolu. S takim določilom bo Komisija vedno nekako opozorjena, da mora biti do tega bolj pozorna in dati tudi ženskam ustrezno družbeno priznanje in veljavo, ki si jo zaslužijo.
Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik
Bodice ali protest
Pred kratkim je bila javnost na kratko seznanjena, kako so predstavniki študentov ljubljanske univerze simbolično hoteli opozoriti vlado na neustrezno stanje in slabe perspektive študentov.
Zopet seje izkazalo, da jih predsednik vlade ne utegne sprejeti, pa čeprav jim je obljubil. Vedno znova se dokazuje, kako se naši demokratično izvoljeni predsedniki ignorantsko obnašajo do vitalnih problemov naše družbe. Dogaja se, da prihajajo v Ljubljano posamezniki-protestniki kot predstavniki civilnih družb iz. notranjosti in obrobja te male dežele z različnimi problemi, pa jih v prestolnici vesoljnega slovenskega naroda nima časa nihče sprejeti, še najmanj pa predsednik vlade ali republike. Takt) se danes po zgledu najvišjih obnaša vsa slovenska politična srenja: poslanci nimajo časa za svoje volivce, svetniki na občini pa tudi za svoje ne.
Kot ugotavljajo mnogi, je zelo velika težava tako za študente kot za mlade delavce pridobiti stanovanje. Ve se, da je ta dobrina danes večini mlade generacije nedosegljiva, na dlani je tudi, da si mladi ne morejo ustvarjati družin. Včasih so znale oblasti te osnovne probleme bolje reševali in so s tem omogočile neko dostojno družinsko življenje, sedaj pa mlado generacijo dobesedno porivajo na cesto, v kriminal in obup. Zidava nekaj socialnih stanovanj je le pesek v oči. Sicer pa večinsko izvoljeni oblastniki v teh letih na tem področju niso bili sposobni nič konkretnega narediti, govorijo o medgeneracijskem sporazumu, to je o pomoči staršev mladim. To lahko storijo starši, ki jim je divja in diskri minut orna privatizacija prinesla veliko imetja in privilegijev, otroci revnih in izropanih staršev pa lahko lom jo v silnih kreditih z. neusmiljenimi obrestmi, ki jim jih nudijo prav prej omenjeni veljaki.
Sicer pa imamo v parlamentu sedaj zastopnike mladih, ki naj bi te težave razčistili. Ali se bodo tega lotili ali se bodo ludi ti pokvarili, bo slej ko prej na dlani. Vsak uspeh na tem področju je dobrodošel. Sprenevedanja si dolgo ne ho dalo več privoščili, slej ko prej ho z.a normalno funkcioniranje le dežele potrebno uvoziti nove državljane.
FRANC OPRAVŠ
Dilerji in šusarji vedno v akciji
Premalo pišemo, govorimo in ukrepamo proti razvadi, ki duhovno in telesno razjeda današnjega človeka, proti narkomaniji ali zasvojenosti z. raznimi mamili.
lit omamo z.lo se že dobro desetletje zajeda V dušo slovenskega mlatleničti in mladenke. Zasvojeni i padajo v objem dilerjev preprodajalcev mamil kol vojaki na fronti. Mladi ljudje uživajo v omami in se bojujejo tudi z. nasiljem za naslednji
POZABLJENI VODNJAK - Znani Korobačev starinski vodnjak, ki je pred leti buril duhove, ko je bil »izposojen« v sosednji občini, sedaj zapuščen sameva na vogalu Hkslerjeve in Kranjske. Kot vidimo, služi kar za odlagališče različnih odpadkov, razpadajoči pokrov pa »počiva« poleg njega. Zadnjič je bil omenjen celo v proračunski debati, potem pa spet vse tiho je bilo ...
...... v^f xw/\ i m i
AKTIVNI DUPLIŠKILJUBITELJI PSOV-Pred dnevi so se člani novoustanovljenega dupliškega Kinološkega društva lotili urejanja zapuščenega in zaraščenega območja med Mlinščico in Kamniško Bistrico. Na zemljišču, ki so ga odkupili in so ga do sedaj »koristili« tudi opuščeni svinjaki, nameravajo urediti vadbišče za svoje štiri-nožne ljubljenčke, postaviti manjšo brunarico in hortikuiturno urediti to območje, ki naj bi postalo tudi rekreativno shajališče Dupličanov. Marljivi kinologi so geslo, da mora Kamniška Bistrica postati rekreativna os regije, vzeli zelo zares. Upajo, da pri teh svojih prizadevanjih ne bodo dobivali preveč polen pod noge ... (fs)
šus - vbrizg. Mnogi starši so obupani in svojega otroka zasvojenca prikrivajo pred družbo, ker iz tega labirinta ne vidijo izhoda. Sociologi na to temo mlatijo prazno slamo, zdravstveni delavci predpisujejo terapevske doze raznih substanc, država pa plačuje iz Žepo.v davkoplačevalcev posledice tega zla. Tornado narkomanije je potegnil v svoj epicenter razne organizacije kot so policija, carina, sociologi, zdravstvo, prevozniki in celo duhovniki. Vsi se verbalno bojujejo (razen svetlih izjem) z nevidnimi silami, čeprav je sovražnik viden in otipljiv. Uspehi tega hoja pa so več ali manj enaki kol da bi s prstom vrtali luknjo v moko.
V tem krogotoku imajo prvo in zadnjo besedo dilerji po načelu »Das geld regirt welt«. To nazorno potrjuje primer iz. kranjske heroinske naveze, ko sodišče težkega morilca slovenske mladine obravnava v rokavicah. Najihovi kupci so zasvojenci, ki ne vprašajo koliko stane »šus ali smog«. Zaradi tako donosnega posla, ki se šteje v milijonih, za prodajalce opojnih drog ni ovir in ne meja. Če jih kdo ovira na tej poli, uporabljajo vrhunsko tehniko nasilja. Kako zločinsko in podzemno deluje prekupčevalsk organizacija od proizvodnje in predelave do delovanjja prekupčevalskega omrežja nazorno opisuje knjiga HEROIN. To dejavnost pa v veliki meri omogoča storilcem naša in evropska zakonodaja, ko vsi trobijo v en rog »človekove, pravice.« Te pravice so dane po listini Združenih narodov le tistim osebam, ki se bojujejo za pravične družbene odnose in so pri tem ovirani. Nanjo se ne more nihče sklicevati, če ni upoštevano načelo »reciprocitete« obojeslranosti. Saj so posamezni zanesenjaki, ki se upirajo temu zlu prek TV oddaj, okroglih miz, strokovnih razprav itd., toda na žalost je rezultat enak puščavskemu viharju, ki dvigne pesek in ga odvrže nekaj slo metrov proč. Brez rovače z nobenimi herbicidi ni moč uničiti trnja.
Veliko ljudi se ne zaveda, daje narkomanija in alkoholizem poguba za narod. Zasvojenci ne morejo imeli trdne in srečne družine, kije osnovna celi ca naroda oz., družbe.
Tisti, ki z.lo čutijo v krogu družine v obliki nasilja in revščine, kličejo na pomoč, toda odmeva ni. 'temu družbenemu zlu bi morali posvetili vso skrb vsak tlttn starši v družinskem pogovoru, učitelji, socialni delavci in mi vsi. Zakotni bifeji, nočni hitri, diskoteke, razne žarke in drugi sumljivi obrati so leglo človeškega pohlepa po denarju. O nasilju mladih je včkrat kuj zapisanega in Dnevnik z. dne 4. I. I. I. objavlja tako vest, ko ljudjem popuščajo živci. Skoraj ni kraja v Sloveniji, da nima zasvojencev in ludi Kamnik ni izjema. Zakoniti zbirališču mladih so kar očitna, kjer kadijo ali pijejo, pa jih noče nihče pokazali. Patruljni obhodi policije so opravljeni iz. avla, zalo zakotni kraji niso poti nadzorom. V stanovanjskem blokovnem naselju Duplico je bunker, okrašen z. grafiti, v katerem se zbira mladež ki V njem veselo cvili, skozi ok no pa se vali dim raznih vonjav. Takih zbirališč je še več. pa jih noče nihče videli. Na enem sem osebno opozoril gručo mladincev, naj se ne vdajajo posledičnim užitkom.
Vem, tla Iti moj prispevek ne bo nič rešil, če se vsi odgovorni, na čelu z. tir žavnimi organi ne botlo uprli zlu. ki razjeda cvet našega naroda. Življenjska praksa je že večkrat potrdila, da razprave 0 problemu v marmornatih dvo ranah in žametnih foteljih nimajo učinka I primer kosovska vojna itd.) Odnos do perečega tlruž.bciiegii problema je nazorno opisal v svojem delti Hraniš lav Nnšič 'Občinsko tlele.« Čas nas preganja, zalo ukrepajmo z. akcijo in ne verbalno, tla ne bo prepozno' ALOJZIJ KONDA
KULTURNI PRAZNIK V MEKINJAH
V Mekinjah smo ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos pripravili tradicionalno predstavitev kulluro-umetniškc ustvarjalnosti naših krajanov, lako sta se v mekinjskem društvenem domu v soboto, 17. februarja, predstavila .Iva naša krajana - slikar Peter Pečevnik z razstavo in ga Francka Krt iz Pod jelš.
V kulturnem programu, ki ga je ob pomoći Članov Šport no-kulturnega društva Mekinje pripravila ter povezovala gdč. Irena Kališnik, smo najprej prisluhnili, predstavitvi slikarskega opusa g. Petra Pećevnika.
Petra Pećevnika svet likovne umetnosti vznemirja že od mladosti, prve vzpodbude za risanje pa je dobil v mekinjški osnovni šoli, kjer je njegov talent odkrila in vzpodbudila ućiteljica ga. Pavla Malešič. V svojem likovnem ustvarjanju je samorast-nik. Je izrazit realist, njegove teme na so klasične zvrsti v slikarstvu: krajina tihožitje in portret. Ustvaril je že već kot 400 slik; večino je prodal ali podaril, nekaj njemu najbolj dragocenih pa je našlo mesto v njegovem stanovanju; nekatere med njimi smo si lahko ogledali obiskovalci sobotne in nedeljske priložnostne razstave v dvorani mekinj-skega društvenega doma. Med njimi sta bili tudi dve sliki z »mekinjsko« tematiko, ki ju je g. Peter pred leti rxxlaril KS Mekinje in Športno-kulturnemu društvu Mekinje.
Kljub temu, da se g. Peter ni šolal na umetniških šolah, se je ves čas ukvarjal z risanjem in slikanjem pri svojem poklicnem delu v tekstilni stroki. Tako je sam poglobljeno študiral in prišel do slikarskih rezultatov po
nekoliko daljši in težavnejši poti, kot če bi obiskoval likovno akademijo.
Kot vodja razvojnega oddelka v tovarni Svilanit se je v Stockholmu udeležil seminarja / naslovom O naravnem barvnem krogu, kar je bila zelo pomembna postaja v njegovem likovnem razvoju. V veliko pomoč pri njegovem ustvarjanju pa so bili nasveti kamniških slikarjev Lojzeta in Tomaža Perka. Udeležil se je več slikarskih kolonij, v Bovcu in v Izlakah.
V drugem delu programa smo prisluhnili'intcrvjuju z go. Francko Krt iz Podjelš. ki nam je predstavila nekaj zanimivih utrinkov iz svojega življenja. Gospo Francko krajani najbolj poznamo po številčni družini devetih otrok (7 deklet in 2 fanta), ki sta jo v dvajsetih letih skupnega življenja ustvarila s pokojnim možem Jožctom. Kljub tema da so danes že skoraj vsi otroci poročeni in jih vežejo različne družiske obveznosti, so si našli čas in se vsi udeležili sobotne prireditve ter nam s pesmimi iz slovenskega ljudskega izročila polepšali sobotni večer. Tudi sicer so Krtovi iz Podjelš znani kot izvrstni pevci, skoraj vsi pojejo v enem ali većih pevskih zborih, skupno kot družina pa so že večkrat nastopili tudi na prireditvi v Šentandražu na Štajerskem z naslovom Družina poje.
V pogovoru nam je ga Francka povedala, tla ima že 20 vnukov in da je pri njih doma še vedno zelo živahno, saj jo otroci s svojimi otroki pogosto obiščejo.
Poleg Franckinc »družinske« plati smo v pogovoru spoznali tudi njeno umetniško ustvarja-
Kvantaški stihi na avtobusni postaji
Naklonjenost lastnika B0)u(e)s bara kulturnim dogodkom je prav razveseljiva Ze pred časom je svojo ponudbo obogatil s posameznimi koncerti (npr. tisti z zasedbo Hammond H3 Pa rt y je bil prav posrečen), tokrat (".februarja zvečer) pa smo bili deležni literarnega užitkarjenja. Kvan-taške stihe Milana Dekleve je recitiral dramski igralec Zvone Hribar, po daljšem času spet
dobrodošel v rodnem mestu. Dcklcvovi stihi, ki Upesnjujejo telesni karnevalizem in se ne izmikajo direktnemu poimenovanju najbolj skritih in zamolčanih telesnih delov in dejanj, so
v igralčevi radoživi interpretaciji ustvarili prav nenavaden, a zelo dostojen hommagc slovenskemu kulturnemu prazniku. Prav primerno glasbeno spremljavo in dopolnilo h Kvantaškim stihom sta ustvarila člana legendarne kamniške rokovske zasedbe Archc Matjaž. Balantič na kitari in Matej Hribar na flavti. Za vse tiste, ki ste dogodek zamudili, samo za pokušino tale verz, v katerem Deklcva razgrinja svojo doktrino takole:
Absolutna glasba
Razgrnil svojo bom doktrino: poišči pravo kračo; nanjo zaigraj,
kot da bi v rokah držal violino.
Celoten zbir predstavljene kvantaške poezije je leta 1994 z. duhovitimi ilustracijami Alojza Zormana Fojža izšel pri založbi Bclctrina in ga mogoče uspete še kje izslediti. Literarni večer je razveseljivo zapolnil izrazito pomanjkanje urbanega gledališkega dogajanja v Kamniku, nastalo zaradi odsotnosti primernih prizorišč, saj se le-lo umika le še na otvoritve, gostilne, na cesto in v rov pod Malim gradom.
MARKO KUMER
Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE
vpisuje v prosrama PTI STROJNI TEHNIK
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
Začetek 12. marca ob 16. uri na Srednji šoli Domžale.
Informacije po tel. 01/7873 592 in 041/583 245.
CONTINUA od 1993
Družina Krt iz Podjelš nas je razveselila z lepo pesmijo. (Pota: Andrej Pečevnik)
nje. Tako nam je poleg pevskega, predstavila tudi svoj likovni talent. Francka se je namreč kot odlična risarka po končanem šolanju zaposlila v Svitu v obratu za poslikavo majolik. Nekatere majolike, ki jih je sama ročno poslikala smo si obiskovalci sobotne prireditve lahko tudi ogledali. V zadnjem času se ukvarja tudi s klekljanjem, ki se ga je naučila na tečajih v mekinjskem samostanu.
Poleti ga. Francka veliko časa preživi v družbi svojih vnukov na planini Košutna pod Krvavcem, kjer Krtovi pasejo živino. Gospa Francka še vedno večkrat speče v krušni peči domač kruh; en domač hlebec je
prinesla s seboj tudi na sobotno prireditev, tako da smo ga obiskovalci po prireditvi lahko tudi pokusili. Poleg kruha s soljo so nam postregli tudi z originalnimi suhimi krhlji, ki jih Krtovi sušijo še na star način v posebni sušilnici, imenovani »pašlla«, in z domačimi orehi. Domače družinsko vzdušje so Krtovi ustvarili tudi z dekoracijo odra, saj so poleg majolik in klekljanih prtičkov s seboj prinesli tudi staro kmečko orodje, kmečko skrinjo iz leta 1847 in razpelo.
Tako smo Mekinjčani spet spoznali drobec iz mozaika razlićnih dejavnosti naših krajanov.      DAMJAN HANČ1Č
Koncert klarinetista Nikole Vukovića ob spremljavi pianistke Katalin Peter
Mesec februar je že tradicionalno vedno precej natrpan z najrazličnejšimi kulturnimi dogodki. Eden bolj odmevnih v tem obdobju je bila uspešna celovečerna koncertna predstavitev klarinetista Nikola Vukovića 12. februarja v Galeriji Veronika, na klavirju ga je spremljala Katalin Peter. Dvajsetletni Nikola je sicer študent prvega letnika Fakultete za družbene vede, zaključuje pa tudi zadnji letnik Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani pri znanem slovenskem klarinetistu prof. Alojzu Zupanu, ki je bil prisoten tudi na koncertu svojega nadarjenega slušatelja. Kamničani poznajo Nikolo Vukovića tudi kot sodelavca v Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik in Mestne godbe Kamnik.
Koncertni repertoar so sestavljale večinoma skladbe romantičnih skladateljev začenši s svetlo in lirično Sonato št. 2 Johan-nesa Brahmsa, koncert so nadaljevale Tri Fantazije N. Grada in
Etuda za klarinet italijanskega opernega skladatelja Gaetana Donizettija, celoten drugi del koncerta pa je zapolnil Koncert št. I v F-molu Carla Marie von Wcbra - torej precej zahteven repertoar, ki ga je mladi klarinetist na veliko zadovoljstvo publike uspešno izvedel.
M. KUMER
Razstavni kažipot
Do 25. marca si lahko v Galeriji Cankarjevega doma in v Jakopičevi galeriji ogledate zadnji del razstave trilogije Akt na Slovenskem, ki se izteka s predstavitvijo tretjega fotografskega dela, s katerim bo zaokrožena temeljna obravnava te izjemno zanimive umetnostne teme. Avtor fotografskega dela dr. Primož. Lampu? je segel od prvih pojavov akta na fotografiji pri nas do nedavne produkcije. Zlasti v prvem, malo raziskanem zgodnjem obdobju od sredine 19. stoletja do tridesetih let prejšnjega stoletja prinaša razstava nekatera še do sedaj neviđena dela. Po vedenju dr. Lampica je najstarejši akt precej zanesljivo datiran v leto 1887 in je navkljub vsemu podoba moškega. Gre za Josipa N. Sadnikarja, ki ga je verjetno posnel slikar Ferdo Vesel spet samo verjetno ob Savi pri Lancovem pri Radovljici. Najbolj verjetno je sicer, da je šlo Veselu le za t. i. aca-demie, torej skico, katero od njegovih danes neznanih ali morda tudi nerealiziranih alegorij. Iz zbirke bratov Sadnikar, ki še po vseh teh letih skriva marsikatero presenečenje, je na historičnem delu pregleda aktov na Slovenskem zastopan tudi Portret Staneta Derganca fotografa Veličana Beštra iz leta 1922.
V Narodni galeriji v Ljubljani je dr. Anica Cevc pripravila retrospektivni izbor približno petine izjemnega opusa izjemno pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. S svojimi delije pokrival potrebe cerkve in aristokracije na Slovenskem in Hrvaškem ter segel na območje današnje Avstrije vse do Passaua. Precej razstavljenih del izvira tudi iz cerkva s kamniškega področja in iz Kamniškega muzeja. Razstavo si lahko ogledate do začetka aprila.
Razstava upodobitev Prešernovih sodobnikov je bila, od lanske otvoritve v decembru do letošnjega januarja na gostovanju v Galeriji Domžale, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franceta Berni-ka na posrečeni lokaciji v središču največjega domžalskega nakupovalnega centra. Od 15. februarja pa je razstava na ogled kamniški publiki v Galeriji Mihe Maleša.
V Radovljici bo še do Dneva žena odprta razstava Maleševih upodobitev Sonetnega venca, ki jo je pripravil kustos Kamniškega muzeja Marko Lesar. Na otvoritvi sta nastopala kantavtorja Mateja Blaznik in Boštjan Soklič z upesnitvami Prešernovih pesmi.
Po Stefbetovih sledeh
Kulturno-dokumentarno uredništvo slovenske nacionalne televizije je v lanskem letu v {>roslorih Kamniškega muzeja jx)snelo večino portretne igrano dokumentarne glasbene skice z naslovom Po Stefbetovih sledeh. Režiser Brane Hilenc jo je s J)omočjo domiselnih prebliskov vodje zasedbe Šle/bet Rifi Milka Lazarja j)osnelpo scenarističnipredlogi Aleša Carja. V oddaji sledimo življenju indelu najobetavnejše sloven .!■<■ etno-jazz skupine Štefbet Rifi, edinim nadaljevalcem glasbenega izročila vsestranskega genija /pokojnega Štefana Hetka Ste/beta, kd se je dokončno realiziralo na velikonočnem kon-certu in obenem snemanju glasbene zgoščenke v izjemno akustičnem za/briškem grajskem ambienlu Televizijski eki-pije us/jelo za oddajo posneti precej inovativnih kadrov kamniškega muzejskega interierja in grajske okolice. Odda ja je bila /pred kratkim, 5. februarja /predvajanja na drugem IV/irogramu, bodite pozorni na ponovitev, V bližnji prihod nosti pa si jo boste lahko ogledali na videoprojekciji, ki bo predvidoma spremljala predstavitev izida dolgo in težko /'in čakovanega glasbenega prvenca skujnrte Štefbet Rifi, ki ga je v živo posnela na odmevnem koncertu v salonu na kamrtiš kem gradu Za/irice.
M. KUMER
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 2. marca, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Marjan Šubelj, slike. O avtorju in njegovih delih bo na otvoritvi spregovoril dr. Mirko Juteršek, v spremljajočem kulturnem programu pa bodo sodelovali: Ljubljanski oktet, prof. Tina Romšak, Segastajn Vrhovnik, Nina Praznik in Ivan Hudnik.
Ob otvoritvi bo tudi predstavljena monografija del Marjana Šublja.
Razstava bo odprta do 18. marca 2001.
Sobota. 3. marca, ob 19. uri
Osnovna šola Tunjice
Sobota. 10. marca, ob 19.30
Kulturni dom Šmartno v Tuhinju
Gledališka predstava
Fran Šaleški Finžgar: Veriga
Režija: Danilo Bajde, izvedba Gledališka skupina KD Tuhinj Vstopnina. 700 SIT odrasli, 500 SIT otroci.
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Petek. 2. marca, ob 19. uri Serum morja - čudež narave
Marjan Ščuka in Dunja Šef bosta predstavila svoj serum super NN. narejen iz morske vode Torek. 6. marca, ob 19. uri Ivan Mešiček: Gosenice in metulji - eseji Avtor nam bo predstavil svojo knjigo, ki se bere kot dokument religioznega iskanja. Sreda. 7, marca, ob 19.30
Štefan Rehar: Potopisno predavanje NOVA ZELANDIJA TOREK. 13. marca, ob 19. uri
Matjaž Brojan, Novinar Radia Slovenija, bo predstavil svojo knjigo Začetki radia na Slovenskem
so
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580
Ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka. Četrtek. 8. marca, ob 17. uri
Otvoritev razstave del s prikazom učencev skupine postrehabilrtac-ijskega praktikuma iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.
Slike na steklu in vitraži v tiffanv tehniki.
Mentorja: Andrej Stanovnik in Ivana Uršič.
so
MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 01/83-15-477, 041/957-609 Četrtek. 1. 3. in petek. 2.3.. od 16.30 do 17.30 in sobota. 3.3.. od 10. do 12. ure v Maleševi galeriji Igralnica za velike in male Do konca počitnic, od 9. do 11. ure VITA-FIT in FIT-SEXY (Podgorje) Fitnes za staro in mlado. Obisk 300 SIT, oprema
so
DRUGE PRIREDITVE
Četrtek. 8. marca, ob 16.30 - telovadnica v Mekinjah
Skupina HITRI POLŽI organizira uro in pol KOŠARKE v mekinjški
telovadnici pod samostanom s pričetkom ob 16.30.
S steboj prinesi čiste športne copate. UDELEŽBA OBVEZNA za
vse, ki uživate v košarki.
Četrtek. 22. marca, ob 17. uri
v prostorih Občine Kamnik
Predavanja o predpisih s področja cestnega prometa in izvajanje kazenskih sankcij
Predavanje organizira Občina Kamnik in AMD Kamnik Informacije po tel.: 839-13-20. .
Fotografije najlepših znamenj ob slovenski planinski poti
V teh dneh je v prostorih frančiškanskega samostana v Kamniku na ogled zanimiva razstava fotografij najlepših znamenj verske kulturne dediščine, ki jih je ob Slovenski planinski poti pripravil Ciril Velkovrh. Razstavo, ki jo je avtor postavil bajtarjem. Frančiškanskemu samostanu in Kamniškim koled-nikom v zahvalo za gostoljubnost pri prvem lavnem prikazu teh fotografij na diapozitivih, si lahko ogledate vsak dan do 12. marca ixl 16. do 18.30 ter po vsaki maši. Slovenija je poznana po svojih naravnih lepotah in med njimi so prav gotovo hribi, gore, doline, soteske, polja, vinogradi, vasice in osamljene kmetije. Poseben čar pa naši pokrajini dajejo tudi cerkve na vzpetinah ter kapelice in znamenja ob poteh. V Sloveniji je skoraj tri tisoč cerkva. Na poti do vsake od teh je tudi po več kapelic in križev. Poleg tega je po vaseh in še marsikje veliko drugih verskih znamenj, da jih je vse težko najti. Ob Slovenski planinski poti in v krajih, skozi katere poteka ta pot, je več kot petdeset cerkva in sto kapelic ter vsaj še toliko križev in razpel, mnogi med njimi so skriti očem mimoidočega. Včasih celo domačini ne vedo, kam so jih postavili njihovi predniki. Mnoga verska znamenja so pomembni kulturno-umetniški spomeniki, saj so plod dela domačih mojstrov obrti, v starih cerkvah pa se skrivajo neprecenljiva dela znanih slikarjev in kiparjev.
Prof. Velkovrh je sicer diplomiral iz matematike in skoraj 25 let vodil matematično
knjižnico na Univerzi v Ljubljani. Po upokojitvi je pri Planinski zvezi Slovenije uredil šest planinskih vodnikov, intenzivneje pa fotografira v zadnjem desetletju, ko je pripravil več sto dokumentarnih fotografij naše naravne in kulturne dediščine ob Slovenski planinski poti. Pripravil je več kot štirideset predavanj z diapozitivi in devetdeset razstav fotografij različnega formata v domovini in tujini.
katerem so sodelovali Janez Majcenovič ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika, Jožica Kališnik in Brigita Vrhovnik-Dorič ob spremljavi Mateje Kališnik na orglah ter pesnik Tone Kuntner.
Ciril Velkovrh je hodil po tej naši zemlji in pil nje prelesti... S svojim tenkočutnim očesom je ujel v objektiv mnoge, nam navadnim popotnikom največkrat skrite in preproste bisere, ki jih razkriva z mojstrsko fotografijo.
Poleg značilnega kozolca je prav neverjetna množica raznovrstnih znamenj v naseljih in na samem, na križ.potjih in v gorah, dala posebno prepoznavno podobo slovenske kulturne krajine. V izvirnih oblikah česa takega ne najdemo nikjer drugje pa svetu in prav sleherno znamenje ima svojo zgodovino, namen in izvirno sporočilo.
SAŠA MEJAČ
Kapela sv. Cirila in Metoda (17HO m) nad Moličko planino, postavljena l. 1990 na temeljih lesene kapelice iz l. 1898; v ozadju Peca (2125 m).
KAKO DOBRO POZNAMO OBČINO?
Na fotografiji v prejšnji številki jc bilo naselje Bistričica oziroma Bistršca, kot pravijo domaćini. V ozadju se je sicer zelo sjabo videl tudi del Županjih njiv, vendar jc bil osrednji poudarek  na  Bistričici. Z
vsi avtohtoni kmetje s tega konca pašno pravico na planini. Skozi to naselje vodi tudi pot proti Kamniškemu vrhu, Krvavcu, Korošaškim slapovom, na planino Osredek in še kam, vendar se sedaj večina »turistov« raje
ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Tokrat vas sprašujemo po imenu naselja na sliki, pravzaprav zaselka, ki ima na hišnih tablicah zapisano drugačno ime, kot jc bilo njegovo staro ime. Svoj odgovor, to je torej domače, staro ime tega naselja in nc tistega s hišnih tablic, pošljite  do  7.  marca na
Triglavska roža ali bleščeči prstnik (Potentilla nitida) je nekoč Zlatorogu rešila življenje.
Razpelo na sedlu Prag (1870 m) pod snežno odejo; v ozadju Ojstrica (2350 m).
Planinsko društvo Bajtar z Velike planine. Občina Kamnik, Kamniški koledniki in Frančiškanski samostan sv. Jakoba so ob odprtju razstave fotografij najlepših znamenj ob Slovenski planinski poti v petek, 23. februarja, obiskovalce povabili k ogledu razstave in kulturnemu programu z naslovom Bodimo prijatelji.
Program, ki ga je vodila Helena Plahuta, se je začel po večerni maši v cerkvi sv. Jakoba, ki jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar, so-maševal pa je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Pozdravna nagovora sta obiskovalcem namenila kamniški župan Tone Smolnikar in pater Boris J. Markež, gvardjan in rektor samostana. Zgodovino bajtarstva je predstavil Miro Repič, zgodovino Kamniških ko-lednikov pa Janez Majcenovič. Brane Kopriv-nikar je spregovoril o prvem srečanju z avtorjem razstave, fotografije pa je predstavil Silvester Gaberšček, državni podsekretar na Ministrstvu za kulturo. Seveda jc nekaj misli o svojem delu podal avtor Ciril Velkovrh. Prireditev je spremljal tudi glasbeni program, v
Velikim Stanom je Bistričica povezana predvsem zaradi poletnega pašništva na Veliki planini, saj imajo praktično
pelje višje kot da bi pešačila že iz Stahovice in začne hoditi šele s Sleva, Okroglega ali pa Kuharjcvcga.
Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor Lidije Šuštar iz Podhruške 2,
naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
Informacije in prodaja:
Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring cl.d. - P Usnjarska G, Kamni Telefon: 01/831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V soboto: zaprto
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja.
VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
TENTOURS-u jf že poletje!
Poletje 200 Prvomajski prazniki ob Jadr,
Prvorru
Posebn
Supeiti
Sportno-zabavni kli v Bolu na Braču
a smuka na ledenikih
odn
na 200
K do 31
Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 01/724 02 20 e-mail: tentours("Hentours.si ali nas obiščite v agenciji
t©!
IATA
PUST - ŠIROKIH, KRIVIH IN LAŽNIVIH USTJE PONOVNO PRIŠEL NA DOPUST!
Nori pust - velikih lažnivih ust - si je letos nadel masko in jo zagodel. Le kaj je ušpičil, predrzneS? Namesto, da bi prinesel pomlad, je zbudil snežinke in mraz, z njimi zaplesal ledeni ples in pokazal svoje zobe. Pustna sobota jc skrila maskote v zavetje toplih domov, le nekaj najbolj pogumnih je z norčijami preganjalo zimo in mraz. Uspešno? Zagotovo, saj se je pustni torek odcl v prelepo sonce in na plan zvabil majhne in velike »maškarce«. Nekaj pustnih norčij je ujelo tudi oko našega fotoaparata, za dolgočas-neže smo izbrali nekaj izvirnih zamisli, za norčave pa izvabili nekaj nasmeškov... do naslednjega norega, upsala, debelega četrtka, ko se bodo lahko norčavi ponovno igrali, pusteži pa hudovali!
BOJANA
Kamnik so obkolile čudne pojave. Klovni, Indijanci, čarovnice, telebajski.
... razigrani klovni, ki se nam po-     ... Bele snežinke, ki so s pesmijo in snegom še bolj ohladile občinsko hi
smehujejo.
So..
Pika Nogovička in Zlata vila, ki nas rešujeta...
UARSTUO
..... •  _ .  _    o 4    Trir1 rit mlir-ci
Uubljanskac.31.TPC Duplica Tel     01 -831-0-890 Faks: 01 -831-0-895 GSM: 041 -722-991:041 717-959
Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za:
* opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z nevarnimi kemikalijami
* izdelava izjav o VARNOSTI z oceno tveganja
* izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehmcn.h pregledih objektov in poslovnih prostorov (etekfto-meritve. mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis)
*> usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja . .,.
* izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravlmk.
Rok za izdelavo izjave o urnost, je 28. 7. 2001. zato pohitite z naročili.
... modne muhe ali marsovčki.
»Kurenti v ZUIM«
V norčavem predpustnem času smo prejeli prijazen klic kurentov, da nam želijo posredovati svoje izročilo in pregnati mraz, sneg in druge zimke tegobe.
Seveda smo se veselili tega obiska.
In zakaj so se spomnili na nas?
V Zavodu imamo namreč prijetnega fanta Denota, ki je doma tam, od koder kurenti izhajajo, s Ptuja in on je bil naša naveza do njih.
Prišli so preganjat sneg, mraz... no, snega ravno ne, ker ga ni bilo. O mrazu pa bi se dalo kaj več spregovoriti. Sonce je sicer v petek, 16. februarja, lepo in toplo sijalo. Mraz pa ni le tiste vrste, ki ga lahko prežene sonce. Mraz imamo včasih tudi v
svojih srcih in tega je težje pregnati.
Tako so kurenti prinesli nekaj prijetnega, toplega za našega Denota in vse, ki delamo z njim. Prinesli pa so tudi živahen in zanimiv kulturno etnološki dogodek za otroke in mladostnike
Zavoda in za vse druge, ki so se nam pridružili na igrišču.
Svoje poslanstvo so kurenti v Kamniku zaključili pri županu Tonetu Smolnikarju.
Pa na prijetno snidenje spet v naslednjem predpustnem času!
ANA
S4VI
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20
TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si
Iti
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALHI FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČA TE O NAŠI PONUDBI.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do I J. ure.
internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!!
AKCIJSKE CENE ALU PLATIŠČ BEH
avtoprtljazniki in oprema
PNEUMATIC CENTER
9 01 83 08 350
dunlop@sitar-pneurnatic.si www.sitar-pneumatic.si
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo
Letos bomo praznovali že deseto obletnico osamosvojitve Slovenije. V ta namen že teče-jo priprave za Čimbolj pestro in sveCano praznovanje tega pomembnega dogodka v slovenski zgodovini.
V Kamniku deluje že vrsto let območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Kako društvo deluje, kdo je lahko Član društva, za bodoče delo in še kaj, pojasnjuje predsednik OZVVS-Kamnik-Komenda prof. Janko Blagšič.
Statut zveze veteranov vojne za Slovenijo je enoten za vso državo in vsa območna društva. ZVVS je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza društev območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Območna združenja združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991.
Dan ZVVS je 17. maj, v spomin na dan, ko se je leta 1990
pričel izvajati projekt Manevrske strukture narodne zaščite in zavrnitev ukaza v oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe.
Območno združenje omogoča včlanjanje aktivnih udeležencev priprav na vojno ali aktivnosti v vojni v zgoraj navedenem obdobju vsem, ki izpolnjujejo pogoje po statutu ZVVS.
To pa so:
- organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite,
pripadniki Teritorialne obrambe.
- pripadniki organov za notranje zadeve,
- člani republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podskupin,
- pripadniki enot za zveze države ali občine,
- pripadniki Narodne zaščite,
- pripadniki upravnih organov, pristojnih za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugih državnih organov,
- pripadniki civilne zaščite,
- posamezniki, ki so kot kulturni ali umetniški delavci oziroma predstavniki sredstev javnega obveščanja s svojo aktiv-nosto spodbujali in osveščali slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja.
ZVEZA TERANOV ZA SLOVENIJO
Del listine častnega naziva Slovenska družina.
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
1. TRGOVSKA SOLA (IV. STOPNJA) - vpis
2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
4. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
TEČAJI:
- angleški jezik
- nemški jezik
- računalništvo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
- tečaj za voznike viličarjev
KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK...
Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov...
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278.
priprav na vojno in vojne za Slovenijo,
- pripadniki Rdečega križa Slovenije,
- zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe in,
- najožji svojci udeleženk in udeležencev v pripravah vojne in v vojni za Slovenijo (zakonci in otroci),
- prostovoljci v Manevrski strukturi narodne zaščite, enotah Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve. Narodne zaščite, enot za zveze Republike Slovenije in občin, civilne zaščite, upravnih organov za obrambo in notraje zadeve, drugih državnih organov in podjetij.
V Območna združenja se na lastno željo lahko včlanijo tudi svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izven zakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v vojni za Slovenijo v letu 199I.
Osebe, ki so pravočasno prestopile iz JLA in niso aktivno sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo in so v času po' prestopu aktivo sodelovale pri obrambi Republike Slovenije v času vojne, se lahko včlanijo v Območna združenja.
Članstvo se lahko uveljavlja v
pisarni območnega društva ZVVS Kamnik-Komenda, kjer dobite vsa pojasnila.
V nadaljevanju bomo objavljali vsa poročila v preteklem letu ter smernice za nove načrtovane naloge, ki so ravno v tem letu bistvenega pomena. Obširna naloga ki smo jo zastavili v* letošnjem letu, je izdaja zgodovinskega zbornika veteranov vojne. Vodja projekta zapisov o dogodkih pred desetimi leti je g. Janko Blakšič, ki skupno z združenjem slovenskih častnikov pod vodstvom Jožeta Arka in Borisa Zakrajška, ki sta člana Manevrske strukture, skušajo v knjižni obliki predstaviti dogodke osamosvojitve v letu 199I. Knjiga naj bi zajela vsa dogajanja in pričevanja o vojnih dogodkih, v kateri so sodelovali občani občine Kamnik, ne glede na kraje spopadov in delovanje njenih pripadnikov narodne zaščite, teritorialnih enot in drugih pomembnih struktur, ki so sodelovale v tistih kritičnih in pomembnih dneh za obstoj osamosvojitve. O delu in delovanju društva OZZVS pa vas bomo redno obveščali v naslednjih prispevkih in odgovarjali na vsa vprašanja ki so povezana z našim društvom.
A. SARNAVSKY
0 IZGRADNJI KEGLJIŠČA V MEKINJAH
V letih do izgube kegljišča je bilo v Kamniku prek 300 aktivnih kegljačev. Prav zaradi množičnosti in kvalitete smo se v klubu z. Občino Kamnik odločili za izgradnjo novega kegljišča. Navkljub vsemu se je v tekmovalni sezoni '1999/2000 ženska ekipa KK ETA Kamnik uspešno obdržala v 1. B slovenski ligi, moška ekipa CALCIT Kamnik pa je napredovala v I. B slovensko ligo
V aprilu lanskega leta sta Občina Kamnik in Kegljaški klub Kamnik podpisala Pogodbo o sofinanciranju in skupni izgradnji športnega cjbjekta kegljišče v Kamniku. S tem je Občina že namenila in zagotovila zemljišče, financirala izdelavo PGD in PZI projektov, pridobitev geodetskega posnetka terena in geo-tehnično poročilo o sestavi tal, nosila vse stroške lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja. Uredila bo dostop do objekta, parkirna mesta in vso zunanjo ureditev objekta. Vložila bo tudi denarna sredstva v višini 4 milj. SIT, pridobljenih od investitorja gradnje poslovno stanovanjskega objekta za frančiškanskim samostanom - bivše kegljišče. V izgradnjo bo vložila še dodatna sredstva v skladu z veljavnimi predpisi.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 10.11. 2000. Tako bo Kegljaški klub Kamnik, ki je skladno s podpisano pogodbo pre-
vzemnik gradnje objekta kegljišče, pričel z. gradnjo v marcu 2001, na odobreni lokaciji ob nogometnem stadionu v Mekinjah.
Predračunska projektantska kalkulacija za izgradnjo objekta za gradbena in obrtniška dela je 88 milijonov tolarjev. Za opremo kegljišča in opremo gostinskega objekta pa bo potrebno zagotoviti še cca 20 milijonov SIT.
V mesecu decembru smo oddali vlogo za uporabo sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji za gradnjo športnih objektov v višini 25 milijonov tolarjev.
Ker jc projekt kegljišča Kamnik izdelan tako, da bo v ponos mestu kot športni in arhitektonski objekt, kegljači pričakujemo odziv širše javnosti in podjetij Kamnika, ki naj bi pri izgradnji Sodelovali s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi. Naj omenimo, da je zgornje nadstropje nad kegljiščem neizkoriščeno (cca 500 m-). V kleti so štiri garderobe, tudi garderoba za invalide z WC in tuš kabinami. V pritličju je gostinski lokal, v nadstropju pa kabinet in sejna soba kluba. Poleg so še neizkoriščeni prostori, ki pa ne bodo v lasti ali uporabi kluba in so na razpolago.
KEGLJAŠKI KLUB KAMNIK
Kamniški planinci pred letnim občnim zborom
Poročilo o delu Planinskega društva Kamnik v lanskem letu bo predstavljeno na rednem občnem zboru v petek, 16. marca, ob 18. uri v prostorih razstavišča Veronika.
Na tem letnem srečanju planincev bodo udeleženci seznanjeni z doseženimi rezultati in tudi težavami, ki so spremljali društvo pri realizaciji zastavljenih nalog. Občni zbor bo tudi najprimernejše mesto za nove pobude in kritične pripombe na opravljeno delo.
Pred začetkom rednega dela občnega zbora se bodo predstavili mladi člani planinske skupine iz Osnovne šole Stranje, v kulturni del programa se bodo vključili tudi Kamniški koledniki.
Planinsko društvo Kamnik vljudno vabi planince in ljubitelje gora,
da se udeležijo srečanja. S svojo aktivno udeležbo pri oblikovanju usmeritev za prihodnje lahko prispevajo, da bo planinsko društvo še uspešnejše in prodornejše.
STANK SIMŠIČ
Kinološko društvo Duplica se predstavi
Urejamo vezbališče na Duplici
Delujemo oh Kamniški BiStrU i na območju I >ii/>li<:e. kjer urejamo vezbališče in zbirališče pasjih ljubiteljev iz bližnje in daljne okolice. Upamo in želimo si, <lti hi se na lem mirnem koščku zemlje oh BistrU i zbrali vsi, ki imamo svoje šti rinožne prijatelje, jut tudi vsi tisti, ki si svojega ljubljenčka še želijo, a imajo tisoč pomislekov. Prav je, da jih imajo. Vabimo jih, naj pridejo k nam in skušali jim homo pomagati, odgovoriti na njihova vprašanja in dileme. Zelje so ogrom ne. volje Za delo je na srečo tudi se dovolj. Toda začeli je treba počasi.
lako smo za začetek, lepo korak za korakom, pričeli vse zoni 2000 s pasjo malo šolo, hkrati pa stopili tudi v slik z mladimi - ustanovili smo kinološki krožek na OŠ Marije l e re. Tu se bodo šolarji seznanjali o kinologiji I od />asem, o šolanju, vzreji in veterinarskem delu) ter o akcijah, ki bodo sledile, kot npr: Moj kraj - kraj vzgojenih in jmjaznih kuž-kov... in še in še. Pri tem projektu nam je bila v veliko pomoč ga. Željka Fon, urednica Kluba mladi kinolog v reviji Kinolog. Urez njene nesebične pomoči prvi korak ne hi stekel tako gladko. Enako velja za g. Miroslava Zidarja, priznanega mednarodnega kinološkega strokovnjaka, ki nam bo s svo jimi dolgoletnimi izkušnjami svetoval in predaval na našem društvu. Tako njima, kol (udi ravnateljici < )S Marije Ve regospe Violeti Vodlan, kije pokazala razumevanje in podporo kinološkemu krožku na šoli, se na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Tako seje začelo in verjamemo, da bodo prvim korakom sledili tudi drugi, pa tretji in četrti.
Naši načrti v sezoni 2001 so: v mesecu marcu pričnemo z malo šolo in z rednimi začetnimi in nadaljevalnimi tečaji, jeseni pa ludi z vadbo agililyja in z nekaterimi novostmi, kot je program rekreacije. Ta je namenjen vodnikom s />si, ki so že obiskovali kakršenkoli tečaj, vendar se ne želijo vključiti v višje programe, temveč družiti z drugimi vodniki in psi in obnavljati že naučene spretnosti ter popravljati določene težave pri j/sih Tudi na področju veterine smo j>o skrbeli in v naše društva povabili mag. dr. vel. Rada Zajca, ki bo skrbel za zdravstveno slanje štirinožcev.
Pse na vrvice!
Psi na sprehodih bi morali bili vedno na vrvici. Njihovi lastniki bi morali pomisliti, da denimo petdeset kilogramov težka mrcina v galopu nažene strah v kosti slehernemu korenjaku, čeprav je v gospodarjevih očeh nenevarna. Kako naj za hudiča vem. da je ovčarja, ki seje zapodil proti me ni, pritegnil vonj moje psice in ne moja noga? če se kaj podobnega pripeti majhnemu otroku, ga lahko slaba izkušnja s sicer najprijaznejšim kosmatincem na svetu zaznamuje za vse življenje. To je eden od razlogov, zakaj psi ne smejo na otroška, igrišča. Drugi razlog so seveda iztrebki, ki kot magnet privlačijo najmlajše. Za pasjeljubcez ne ravno čednimi navadami so otroška igrišča in zelenice ravno prave, saj svojim kosmatincem dovoljujejo, da brez nadzora tekajo okoli oziroma jih celo sami vodijo na stranpota.
Neodgovorni psičarji svojim psom omogočajo opravljanje potrebe povsod. Pa to ne bi bilo moteče, če bi za svojimi ljubljenci iztrebke odstranili. Tudi živali morajo opraviti naravno potrebo in nelastniki se bodo morali s lem sprijazniti. Lastniki pa bodo morali razumeli, da nepospravljanje iztrebkov kaže na njihov kulturni nivo in da so dolžni skrbeli za okolje in prostor. I 'sičarji se moramo zavedati, da moramo za prijetno sožitje z nepsičarji nekajptjspevati tudi sami (>d nas je odvisno, kako nas ho do sprejemali drugi, zato moramo storili vse, da ne homo dali povoda za preganjanje. Počistimo za svojimi psi, poskrbimo, da bodo vzgojeni in da ne bodo nikogar ogrožali! Na sprehodih imejmo vrečko, v katero bomo odstranili kupček, ki ga je na tleh pustil naš ljubljenček! Dodajamo pa še Ugotovitev, tla za vso nesnago, ki leži po na šili ulicah, zelenicah, igriščih in drugih površinah, nismo krivi samo lastniki j>sov. Tudi nelastniki psov naj papirčke, pgor ke, plastenke, pločevinke, embalažo in staro šaro odlagajo na ustreznih mestih, kajti to so njihovi »iztrebki*,
kinološko društvo DUPLICA pripravlja skupaj i mladimi kinologi (kinološki krožek <)Š. Marije I 'ere) v mesecu aprilu čistilno akcijo prt osnovni šoli. kjer bomo postavili prvi pasji zabojnik opremljen z vrečkami.
KINOLOŠKO DRUŠTVO DUPLICA
Na lanskem občnem zboru so kamniški planinci razvili nov društveni prapor, ki ga je sprejel praporščak Zdravko Markuš.
Smučarski skoki
TEK NA GRINTA VEC IN KLUB TEKAČEV
Po treh letih se v koledar vrača »Tek na Grintavec«, očaka naših do-tnačih Kamniških Alp. Najtežji in najimenitnejši gorski tek pri nas z 2000 metri višinske razlike je bil trikrat najopaznejši dogodek domače sezone tekov navkreber. Start na 601 m nadmorske višine v Kamniški Bistrici, cilj na vrhu Grintavca - najmanj 1957 metrov višinske razlike je potrebno premagati. Če se spomnimo nazaj: to pot je doslej najhitreje pretekel Mariborčan Igor Šalamun v 1 uri in 24 minutah. Spomladanski del sezone bodo gorski tekači začeli s tekom k sv. Primožu, ki ga konec marca pripravljala brata Ivan in Lado Vrh. In še najpomembnejši dogodek zime za gorske tekače in samo ravninske tekače, ki ga bomo tokrat le omenili. Ustanovljen je klub (gorskih) tekačev.
DRŽAVNA PRVENSTVA V GORSKEM KOLESARSTVU V KAMNIKU
Februar je mesec, ko se v južni Evropi že pričenja kiflesarska sezona. . Čeprav so vremenske razmere za kakšno dirko v osrednji Sloveniji, tudi v Kamniku, že zrele za nekaj podobnega, se ho zares začelo v aprilu. Kot Že nekaj let, bo začetek sezone na Mengeškem polju, tradicionalni ravninski kros med njivami »Slovenski Pariz- Roubaix« na velikonočni ponedeljek. S posebnim veseljem pa lahko razglasimo, da bo višek letošnje sezone prav v Kamniku. Med tremi kandidati prirediteljev državnega prvenstva v spustu, so člani odbora za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije izbrali Kamnik. Državne prvake bomo dobili 16. in 17. junija.
Člani Kolesarskega društva Calcit so že nekaj let kandidirali tudi za državno prvenstvo v krosu in kot nalašč uspeli prav letos. Kolajne in nazive najhitrejšim bodo delili na termin, kije z.a prvenstva enak v vsej Ev-ropi, I. julija. Kolesarji Calcita se na sezono pripravljajo že več kot dva meseca, saj bi se pred domačimi navijači vsi radi prikazali v najlepši luči.
METOD MOČNIK
v
Športno strelstvo
Pokalni prvak je Uroš Jereb - PSC Kamnik
UroS Jereb je v svoji Športni karieri v preteklih letih nanizal vrsto uspešnih nastopov, samo v letu 2000 tele rezultate: 97% drugo mesto - 25. 3. Kamnik, 81% deseto mesto - 9. 4. Avstrija, 100% prvo mesto - 6. 5. Trbovlje, 100% prvo mesto - 27. 5. Cerknica, 97% drugo mesto - 3. 6. Šentjur, 85% drugo mesto - II. 6. Budimpešta - Madžarska OPEN, 100% prvo mesto - 17.6. Velika Loka, 100% prvo mesto - I. 7. Kamnik, 100% prvo mesto - 12. 8. Senovo, 98% drugo mesto - 26.8. Kamnik, 99% drugo mesto - 7. 10. Šentjur -Slovenija OPEN.
UroS že vrsto let strelja z izvrstno pištolo avstrijskega proizvajalca GLOCK-a. To orožje ima vzdevek plastik fanlastik, ker jc sestavljeno tudi iz nekaterih plastičnih delov. Pištola, s katero strelja UroS, je močnega kalibra 10 mm - 40 SW. Tako velik kaliber povzroča seveda močan odsun, se pravi, da močno dviguje cev pri streljanju, zato mora imeti strelec močan oprijem in tudi sicer mora pazljivo ravnati z orožjem, če hoče dobro zadevati. UroS je naravni talent za to zvrst strelskega Sporta, kar pa Se zdaleč ni dovolj za doseganje odličnih rezultatov. Kot pri vsakem Sportu, je tudi pri tem treba neprestano trenirati. Če strelec zanemarja treninge in ga ni na strelišču nekaj dni (ali bog ne daj tednov), ne doseže nobenega dobrega rezultata. Uroš pridno trenira in uspehi so tu. Najvišja lovorika, ki jo lahko doseže tekmovalec v naSem Sportu, je prvak pokalnega prvenstva Slovenije.
Tudi po tej je posegel UroS Jereb. Našemu izvrstnemu športniku čestitamo, prav tako tudi celotnemu Kamniškemu klubu PSC za doseženo prvo mesto ekipno na Državnem prvenstvu Kamnik 2000.
Seveda želimo, da bi naš klub kot celota in posamezniki dosegal podobne uspehe doma in v tujini tudi leta 2001. Še posebej Pa bomo držali pesti za naše reprezentante, med katerimi je seveda tudi Uroš Jereb, ko bodo zastopali Slovenske barve na evropskem prvenstvu v IPSC BERLIN 2001.
MILAN POTOČNIK
Kegljaški klub Kamnik
Poraz Calcita v derbiju kola
V odločilni tekmi za vstop vi. A ligo so naši s porazom v Litiji z vodilno ekipo zapravili vse možnosti za napredovanje. Med našimi je dobil točko samo Brane Potočnik, tako daje bil rezultat 7:1 za domače kegljale iz. Lilije. Kljub porazu m izgubljeni možnosti za boj za prvo mesto nas to ni preveč prizadelo. Ze v prvi se-zoni smo se v zelo kvalitetni ligi.polegovali za prvo mesto. Slin ko/a pred koncem smo v klubu zelo ponosni na rezultate, ki smo jih dosegli v letošnji sezoni. Naj omenimo, da je bil Hrane Potočnik v vseh 14 dvoboj,!, samo enkrat porazen m se to »a domačen, kegljišču v Domžalah. Cilj na koncu sezone je vsekakor drugo mesto. Moramo pa priznali, da je forma vseh tekmovalcev padla v drugem de u sezone. Tudi ekipa ETA Kamnik je bila poražena na gostovanju na Jesenicah s prav tako vodilno ekipo Ljubelja :: rezultatom 2*Medigralkam, LIL seje najbolj ,--kazala Olga StarovaMik s 429podrtimi keglji. V prejšnjem tednu so gralke izgubile še najbolj standardno igralko Joži Vidie. kije odšla na operacijo. Zel čimprejšnje okrevanje in vrnitev na tekmovalisee.
LEON PIRMAN
Izidi 14. krogu I. B lige za moške:
Rudar - Koro.;,,, 2:6 (5171:5.1X5), Gorica - Sine. Hmtnft 5:3 (5356.5240), Hidro Gradi« 6:2 (5246:5117). Litija - Calcit Domžale 7:1 (5416.5166). Lestvica:
'■Litija 14 II n
2- Korotan 14 K) n
3 Calcit KI).       14 9 I
4- Hidro 14 9 0
5- Adria Conv. 14 9 0 6QoricB-Tekst. 14 9 0 7 Sinet Hrastnik 14 6 1 x- Rudar 14 4 I 9-Gradiš 14 1 1 1(1 Ribnica          14          0 0
3	85:27	22
4	73:39	20
4	58:44	19
5	69:43	18
5	68:44	18
S	65:47	18
7	52:60	13
9	41:71	9
12	33:79	3
14	0:112	0
KAMNICAN ROK BENKOVIČ PETI NA SVETU
Na Poljskem, v zimsko-šport-nem centru Karpacz, je bilo konec januarja in prve dni februarja svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji.
V hudi konkurenci tekmovalcev iz 17. držav so nastopili tudi reprezentanti iz Slovenije. Med njimi je bil tudi Rok BENKOVIČ, najmlajši član ekipe. Na ekipni tekmi so naši mladinci za malenkost zaostali za bronastim odličjem, z nekaj več sreče enega od Slovencev, pa bi lahko pristali na samem vrhu. Na tekmi posameznikov je naš Rok dosegel odlično 5. mesto, le Finec in trije Avstrijci so bili boljši. Tako je bil na obeh tekmah tisti, ki je največ prispeval k uspehu slovenske ekipe na tako pomembnem tekmovanju.
Udeležil se jc tudi turneje po Nemčiji od 9. do 11. februarja na tekmah evropskega pokala, kjer je v ekipni konkurenci zasedel a mesto.
Tako kljub svoji mladosti vztrajno trka na vrata članske vrste in samo vprašanje časa je, kdaj ga bo vodstvo reprezentance povabilo na tekmo svetovnega pokala. Vodstvo kluba seveda upa, da bo to kaj kmalu. S tem bi se najbolje potrdilo pravilno delo trenerske ekipe in opravičil ves trud, ki ga vlagajo člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš.
JOŽE TRPLAN
F   I S
Mladi Rok Benkovič v svojem i
FIS JUNIOR VVORLD CHAMPIONSHIP - SKi JUMPING Results Skijumping Karpacz, SAT 3 FEB 2001
Jury
Techn.cal Delegate Daltbor Mote)lek iCZEi
AttistantTD Reeti 2uhlk* (USA)
Chief o* competition vVtodyg» Jacek (POL*
Judges / Sprungrichter
A James Colbr (USA)
B Jo&ef Sisvik (CZE)
C Jwy P'''* (POL'
D Jean-Claud* Gaillaid (FRA)
E Jane? Se«tei (SLO)
Hill Data / Schanzendate
K - potnf 86 m M«le» valu* Z.OPoHrtsmt Juiy distance: 90 m T*rnp -4C - alt; -2C - «now
TK Slazenger Kamnik
išče oskrbnika teniških igrišč in upravljalca klubskega bifeja
na Maistrovi ulici 15a, Kamnik, za obdobje od sredine aprila do oktobra.
Pisne prijave pričakujemo do 12. marca 2001 na zgoraj navedenem naslovu.
Name	NOC	Speed	Dist.	Diet	Judges Marks	Judges	Round	Round	Total
Club	Code	f krti/I.J	|m|	pls.	A    B    C    D E	Points	Total	Ranfc	
LINDSTROM VE1.I-MATTI.	FIN	85.4	89.5	690	19019019.018.5185	565	125 5	1	246.0
		851	87 5	650	18518.518,518.5185	555	120,5	1	
FETTNER MANUEL,	AUT	84.6	88.0	66,0	19.019,018,5190,8,5	56.5	122.5	2	239.0
		845	86,0	62.0	18 018,5 18.5 18 018.0	54,5	1165	3	
LIEGL cLORIAN .	AUT	850	850	600	17518018.017.517.5	53.0	1130	4	227.5
		85.2	85 5	61 0	17,518,0 18.018,017,5	53.5	1145	4	
KAISER ŠTEFAN	4UT	650	84.0	58.0	18,517,517,517.517.5	52.5	110 5	6	227,5
		86,1	86,0	32.0	,8.516 518 5 18.018 0	560	1,70	2	
BENKOVIČ ROK	SLO	847	BS.C	600	17,017,517.017518.0	52.0	112.0	5	225.0
		84.6	84 f.	56 0	1? 518.018.016.0 180	54.0	1130	5	
POCHVVAIA TOMASZ	POL	84.4	82 5	56,0	17.517,5,7.518 018.5	53.0	1080	9	215,5
		84 7	62 0	540	17518,0'S.517518,0	53.5	1075	7	
MIROSLAV FORMANEK .	SVK	84.8	645	58,0	16.516.516.516016.5	48,5	1085	8	
		8S.1	82,5	55.0	17,017,517,517,017.5	52.0	1070	8	215,5
LOBBEN THOMAS.	NOR	84,6	860	620	17 018,018,018.017,5	53.5	115.5	3	213,5
		84.8	78.0	460	17,517517,017,017,5	52.0	■ 98.0	20	
URH ZUPAN PRIMOŽ.	SLO	84 9	81 0	52.0	17,517017,517.017.5	52.0	1040	15	213,5
		853	8? 5	570	17017517.517518.5	525	1095	6	
SCHNEIDER BALTHASAR	AUT	85,0	84,0	58,0	,7,517.017,017,017.5	51.5	108.5	7	212,5
		84.8	81.0	52.0	17,017.017.517.017,0	51 0	103.0	13	
PODRE BRSE K SIMON	SLO	85.5	82.0	540	17.017017.517017.5	51.5	1055	\"w	212,0
		85.5	82,0	54,0	17,517.518017,5175	525	106.5	9	
Še več o delu kluba najdete na inlernetu: httD://skakalni-klub-mentress5 net
Skoki z male prožne ponjave
Tudi letos v Kamniku
Lanskoletne izkušnje in pohvalne ocene so nas premamile, da se tudi v tem ' šolskem letu lotimo izvedbe polfmalnega državnega prvenstva v skokih z. male prožne ponjave z.a osnovne šole.
Tako se je v petek, 19. januarja 2001, v športni dvorani OŠ Frana Albrehta v zgodnjem popoldnevu zbralo 21 ekip deklet in funtov od 1.-8. razreda. Teh nekaj manj kol 150 tekmovalcev je dobre tri ure demonstriralo različno zahtevne skoki', od preprostih raznožk do zahtevnih sall z obrali. Gledalce so navduševali lako najmlajši, ki so komaj »videli« na ponjavo, kol ludi starejši mojstri »obrti«. Celotno dogajanje je popestrila šolska plesna skupina (mentorica Ana Medvešček) s plesnimi vložki.
Na koncu so najboljši posamezniki in ekipe prejeli priznanja iz rok znanega Kumničaiui, vrhunskega športnika, triatlonca Mira Kregarja.
Tudi dve izmed treh domačih ekip (mentorica Tamara Bračič) sta si prislužili nekaj svečanih trenutkov na zmagovalnih stopničkah, saj sla si priskaklali ekipno 1. in 5. meslo v konkurenci mlajših učencev, Peter Kirhus pa je med posamezniki zasedel L mesto.
Nekaj najboljših ekip (med njimi tudi dve naši) se bo sredi februarja zopet pomerilo na Ptuju, kjer ho organizirano zaključno državno prvenstvo. Želimo jim veliko uspeha.
Doseženi rezultati:
Ekipno:!. - mlajši učenci (I. ekipa), 5. mlajši učenci (2. ekipa), 6. mlajše učenke.
Posamezno: mlajši učenci: 1. Peter Kirbus, 5. Bruno Kozlevčar, II. Luka Hren, 13. Žiga Sadar, 19. Domen Rular, 24. Domen Kotnik, 25. Jure Bunič, 27. Žiga Hren, 28. Miha Škoflek, 29. Andraž. Korimik, 30. Sa šo Ahlin; mlajše učenke: 24. Lea Rihlar, 28. Žana Jelnikar. 33. Neža Grkman, 35. Maja Drnovšek, 37. Jerca Bergant, 43. Doroteja Miklil.
ZDRAVKO SLEVEC
Kamniška trojka do četrtega mesta na Pokljuki
Pokljuka je bila v februarju poleg St. Antona na Tirolskem u, finskega Lahtija med najbolj eminentnimi Športnimi prizorišči. Svetovno prvenstvo v biatlonu, pa ni bilo edino eminentno tekmo vanje med pokljuškimi smrekami. Že drugo leto zapored je Pokljuka gostila tudi evropsko prvenstvo v lokostrelskem biatlonu, kjer v slovenski reprezentanci nastopajo tudi trije kamniški lokos-trelci-tekači Matej Krumpestar, Ivan Maradin in Boris Andrejka. V štafeti so skupaj z novo-starim evropskim prvakom Andrejem Zupanom osvojili nehvaležno četrto mesto. Med posamezniki pa je Boris Andrejka iz Homca osvojil 14. in 19. mesto, Matej Krumpestar je bil dvakrat 21., Ivan Maradin, ki je med prvenstvom praznoval tudi rojstni dan, pa 23. in 24. mesto. Zanimivo, da sta Krumpestar in Maradin kot lokostrelska specialista imela Se največ težav na strelišču. Njune puščice so manj letele v črno piko, kot sta si želela, in po pravilih »archerva« je bilo treba v kazenski krog. Tekaška proga je bila tako za nespecialista za smučarski tek Se malce daljša. Če smo malce hudomušni, to je najboljši način, da je zanju tekaških skrivnosti vsako leto manj. Letošnja skopa zima prav gotovo ni bila nalašč za odkrivanje le teh. »Snega kar ni in ni bilo. Kar daleč smo ga hodili iskat. Bolj kot športu sem se v zadnjem času posvetil študiju, zato sem imel za trening v kratkih popoldnevih še nekaj manj časa,« je nekaj ozadnja pojasnil Mate. Krumpestar, lokostrelski olimpijec v Atlanti.
Do konca sezone vse tri čaka Se svetovno prvenstvo na Poljskem in državno prvenstvo doma. Če bo sneg. .
METOD MOČNIK
Vse tri ekipe OS Frana Albrehta v družbi Mira Kregarja
Športno društvo Virtus Duplica
Tae^finBo
Pridružite se nam pri prijetni in vse bolj popularni obliki vadbe, kjer razmigamo celo telo in pokurimo velikoo... kalorij, pridobimo kondicijo in se povrhu naučimo še osnov samoobrambe.
2x tedensko - PONEDELJEK in PETEK od 20:i0 do 2F" v veliki telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik
Vpis in informacije: v ponedeljek, 5. marca, od 20. ure do 2(P ali po telefonu 041/695 335
Anekdote, šale, iskrice, ki so nastale ali se je ideja zanje porodila v alpinistično-planinsko-vodniški srenji in imajo za osnovo resnične dogodke
Pojasnilo
V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhohovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem ali slabšem humorju. Se pa že vnaprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili karkoli prizadete ali užaljene ali kakorkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kakorkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke.
Brez malice ni vrha!
Med vzpenjanjem proti vrhu Velikega Rogatca, je vodnik, da bi malo razbil monotonost vzpona, rekel, da bo na vrhu malica. Pa se je oglasila ena od udeleženk:
»Kaj pa. Ce nimaš niC malice s seboj?«
»Potem boš paC malicala nič!«
»Tudi to je bolje kot pa brez malice. Če ni malice na vrhu, potem tudi vrh ne velja! Kakšen brez veze vrh bi pa to bil, će na njemu ne bi bilo malice! Vrh brez malice sploh ne šteje!«
/--N
Murči
Na izletih je velikokrat čas za pogovore o različnih temah. Tako je beseda nanesla tudi na hišne ljubljenčke, o katerih je precej »močna« udeleženka pripovedovala:
»Da ste videli našega Murčija! Bil jc kot član družine. Kar smo mi jedli, je tudi on. Mi torto, Murči torto, mi št rudi, Murči štrudl, mi palačinke, Murči palačinke...« »In kje je sedaj vaš Murči?« »Ga ni več...«
»Saj se to dobro vidi na tebi!«
Dober oprimek
Pri spustu po rahlo spolzki poti je bilo bolj malo dobrih oprimkov, zato pa je bilo nekaj brinovih grmov, za katere se je bilo potrebno včasih prijeti. Brin je seveda precej bodeč. Pa je udeleženka izleta pomodrovala kolegici:
»Brin je prav odličen oprimek.«
»Kako to, saj je bodeč?«
»Prav zaradi tega. Se te bolj prime! Kot da bi ti dal angel svojo pomoč.
»Kaj pa, če ga spustiš, ko te zbode in »odletiš«? »Potem te pa angel ponese v nebo.«
Ušesa
Udeleženka izleta je razlagala za kaj imamo določene dele telesa:
»Glavo imamo za misliti, jezik pa za govoriti.« »Kaj pa ušesa?«
»Te pa imate, da me poslušate«
»A tako. Ti pa nič ne poslušaš, zato pa moraš toliko več govoriti, da »not prineseš«, ker imaš dve ušesi, ki ne poslušata.«
Komanda
»Kje pa imaš danes moža, da ni s teboj? »Doma sem ga pustila.«
»Ga boš pustila doma tudi, ko bomo šli za več dni?« »Ne takrat pa ne, da se ne odvadi komande!«
Relativno
Na vrhu gore je domačin srečal fanta, ki se je čisto sam zvedavo razgledoval okoli. Pa ga jc vprašal: »Od kod pa ti?«
»Iz Ljubljane nas je prišlo cel avtobus sem gor na izlet.« »Lepo. Ja, kje imaš pa ostale?« »Oni so se pa izgubili!«
Petje
Včasih je bilo na planinskih izletih več petja, sedaj se pa pesem ne sliši več tako pogosto. Vendar kdaj pa kdaj vseeno še pride do poskusov. Po uspešnem izletu so na povratku domov v avtobusu začenjali peti. Pa niso vsi pritegnili. Tistim, ki se niso pridružili, je pevec prigovarjal:
»Poj, le poj, saj znaš!«
»Ah, ne bi, mi ne gre.«
»Poj, le poj. Če ne boš pela, pa plačaj, ker me boš poslušala!«
Tišina
Med vožnjo z avtobusom se običajno klepeta tako, da so trenutki tišine zelo redki. In ko se je to enkrat tudi zgodilo, in to po tem, ko je vodnik povedal nekaj besed o okolici, ga je to zaskrbelo, pa je vprašal po mikrofonu:
»Je kaj narobe?«
»Ne, nič, samo drugi so se oglasili in smo mi tiho.«
Vihar
Peljali smo se z avtobusom s Poklona proti Matuljem. Že precej nizko, vendar še vedno kakšnih 300 m nad morjem je bilo ob cesti nekaj čolnov, pa bark, ki so jih lastniki pač tam spravili če/ zimo. Seveda je to povzročilo nekaj »ugibanj«:
»Je pa močna oseka, da je toliko čolnov nasedlo!«
»Ne, ni oseka, to so posledice zadnjega viharja na Hrvaškem!« (Malo prej so namreč bile volitve na Hrvaškem)
Jezična
Ker na množične izlete prihajajo ljudje z zelo različno kondicijo, je vodnik opozoril: »Ne hodite prehitro, da se vam ne bodo vlekli jeziki po tleh!« »Pa kaj za to, saj so to naši jeziki!«
»Že, že, a kaj, ko bi se takrat ob njih spotikali tudi vi, medtem ko se sedaj samo drugi!«
Vsak ima svoje delo
Kadar je na izletu hoja zložna, pa tudi med počitki, jc velikokrat dovolj časa za razne pogovore o različnih rečeh. Tako je naneslo tudi, da je stekla beseda o tem, kaj kdo počne. Tako udeleženci pripovedujejo, kaj so in kaj vse počnejo. Janez jih nekaj časa posluša, nato pa počasi reče:
»Eni so mone, eni morijo eni smo pa zato zamorjeni!«
Umivanje
Na tečaju za VPZS se je predavanje malo zavleklo v večer, koča pa. ni imela luči in tekoče vode, zalo se je bilo potrebno iti umit k» bližnjemu sludenčku. Začelo seje mračili in nekatere jc zaskrbelo, da se ne bodo mogli iti umit:
»Nehajmo in se pojdimo umit, dokler se še kaj vidi.«
»Le počasi, saj se jc bolje umivati v lemi.«
»Zakaj v temi, saj sc takrat nič ne vidi.«
»Saj ravno zaradi lega. Če se umivaš takrat, ko se dobro vidi, se moraš res umiti. ( c se pa umivaš takrat, ko jc tema, sc pa lahko samo malo zmočiš, saj se lako in tako ne vidi, če kaj , gor ostane«
Prištevnost
Pri temi o odgovornosti vodnika jc predavatelj razlagal tudi nekatere pogoje za ugotavljanje krivde. Med drugimi je eden od treh pogojev tudi prištevnost. Pa je bil malo neroden, ko je hotel povedati, da mora biti pač tisti, ki je vodnik, prišteven:
»Govoriti o prištevnosti pri vodnikih je malo težko.«
»Je torej neprištevnost pogoj, da si lahko vodnik?« ga je takoj »popravil« eden od poslušalcev.
Kavcija
Da bi se z opremo bolj gospodarno delalo, so na sestanku AO obravnavali tudi predlog o plačilu kavcije. Seveda je bilo spet veliko različnih mnenj, ki jih je še posebno »sladil« z raznimi teoretično možnimi primeri alpinist, po poklicu pravnik. Pa je nekomu malo prekipelo:
»Kavcija naj bo 5000 SIT, ampak odvetnik mora plačati dvojno!«
»Zakaj pa dvojno?« »Ker dvojno z.a........!«
DEŽELA, KJER PO SVVIFTOVI PRIPOVEDKI 0 GULIVERJU ŽIVIJO PALČKI
PISEC AF0RIZM0V
PUSTNA ŠEMA IZ DRAVSKEGA POLJA
SL. PESNIK IN
PREVAJALEC (MART)
TEKTONSKO JEZERO V ETIOPIJI
SL. REŽISER (ŽARKO)
RIM. NASELJE DANAŠNJE LJUBLJANE
MESTO V BACKI
ODSTRANITEV, UMAKNITEV
ANDREJ 0CVIRK
IZDELOVALEC STOLOV
SNOVI ZA LAKIRANJE
PORAZDELITEV PO
DOLOČENEM NAČRTU
VRTNA ZELENJAVA
.v/
DELAVEC V KOVAČIJI
PLANJAVA NAD ZG. TUHINJEM, OBELEŽJE IZ NOB
VAS PRI BEGUNJAH
PRIPOMOČEK ZA
KOTALKANJE
AVSTRIJSKI DRAMATIK "RDEČA CESTA-
PASTIRSKA BAJTA V HRIBIH
VZKLIK NA 8IK0B0RBAH
MESEC JUNIJ
IZRAELSKA LUKA
PREDUJEM NAPLAČILO
RAZJEDA NA SLUZNICI, ULKUS
ZELENJE PRI REPI, KLICA
NEPOTREBNO BREME, NAVLAKA
PERZIJSKI P0L0SEL
GOVORJENJE VEČ LJUDI HKRATI, VREŠČANJE
KRAJ PRI DOMŽALAH
NADNARAVNO BITJE
ME/IK. Mir,
MEJNI PREHOD Z AVS. PRI ZG, KUNGOTI
JUŽNI SADEŽ
ZVITEK, ZMOTEK (DVOJINA)
NAZIV ZA SRBA IZ BAčKE (NAR,)
KUŠČARJI TOPLIH DEŽEL ST. SVETA
FIGURA IZ ČETVORKE
TOKOVNI ODJEMNIK
0I.VMPIA JIJKAKIS
NI M. I0V. AVIOMUHIKIV
STROKOVNJAK ZA
SEMITSKF JEZIKE
ŽALOIGRA
TRAVA TRETJE KOŠNJE
PRIMORSKI VEZNIK, AMPAK
HUNSKI POGLAVAR
MESTO V VZHODNI FRANCIJI
PIJANOST, OPOJNOST
0TT0 BISMAACK
VPLIVANJE INTERESNIH SKUPIN NA POSLANCE
LEVI PRITOK SAVINJE
SL, PEVKA (IRENA)
CIRKUSKI TELOVADEC
IZRASTEK NA GLAVI
IT, ŠAHIST TATAI MAOŽ, RODU
TEKSTILNA ŠOLA KRANJ
POKLICNI TOVARIŠ
GRŠKA ČRKA
IGOR LIKAR
VRSTA ZIM JABOLK
VIOLISTKA (TAMARA)
NAJEMNI AVTO Z VOZNIKOM
PRIPADNIK TRACANSKEGA PLEMENA V SRBIJI
SOI DAII. VOJŠČAKI
REKA
MESTO NA 0. PUERT0 RIC0 V MALIH ANTILIH
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
MERA
ZA RITEM
ZEVS0VA
ŽENA V GR. MIT.
MESTO V RUSIJI
DAN V TEDNU
NAJVIŠJA Al 1 NAJNIŽJA MEJA PRI MAKUPU
VERDIJEVA OPERA
SL. PEVEC (VLI)
RAT0 TVRDIČ
NAJDALJŠA SL, REKA
ZAVRNITEV K0NTRE
ST JUDOVSKI KRALJ
VRSTA IGRE NA SREČO
SPREMLJEVALEC OGNJA
PEVEC SMOIAR
/MANJSAN0 IZLOČANJF ŽOLČA
ČLOVEŠKO
BITJE, PERSONA
OSVOBODILNA FRONTA
MESTO V SEVERNI ETIOPIJI
UHIIŽRA /A AVTOCESTE V REP. SLOV,
JAPONSKI DROBIŽ
BOŽJE-P0TNIK
TAJCJA LEKSE
BETKA ŠUHEL
ZDRAVILA
PROTI SLADKORNI BOLEZNI
MESTO OB SOČI, ZNANO PO KMEČKEM UPORU
PREBIVALCI ŠKOTSKI
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
Kamniški OBČAN
NAŠI POGLEDI
2«. frl.ruarja 200] 13
KJE NAS
Kamnik na internetu (II.)
SMO TUHINJCI DRUGORAZREDNI LJUDJE?
Tako verjetno mislijo slovenske banke in Pošta
Včasih sc sprašujem, zakaj smo ljudje laka lepe doline, kot je Tuhinjska, obravnavam kol drugorazredni ljudje. Tako se vsaj do nas obnašajo banke in pošta.
Naj razložim. Veliko ljudi od Motnika do Kamnika se vozi na delo ali v šolo p Kamnik, Ljubljano in drugam. Domov se vračamo pozno popoldne. Takrat pa nastane težava, če slučajno potrebu jemo gotovino. Otroci potrebujejo denar za šolo, včasih se oglasi kakšna potujoča trgovina ■ denar se pač obrača. Bankomatapa v vsej dolini na relaciji 30 km od Kamnika do Vranskega ni! Ce stanuješ na l.azalt. potrebuješ približno 15 km veno in 15 km v drugo smer, da prideš do denarja. Če si zdrav, to pat ni najhuje! Za nekaj ur si denar sposodiš, dvig pa opraviš naslednje jutro, ko greš v službo. Huje pa je, Česi bolan, pa bi rad plačal položnice na pošti ali opravil kakršno drugo storitev. Tu se zaplete do konca. Nimaš gotovine, ne jjomaga ti nobena bančna kartica, ker nimajo POS terminala, da bi lahko poravnal obveznosti, čekov se povsod Otepajo, toda v primeru obeh pošt v Tuhinjski dolini (Laze in kotnik) te le čeki lahko rešijo zamudnih obresti. Toda Čekov spet nimaš pri roki. ker so takorekoč »neuporabni«. Hočeš nočeš, moraš v Kamnik.
Druga zadeva, ki prav tako muči prebivalce Tuhinja, Golic in še nekaterih vasi, pa je vprašanje, zakaj na pošti laze ob sobotah ni poštne dostave? Poznam ljudi iz oddaljenih vasi, ki spadajo pod pošto Motnih, Krošnja ali Lukovica, pa pošto redno dobijo vsako soboto ,in dom. Ne gre le za to, da moram vsako soboto hiteli, da sem do ena/sle ure na pošti, da dvignem svoj časopis (petkove novice namreč želim prebrati v soboto in ne šele v ponedeljek popoldne), pač pa se pojavlja drug problem, ()b sobotah dostave ni in ta ko se zgodi, da nujna in prifmročena pošiljka s povratnico, poslana iz Ljubljane v petek, ostane na poŠti ves leden. Zakaj? V sobo I o dobim svoj časopis in grem. V ponedeljek me doma čaka obvestilo o prispeli pošiljki. Z datuma razberem, daje bila na pošti že V soboto. Ker grem ob delavnikih zjutraj od doma. preden se poŠta odpre in se/•racam, ko je že davno zaprta, saj je delovni čas le do 14. ure. jeprevzem pošiljke veliko vprašanje. Kdor dobiva malo pošte, se mu bodo zdele moje pripombe brezpomena, toda če človek zaradi takih razmer zamudi rok za oddajo kakšnega prispevka, tla dobi važno Obvestilo prepozno, da zamudi otvoritev razstave, da zamudi preiskavo pri zdravniku, važen sestanek. />olem to niso več mačje solze/ lu prav to se dogaja!
Bila sem priča, koje neki gospod natančno vedel, da bo v soboto prispela priporočena pošiljka, pa je moral precej ponižno prositi za njo, ker mu je gospa na pošti dala vedeli, da ob sobotah dostave ni. Ob tem moram takoj povedati, da takrat ni bila v službi gospa Olga, ki je zelo prijazna in ustrežljiva (pri njej ob sobotah ni treba sa mo za časopis čakali petnajst in več minut, če je pred tabo vrsta!), pač pa neka uslužbenka, ki jo je v času njene odsotnosti nadomeščala. Kdor ni z ljudmi ves čas in ne pozna njihovih specifičnih problemov, je pač bolj neoseben in ljudje se mu zdijo sitni in tečni, Je pa res, da za delovni čas niso krivi zaposleni, jmč pa vodstvo Pošte Slovenije.
Zato javno vjirašujem Pošto Slovenije, zakaj na pošti laze ni sobotne dostave za Golice, Tuhinj in druge vasi in zaselke/ Novo ljubljansko banko, SKB banko in Pošlo Slovenije vprašujem, če jim res ni do tega, da bi se tudi v Tuhinjski dolini ustvarilo več prometa na pošti, da bi se banka ljudem približala z bankomatom? Večkrat sem pred pošto srečala razočarane obraze, ne samo domačinov, pačpa tudi mnogih, kise vozijo v at tomohitih z oznakami Mil. SG, MS, CE..., ki bi radi kakšno zadevo opravili na pošti, ki iščejo bankomat, pa jim je to onemogočeno. Slišala sem ludi. da se je po odprtju moiuiške obvoznice zelo zmanjšal promet na pošti v Motnim in odgovorni bi jo kljub stoletni tradiciji najraje zaprli. Na srečo prebivalcev Tuhinjske doline in Iran žitnega prometa je družba VELE bolj najmdna in je uvedla POS ter-mikale v svojih trgovinah po dolini, tako vsaj lačen in žejen ni treba bin. keršpecerijo in ostale potrebščine lahko plačaš s kreditno ali
plačilno kartico. ,
MARINKA MOŠN1K
ZANIMIVA KRATKOMETRAŽNA FILMA TUDI NA TV
Zaradi velikega interesa Planinsko društvo Kamnik sporoča, da bosta kratkometražna filma predstavljena na prvem programu RTV Slovenije in sicer v nedeljo, 4. marca, ob 18.10 film Mesto - Kamen - Kamnik in njegove gore.
V nedeljo, 11. marca pa bodo ob 18.10 predvajali film Jezerske doline.
Prav gotovo so lepote, predstavljene na filmih, vredne ogleda.
Kamnik, Ljubljanska 6 objavlja prosto delovno mesto:
konstrukter v pripravi dela
Pogoji:
- srednja ali višja izobrazba tehnične smeri - s rojne
- dobro poznavanje dela z. osebnim racunalmkom, konstruiranje, Exccl, VVord .
- vsaj pasivno znanje nemškega oz. angleškega jezika Delov,,,, razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za čas onega Icla z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Poizkusim doba 3 mesece.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
Pošljite v 8 dneh od objave razpisa na ^SlOV.
ALU projekt d. o. o., Ljubljanska 6, 1241 Kamnik
S področja kulture je kar nekaj novosti. Tako so zdaj poznani naslednji prispevki o kamniških likovnih umetnikih:
• Ivo Kordaš (www2.arnes.si/-Ijsikka.Vikordas)
• Dušan Lipovec (members.xo-om.com/Iztok/dusanlipo-vec.htm),
• Miha Maleš (v angleščini) (www2.arnes.si/finearts/males/ males.html)
• Polde Mihelič (www2.ar-nes.si/-bznida/polde.html),
• Lojze Perko (www.muzej-menges si/slovenscina/razstave/ perko/perko.htm),
• Bogdan Potnik (www2.ar-nes.si/-lcokl/bogdan),
• Tomaž Schlegl (members.xo-om.com/lztok/McKish.htm),
• Tone Žnidaršič (www2.ar-nes.si/-ljsikka3/znidarsic)
Matična knjižnica Kamnik (www.kam.sik.si) je pred nekaj meseci izdala prvo antologijo 28 izbranih ljudskih pripovedk in pravljic s Kamniškega. Zdaj si te zgodbe, popestrene s flash animacijami, lahko ogledate tudi na naslovu www.kamniskave-ronika.net.
Kaj napisati o straneh, na katere so njihovi avtorji izgleda pozabili. Naj jih le omenim z željo, da v bodoče ne bi več ponujali »novic«, ki so stare tudi celo leto in več. Take so strani Zveze kulturnih organizacij Kamnik (www.zko-kamnik.si). Kulturnega centra Kamnik (www2.arncs.si/-ljkck4/) in ljubiteljska stran Kulturnega društva Priden možic (geocities.com/pri-denmoshic).
Kamniške šole zastopajo novejše strani Osnovne šole Frana Albrehta (os.frana-albrehta.web-jump.com) in stare, nič kaj ažurne strani Šolskega centra Rudolf Maister (www.s-rmkam.lj.cdus.si). Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik s podstran-mi o zavodu, dogodkih in projektih najdemo na naslovu 193.2.131.130. Študentje imajo svoj Študentski servis na živahno oblikovanih straneh na naslovu www.studenlski-s-domzale.si.
Tudi na zabavnem in nekaterih drugih področjih so zanimive novosti, vse samo v domačem jeziku.
Med glasbenimi skupinami na internetu srečamo ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, ki
se na naslovu www.slosce-na.com/strani/nagelj predstavlja v sliki, besedi in glasbi (v formatu MP3).
Strani Free Kamnik (www.fre-ekamnik.net) so lokalni forum za izmenjavo vseh mogočih idej in sporočil, kjer boste lahko marsikaj izvedeli in tudi sami povedali, kaj vas zabava, veseli ali moti in jezi. Najdete tudi literarni prispevek, koledar žurov in še kaj.
Slran(j)ske novice, ki jih ureja in izdaja (ter pretežno v njemu lastnem stilu tudi piše) Iztok Cebašek, so na naslovu stranjske bizland.com.
Ljubiteljem domačih živali priporočamo ogled domače strani Kinološkega društva Kamnik (www.de rgan.si/kd kamu i k).
Kamniški šport na internetu za zdaj zastopajo in se predstavljajo:
Plavalni "klub Kamnik (www.kiss.uni-lj.si/-k4bf0238/ pkk.hlml),
• Klub za letenje z jadralnimi padali Polet (www.druslvo-polct.si, z drugačno vsebino pa I udi www.polct.slofly.coni),
• Odbojkarski klub Kamnik (www.kalkul-jj.si/OKKamnik),
• Karate klub VIRTUS Duplica (mare.exit.mytoday.de),
• Lokostrelski klub Kamnik (www.crosswinds.net/-matej 1984)
In na koncu, a ne nazadnje -poslovna dejavnost. Število podjetij in obrtnikov, ki se predstavljajo na internetu, se vztrajno povečuje. Do zdaj je podpisane-
mu uspelo zbrati 45 delujočih naslovov. Najdete jih med podjetniškimi povezavami na straneh KKS Kamnik (www.kks-kamnik.si), ki že nekaj časa deluje tudi na področju kabelskega interneta.
Za podjetniško predstavitev, žal, velja, da ima kar nekaj večjih podjetij kvalitetno slabe ali pa neažurne strani (za primer: oglejte si www.titan.si). Za ne-ažurnostjo sicer obolevajo tudi druge vrste domačih strani. Prav
zastarelost vsebine pa je največja in zelo škodljiva hiba slovenskega interneta, kajti take strani odbijajo obiskovalce, to pa posredno prizadene tudi tiste, ki za vsebino svojih strani redno skrbijo.
BRANKO NOVAK linovakf" email.si
								
Efe £<* y>w	So CormuracMa	«<*						
■■<k BacK		Št Mame	S««ch		Pat*	al: Seeurtji	'...»<	
tiiiiiViiAm........Z__								
.  flCTCHA CAhkltC
HHM#* vrt tUMMt*. ■ tt* fHf. KM tnt>P
«w*w» m emm
f* U MSI. t tor
mi;k / k \. %. k mimik M
Ux (tU) 83J M O GSM Ml 67 M %
Sotvb Sottnet Hf, fflli 962 '.11 II)
Povezave  KkaJiiiki in »(-znatni:
Sl«wv,wenia. Mutlturja, BOK, Slovista, Kaj*, SIS, Si.r«<».,IHmi'i Caranuutis, Pehta, Wiptr, Top100 JCnpa, t»-j*o<t:ra ntnlovi, 'I IS
iš".....»i>
Docimer* Oer«
Oddaje hrvaške televizij«, za katere HRT nima licence za prikazovanje v
tujini, so kodirane in jih pri nat ni možno gledati.
Nekaj povezav na temo Kamnik:
.Poslovni Kamnik (internet imenik) www.kanuuk.si (Obtmu, Kamnik) f.-tinrtjk vu. 'itkoht .t IV>. Bwf2*r/ \VIJk* ri(«tu>« (V. m H. Ketolj, j
Kurjenje na vrtu ali pridelovanje komposta?
(Med najslabšo in najboljšo možnostjo se res ni težko odločiti; kakorkoli že: odločite se modro!)
Zaradi izredno lepega vremena so v toplih februarskih dneh najbolj pridni vrtičkarji že po-prijeli za svoje delo. Marsikje nas, žal, ludi oblaki dima, ki se valijo proti nebu, nehote spomnijo, da so se spomladanska dela zares začela. Kljub raznim opozorilom in prepovedi kurjenja na prostem, nekateri še vedno prisegajo na to, da je najbolje, če vse odpadke z vrta po-kurijo. Pri tem ne pomislijo, da onesnažujejo zrak ter da dim in neprijeten vonj motita bližnjo ali p;i tudi daljno okolico.
Pri spomladanskem čiščenju in urejanju okolice stanovanjske hiše se vsako leto nabere zajetna količina t. i. bioloških odpadkov (ostanki rastlin, listje, suhe veje itd.). Vsak občan občine Kamnik lahko te odpadke odpelje v Center za ravnanje z odpadki Suhadolc in jih tam brezplačno odloži (velja za količino prikolice osebnega avtomobila). Za lastnike stanovanjskih hiš pa jc najboljša rešitev, da na svojem vrtu uredijo prostor za kompostiranje ter tja odlagajo tovrstne odpadke. V procesu kompostiranja iz organskih txipadkov nastane kompost. To je organsko gnojilo, imenovano tudi humus, ki ga lahko uporabljamo za bogatitev zemlje na vrtovih in drugih površinah. Kompostiranje na lastnem vrtu jc enostavno, kompost, ki pri tem nastane, pa je lahko zelo kvaliteten. Za vse tiste, ki imate vrt, pa se še niste odločili za kompostiranje, nekaj nasvetov.
Za kompostiranje na vrtu zadostuje 2-3 m*1 velika površina. Lego za kompostni kup izberemo tako, da bo lahko dosegljiv, zaščiten preti vetrom in v polsenci, npr. med grmičevjem Prostor za kompostni kup lahko ogradimo z Opeko ali lesenimi letvami. Kompostnega kupa nikoli ne polagamo v jamo, kur bi pomanjkanje kisika povzročilo gnitje in smrad. Lahko pa na vrtu namestimo montažni kompostnik. ki se sestavi iz betonskih ali lesenih elementov različnih dimenzij. Zanj pa rabimo le približno I m2 površine.
Za hitrejše in boljše delovanje mikroorganizmov v kompostnem kupu je pomembna raznovrstnost organskih odpadkov. Na izbrani prostor najprej naložimo razrezan les in listje (10-15 cm visoko). S tem dosežemo prezračevanje komposta in preprečimo, da bi se kup od spodaj močil. Dodajamo mešanico organskih odpadkov do višine 90-120 cm. Kompostni kup mora imeti enakomerne stranice in vrh z ravno ali pol k rožno obliko. Dobro jc, če ga proti dežju zavarujemo z natisi reskom ali prekrijemo z vrečami jute. Tako se v kupu ohranja temperatura, zunanji sloj pa je zaščiten preti izsušitvijo. Kmalu se začne trohnenje, s čimer raste temperatura v kompostnem kupu. Po nekaj tednih se kompostni kup usede, zato je potrebno preobraćanje materiala oz. prelaganje kompostnega kupa. S tem dosežemo:
- da sc notranja vsebina kupa razrahlja in prezrači,
- da se zunanje plasti kupa prenesejo v notranjost,
- da se pospeši razpadanje snovi in nastajanje humusa,
- da se po preložitvi znova razvije temperatura, saj je na voljo dovolj kisika za delovanje mikroorganizmov.
Mikroorganizmi potrebujejo za svoje delovanje v kompostnem kupu primerno vlažno okolje. Kompostni kup se ne sme osušiti niti prepojiti z vodo, bolje pa je. da je bolj suh kot moker. Za življenje in razvoj organizmov v kompostu je zelo pomembno prezračevanje To dosežemo s tem, da organskih odpadkov v kupu ne tlačimo in da dodajamo suh, kompakten material (razsekane veje in ostanke drv). Slabo prezračevanje v kompostu ugotovimo po neprijetnem vonju.
Po 6-12 mesecih je kompost zrel, ima zrnato strukturo in je podobnega vonja kot gozdna prst. Uporabimo ga lahko za izboljšanje tal na domaČem vrtu. Za siljenje lončnic je kompost potrebno presejati in zmešati z enako količino vrtne zemlje.
Mimogrede se spomnimo, da izmed odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu in na vrtu, lahko kompostiramo naslednje: sadje, zelenjavo, ostanke hrane, manjše količine pokvarjenih živil, ostanke mlečnih izdelkov (brez mleka) ter čajne in kavne usedline (s filtrom), lase. papir za domačo uporabo (serviete, robčke, zavitke), odmrle sobne rastline, staro zemljo lončnic, pokošeno travo, plevel, listje, razsekana drevesa, razrezano živo mejo, razsekano grmičevje, ostanke rož, stebel, zelenjave, gnilo sadje. Nikakor pa ne sodijo v kompostnik odpadki, kot so: sleklo, kovine, papir (tiskovine, karton), tekstil, tekočine, kosti, pepel, vse vrste kemikalij, laki, ostanki barv. zdravila, olja, umetne snovi, vrečke i/ sesalcev.
Tistim, ki še vedno menile, da je kurjenje odpadkov najboljša rešitev, le še kratko opozorilo. Kamnik po onesnaženosti zraka Se vedno sodi v sam vrh med slovenskimi kraji, kar pomeni, tla Kamničani živimo v dokaj nezdravem okolju. V republiškem odloku o razvrstitvi območij v Republiki Sloveniji v območja onesnaženosti zraka je uvrščen v 3. območje, za katero velja, da je zrak onesniiz.cn nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo. Zavedati se moramo, da vsaka, še tako neznatna emisija snovi v zrak, slanje poslabšuje. Z namenom izboljšanja zia-ka je Občinski svet občine Kamnik v letu 1999 sprejel Odlok o varstvu zraka na območju občine Kamnik (Ur. 1. RS, št. 96/99). V odloku je med drugim opredeljena tudi prepoved sežiganja vseh vrst odpadkov na prostem. Pristojna inšpekcijska služba, ki nadzira izvajanje odloka, lahko kršitelje kaznuje z denarno kaznijo, ki znaša od 30,000 do 50.000 Sil
MIHKLA VKTKRNIK, svetovalka za varstvo okolja v Občini
Kamnik
MED ZLATOPOROČENCI
Rezka in Franc Vrankar iz Kamnika
Jubilanta Rezka in France Vrankar s hčerko Bredo ob našem obisku.
OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE
• PRODAJA plinskih peći BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN
• IZVEDBA na ključ od projekta do zagona
• BREZPLAČNO SVETOVANJE
• UGODNI KREDITI
Kon Tiki
Šolar
d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPUCA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradcdka
STANETA BOGATAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z. nami v tcZkih trenutkih in nam stali ob strani. Spomin nanj Živi med nami!
Žalujoči vsi njegovi
Februar 2001
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj. Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki buČijo.
Sem diamantni lesk snega.
Sem sončni iarek na zrelem klasju.
Sem jesenski del.
Ko se zbudite v jutranji tihoti.
sem veseli ščebet ptic, ki krotijo v letu.
Sem zvezde, ki svetijo v noči.
Nt stojte oh mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj. Nt spim.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar je tiho odšla od nas
VERONIKA KONCILJA
Vsi, ki te nosimo v svojem spominu
Februar 2001
Življenjska pot Rezke in Franceta Vrankar iz Trga talcev v 8 v Kamniku je polno zanimivih dogodkov. Oba sta preživela vojno vihro in 3. februarja 1951 začela graditi skupno življenjsko pot.
Rezka Vrankar jc bila rojena 30. oktobra 1932 v baj-tarski družini sedmih otrok v vasi Porcber. Osnovno Solo jc nekaj časa obiskovala v Nevljah, a že leta 1941 se jc skupaj z družino preselila v Gabrovnico. Kot mlado dekle je služila pri kmetih, da so lahko preživeli. S štirinajstimi leti je odšla k sestri v Maribor in se zaposlila v Tekstilni tovarni. Cez nekaj let sc jc vrnila domov in našla delo v Svilanitu, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve leta 1987.
Tudi po upokojitvi je nadaljevala s šivanjem, sicer pa rada marsikaj prebere, še zlasti rada vzame v roke dober roman.
Z možem Francetom sta pogosto obiskovala gore, danes pa z veseljem obdeluje njivico. Sicer pa Rezka rada gospodinji in sc odpravi na sprehod s svojim 18 let starim psičkom.
V zakonu so se našima jubilantoma rodile tri hčerke in dva sinova, prišli pa so že štirje vnuki.
France je bil rojen 16. septembra 1925 v Potoku v rev-
ni družini desetih otrok, zato je moral že z devetimi leti služiti kruh kot pastir. Po osnovni šoli v Šmart-nem jc služil kot hlapec pri bližnjih kmetih. Poslan jc bil v uk za čevljarja, a ga zaradi vojnih razmer ni dokončal. Pred koncem vojne jc bil v partizanih in nadaljeval služenje v J A šc tri leta. Po vrnitvi je dobil delo v KIK-u vse do upokojitve 1978 leta. Vključen jc bil v delo samoupravnih organov, v sindikatu in drugje. Za svoje delo jc prejel več priznanj in spominsko plaketo. Še po odhodu v pokoj jc nekaj časa delal za KIK v Iraku. V prostem času jc rad spremljal odbojko, nogomet. Vedno so ga mikali hribi, sedaj pa zelo rad igra šah v društvenih prostorih, kjer sc redno srečuje s prijatelji.
Zlati jubilej sta Rezka in France proslavila v krogu svojih otrok, vnukov in njihovih ožjih družinskih članov.
»V teh petdesetih letih sva preživela marsikaj lepega, a tudi težav ni manjkalo. Pri nas je mnogokrat manjkalo kruha, a vse to sva znala z Rezko uspešno premagovati v dobro družine,« pravi France.
NE POZABITE NA VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK
Iz Centra za socialno delo v Kamniku SO obvestili, daje tudi letos potrebno oddati vloge za uveljavitev otroškega dodatka, če želite pridobiti to pravico za obdobje od I. 5. 2001 do 30. 4. 2002 (podaljšanje otroškega dodatka).
Tako je potrebno za uveljavitev otroškega dodatka vložiti zahtevek na obrazcu (vloga za uveljavitev otroškega dodatka), ki ga lahko kupite v knjigarnah.
Popolno izpolnjene vloge oddajte čimprej, najpozneje pa do 31. marca, na Centru z.a socialno delo Kamnik, Ljubljanska I, v času uradnih ur, ki so v ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure in od 14. do /6. ure ter ob petkih od H. do 12. ure.
Vloge lahko pošljete tudi priporočeno po pošti na naslov Center za socialno delo. Ljubljanska I, 1240 Kamnik.
ljubila si zttnljo, ljubila dru&no in dom, a v hladnem zimskem popoldnevu odšla .si v večni dom.
V 80. letu starosti je odšla od nas naša draga mama, stani mama, sestra in teta
ANGELA CIMPRIČ
roj. Kramar i/. Smarce
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoć v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece in za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti, g. župniku pa za opravljen pogrebni obred. Hvala osebju Doma starejših obCanov Kamnik za vso skrb in nego v času maminega bivanja v domu.
Žalujoči vsi njeni
Januar 2001
Resnikova Milka in Ivan z Duplice
Marjana, Iva in Stane iz Društva upokojencev Kamnik smo 9. februarja obiskali Milko in Ivana Rcsnika, ki sta 20. januarja praznovala svoj zlati jubilej. Poročila sta sc 20. januarja 1951 in svojo odločitev izpred petdesetih let ponovno potrdila v cerkvi na Stilni in na Matičnem uradu v Kamniku.
Juhilantka Milka jc bila rojena 29. februarja 1928 v Vit-ni vasi pri Bizcljskcm v kmečki družini sedmih otrok. Po osnovni šoli v Pišecah je odšla v uk in obiskovala tečaje za trgovko. Delo je nastopi-
postal gasilec in po opravljenem izpitu za kurjača delal tudi v kotlarni.
V delovni organizaciji je bil aktiven v delavskem svetu ter v raznih komisijah podjetja. Prejel je vrslo nagrad in priznanj za dolgoletno uspešno tlelo.
Med našim kramljanjem sta nam jubilanta zaupala, da sta se srečala v Kamniku in po letu dni sklenila živeti skupaj. Dobila sta sina Ivana in Romana. Oba sta poročena in rodili sla sc žc dve vnukinji in dva vnuka.
Pol stoletja skupnega življe-
Jubilanta Ivan in Milka v druibi s svojima sinovoma Ivanom in Romanom.
la v Dobravi, Krašnji in nato v Kamniku.
Vse svoje življenje je posvečala družini, vrtu in obdelavi male kmetije s kravico in dvema pujskoma. Veliko veselje jc imela do petja in plesa, sedaj pa čas najraje preživlja v družinskem krogu. Redno spremlja različne novice, zlasti jo zanima kronika.
jubilant Ivan je bil rojen 18. marca 1928 v Žubcjevcm-Sela v kmečki družini z. enajstimi otroki. Zanimivo, da so danes še vsi živi. Na Sclih jc obiskoval osnovno šolo, zatem pa ostal doma pri starših. Maja 1945 jc bil vkjučen v JA. Zaposlil se jc v Stolu in se leta 19X7 upokojil s polno delovno dobo. Bil je delavec na žagi.
nja in dela jc hitro odbrzelo, a se vsega z veseljem spominjata. Srečevala sta se tudi s težavami, ki sta jih znala premagati.
Poudarjata, da sta srečna, tudi zato, ker v njuni bližini živijo otroci z. družinami. Radi sc obiskujejo in k mami Milki redno prihajajo na sobotno kavico.
Zdravje Ivanu kar dobro služi, Milka pa nam jc potožila, da ima težave s srcem.
Kar dolgo smo se zadržali v prijetnem pomenku. Izročili smo jima naša skromna darilca in diplomo skupaj s čestitkami in željami za šc dolgo in zdravo življenje.
STANK SIMŠIČ
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin in brat
MARKO BONCELJ
dijak 3. letnika gimnazije v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sošolcem in profesorjem SCRM Kamnik, gasilskemu društvu Ncvljc, našim sodelavcem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih strali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku in pevcem za zapete žalostinkc.
Žalujoči: družina Boncelj
Vrhpoljc, februarja 2001
Iščemo tvoj glas,
pa ga ni in ni.
Ostane nam le cvetje,
ki zate cveti, .sveča, ki zate gori
in .spomin na lepe dni.
V SPOMIN
KRISTJANU
9. marca bosta minili dve leti, odkar našega dragega Kristjana ni več med nami. Vsem, ki spomin nanj nosite v srcu, obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigale svečke v spomin, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Kamnik, marec 2001
ZAHVALA
Tiho je v 88. letu življenja odšla od nas naša draga mama
POLONA MATJAN
Markučnikova mama z Markovega 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove z.a svete maše in za cerkev na Sclih. Hvala dr. Ivanctiču, dr. Plavčcvi in osebju zdravstvenega doma Kamnik za vsestransko dolgoletno pomoč. Hvala gospodu župniku za obiske pri naši mami in lepo opravljen pogreb, cerkvenemu pevskemu zboru in praporščaku DU Kamnik.
Žalujoči vsi njeni
Markovo, Kamnik, Velike Lašče, februar 2001
V.S7 bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosev.el. Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokopi bom legel.
ZAHVALA
V 21. letu življenja nas jc mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
_      MATIJA KOTNIK
/. Vrhpolja
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Matijcvim sošolcem in profesorjem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala neveljskim gasilcem, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala tudi sodelavcem Jata Reja Duplica, PulitUS d.o.o., in Domu starejših občanov Kamnik.
Žalujoči: vsi njegovi
Vrhpoljc, Markovo, Sela, Vranja peč, Ljubljana, Ncvljc, februar 2001
FINANČNO SVETOVANJE KNJIGOVODSKI SERVIS
za podjetja in s.p.
opravljamo strokovno in ažurno
Igor Kvas, s.p.
Kamnik, Tunjiška 21 »01/83-17-170,031/513-486
TRGOVINA Z MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO
v Kamniku, Maistrova 16
glavni avtobusni postaji
DNO UGODNA PONUDBA!«
* ženske in moške prehodne jakne in plašči do • 50%
* spodnje perilo (dekliško, žensko in moško) * 20%
* moške hlače Elkroj od 9.000 SIT
PESTRA IZBIRA MOŠKIH SRAJC znamk Labod, Peter Benson, Stil, Walter Wolf IN KRAVAT
PREHODNI ŽENSKI K09TIMI
Možnost plačila s kreditnimi karticami ali na več obrokov!
OKNA, VDATA
LES in PVC
Ob zamenjavi starih oken in vrat opravimo tudi vsa potrebna zaključna dela!
//>•        KU LOGATEC
%3>
ZASTOPSTVO IN MONTAŽA
BETUM - Bajde Matej, s.p.
Tt 01/834 73 14 in 041/362 730, po 18. uri.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
SALON
i.........
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
-keramične ploščice sanitarna keramika pipe
prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) kopalniško pohištvo po naročilu
popecjeljek
in otl 1
Deovii čas p«tel;: od
4. do
7:»2
GSM: 041 $3$ 1031041
sobota: cd ci. do 12
elefon/ aks: 31
£. do 1
18
ure
ure
75
ure
9580K
AKCIJA!
KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE ZA 990 SIT/m2
J_L
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, KOMENDA tel: 01/8341-660 ».v.
SPODME PPi>t?\     FANTOVSKE HLAČE
y^*Sf*   *     ŽENSKE MAJICE
^C^fW/^TVN1Kt BOMBAŽNI K,KGtj?°°jke) PVLOVERJ1 _^Cf_(ženski m moški)
I Delovni čas: pon. - pet, od 9" do 19", ob sobotah od 8b do 13b [ _OBlŠČFTE_NASJN^AŠLO SE BO_KAJ ZA_VAS!_
AGROPROMET CERKLJE
i
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- na zalogi že SEMENSKA KORUZA
- MOKA tip 500, SLADKOR   UGODNE CENE
VSE ZA KOLINE
(naravna in umetna čreva, kolofonija. spile, začimbe)
I RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE I KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg.
I Cene za krmila so tovarniške.
i______________
MALI OGLASI:
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, 041/ 322571.
V dopoldansko ali popoldansko varstvo na mojem domu vzamem otroka. Tel.: 723-91-54.
Enosobno stanovanje v Kamniku oddam - brez posrednikov. Tel.: 04/257-17-54.
Absolventka instruira angleščino in francoščino. Tel.: 031/518-566.
Fantovski komplet za birmo ali valeto, prodam. Tel.: 834-18-42 ali 031/823-566, po 15. uri.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolf e 41, Kamnik
(v gasilskem domu)
Tel.: 83 91 383 GSM: 041/715 455
Odprto: 9"-12h, 15h-18h, sobota: 10"-12\
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21 e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA
yo<fotG4jljG4HQ- vcun HGJ44Xfodnej4J0- ceno:
italijanske KUHINJE
izbrana ponudba
novih modelov,
izdelava po meri,
strokovno
svetovanje,
brezplačna
dostava
BELA TEHNIKA NAJVEČJIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV
iSARISTON
lltiele
NOV ASORTIMAN VZMETNIC 90x200 GENOVA zimsko-letna stran 17.400 SIT 180x200 GENOVA zimsko-letna stran 38.640 SIT IN OSTALI ASORTIMANI
* DNEVNI REGALI v češnji, hrastu, bukvi -nakup po elementih
* SEDEŽNE GARNITURE - izdelava po meri
* SPALNICE - novi programi iz uvoza
* OTROŠKE SOBE - program Meblex
LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel.: 430-77-30, www.liiz-karantania.si
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- moka T-400, Žito, 1 kg	99,90	- fižol češnjevec, 1 kg	299,90
- margarina Zvezda, delikatesna, 250 g	89,90	- vino Dar jeseni, 11	159,90
- sir Edamec, 1 kg	999,90	- vino Refošk koprski	599,90
-jajca 10/1 Mozirje	129,90	-whisky Black Jack, 0,751	999,90
- alpsko mleko		- coca cola + oranžada, 21	109,90
3,2 + 1,6 m.m., Lj. ml., 11	129,90	- o|je Agrogold, PVC, 11	189,90
-jabolka ajdared, jonagold,		- kompot breskev, 850 g	169,90
gloster, 1 kg	99,90	- kava Slovenka, 100 g	89,90
-jetrna pašteta, 150 g	79,90	- kava Alvorado, 100 g	89,90
- Gavrilovič pašteta, 100 g	179,90	- milo Fa	59,90
-Rio mare, 3+1 gratis	599,90	- toaletni papir 10/1	229,90
- riž Splendor, 1 kg	149,90	- zemlja za rože, 501	499,90
Ponudba velja do prodaje zalog.
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
»NA KVADRAT«
IZ
TRGOVINU *AMNl*
Šutna 48, tel.: 839 70 81
KOMPOT
BRESKEV
- olupljene - 820 g manj sladek - iz Grčije
</?/\90
SFT
KOMPOT
ANANAS - 565 g
manj sladek - Tabor
PARADIŽNIK
koščki - 400 g Strainese
69
90
SIT
MOKA
POSEBNA BELA, T-400 <®4Ži,°ftQ90
7V SIT
(vsaj (J) bose)
TESTENINE
PERESNIM OO g), Grčija
1 fiQ90
V17 SIT
BONBONIERE
LADY 250 g
sortirano
^29990sit
KOLAČKI
ANJA CAKE
vsi okusi, 400 g
SIT
KAKAV
INSTANT
doza -
1
25990
SIT
SALAMA
ČAJNA v. p
PREKORSEK, 1 kg
^1.09990s,t
SALAMA
POSEBNA - mini
PREKORSEK, 1 kg
49990
SIT
PIVO
LOVVENBRAU
uvoz - pločevinka 0,5 I SIT
28
	
1.399,-	
Ponudba velja v živilskih trgovinah družbe VELE d.d. od 1.3. do
8.3.2001 oziroma do razprodaje zalog. Vse cene so v SIT. Napake v tisku so možne. V nekaterih trgovinah si pridržujemo pravico do omejenega izbora artiklov.
Vele d.d., Ljubljanska 64, Domžale
ah
VRTNARSTVO GAŠPERUN
Vrtnarska vzgoja in trgovina
Most« 99 pri Komendi tel: 634-14-71
SPOMLADANSKA PONUDBA:
PRIMULE rajnih barv PRIMULE NASAJENE V SKLEDAH, {■ KORITIH ALI KOŠARAH SEMENA V VREČKAH ZA VRT BIOGRENA IN MINERALNA GNOJILA ZA VRT SUBSTRATI ZA ROŽE IN RODODENDRONE SOBNE ROŽE
Odprto vsak delavnik ud H. do 17. ure, ob so
Audi
AUTODELTA
ko*
POPUST
Audi
nova vozila rabljena vozila promocijska vozila staro za novo staro za staro odkup za gotovino takoj kredit in leasing pooblaščen Audi servis originalni nadomestni deli
Podaljšano do 10. marca 2001
v Metalko
kopalniško pohištvo, oprema in dodatki, sanitarna keramika, ploščice, vodovodne armature,...
Redna Cena z
cena     K) % popustom SIT:
kopalniški blok JANA Gorenje NO...........121.523.- tQ9+37f%-
kopalniški blok LARA Kolpa..............113.492.- #0&#4&»
polkrožra kabina za prhanje TKP 80/G. Kolpa . 60.088.- S4k99Q->-
WC školjka CLIZIA BE. talni odtok.......... 9.360.- #,$fi3U
kvalitetna švedska lesena WC deska KAN, bela .. 6.900.- 6>1#0.-
cev za prho TENYREX Crom, Tenrit..........1.460.- f.$9#»>
armatura za kad Unitas.................16.250.- f^KčiS**
bo|ler TG 80 E. Tiki...................25.119,60 29*609*-
armatura za umivalnik Armal.............21.061.-
WC spiakovakiik LAGUNA. LIV. bel, univerzalni.. 4.880.- #. J9&>-WC splakovalmk FONTANA Prosan. univerzalni.. .5.115.-
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, tel: 01 568 46 46, vww.autodelta.si
Odprto tudi ob nedeljah.
VOZILA i. 2001 na zalogi!
UNO 1.0 IE 5 vrat - od 1.095.000 SIT
PUNTO 60 SX 3 vrata     - od 1.694.000 SIT
PUNTO 60 SX 5 vrat       - od 1.782.000 SIT
OPREMA SX: 2X ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOIAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, EL. STE KI A, POTOVALNI RAČUNALNIK
PESTRA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
FIAT BRAVO 80 SX,
I. 2001 - 2.465.000 SIT
Oprema: klima, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS, ...
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40. tel.: 04/2520 050
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, Rsm 041/ 517-118
organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo 1$ v ponedeljek, 5. in 19. marca, ob 18. uri
Vozimo novi Renault Clio, kinaull 5. Golf diesel IV, Mercedes A razred, novi lini 1'imto
Ura vožnje 2.700,00SIT,izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Prićctek vožnje pri vas doma, v službi, soli, po dogovoru...
D
litem
Dragoceno darilo!
DAEWOO.
POPUSTI do 380.000 SITI
za vozila letnik 2000
Avtoservls Pižem Rado s.p Mala Loka 15 1230 Domžale tal.: 01 56 27 10( www.plzem.si
PRESTIŽNO DARILO DIAMANTI
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
Sutna 57, tel 01/831 15 55
/C\ METALKA VJ2/ TRGOVINA