Oglasi 2 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Tretja stran Vsebina Kaj lahko naredi vsak od nas Največji slovenski izvozniki BSH Hišni aparati in KLS Ljubno na lestvici Top 100 ................... 5 Nazarje Poleg izgradnje krožišča še rekonstrukcija vodovoda ............................ 7 Zavod za gozdove Slovenije Smrekovi podlubniki so ponovno »udarili« .............. 8 7 NK BR Spodnja Rečica Dotrajan most bo zamenjal novi ..................... 8 Stranka DeSUS O volitvah in izzivih, ki jih za starejše prinaša zima ....................... 9 8 Občina Nazarje Namesto 90 sanirali 170 metrov ceste čez prelaz Lipa ........................... 9 Društvo upokojencev Mozirje Prijetno doživetje na Pliberškem jormaku na travniku ........................ 12 16 ŠS Na kolo za zdravje Z e-kolesom se rekreiraš, pri tem pa se ne izčrpaš ...................... 12 Galerija Štekl Gornji Grad Jamnikova violina po dolgih letih zazvenela v domačem kraju .............. 16 Gornji Grad 17 Spomin na reševanje zavezniških vojakov .......... 16 ŠS Občina Ljubno Dan turizma obeležili z ogledi lokalnih znamenitosti ...................... 17 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Odbojkarski klub Ljubno KLS Dvajset let, odkar se je odbojka vrnila na Ljubno ob Savinji .......................... 22 ŠS Od takrat, ko so v petdesetih letih prejšnjega stoletja iznašli plastiko, je bilo po vsem svetu proizvedenih več kot devet milijard ton različnih plastičnih materialov. Po podatkih agencije za tržne raziskave Statista je bil leta 2021 svetovni trg plastike vreden skoraj 600 milijard dolarjev, zaradi velikega povpraševanja pa naj bi do konca tega desetletja zrasel na več kot 800 milijard dolarjev. Če smo do nedavnega mislili, da je problem s plastiko povezan zgolj z njenim počasnim razkrojem in onesnaževanjem okolja, je zdaj jasno, da imamo še en problem, in ta je, da zavržena plastika v okolju, na soncu, v vodi in v vetru razpade na zelo majhne, človeškim očem nevidne delce. Drobni plastični koščki nastajajo tudi pri pranju oblačil, med vožnjo avtomobilov in še pri veliko drugih uporabniških opravilih. Britanski ekolog Richard Thompson je leta 2004 skoval izraz mikroplastika za plastične delce, manjše od petih milimetrov, pred petimi leti pa je francoska kemičarka Alexandra Ter Halle pri preiskavah vzorcev morske vode iz Atlantskega oceana dokazala, da v okolju obstaja tudi nanoplastika, to so delci, ki merijo manj kot 0,1 mikrometra (mikrometer je tisočkrat manjši od milimetra). Ogromne količine mikro- in nanoplastike onesnažujejo ves planet. Ljudje zaužijemo drobne delce s hrano in pijačo in jih tudi vdihujemo. Našli so jih že v blatu odraslih in dojenčkov, marca letos so na Nizozemskem našli mikroplastiko v človekovi krvi, aprila so jo angleški raziskovalci našli v pljučih preiskovancev. Slovenija pri tem (žal) ni izjema. Dijaka ljutomerske gimnazije sta aprila na mednarodnem tekmovanju International Conference of Young Scientists prejela zlato medaljo za raziskavo, v kateri sta opravila meritve mikroplastike v sladkovodnih ribah v porečju Mure, ki velja za čisto in neonesnaženo reko. 94 odstotkov vseh rib (pregledala sta 50 vzorcev) je vsebovalo mikroplastiko. Po ocenah strokovnjakov bi lahko odrasla oseba, ki živi v urbanem okolju, v enem tednu zaužila pet gramov plastike. Toliko – za lažjo predstavo - tehta bančna kartica. Pri takšni porabi bi v desetih letih pojedli dva kilograma in pol, v celotnem življenju pa kar dvajset kilogramov mikroplastike. Kakšne posledice povzročata mikro- in nanoplastika v naših organizmih, še ne vemo, ker je bilo opravljenih premalo raziskav. Nevarni se zdijo zlasti nanodelci, ki so dovolj majhni, da zmorejo vstopati v celice. In kaj lahko naredimo? Če nič drugega, zmanjšamo svojo izpostavljenost plastiki, sploh tisti za enkratno uporabo. Tako lahko vsak od nas zmanjša porabo plastike, pomaga pri ohranjanju okolja in podpre prizadevanja ekologov, kot je tokratna intervjuvanka Urša Zgojznik. 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 40, 7. oktober 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/8390-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 3 Tema tedna ZMANJŠEVANJE VPLIVA PLASTIČNIH PROIZVODOV NA OKOLJE Plastični izdelki za enkratno uporabo spadajo v preteklost Lansko poletje so po vsej Evropski uniji začele veljati prepovedi izdelkov na podlagi direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Tako je bilo tudi v Sloveniji, čeprav do takrat prenosa v naš pravni red še nismo izvedli. Gibanje Break Free From Plastic (BFFP) v zadnjem poročilu o stanju implementacije direktive v EU kaže napredek v večini držav, tudi v Sloveniji. K ZMANJŠANJU NEGATIVNEGA VPLIVA LAHKO PRISPEVA VSAK Do zmanjšanja negativnega vpliva plastičnih proizvodov na okolje lahko pripomore zavestno ravnanje vsakega posameznika, v veliki meri pa tudi organizatorjev prireditev. Kot kaže praksa, se tega zaveda tudi večina organizatorjev dogodkov v Zgornji Savinjski dolini, saj aktivno delujejo v smeri zmanjšanja plastičnih izdelkov na prireditvah. Do leta 2030 naj bi v EU prepolovili količino odpadkov iz plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. NEKATERI PREPOVEDANI PLASTIČNI IZDELKI ŠE VEDNO NA TRGU Z uveljavitvijo omenjene direktive je v veljavo stopila prepoved prodaje oziroma lansiranja na trg določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. V praksi to pomeni, da so lahko na trgovskih policah do odprodaje obstoječih 4 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Darja Knez, vodja TIC v Solčavi: »V Centru Rinka upravljamo s prireditvenim prostorom in v okviru tega vsi, ki pri nas pripravljajo prireditve, koristijo vso pripadajočo opremo. V tej opremi so tudi pribor, krožniki, kar pomeni nič plastike. Kar se kozarcev tiče, lahko povem, da smo prav z namenom zmanjševanja plastičnih odpadkov pri podjetju Skaza nabavili kozarce iz posebne plastične mase, ki se lahko perejo v pomivalnem stroju, torej so namenjeni večkratni uporabi. S tem smo dosegli veliko manjšo količino plastičnih odpadkov. Seveda popolne odprave odpadkov v kontekstu gibanja Zero Waste še nismo dosegli, zagotovo pa smo na dobri poti glede zmanjšanja obremenitev naše narave z odpadki. Poleg tega smo že nekajkrat organizirali predavanja o gibanju Zero Waste, pripravili smo delavnico za naše ponudnike, in tako pripomogli k osveščenosti v smeri zmanjševanja oziroma odprave odpadkov na prireditvah.« zalog. Ker so na trgu še vedno prisotni nekateri prepovedani plastični izdelki za enkratno uporabo, gibanje BFFP poziva tako države kot Evropsko komisijo, naj odigrajo svojo vlogo pri zaustavitvi onesnaževanja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo. Cilj, ki ga direktiva zasleduje, je prepolovitev teh odpadkov do leta 2030, kar naj bi med drugim pomembno vplivalo na zmanjševanje škode ribištvu in pripomoglo k čiščenju morja. VEČJA ODGOVORNOST PROIZVAJALCEV Slovenija prenosa direktive še ni povsem zaključila, za kar je januarja letos prejela uradni opomin Evropske komisije. Kot razlagajo v društvu Ekologi brez meja, krivda ni povsem na slovenski strani, saj do takrat Evropska komisija še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilen prenos direktive v naš pravni red. Večina držav prav tako še ni razčlenila obvez glede ozaveščanja in ga prepušča proizvajalcem, kar se po izsledkih poročila za sedaj ne kaže kot dobra praksa. Ekologi opozarjajo, da za dokončanje vnosa direktive sedaj ni več ovir, pravzaprav se že mudi, saj leto 2023 prinaša prve obveze glede proizvajalčeve razširjene odgovornosti: ozaveščanje in plačilo stroškov za čiščenje smetenja z njihovimi izdelki. Dobra novica ob tem je, da se je Slovenija zaradi predvidenih ukrepov uvrstila med države z dobro skupno oceno. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V ZELENI SMERI V Zgornji Savinjski dolini se tekom leta odvije več velikih prireditev, ki privabijo številne obiskovalce. Kar se tiče odpadkov, so lahko zelo obremenjujoče za okolje, si pa v naših občinah prizadevajo za čimbolj učinkovito ravnanje z odpadki in k temu spodbujajo tudi organizatorje oziroma udeležence teh prireditev. V LUČAH SKRBIJO ZA LOČEVANJE IN ODVOZ ODPADKOV TER OSVEŠČANJE Na prireditvah v sklopu Lučkega dne, ki potekajo ves teden, je obremenitev z odpadki precejšnja. Vendar pa, kot pravi Aneta Šiljar, vodja turistično-informacijskega centra v Lučah, organizatorje spodbujajo k ločevanju odpadkov, skrbijo tudi za sprotno odvažanje odpadkov, Gospodarstvo hkrati pa se zavedajo, da so to šele začetni koraki v smeri večje ekološke zavednosti. Šiljarjeva tudi meni, da bo zmanjševanje plastičnih odpadkov veliko bolj učinkovito, ko bodo svojo odgovornost pri proizvodnji izdelkov za enkratno uporabo prevzeli proizvajalci. PRIMERA DOBRE PRAKSE TUDI SOLČAVA IN REČICA OB SAVINJI V ekološki smeri razmišljajo tudi v Solčavi. Center Rinka, ki upravlja s prireditvenim prostorom, uporabnikom ob najemu zagotovi ekološko neoporečen jedilni pribor in kozarce. Primer dobre prakse je tudi Lenartov sejem na Rečici ob Savinji, ki ga organizira tamkajšnje turistično društvo. S prireditvijo obiskovalcem približajo utrip sejmov iz časa med obema svetovnima vojnama, kar pomeni, da plastika na tem sejmu ni dobrodošla. Vsa embalaža na sejmu je trajnostna, prodajalci svoje izdelke ponujajo in predstavljajo na način, ki je prijazen do okolja. Tudi ta prireditev je dokaz, da je v sedanjih časih mogoče preživeti brez za okolje obremenjujočih plastičnih produktov. Tatiana Angioi REKREACIJSKI CENTER GOLTE Pred novo smučarsko sezono vrsta neznank Smučarska središča se že pripravljajo na novo zimsko sezono, pred katero pa jih pesti precej neznank. Po dveh letih protikoronskih ukrepov jih skrbijo predvsem visoke cene energentov, na Golteh pa poleg tega zaradi tehničnih težav še vedno ne obratuje nihalka, ki je bistvenega pomena za nemoten in uspešen potek smučarske sezone. VISOKE CENE ENERGENTOV IN TEHNIČNE TEŽAVE »Poletna sezona je pustila grenak priokus predvsem zaradi visokih cen energentov in tehničnih težav z nihalko, zaradi česar letos nismo mogli ponuditi prevozov, to pa je bil tudi razlog za manjši obseg aktivnosti na planini. Beležili smo nekoliko nižje število dnevnih obiskovalcev, predvsem tistih, ki vožnjo z najdaljšo nihalko v Sloveniji izkoristijo za dnevni izlet,« je povedala direktorica družbe Golte Suzana Srdić in dodala, da je bila obiskanost hotela dobra, prevladovali so domači gostje. V ZAMENJAVO DVEH ŽIČNIŠKIH NAPRAV Na Golteh poslovanje sproti prilagajajo trenutnim gospodarskim razmeram, zaradi ohranjanja stabilnosti poslovanja pa so sprejeli odločitev, da poletno sezono zaključijo s koncem avgusta in se v času do začetka zimske se- NAJVEČJI SLOVENSKI IZVOZNIKI BSH Hišni aparati in KLS Ljubno na lestvici Top 100 V uredništvu časnika Finance so analizirali podatke o poslovanju slovenskih podjetij v letu 2021 in ugotovili, da so velika izvozna podjetja rekordno prodajo na tujih trgih, doseženo v letu 2019, lani presegla za 19 odstotkov. Pregled je tudi pokazal, da so se najboljši izvozniki pred izbruhom energetske krize še dodatno razdolžili. PRIHODKE V TUJINI USTVARI VSAKO TRETJE SLOVENSKO PODJETJE Prihodki vseh slovenskih družb na tujih trgih so se lani okrepili za 29 odstotkov, izvoz na trge držav članic EU pa se je povečal za 27 odstotkov. Iz podatkov AJPES še izhaja, da je prihodke v tujini lani ustvarila vsaka tretja slovenska družba. 352 velikih podjetij je ustvarilo 62,5 odstotka vsega slovenskega izvoza. Število podjetij, ki več kot polovico svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih, se je lani povečalo za slabih 14 odstotkov na 9513. BSH HIŠNI APARATI NA OSMEM, KLS LJUBNO NA 65. MESTU Na prvem mestu lestvice Top 100 slovenskih izvoznikov je novomeška Krka z 1,4 milijarde evrov izvoza in čistim poslovnim izidom v višini 245 milijonov evrov. Na drugem mestu je velenjsko Gorenje, ki je izvozilo za dve milijardi, a je bil njihov čisti poslovni izid 1,2 milijona evrov minusa. Na tretje mesto se je uvrstil ljubljanski Lek z 1,3 milijarde evrov izvoza in 147 milijoni evrov čistega izida. Na osmem mestu najdemo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je lani izvozilo za 476,4 milijonov evrov in ustvarilo 10,3 milijona evrov čistega izida. Na 65. mesto se je uvrstilo podjetje KLS Ljubno s 50,4 milijonov evrov izvoza, njihov čisti poslovni izid pa je znašal 11,6 milijona evrov. KRITERIJI ZA RAZVRSTITEV Pri oblikovanju lestvice Top 100 slovenskih izvoznikov so pri časniku Finance upoštevali prihodke na tujih trgih, število zaposlenih, kapital, sredstva, neto čisti poslovni izid in EBITDA (koliko dobička pred obrestmi, davki, amortizacijo je izbrano podjetje ustvarilo z investiranim kapitalom). Franci Kotnik Zaradi tehničnih težav nihalka na Golte še vedno ne vozi. (Foto: arhiv podjetja) zone posvetijo remontu nihalke ter začetni fazi menjave žičniških naprav. Dve novi štirisedežnici, financirani iz državnih sredstev, naj bi nadomestili dotrajano dvosedežnico in vlečnico Stari stani in Smrekovec. S tem bodo poskrbeli za večje udobje smučarjev in pretočnost na smučišču. IZZIV TUDI KADRI V več smučarskih centrih v Sloveniji opozarjajo, da trenutnih cen, ki jih plačujejo za energente, poslovanje ne prenese, drugi velik izziv pa je pomanjkanje gostinskega in tehničnega kadra. Ponekod so zato že napovedali podražitev smučarskih vozovnic, računajo pa tudi na ukrepe države, vendar ne prepovedi obratovanja žičničarjev, ki ga je pred dnevi kot možnost omenil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 5 Oglasi Gradnja optičnega omrežja v Zgornji Savinjski dolini Verjetno ste opazili, da se v zadnjih mesecih okoli vas vozi veliko oranžnih kombijev z napisom GVO. Razlog za povečano prisotnost je začetek gradnje optičnega omrežja tudi na terenu. postavljena tudi aktivna oprema. Ko bo hrbtenična povezava zgrajena se bo pričela gradnja optičnih priključkov do posameznih gospodinjstev, ki so že oddali prijavo za optični priključek. Kot vam je že znano, na območju občin Mozirje, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Nazarje družba GVO, d.o.o. izvaja izgradnjo projekta gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«. V sklopu projekta izgradnje optičnega omrežja se gradijo tako imenovane »bele lise«, ki jih je Ministrstvo za javno upravo, kot nosilec projekta, prepoznalo kot predmet projekta in s tem predmet javnega sofinanciranja izgradnje. Z izgradnjo optičnega omrežja bodo vsi občani oziroma krajani določenega dela občine (kjer projekt poteka) pridobili možnost dostopa do sodobnih optičnih povezav, ki so za delo in življenje dandanes nujno potrebne. Sam postopek izgradnje optičnih priključkov bo potekal po naslednjem vrstnem redu: Projekti, ki potekajo ločeno po posameznih občinah, so večinoma projektno zaključeni in posledično so se z junijem pričela tudi dela na terenu. Sama gradnja bo potekala v več fazah v vseh občinah na enak način. V prvi fazi se gradi hrbtenična povezava do posamezne vasi ali naselja. Funkcijska lokacija za vse občine bo v dogovoru z Občino Ljubno postavljena v Radmirju, kjer bo 6 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 • Stranko obišče predstavnik družbe GVO in skupaj dogovorita, kako bo potekala trasa od hrbtenice do posameznega gospodinjstva (uporablja se obstoječa infrastruktura kot npr.: obstoječi drogovi ali cevi). • Ko so izvedena morebitna gradbena dela, se potegnejo kabli do posamezne hiše. • Za izvedbo notranje instalacije se najprej telefonist dogovori za termin obiska. • Notranja instalacija se izvede v dogovoru s posamezno stranko in sicer po obstoječih podometnih poteh. V primeru, da take možnosti ni, se uporabijo PVC kanali. Sami vklopi na optično omrežje se bodo predvidoma pričeli v zgodnjepoletnem času leta 2023, ko tudi pričakujemo prve delujoče priključke. Hrbtenično omrežje, ki je predmet pogodbe z Ministrstvom za javno upravo, mora biti v celoti dokončano do septembra 2023, priključki pa se bodo gradili predvidoma do konca leta 2023. Za vsa dodatna vprašanja v zvezi z gradnjo optičnega priključka, smo na voljo na: • 02 / 333 26 26 ali • Oso5@gvo.si GVO, d.o.o. Iz občin NAZARJE Poleg izgradnje krožišča še rekonstrukcija vodovoda Promet na regionalni cesti mimo osnovne šole v Nazarjah je zaradi gradnje krožišča omejen z delno zaporo. S semaforjem je urejen izmenični promet. Novo krožišče bo umirilo promet v območju gibanja šolskih in predšolskih otrok, zagotovljena bo boljša pretočnost in varnejše vključevanje na cesto Nazarje– Gornji Grad z občinskih cest. Izvajalec del je podjetje Tegar. OBNOVLJENIH BO 300 METROV VODOVODA LETOŠČ Površina, po kateri trenutno poteka promet, je asfaltirana, ostale površine so porezkane ali izkopane. Peš pot do osnovne šole so uredili razmeram primerno, steza je varna za uporabo in zaščitena z gradbiščno mrežo. Javno podjetje Komunala Mozirje je pred začetkom gradnje krožišča izpostavilo smiselnost obnove vodovodnega omrežja na območju gradbišča. Tako Novo krožišče bo umirilo promet, izboljšalo pretočnost in zagotovilo varnejše vključevanje na glavno cesto. (Foto: Nastasja Kotnik) ČRNIVEC Plaz odnesel cesto, zapora bo dolgotrajna bo obnovljenih okrog 300 metrov vodovoda Letošč. Obnovo bodo sofinancirale občine Nazarje, Mozirje in Rečica ob Savinji. Občina Nazarje bo financirala še obnovo sekundarnega vodovodnega omrežja v dolžini približno 300 metrov. Izvajalec mora pred nadaljevanjem del na gradbišču najprej obnoviti vodovod, nato bo nadaljeval z gradnjo krožišča. ZBIRAJO ODZIVE GLEDE UREDITVE OSREDNJEGA DELA KROŽIŠČA Podjetje PUP Velenje je pripravilo idejno zasnovo osrednjega dela krožišča, ki je bila posredovana v pregled občinskim svetnikom, ravnateljici osnovne šole Ve- 522.823 EUR znaša predviden strošek izgradnje krožišča. Zaradi plazu je cesta na Črnivec iz smeri Zadrečke doline zaprta za ves promet. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) Po obilnem deževju v preteklem tednu se je na cesti med Novo Štifto in Črnivcem v naselju Tirosek sprožil obsežen zemeljski plaz, ki je odnesel polovico cestišča, zato je cesta do nadaljnjega zaprta za ves promet. Sanacija bo glede na obsežnost plazu trajala dlje časa. Obvoz za osebna vozila je urejen po državnih cestah na relaciji Gornji Grad-Radmirje-Luče-Kranjski Rak-Podlom-Črnivec in obratno. Obvoz čez Tomanovo planino, kjer cesta poteka preko privatnih zemljišč, ni dovoljen. Ker obvoz za avtobusni promet ni možen, bo avtobusni prevoznik do nadaljnjega linijo namesto iz Gornjega Grada izvajal od Črnivca do Kamnika in obratno. Težava ostaja prevoz iz Gornjega Grada do avtobusne postaje na Črnivcu, ker so na to linijo najbolj vezani zaposleni in dijaki. Štefka Sem sni Lešnik, ravnatelju glasbene šole Jerneju Marinšku in predsednici krajevne skupnosti Vanji Hofbauer. Trenutno na občini zbirajo odzive glede ureditve osrednjega dela krožišča, nakar morajo pred izvedbo dobiti še soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. ZAKLJUČEK DEL V NOVEMBRU Strošek izgradnje krožišča je predviden v višini 522.823 evrov, strošek rekonstrukcije vodovoda Letošč in lokalnega voda na območju krožišča pa je ocenjen na 120.000 evrov. Projekt skupaj z Občino Nazarje financira ministrstvo za infrastrukturo. Zaključek del je predviden v mesecu novembru. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 7 Gospodarstvo, Iz občin ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Smrekovi podlubniki so ponovno »udarili« Po dveh letih relativnega zatišja so se letos poleti praktično povsod po Sloveniji, kjer v gozdovih prevladuje smreka, razmahnili smrekovi odlubniki. Kot je povedal Marijan Denša iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, med najbolj prizadeta območja spada tudi znaten del gozdov Zgornje Savinjske doline. NAJBOLJ OGROŽENI GOZDOVI V SOLČAVI Najbolj ogroženi so gozdovi v enoti Solčava, kjer posek zaradi podlubnikov predstavlja skoraj polovico vsega poseka, sledi enota Luče, kjer je ta delež skoraj tretjinski. V Nazarjah znaša posek Od 1. avgusta dalje gozdarji na območju Solčave in Luč skoraj ne odkazujejo drugega kot smrekove lubadarke. lubadark preko četrtine, v enoti Gornji Grad preko petine vsega poseka. Trenutno je najugodnejše stanje v enoti Ljubno, a je tudi tam posek zaradi podlubnikov močno nad »normalnim«. »Vse do poletja sušenja smrek ni bilo, stanje je bilo na videz normalno, razen v Solčavi in v Lučah, kjer so tudi pozimi in spomladi odkazovali povečan obseg lubadark, saj tam gradacija iz leta 2019 še ni povsem izzvenela. Ker so bili smrekovi gozdovi še vedno oslabeli zaradi poškodb v vetrolomu leta 2017, lanskega snegoloma v gorskih gozdovih in izrazite zimske suše, ki je oslabila drevesa, je izredno dolgotrajno toplo in predvsem sušno vreme omogočilo hitro in učinkoviito razmnoževanje podlubnikov. Ti se niso pustili prositi in v visokem poletju so skoraj dobesedno »ekplodirali«. Od 1. avgusta dalje gozdarji na območju Solčave in Luč skoraj ne odkazujejo drugega kot smrekove lubadarke. Stanje je res zakrbljujoče,« je povedal Marijan Denša. NAJBOLJŠE ZDRAVILO: PRAVOČASNA IN DOSLEDNA SANACIJA »Širjenje žarišč podlubnikov preprečimo v prvem koraku tako, da jih pravočasno odkrijemo,« je še pojasnil Denša, »zato lastnikom gozdov svetujemo, da tedensko pregledujejo svoje gozdove, zlasti v čistih sestojih smreke na prisojnih legah ter v okolici prejšnjih žarišč in ujm. V primeru zaznave lubadark je treba o tem takoj obvestiti revirnega gozdarja in se v dogovoru z njim lotiti sanacije. Drugi korak je hitra in dosledna sanacija žarišča, torej posek in izdelava SREČANJE PODJETNIC SAVINJSKE REGIJE Z dobrimi poslovnimi modeli do finančnih spodbud Urška Pečnik na srečanju podjetnic Savinjske regije na letošnjem MOS v Celju (foto: osebni arhiv) 8 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 V okviru letošnjega sejma MOS v Celju so pripravili mreženje in izmenjavo dobrih praks med podjetnicami Savinjske regije. Dogodka sta se udeležili tudi samostojni podjetnici iz Mozirja Martina Marolt in Urška Pečnik. Martina Marolt deluje na področju modnega kreiranja, Urška Pečnik pa se ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem ter posredovanjem v prometu z nepremičninami. Z uspešno predstavitvijo vsaka svojega poslovnega modela sta uspeli na natečaju javnega agencije Spirit in ministrstva za gospodarstvo za podelitev finančnih spodbud podjetnicam, ki so z dejavnostjo pričele v letošnjem oziroma lanskem letu. Na natečaju je bila uspešna še ena Mozirjanka, Katja Goličnik, ki kot samostojna podjetnica deluje pod imenom Katja's rainbow, umetniško ustvarjanje. Barbara Rozoničnik vseh napadenih in sumljivih smrek, beljenje (lupljenje) lesa ali takojšen odvoz lesa z gozda ter dosledno ureditvijo sečišča. Tudi saniran objekt je treba redno kontrolirati, da pravočasno opazimo morebitne nove izbruhe. S pravočasno sanacijo ohranimo tudi kvaliteto in s tem vrednost lesa ter tako preprečimo zmanjšanje dohodka od prodaje.« Franci Kotnik SPODNJA REČICA Dotrajan most bo zamenjal novi Most v Spodnji Rečici je zaprt, gradnja novega mostu se začne kmalu. (Foto: Barbara Rozoničnik) Začenja se rekonstrukcija dotrajanega mostu čez Savinjo v Spodnji Rečici. Most je zaprt, z deli bodo pričeli predvidoma v prvi polovici oktobra. Večinski investitor bo občina, računajo pa na delno sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor iz sredstev za sanacijo posledic po naravnih nesrečah. Predvidena vrednost projekta je okrog 750 tisoč evrov, nov most naj bi bil končan junija prihodnje leto. Most je bil povsem dotrajan in nujno potreben obnove. Pri podrobnejšem pregledu so ugotovili, da je popravilo ekonomsko neupravičeno, za doseganje ustrezne nosilnosti ga je potrebno zamenjati v celoti. Nov objekt je zasnovan kot integralna betonska konstrukcija v dolžini slabih 43 metrov, širina vozišča s hodniki pa bo znašala 6,3 metra. Pogodba za izvedbo del je sklenjena s celjskim podjetjem VOC. V času del bo zaprta lokalna cesta od bara Lesjak proti Nazarjam. Barbara Rozoničnik Politika, Iz občin NADZORNI ODBOR STRANKE DESUS ZASEDAL V MOZIRJU O volitvah in izzivih, ki jih za starejše prinaša zima Nadzorni odbor stranke DeSUS, ki mu predseduje Darinka Dobovičnik, se je na zadnji seji sestal v Mozirju. Seje se je udeležil tudi predsednik stranke Ljubo Jasnič in izpostavil potrebo po udeležbi predstavnikov stranke na lokalnih volitvah. Opozoril je tudi na izzive, pred katere bodo postavljeni starejši v prihajajoči zimi. SPODBUDA ZA UDELEŽBO NA LOKALNIH VOLITVAH Člani nadzornega odbora so obravnavali revizijsko poročilo o poslovanju stranke od leta 2018 do junija 2022. Pri tem so izrazili zadovoljstvo nad opravljenim delom revizijske hiše in zavzeli stališče, da je potrebno poročilo izdelati za vsako poslovno leto. K skrbnemu pregledu poslovanja je botrovalo tudi dejstvo, da se stranka na volitvah ni uvrstila v državni zbor, z rebalansom pa so začrtali njeno delovanje do konca leta s poudarkom na finančni podpori občinskim organizacijam, ki se bodo angažirale na lokalnih volitvah. Dobovičnikova je poudarila, da je stranka likvidna in nima dolgov, delovanje pa bodo prilagajali finančni situaciji. POVEZOVANJE V KORIST RANLJIVIH SKUPIN Jasnič je opozoril, da jesen in zima za starejše prinašata precej izzivov, ki jim bodo botrovali inflacija, dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin, energetska kriza in morebitni ponovni porast okužb s koronavirusom. Po njegovem mnenju je ključno povezovanje stranke z društvi upokojencev v korist socialno najbolj ranljivih skupin, upokojencev, invalidov in mater samohranilk. JESENI KONGRES STRANKE V stranki beležijo ponovne vstope v DeSUS s strani tistih, ki so pred volitvami prestopili v druge stranke, danes pa so brisane iz registra političnih strank. Beseda je tekla tudi o načrtovanem jesenskem kongresu DeSUS in o bližajočih se predsedniških volitvah, kjer stranka v prvem krogu ne bo podprla nobenega od kandidatov. Barbara Rozoničnik Seje nadzornega odbora DeSUS v Mozirju se je udeležil tudi predsednik stranke Ljubo Jasnič (drugi z leve). (Foto: arhiv stranke) OBČINA NAZARJE Namesto 90 sanirali 170 metrov ceste čez prelaz Lipa V mesecu septembru je bila zaključena sanacija odseka lokalne ceste Vransko–Lipa–Šmartno ob Dreti. Po plazu v neurju leta 2019 je Občina Nazarje uspešno kandidirala na razpisu za državna sredstva za odpravo posledic po naravnih nesrečah, k temu dodala nekaj lastnih proračunskih sredstev in na omenjeni lokaciji sanirala cestni odsek v dolžini 170 metrov. Izvajalec del je bilo podjetje Brlec. Prvotno je bila načrtovana sanacija 90 metrov plazovitega dela ceste. Zaradi poslabšanja stanja so v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor traso podaljšali, občina je dodala nekaj proračunskih sredstev in tako omogočila sanacijo cestnega odseka v dolžini 170 metrov. Cesta je sedaj na tem delu razširjena, pod njo so narejeni podporni zidovi, odvodnjavanje meteorne vode, nova asfaltna prevleka in varovalna ograja. Skupna vrednost del je znašala dobrih 230 tisoč evrov. Ker je teren pod cesto plazovit še na več mestih, bodo na občini tudi v prihodnje kandidirali za sredstva za odpravo posledic po naravnih nesrečah. Barbara Rozoničnik Podjetje Brlec je saniralo odsek ceste čez Lipo, ki je bil poškodovan zaradi plazu. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 9 Intervju URŠA ZGOJZNIK, OKOLJEVARSTVENICA, AKTIVISTKA IN POLITIČARKA »Naš planet ne raste, ima omejene naravne vire, mi pa živimo, kot da meja ni« Urša Zgojznik je rojena Mozirjanka, ki se je po desetletju odsotnosti ponovno preselila v Zgornjo Savinjsko dolino. Do letos je bila dolgoletna predsednica okoljske nevladne organizacije Ekologi brez meja. Društvu se je pridružila že ob začetku, ko so organizirali največjo okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije Očistimo Slovenijo, ki je aktivirala 14 odstotkov prebivalcev Slovenije. Leta 2018 so jo bralke in bralci revije Jana z glasovanjem izbrali za Slovenko leta. Vodila je projekte Eko-koncept, Zero Waste turizem, Ne meč’mo hrane stran! in druge. Intenzivno se posveča tematiki zavržene hrane, implementaciji konceptov krožnega gospodarstva in koncepta Zero Waste ter ozaveščanju in okoljskemu izobraževanju na vseh področjih. Ker meni, da je aktivizem premalo in je potrebno zahtevati zaščito narave in okolja ter spremembo družbenega sistema na sistemski ravni, se je aktivirala tudi politično. Leta 2019 je kot nosilka liste Povežimo se nastopila na evropskih volitvah, s podporo Evropske zelene stranke. V letu 2022 je z ustanovitvijo nove zelene stranke Vesna postala sopredsednica. Je del skupine, ki pod okriljem Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije pripravlja novo strategijo razvoja trajnostnega turizma. 10 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 • Letošnje poletje smo bili priča velikim okoljskim obremenitvam. Pomanjkanje padavin so grenko občutili v kmetijstvu, reke so imele porazen vodostaj, primanjkovalo je pitne vode, požari so bili neukrotljivi. Stanje narave vpliva na številne vidike našega življenja ... Na posledice podnebnih sprememb so opozarjali znanstveniki in okoljske organizacije že leta, to poletje smo tudi pri nas oziroma v Evropi doživeli zgoščen prikaz vseh pojavov. Marsikoga je požar, suša ali pomanjkanje pitne vode vrglo iz cone udobja, a se večina kljub vsemu še vedno ne zaveda, kaj nas čaka. Seveda so bile suše, požari, poplave tudi v preteklosti, razlika je ta, da se ti pojavi zdaj pojavljajo vse pogosteje in tam, kjer jih nekoč ni bilo. Tudi Savinja že dolgo ni bila tako presušena kot to poletje. • Kljub temu, da je povsem očitno, da podnebne spremembe v resnici obstajajo, se še vedno vedemo v smislu »dokler bo šlo, bomo živeli tako naprej«. Človek se ni pripravljen odpovedati svojemu ugodju in udobju, ki ju sodobna družba tako poveličuje, pa čeprav na račun uničevalnih posledic. Ima planet sploh možnosti za preživetje? Strinjanje znanstvenikov na svetovni ravni glede vpliva dejavnosti človeka na podnebje je 99-odstotno. Če je kaj človeštvo gnalo naprej, je to zagotovo znanje. Kako je izgledala medicina pred sto leti? Si sploh še predstavljamo življenje brez avtomobila? Torej, če v tem primeru ne zaupamo znanju in znanosti, zanikamo tudi preostali razvoj. Podatki so res alarmantni, vsako naslednje znanstveno poročilo je bolj katastrofalno, obstajajo seveda razumljivi razlogi za pesimizem. A na drugi strani, ali lahko živimo s tem, da nič ne naredimo? Da vsakodnevno uničujemo naravo in planet in porivamo naše otroke še bolj v prepad? Če ja, menim, da ni večje sebičnosti in hinavščine. Kdor bo lahko svojim otrokom že čez deset, dvajset ali petdeset let pogledal v oči, potem seveda naj nadaljuje s takim obnašanjem in gledanjem stran. • Kako ocenjujete stanje narave v naši dolini? Lahko naredite kakšno primerjavo s podobnimi regijami v Sloveniji? Menim, da je Zgornja Savinjska dolina resnično biser. A tudi tukaj smo ljudje tisti, ki nam mnogokrat zmanjka zavedanja in do narave odgovornega ravnanja. To poletje so bila, na primer, večkrat dana opozorila, da je pitna voda na kritično nizkem nivoju, a ni bilo težko vsak dan videti, kako ljudje perejo avtomobile in zalivajo travo in vrtove. Po svoje je dobro to, da so naši kraji manj obljudeni, saj sta tu narava in način življenja še najbolj pristna, seveda pa je potrebno iskati tudi ravnovesje med razvojem in trajnostjo. • Turizem je panoga, na katero stavijo tako rekoč vsi, saj se zdi, da prinaša veliko priložnosti za zaslužek in razvoj. Pa vendar je to dvorezen meč, saj z njim ravno to čisto in neokrnjeno naravo, ki jo uporabljamo za promocijo turistične destinacije, s turizmom neizogibno bolj ali manj poškodujemo. V smislu razvoja v dolini dosti stavimo na turizem. A turizem ni samo večje število nočitev in več prihodkov, turizem prinaša tudi mnogo avtomobilov, gore odpadkov, povečano rabo vode in še marsikaj. In vse to je potrebno nekako zagotoviti, urediti, plačati. Zato je danes nujno potrebno razmisliti, kakšen turizem si želimo, še posebej tam, kjer se turizem šele zbuja. V najbolj obiskanih slovenskih turističnih destinacijah se že srečujejo s tem, da imajo tam živeči ljudje počasi dovolj turistov. Priložnost se skriva v zmernosti in kakovosti. Vse napovedi gredo v smeri butičnega in zelenega turizma, ki diha z naravo in ljudmi, ki tam živijo. In mi imamo vse možnosti za to. Tudi zato sem vesela, da sem del skupine, ki v okviru Razvojne agencije SAŠA regije pripravlja novo strategijo razvoja trajnostnega turizma naše regije. • V preteklosti je že bilo narejenih nekaj poskusov v to smer. V čem bo ta strategija drugačna? Kaj bo zajela in kdaj bo zaključena? Čeprav je bilo v preteklosti že mnogo poskusov, ne želimo, da nastane še en dokument, dolg 200 strani, ki bo končal v predalu. Regija SAŠA trenutno nima aktualne skupne turistične strategije, na ravni države pa je bila pred kratkim predstavljena nova, ki je še bolj ambiciozna v smislu trajnosti, ima pa tudi Intervju nekaj novih nastavkov. Ni prav, da se vsaka občina zase ukvarja z zelenimi usmeritvami, saj je predvsem Zgornja Savinjska dolina zaključena geografska celota. Okolje ne pozna občinskih meja, če je Savinja onesnažena v zgornjem delu, se to odrazi po celem območju navzdol. Velik poudarek bomo dali izboljšanju informiranja in povezovanja turizma z drugimi področji, na primer s kmetijstvom in izobraževanjem. Strategija nastaja in bo izdelana do konca leta. • Ena od posledic podnebnih sprememb in degradacije okolja je tudi vse večja družbena neenakost. Kaj, menite, se bo dogajalo v naslednjih desetih, dvajsetih letih na tem področju? Lahko se seveda sprašujemo, kaj je bilo prej – družbena neenakost ali degradacija okolja. A to ni pomembno! Pomembno se je začeti odkrito pogovarja- »Prej kot bomo razumeli, da je rešitev v vzdržnosti, da je včasih dovolj ohranjati rast, da je dovolj imeti troje čevljev, da star TV-sprejemnik predvaja enako sliko in zvok kot nov, lažje nam bo.« ti, kam nas pelje trenutni sistem nenehne rasti. Naš planet ne raste, ima omejene naravne vire in svoje meje. Živimo in delamo pa, kot da meja ni. In to je narobe. Samo višje in več, več vsega, enostavno ne gre. Prej kot bomo razumeli, da je rešitev v vzdržnosti, da je včasih dovolj ohranjati rast, da je dovolj imeti troje čevljev, da star TV-sprejemnik predvaja enako sliko in zvok kot nov, lažje nam bo. Ker so razlike v svetu vse večje, bodo pritiski narodov, ki imajo manj, vse večji. Lahko postavimo še kilometre žic, a nas to ne bo rešilo pred nikomer. Na drugi strani pa kopičenje bogastva pri peščici ljudi – polovico vsega premoženja na svetu si lasti en odstotek ljudi, vodi v katastrofalno neenakost, ki bo revnejše in šibkejše vedno bolj odrivala stran. • Kje pa vidite priložnosti? Vemo, da vendarle delamo tudi korake k zmanjševanju prekomernega vplivanja na okolje. Kaj je ključno, da nemudoma ukrenemo? Pomembno je, da smo kot družba pričeli poslušati, a premiki so prepočasni. Na vseh nivojih – na nivoju posameznika, lokalnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti. Seveda ima največjo moč odločanja najvišja raven, in tu smo v Evropski uniji z Evropskim zelenim dogovorom vodilni v svetu, le razumevanje pomembnosti tega navzdol še moramo doseči. V Sloveniji zelo zamujamo z rabo obnovljivih virov energije in trajnostno mobilnostjo. Na ravni občin in posameznikov bi se lahko stvari hitreje premaknile, a je za to potrebna volja in odločitev. Dobrih zgledov ne manjka, resnično vsi smo pri tem pomembni, vsak majhen korak prispeva k spremembi, čeprav je včasih to težko videti. • Lahko rečemo, da Slovenija zgledno upravlja z odpadki v primerjavi z drugimi državami. Pa vendar je tudi tukaj še precej prostora za izboljšave. Tudi v naši dolini. Tako količina kot vrsta odpadkov neposredno pokažejo, kako živimo, tako na ravni posameznika kot lokalnih skupnosti. V Sloveniji imamo dober sistem ravnanja z odpadki, ki seveda še ima mnogo priložnosti za izboljšanje, na primer kavcijski sistem. A ozadje pravi, da ni vse tako, kot izgleda. V Sloveniji ločeno zberemo okoli 72 odstotkov odpadkov, njihova količina se nenehno povečuje, recikliramo, torej tehnološko odpadek spremenimo v novo surovino, pa manj kot tretjino vseh odpadkov. V Sloveniji imamo občine, ki dosegajo tudi več kot 90 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, in v teh primerih se vidi, kaj pomeni resno ukvarjanje z odpadki. Mislim, da imamo v naši dolini še ogromno možnosti, ki bi nas lahko postavile za zgled drugim. Urša Zgojznik sodeluje v skupini, ki pripravlja novo strategijo razvoja trajnostnega turizma v regiji SAŠA. • Bi se po vašem mnenju center ponovne uporabe, kot jih imajo po nekaterih drugih krajih, pri nas obnesel? Bi ga domačini sprejeli? Ponovna uporaba je ena od ključnih priložnosti na področju zmanjševanja odpadkov in boljšega ravnanja z viri, pravzaprav je to osnova krožnega gospodarstva in nekatere države delajo pri tem napredne korake. V Franciji, na primer, mora biti poleg cene na izdelku zapisana tudi pričakovana življenjska doba in možnosti servisiranja. Vse že vemo, tako smo znali živeti dvajset ali trideset let nazaj. Centri ponovne uporabe ali vsaj kotički, kjer lahko rabljeni predmeti po nizki ceni dobijo drugo priložnost, so povsod v vzponu in nekateri so pravi mali raj. Da ljudje to sprejmejo, je potrebno dodatno ozaveščanje in odprava predsodkov. • Ste sopredsednica nove zelene stranke Vesna. Marsikoga ste najbrž presenetili z odločitvijo za vstop politiko, v to kompetitivno in nenazadnje med splošno javnostjo ne najbolj priljubljeno področje družbe … Verjamem, da sem, še sebe sem malo (smeh). Zdi se mi strašno narobe, da ima politično udejstvovanje tako zelo negativen predznak, saj je na koncu politika s sprejemanjem zakonov tista, ki odloča o naših plačah, hrani v vrtcih, načinu šolanja in seveda tudi o ravnanju z našo naravo. Kako potem lahko rečemo, da se nas ne tiče oziroma se s tem ne želimo ukvarjati? Za sabo imam kar nekaj odmevnih in pomembnih projektov, a na koncu je potrebno zahtevati in prispevati več. Znotraj političnega polja sem spoznala krasne ljudi, ki resnično želijo dobro, zato nikakor ne pristanem na to, da so oziroma smo vsi isti. • Na volitvah se ni izšlo najbolje, kar pomeni, da se niste uvrstili v parlament, kar je bil zagotovo vaš cilj. Kakšni so načrti za naprej? Ideja o novi zeleni stranki je rasla že nekaj let, a na koncu je bila stranka ustanovljena manj kot tri mesece pred volitvami. Seveda smo ciljali tudi na kaj več, a smo glede na razmere povsem zadovoljni. Zdaj se naša pot šele pričenja. • Eden ključnih gospodarskih in posledično družbenih izzivov danes je energetska kriza. Slovenija proizvede velik del električne energije doma, vendar je zaradi sistema trgovanja preko mednarodnih borz cena električne energije tudi pri nas nenormalno poskočila. Kako gledate na ta fenomen? Trenutna energetska kriza je posledica vojne v Ukrajini in tudi špekulacij ter zasebnih interesov. Ne samo zaradi znižanja izpustov ampak tudi zato moramo stremeti k samooskrbnosti, ne samo na ravni države, ampak tudi na ravni občin, organizacij, domov. Sonce in veter nista od nikogar, to zniža možnosti manipulacij in nas postavlja spet v malo bolj enakopraven položaj. Z vso vnemo bi morali vlagati v obnovljive vire, da bi se izognili novim prihodnjim izzivom na tem področju. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Prijetno doživetje na Pliberškem jormaku na travniku V sklopu prireditve Pliberški jormak na travniku že več let organizirajo tudi srečanje Slovencev z obeh strani meje. Letos je v tem kontekstu potekalo 28. mednarodno srečanje upokojencev Koroške, Slovenije in Italije. Srečanja se je udeležilo veliko število upokojencev iz društev iz različnih koncev Slovenije, ki so si za obisk organizirali avtobusne prevoze. Srečanje je bilo zelo dobro organizirano, za kar gredo zasluge zlasti Jošku Hudlu, ki že desetletja kot prostovoljec dela v Slovenskem prosvetnem društvu Edinost v Pliberku, je povedala predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko. Udeležencem je bila predstavljena zgodovina srečanj in sejma, pozdravili so jih župan Pliberka, predstavniki društev in mestni svetniki. Za dobro razpoloženje je skrbel trio Alpe, ki je z izvajanjem slovenskih pesmi k sodelovanju pritegnil vse prisotne. Na srečanju so nastopile tudi pevske in igralske skupine iz slovenskih društev. Po ulicah Pliberka je bila organizirana povorka, kjer je bilo moč videti čudovite narodne noše in običaje. Na številnih stojnicah so razstavljavci ponujali izdelke domače obrti, pekovske izdelke in tekstil. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik in Jožica Puhar, česar so bili organizatorji še posebej veseli, saj je čezmejno sodelovanje z ZDUS zelo dobro. Iz Društva upokojencev Mozirje so se srečanja udeležile štiri članice, na podlagi pozitivne izkušnje pa v vodstvu društva razmišljajo, da bi naslednje leto organizirali skupinsko udeležbo. Franci Kotnik DRUŠTVI UPOKOJENCEV GORNJI GRAD IN LJUBNO OB SAVINJI Obrisali prah s šahovskih polj Predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko v razgovoru s predsednikom ZDUS Janezom Sušnikom (foto: arhive Marije Franko) V društvih upokojencev Gornji Grad in Ljubno ob Savinji so formirali šahovski ekipi, ki sta se doslej srečali dvakrat - v preužitkarski hiši v Vrbju in v gostilni Menina v Gornjem Gradu. Gre za družabna pa tudi tekmovalna srečanja. Rezultatsko so trenutno za malenkost v prednosti Meninski kralji, kakor je ekipo poimenoval njihov sponzor. V času dolgih večerov, ki so pred nami, pa se lahko situacija na šahovskih poljih hitro obrne tudi v drugo stran. Na ta način upokojenci poleg razvijanja in ohranjanja socialnih stikov skrbijo za možgansko telovadbo, ki je dobra za spomin. Štefka Sem NA KOLO ZA ZDRAVJE NA REČICI OB SAVINJI Z e-kolesom se rekreiraš, pri tem pa se ne izčrpaš Občina Rečica ob Savinji je nabavila par električnih koles. V uporabo so ju predali v torek, 20. septembra, ob tej priložnosti pa je v Medgen borzi potekala delavnica za starejše z naslovom Na kolo za zdravje. S tem so na Rečici dodali kamenček v mozaik aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti. Z E-KOLESOM DO LOKACIJ, KI PREJ NISO BILE DOSEGLJIVE Na delavnici je o električnih kolesih spregovoril kolesarski strokovnjak in lastnik prodajalne s kolesi Bojan Napotnik: »Moja naloga ni, da podam uporabnikom tehnične podrobnosti kolesa, temveč ga želim predstaviti z vidika njegove uporabne vrednosti. Z njim se lahko odpelješ na lokacije, ki jih prej nisi mogel doseči. To so predvsem klanci, makadamske ceste, poti do planinskih koč. Seveda se ta kolesa razlikujejo po načinu uporabe. Tako ločimo mestna, kros in gorska kolesa. In temu primerno so opremljena z različnimi pogoni.« 12 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Napotnik je še povedal, da se je v zadnjih treh letih število uporabnikov električnih koles bistveno povečalo, in to velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. »Z električnim kolesom se rekreiraš, nisi pa izčrpan,« je pomembno prednost izpostavil Napotnik. Električni kolesi v lasti Občine Rečica ob Savinji bodo izposojali v Medgen borzi, kjer bodo neveščim uporabnikom nudili tudi osnovne informacije o varni uporabi e-koles. RŠ Na delavnici je o električnih kolesih spregovoril kolesarski strokovnjak Bojan Napotnik (desno). (Foto: RŠ) Zgodovina in narodopisje Škof Tomaž Hren na sinodi v Gornjem Gradu leta 1604 (4) PETER WEISS Na Tridentinskem koncilu so najvišji dostojanstveniki katoliške cerkve leta 1563 na koncu vrste zborovanj, ki so s prekinitvami trajala slabi dve desetletji, sprejeli odloke za večji red v cerkveni organizaciji. Med njimi so bila tudi pravila, ki naj bi zagotavljala pregled in nadzor nad porokami in zakonskimi zvezami. Duhovniki so bili marsikdaj nevestni, zanemarjali so delo za cerkveno skupnost in organizacijo, posvečali pa so se marsičemu posvetnemu, recimo preveč vnetim vernicam, s katerimi so marsikdaj tudi živeli. Vendar pa so v Rimu rekli, da je zadnje od naštetega posebnost evangeličanske cerkve (tam so se duhovniki lahko poročali in tudi Primož Trubar je na primer bil poročen in je imel otroke): poročenih duhovnikov v katoliški cerkvi ne sme biti. Zgodovinar Viktor Steska je povzel latinsko zapisana opozorila in tudi že kar opomine škofa Tomaža Hrena, ki so bili sprejeti v Gornjem Gradu na sinodi duhovnikov ljubljanske škofije v začetku leta 1604. To je pravi mali katalog neustreznih ravnanj in početij, ki so se razpasla med duhovščino rimskokatoliške cerkve v času protestantizma. Tule se nadaljujejo po objavi v reviji Čas leta 1912. NA KAJ NAJ ŠE PAZIJO DUHOVNIKI PO HRENOVI ZAPOVEDI LETA 1604 Ponovno naj uvedejo zakrament poslednjega olja za resno bolne (ali bolniškega maziljenja, kot se mu pravi danes), ki so ga do takrat zanemarjali, vernikom pa naj razložijo njegov pomen. Odpraviti morajo svoje priležnice, in sicer pod grožnjo, da lahko izgubijo svoje službe, če jih ne bodo. Zadela pa jih ne bo samo cerkvena kazen, ampak tudi osramočenje svetnih oblasti, kot ga je določil nadvojvoda Ferdinand. (Škof je upravljal škofijo, cesar Ferdinand pa cesarstvo in kot knez deželo, kot je Štajerska; Tomaž Hren je bil kot knezoškof v Ljubljani njegov namestnik.) Pri tem pa naj nikar ne mislijo, da se bodo lahko zatekli v kako drugo škofijo, saj po odlokih Tridentinskega koncila ni nihče smel prestopiti drugam brez škofovega dovoljenja, namreč v škofiji, v kateri je živel prej. Varujejo naj se gostiln, popivanja in pijančevanja, da ne bodo v pohujšanje. Imajo naj dobre duhovne pomočnike, ki jih mora izprašati in za dušno pastirstvo potrditi škof. Nestalni in pohajkujoči duhovniki v škofiji in po cerkvah ne smejo maševati brez škofovega dovoljenja. Ker pa bi lahko prišlo do pomanjkanja duhovnih sodelavcev, naj vsak duhovnik po svojih močeh in glede na prihodke vzdržuje kakega ubožnega odraslega dijaka. Ko bo dokončal študij, ga bo škof na podlagi priporočila rad sprejel v korist cerkve ter ga posvetil in nastavil. (Na tak način se je duhovništvo pomlajalo in obnavljalo, tako da ni moglo priti do pomanjkanja kadra.) V Solčavi je škof Tomaž Hren 1. avgusta 1610 blagoslovil kapelo svete Ane in jo v svojih zapisih ohranil tudi upodobljeno. (Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, 1988) Župnišča in cerkve naj kar se da marljivo in skrbno popravljajo in krasijo. Cerkveno posodje naj bo čisto: iz tega se da sklepati, kako kdo časti Boga. Skrbno naj pazijo na konkurenčne, evangeličanske pridigarje, ki bi se poskušali prikrasti v Božjo čredo. O tem je treba obvestiti škofa, da bo lahko pri knezu poiskal potrebne pripomočke in da bo ukrepal proti ljudem te vrste. Enako pozorni naj bodo glede svetoskrunskih knjig in naj jih, če jih kdo ima, bere ali širi, v škofovem imenu odvzamejo in sežgejo, da se nedolžni verniki ne bodo zastrupili ali okužili. Če duhovniki sami tega ne bi zmogli, jim je škof obljubil svojo in knezovo pomoč. Duhovniki naj skrbijo, da bo vsak dan ob sedmih zjutraj zvonilo k javnim molitvam po vsej škofiji pri župnijskih in podružničnih cerkvah, da se potolaži Božji srd in da se odženejo kuga, krivoverstvo, lakota in najokrutnejši sovražnik kristjanov, Turek, ter za krščansko zmago. Pod najstrožjo kaznijo naj ne dopuščajo, da bi bil kak krivoverec brez škofove vednosti ali njegovega dovoljenja pokopan v cerkvi ali na blagoslovljenem pokopališču. Pogosto se dogaja, da matere ali oba roditelja zaradi zanikrnosti, pijanosti, nerednega spanja ali zaradi brezskrbnosti v postelji zadušijo svojega otroka. To zlo je treba odpraviti in kaznovati, tudi oblasti, gosposke in soseske, ki takšno zadušenje skrivajo. Duhovniki naj resno svarijo pred takimi dejanji. Staršem in še posebej materam in varuškam pa naj v škofovem imenu prepovedujejo jemati dojenčke in majhne otroke do dveh let starosti k sebi v posteljo, zanje naj imajo posebne zibelke. Naj se ne branijo ponoči vstajati in izpolnjevati materinskih dolžnosti za varno življenje lastnih otrok, ki jim bodo v njihovi starosti kdaj v podporo. Marljivo naj plačujejo davke in splošne prispevke za vzdrževanje države, da ne bo vlada kdaj jemala premoženja cerkve in ubožcev. Vsakdo je dolžen odkrito priznati posestne in davčne predpise (to je urbar) svoje cerkve, župnije ali svojega beneficija, da se lahko cerkvena last označi v škofijskem arhivu in da se lahko dokazuje pred grabežljivci, in sicer s pomočjo prava in pod pokroviteljstvom nadvojvoda, gospoda in dednega zavetnika ljubljanske škofije. Svoji cerkvi naj bodo dobri in gostoljubni gospodarji, svojo hišo in družino (mišljena je župnija) naj vodijo in jo učijo z besedami in zgledom. ODLOK TRIDENTINSKEGA KONCILA O SKRIVNIH POROKAH V objavi Viktorja Steska je zatem zapisan slovenski prevod odloka Tridentinskega koncila, da so skrivne (ali pokotne) poroke popolnoma odpravljene; pokotne se jim je nekdaj reklo zato, ker da so jih sklepali po (skrivnih) kotih. V metežu dogajanj se je v 16. stoletju očitno razširilo prepričanje, da je zakonska zveza lahko sklenjena med žensko in moškim brez posebnih ceremonij, tako rekoč neuradno. To je še danes edini zakrament, ki ga ne daje duhovnik (ta večinoma vodi poročni obred), ampak nevesta in ženin eden drugemu. Iz sklenjene zakonske zveze izhajajo pravne posledice, kot so starševstvo in dedovanje, kar pa je seveda moralo biti črno na belem zapisano pri oblasteh. Cerkvena oblast je s tridentinskimi odloki uvedla tudi vodenje poročnih knjig in šele tako je bila zakonska zveza sklenjena pravilno. Videli bomo, kako je na novo zapovedani način sklepanja zakonskih zvez v slovenščini opisal škof Tomaž Hren in ga prek duhovnikov leta 1604 iz Gornjega Grada razširil po ljubljanski škofiji. Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 13 Oglasi 14 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Iz občin, Organizacije SOLČAVA Skupno iskanje rešitev za težave z velikimi zvermi V prostorih Občine Solčava je v četrtek, 15. septembra, potekal sestanek o problematiki velikih zveri na območju občin Solčava, Luče in Jezersko ter posledično škod na kmetijskih gospodarstvih. Srečanja so se udeležili državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Matej Skočir, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, omenjenih lokalnih skupnosti in prizadeti rejci drobnice. SKRB ZARADI POVEČANE PRISOTNOSTI ZVERI Predstavniki občin Solčava, Luče in Jezersko ter pašne skupnosti Raduha - Javorje so državnima sekretarjema Državna sekretarja mag. Matej Skočir (levo) in dr. Darij Krajčič na posvetu o problematiki velikih zveri. (foto: arhiv Občine Solčava) predstavili težave zaradi škode po velikih zvereh. Krajčič je izrazil skrb zaradi njihove povečane prisotnosti in zagotovil podporo prizadevanjem za boljše upravljanje. Povečana prisotnost velikih zveri se pojavlja tudi v številnih drugih državah Evropske unije. »Sodelovanje z Evropsko unijo poteka dobro, želel pa bi si boljšega sodelovanja s podeželjem. Vesel sem, da smo se danes sešli in bomo skušali najti rešitve,« je dejal Krajčič. OGRAJE IN MREŽE NE PRIDEJO POVSOD V POŠTEV Eden od načinov pomoči poteka preko intervencij kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil, kjer spodbujajo investicije v visoke premične elektro ograje in elektro mreže, pastirje in pastirske pse, kar pa ni povsod izvedljivo. Intervencije se bodo nadaljevale tudi v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027. Letna višina podpor še ni dokončno določena, uveljavljati pa naj bi jo bilo mogoče ne le na območju pojavljanja medveda in volka, ampak tudi na območju pojavljanja risa. Udeleženci so se pogovarjali tudi o možnih rešitvah za ohranitev visokogorskega kmetovanja, tradicionalnega pašništva in kulturne krajine na območju omenjenih občin in širše, ki so zaradi večanja števila zveri vse bolj ogroženi. Predstavniki lokalnih skupnosti in rejci drobnice so sogovornikom predstavili razvoj kmetijstva na obravnavanem območju in pomen ohranitve zlasti visokogorskega pašništva drobnice. Naslednji sestanek s predstavitvijo konkretnih rešitev bo predvidoma januarja 2023 v Lučah. Barbara Rozoničnik ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE NPM na Ljubnem deluje, prihaja nova pediatrinja Zdravstvo Zgornje Savinjske doline se bo kadrovsko okrepilo z novo pediatrinjo, ki bo v zavodu začela delati novembra. Od prvega oktobra dalje je na Ljubnem ob Savinji stacionirano dodatno reševalno vozilo za nujno medicinsko pomoč (NPM). Pri občinski stavbi bodo postavili nadstrešek za vozilo, voznik in reševalec pa bosta imela svoj prostor v stavbi. BOLJŠA OSKRBA Z NUJNO MEDICINSKO POMOČJO Po večletnih naporih je Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje uspelo pridobiti dodatni program NMP, kar pomeni, da je od 1. oktobra dalje na Ljubnem v dnevnem času od 6. do 18. Vozilo nujne medicinske pomoči je na Ljubnem stacionirano od 6. do 18. ure. (Foto: Štefka Sem) ure zagotovljeno dodatno reševalno vozilo. »S tem smo več kot razpolovili dostopne čase reševalcev v nujnih primerih za zgornji del doline, zagotovili pa smo tudi oskrbo v primeru, ko je mozirsko reševalno vozilo na nujni vožnji. S tem ima celotna Zgornja Savinjska dolina bistveno izboljšano oskrbo na področju nujne medicinske pomoči,« je povedala direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. Začasno je reševalno vozilo locirano pred Občino Ljubno, dolgoročno pa je predvidena ustreznejša lokacija izven naselja. Investicijo v opremo reševalnega vozila, ki je znašala več kot 80 tisoč evrov, je financiral zdravstveni dom iz lastnih sredstev. OTROŠKA AMBULANTA BO DELOVALA VSAK DAN Novembra prihaja v zdravstveni dom nova pediatrinja Nina Lah, ki bo prevzela otroško ambulanto 2 v Nazarjah. Za paciente je najpomembnejša novost ta, da bo otroška ambulanta obratovala vsak dan, namesto dosedanjega urnika ob torkih in četrtkih. Pričakujejo, da bo to pomenilo dobrodošlo spremembo za starše otrok, ki so iz tega razloga odhajali k pediatrom izven doline. Vse tiste starše, ki imajo otroke vpisane v ambulantah za odrasle, bodo nagovorili, naj izberejo novo pediatrinjo. Otroci namreč potrebujejo posebno obravnavo, ki je ambulante za odrasle ne morejo nuditi. Od septembra dalje je podaljšan obratovalni čas fizioterapije, ki zdaj deluje od 6. do 16. ure. S tem se poskušajo približati tudi tistim pacientom, ki si dopoldne zaradi službenih ali drugih obveznosti težko organizirajo čas za obravnavo. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 15 Organizacije GALERIJA ŠTEKL V GORNJEM GRADU Jamnikova violina po dolgih letih zazvenela v domačem kraju Na razstavi o škofih v Gornjem Gradu, ki je bila v septembru v Šteklu, je beseda tekla tudi o Antonu Jamniku iz Oskar Longyka je na Jamnikovo violino zaigral dve Bachovi skladbi. (Foto: Štefka Sem) Florjana pri Gornjem Gradu, ki je bil v času svojega življenja plodovit izumitelj in eden prvih, ki je svoje izume patentiral. Izdeloval je edinstvene gospodinjske stroje in pohištvo, bil je izdelovalec glasbil, fotograf, glasbenik, kulturnik in še kaj. Med drugim je izdelal dve harfi in enajst violin, na violino je tudi sam igral. Živel je v letih 1862-1942. Pošta Slovenije je letos izdala spominsko znamko z njegovo podobo. VIOLINA ZBUDILA POZORNOST VIOLINISTA Violina je eden od razstavljenih predmetov Jamnikove zbirke v Šteklu. O Jamniku kot izdelovalcu glasbil je na dogodku v Šteklu spregovoril upokojeni novinar in dolgoletni urednik različnih časopisov za mlade ter violinist Igor Longyka. Pred sedmimi leti so ga ob obisku Jamnikove zbirke še posebej pritegnili razstavljeni instrumenti: harfa, piščalka in violina. Kot violinista ga je zanimalo, kako violina zveni. Želel jo je preizkusiti, a ker je manjkala kobilica, to ni bilo mogoče. INSTRUMENT ZELO DOBER Z Janezom Mavričem se je dogovoril za izposojo instrumenta z namenom, da jo goslar Blaž Demšar iz Ljubljane obnovi. Le-ta je violini dodal nove strune in kobilico. Za primerjavo je Longyka prinesel Demšarjevo violino in med obema glasbiloma so se pokazale minimalne razlike, prav tako je malenkostna razlika tudi v zvoku. »Jamnikova violina ima zelo dober zvok, predvsem za zunanjo rabo, saj je zvok zelo močan,« je povedal Longyka. Demšarjevo mnenje je bilo, da je violina glede na to, da je delo samouka, zelo dobra. Čast, da po dolgih letih zaigra na ta instrument, je pripadla violinistu Oskarju Longyki. Štefka Sem GORNJI GRAD Spomin na reševanje zavezniških vojakov V Gornjem Gradu so tretjo soboto v septembru pripravili prireditev v spomin na osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov. Govornik na prireditvi je bil župan Občine Gornji Grad Anton Špeh, Alenka Mozgan, Majča Grudnik in Nejc Rajter pa so prebirali odlomke iz knjige Vranov let, v kateri je eden od rešenih zavezniških pilotov, Avstralec Ralph F. Churches, opisal njihovo pot v svobodo. POT V SVOBODO SKOZI NAŠE KRAJE Partizani so zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi britanski, avstralski in novozelandski, konec avgusta 1944 rešili iz nemškega taborišča pri Mariboru, in jih nato prek okupirane Slovenije prepeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Od tam so jih zvezniki prepeljali v italijanski Bari. Pot je osvobojene pilote vodila tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino: iz Šmihela nad Mozirjem na Golte, od tam na Ljubno ob Savinji in v Gornji Grad. Pot so nadaljevali čez Menino na kranjsko stran. SPOMIN NA JUNAŠTVO TISTIH, KI SO TVEGALI VSE Spominska pot zavezništva Vranov let je projekt, ki ohranja spomin na reševanje in osvoboditev zavezniških 16 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 vojnih ujetnikov različnih narodnosti. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in pretežno kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano ter zatočišče. To je v svojem nagovoru še posebej poudaril Anton Špeh in dodal, da je tradicijo ohranjanja spomina na sodelovanje treba nadaljevati. Pobudnika prireditve sta bila Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB – Vranov let v svobodo. Kulturni program so izvedli člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ženski pevski zbor Bočna in mladinski pevski zbor ter učenci OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Štefka Sem Kulturni program so oblikovali godbeniki, osnovnošolci in ženski pevski zbor iz Bočne. (Foto: Štefka Sem) Organizacije, Ljudje in dogodki BLAŽ HRIBERNIK RAZSTAVLJA V GORNJEM GRADU Slikarski samouk je uspel »mimo šole« Blaž Hribernik je slikar, ki se lahko pohvali, da je pred petimi leti prejel nagrado zlata paleta za oljno sliko Razpoloženje. To je njegova najljubša slika. Samouk, ki je znanje pridobival na šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti, smer aranžerski tehnik, je veliko nasvetov dobil tudi v kulturnem društvu Gal, kjer je član. MIMO ŠOLE Razstavo del v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu je poimenoval Mimo šole. S tem je želel povedati, da je mogoče z veliko truda in želje doseči veliko, četudi za to nisi formalno izšolan. Razstavo njegovih slik do 10. oktobra gosti Kulturno društvo Gornji Grad. SLIKAR O SEBI IN SVOJEM DELU Na odprtju razstave je avtor poleg predstavitve s strani organizatorja razstave tudi sam spregovoril o svojem delu in slikah, ki so narejene v različnih tehnikah. Kot je povedal, se je slikanja učil od znanih slikarjev z reprodukcijo njihovih del, kasneje so sledili avtorski motivi. PODPORA DRUŽINE Hribernik je omenil tudi podporo družine pri ustvarjanju. Za 18. rojstni dan je dobil slikarsko stojalo in čopiče. O njegovem delu je spregovorila tudi vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Vidmar in mu zaželela veliko uspeha, predvsem pa notranjega zadovoljstva ob ustvarjanju. Glasbena gostja otvoritve je bila Ana Mavrič na klavinovi. Štefka Sem Blaž Hribernik je prejemnik nagrade zlata paleta. (Foto: Štefka Sem) OBČINA LJUBNO Dan turizma obeležili z ogledi lokalnih znamenitosti Ob svetovnem dnevu turizma je Občina Ljubno organizirala vodene oglede radmirske zakladnice, Fašunove hiše in muzejskih zbirk v kulturno poslovnem centru Ljubno. Pridružili smo se skupini obiskovalcev, ki so se podali na ogled cerkve sv. Frančiška Ksaverija na Stražah in radmirske zakladnice, v kateri so mašni plašči neprecenljive vrednosti. Obe znamenitosti je predstavil radmirski župnik msgr. Jože Vratanar. ZNANA ROMARSKA POT Na griču Straže nad Radmirjem stoji baročna romarska župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, zgrajena med leti 1721 in 1725. Tam je bila prej cerkev EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb malenkost večje Po podatkih Covid-19 sledilnika je bilo na območju Zgornje Savinjske doline v soboto, 29. septembra, 149 potrjenih okužb z novim koronavirusom. V občini Mozirje jih je bilo 41, v Nazarjah 36, v Gornjem Gradu 25, na Ljubno in Rečici ob Savinji po 17, v Lučah 7 in v Solčavi 5. Štefka Sem Msgr. Jože Vratanar je obiskovalcem povedal veliko zanimivosti o mašnih plaščih. (Foto: Štefka Sem) sv. Barbare s konca 15. stol. Ko je leta 1715 morila kuga in je zavladala beda, so v njej postavili oltar s sliko sv. Frančiška Ksaverija, h kateri so začele romati množice ljudi s prošnjo za pomoč. Razvila se je božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo po zaslugi jezuitov poznali po vsej Evropi. DARILA EVROPSKIH VLADARJEV Evropsko plemstvo je v Radmirje pošiljalo dragocena darila, med katerimi je tudi mašni plašč, ki ga je po izročilu lastnoročno iz svoje poročne obleke izvezla cesarica Marija Terezija. V zakladnici so shranjena dragocena darila različnih vladarjev in drugih pomembnih oseb iz zgodovine. Med baročnimi mašnimi oblačili so plašči, ki so jih darovale Marija Terezija (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. (1763). Poleg mašnih plaščev so vladarske družine radmirski cerkvi darovale tudi zlate in srebrne kelihe, monštrance in podobno, kar pa je bilo kasneje poslano na dunajski dvor. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 17 Organizacije, Ljudje in dogodki RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Izpeljali ribiški maraton in Kojčev memorial Jernej Bastl in Branko Hriberšek sta v seštevku dveh tekem pustila za sabo vso konkurenco. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski ribiči so se prvo septembrsko soboto znova zbrali ob domačem ribniku na ekipni tekmi oziroma ribiškem maratonu dvojic. Podoben dogodek so organizirali že spomladi, seštevek obeh tekem pa je dal letošnja zmagovalca. To sta Jernej Bastl in Branko Hriberšek. PRVO IN TRETJE MESTO DOVOLJ ZA SKUPNO ZMAGO Ribolov se je pričel ob osmih zjutraj, končal pa ob sedmih zvečer. Ribi, ki sta edini šteli na tej tekmi, sta bili krap in amur. Jernej Bastl in Branko Hriberšek saj jih ujela in po tehtanju takoj vrnila v vodo za skoraj 30 kilogramov, kar je zadostovalo za zmago na tej tekmi. Na spomladanski tekmi sta bila tretja, s skupnim ulovom okoli 50 kilogramov rib pa sta pustila za sabo vso konkurenco. NA KOJČEVEM MEMORIALU ZMAGAL LOZIČ Naslednjo soboto so se ob mozirskem ribniku zbrali registrirani tekmovalci »plovčkarji« iz vse Slovenije. Pomerili so se v lovu rib na tradicionalnem Kojčevem memorialu. Za rezultat so štele vse ulovljene ribe. Zmagovalec je bil Andrej Lozič s skoraj 19 kilogrami ulova. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Pionirji peti na državnem tekmovanju v orientaciji Mladi okoninski gasilci pod vodstvom mentorjev že dolgo zelo dobro delajo. Redno se pripravljajo in udeležujejo tekmovanj. Na letošnjem državnem tekmovanju v gasilski orientaciji so pionirji PGD Okonina dosegli doslej največji uspeh - peto mesto. Nace Govek, Matevž Lužnik in Gal Novak ter rezerva Oskar Novak so pod vodstvom mentorja Petra Jurjevca dosegli imeniten rezultat. Da so prišli do državnega tekmovanja, so morali svoje znanje dokazati na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in nato še na regijskem tekmovanju, s katerega sta se na državno tekmovanje uvrstili le najboljši dve ekipi. Štefka Sem Ekipa pionirjev z mentorjem, spremljevalci in predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom. (Foto: arhiv društva) 18 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Septembra Pred 50 leti KRAJEVNA SKUPNOST LUČE Največji problem v Lučah, ki pa se ga nočemo prav zavedati, je uničevanje odpadkov. To je problem vseh malih urbanih naselij. Zato mislim, da bi bilo najbolje to rešiti za celotno občino. Sami smo uspeli kolikor toliko odpraviti nesnago na javnih mestih s postavitvijo košev za smeti, toda odstranjevanje raznih odpadkov v podjetjih, gostinskih obratih, gospodinjstvih in drugod je ostalo nerešeno. Krajevna skupnost je sicer uredila zasilno odpadno jamo, ki pa velikokrat ne služi namenu, ker nekateri odpadkov niti ne pripeljejo do konca. Veliko gre odpadkov tudi v Savinjo, kar pa je zelo škoda, ker je Savinja v zgornjem toku ena od redkih čistih vod na Slovenskem. Pred 40 leti O TEŽKEM STANJU V ZDRAVSTVU Stanje v zdravstvu je na sploh zelo težko. Ni torej le pri nas tako. Raven pravic je izredna, zavest pri uporabnikih pa še vedno sorazmerno slaba. Smo v regiji in republiki najskromnejši pri koriščenju uslug specialistov in bolnic, najnižji stalež imamo v regiji, več izdamo za zdravila, kar je posledica naporov, da bi se čim več občanov lahko pozdravilo doma, v regijskem merilu izpadamo kot nadpovprečni koristniki obiskov na domu, vendar pa je najbolj zgovoren podatek, da je prišlo v prvem polletju na 100 prebivalcev kar 300 pregledov, kar pomeni trikrat večje število obiskov pri zdravniku kot v drugih občinah naše regije. Pred 30 leti JAVNA TRIBUNA O NOVIH OBČINAH Slovenska demokratska zveza - Narodno demokratska stranka je 14. maja v Delavskem domu v Nazarjah organizirala javno tribuno o novih občinah. V razpravi je bilo nakazanih več rešitev, med njimi tudi ta, da bi občina ostala ena sama, sedanje KS pa bi dobile zakonu primerno večje pristojnosti. Argumenti za takšno varianto naj bi se kazali v enotnem gospodarskem, turističnem, zakonodajnem, komunalnem in davčnem prostoru, ki ga tvori Zgornja Savinjska dolina. S približno 20 zaposlenimi bi bilo po trditvah mag. Božiča moč obvladovati ta prostor, kar naj bi pomenilo tudi dobrih 50 % manj zaposlenih v občinski upravi v primerjavi z varianto pet občin. Pripravila Tatiana Angioi Organizacije, Za razvedrilo MUZEJ VRBOVEC NAZARJE Dan odprtih vrat zaključili z otroško tombolo V Muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah so se z dnevom odprtih vrat pridružili nizu dogodkov ob prazniku Občine Nazarje. Sobota je bila siva in deževna, obisk tekom dneva temu primerno skromen, pravo nasprotje pa je bila popoldanska otroška tombola, ki je bila dobro obiskana, živahna in z mikavnimi nagradami. ZADOVOLJNI S POLETNIM OBISKOM Kot je povedala direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar, so bili tekom letošnjega poletja z obiskom za- lesarjev. Razstavo eksponatov dopolnjujejo miselne igre z lesenimi rekviziti in didaktične točke, kjer obiskovalci preverijo svoje znanje o gozdarstvu in lesarstvu. V muzeju se medtem že ozirajo proti prihodnjemu letu, ko ob 20. obletnici naravoslovno učne poti na samostanskem hribu načrtujejo njeno prenovo. Barbara Rozoničnik 20 let bo prihodnje leto minilo od odprtja naravoslovne učne poti na samostanskem hribu v Nazarjah. dovoljni. Spodbudno je, da so se vrnili obiskovalci v skupinah, jeseni pa pričakujejo obisk večjega števila šolarjev. NAČRTUJEJO PRENOVO UČNE POTI Muzej je zanimiv tako za odrasle kot za otroke, ki v njem spoznavajo življenje, običaje in delo gozdarjev in Tradicionalna otroška tombola v muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec je bila dobro obiskana. (Foto: arhiv muzeja) Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 19 Športnik leta 2022 Zdaj gre zares: glasovanje se je začelo Po prvi seji strokovne komisije za izbor športnikov leta so stekle intenzivne aktivnosti in oblikovanje liste z nominacijami kandidatov za leto 2022. Komisijo sestavljajo vsi dosedanji člani, sprememba je le pri predstavniku Občine Gornji Grad, saj je župan Anton Špeh letos imenoval Roka Faleta. Fale je dober poznavalec športa, še posebej nogometa, in se je takoj vključil v delovanje komisije. GLASOVANJE DO KONCA DECEMBRA Vodja projekta Športnik leta Ivo Milovanovič je pridobil predloge po posameznih kategorijah in jih uskladil s člani strokovne komisije. Glasovalno obdobje bo trajalo od 8. oktobra do 31. decembra 2022. V tedniku Savinjske novice bo v vseh številkah od oktobra, vključno z današnjo, do konca decembra objavljena glasovnica. Hkrati bo možnost enkratnega glasovanja tudi na spletni strani Športnika leta. Kot že doslej bodo veljavne in PRAVILA GLASOVANJA IN IZBORA Od 8. oktobra do 31. decembra 2022 lahko glasujete z glasovnicami v Savinjskih novicah. Glasovanje bo potekalo tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si. V vsaki kategoriji lahko glasujete samo za enega tekmovalca ali tekmovalko oziroma prireditelja. Izjema je glasovanje za najboljše ekipe. V tej kategoriji lahko glasujete za najboljše tri. Število originalnih glasovalnih lističev, objavljenih v Savinjskih novicah, je neomejeno. Kopirane glasovnice so neveljavne. Na spletni strani lahko glasujete samo enkrat. Strokovna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline, bo pregledala vse veljavne glasovnice in končne rezultate objavila na prireditvi, ki bo 10. januarja 2023 v Športni dvorani Mozirje. 20 Savinjske novice št. 37, 16. september 2022 upoštevane le tiste izpolnjene originalne glasovnice, na katerih bodo izpolnjene vse rubrike. V uredništvu Savinjskih novic bodo glasovnice zbirali in jih vsak teden sproti oddajali vodji projekta. Tudi letos bodo namreč glasovi ljudstva pomenili polovični delež pri končnem izboru. Glasovanje je torej pomembno, saj tako lahko občani in občanke neposredno vplivamo na odločitev, kdo bodo športniki in športnice leta. O podelitvi priznanja za življenjsko delo v športu, ki se zdaj imenuje po nekdanji športni pedagoginji in aktivistki Pavli Trogar, bo komisija odločala na osnovi zbranih predlogov pred zaključkom glasovalnega ciklusa. Zdaj gre torej zares in od vas, dragi bralci in bralke Savinjskih novic, je v veliki meri odvisno, komu bomo zaploskali na zaključni prireditvi izbora športnikov leta 10. januarja 2023 v športni dvorani v Mozirju. Jože Miklavc ČLANI • Timi Zajc (smučarski skoki): 1. mesto mix, 2. mesto ekipno ZOI Peking • Nejc Naraločnik (alpsko smučanje): 24. mesto smuk ZOI Peking • Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija): 36. mesto ZOI Peking • Matjaž Krefl (nogomet): 1. SNL z Aluminijem in Olimpijo • Jaka Bizjak (nogomet): 1. SNL z Aluminijem • Žak Mogel (smučarski skoki): 4. mesto kontinentalni pokal Vikersund • Urh Černivšek (kickbox): 3. mesto svetovni pokal Budimpešta ČLANICE • Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo): 1. mesto spust EP Maribor • Tina Robnik (alpsko smučanje): 18. mesto veleslalom, 7. mesto ekipno ZOI Peking MLADI ČLANI • Tim Jevšnik (lokostrelstvo): 2. mesto EP (ml), 1. mesto E-pokal (ml) 1. mesto DP (ml), 9. mesto EP (člani), 3. mesto DP (člani) • Jernej Presečnik (smučarski skoki): 2. mesto FIS pokal skupno • Gorazd Završnik (smučarski skoki): 1. mesto mix ZOI mladi, 4. mesto SP ekipno, 15. mesto SP • Grega Verbuč (plezanje): 3. mesto DP ml. • Matic Čopar (namizni tenis): 1. mesto DP ekipno ml. • Iztok Goltnik (košarka): 1. mesto liga Hopsi • Brin Volk Petrovski (namizni tenis): 1. mesto liga Savinja, 1. mesto DP (do 19 let), 1. mesto DP ekipno, reprezentanca SLO na EP MLADE ČLANICE • Maja Marolt (odbojka): 1. mesto DP (mivka, članice), 17. mesto EP U20, reprezentanca SLO (članice) • Nika Krašovic (smučarski skoki): 12. mesto kontinentalni pokal Lillehammer, 6. mesto DP • Špela Pečovnik (odbojka): 3. mesto DP U16 (mivka), 1. mesto DP U15 (dvorana), reprezentanca SLO • Emira Avdič (karate): 3. mesto DP kadetinje, 3. mesto DP kadetinje ekipno, 2. mesto pokal kadetinje ekipno EKIPE • SSK Ljubno BTC: 3. mesto ekipno v Sloveniji • OK Mozirje: 4. mesto v 1. B ligi • NTK Savinja Luče: 4. mesto v 1. ligi • ND Mozirje: 1. mesto v NP Celje PRIREDITELJI TEKMOVANJ • SSK Ljubno BTC: svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske • T.E.A.M: tekaški maraton Savinja Mozirje • SK Beli zajec: alpsko smučanje: 4 FIS tekme, 4 tekme za DP Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Za začetek visoka zmaga proti Preboldu Z začetkom oktobra se je začela nova sezona v 3. SKL vzhod. V prvem krogu so se nazarski košarkarji pomerili z ekipo iz Prebolda in zabeležili visoko zmago. Končni rezultat je bil kar 106:66 v korist Nazarčanov. Poleg članske ekipe so sezono začele tudi mlajše selekcije KK Nazarje. ZMAGOVALEC ODLOČEN ŽE V PRVEM POLČASU Nazarčani so v domači dvorani odločno zaigrali od prve minute dalje. Po desetih minutah so vodili za devet točk, ob polčasu je bil rezultat 54:34. Domačini niso popuščali niti v drugem delu tekme. Dobili so še obe preostali četrtini in ob koncu slavili zmago s 40 točkami razlike. Najboljši strelec je bil s 33 točkami kapetan Lovro Blatnik, 30 jih je dodal Aljaž Skornšek. Poleg članske ekipe v državnih prvenstvih nastopajo še selekcije U10, U12, U14, U16 in U18. Selekcija U14 je v mini pokalu Spar slavila zmagi nad Elektro iz Šoštanja in Šentjurjem Tajfunom B. V prvem krogu državnega prvenstva so bili polovično uspešni. Premagali so ekipo Vrani Vransko in izgubili proti Vojniku. Primož Vajdl Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje na začetku sezone 2022/2023; trener Miha Čmer stoji prvi z leve. (Foto: arhiv kluba) ROKOMETNI KLUB NAZARJE V novo sezono z novim vodstvom Za igralke Rokometnega kluba Nazarje se je začela nova sezona. Ekipa kadetinj bo prvi del sezone igrala v 3. kvalifikacijski skupini državne lige, kjer bodo tekmovale z ekipami RK Zagorje, ŽRK Z'Dežele in ŽRK Trgo ABC Izola. Letošnja sezona bo za to ekipo težka, saj so nazarske igralke za leto mlajše od nasprotnic in v ekipi nimajo nobene igralke letnika 2006, ki je letošnja zgornja starostna meja za kadetinje. Četudi bo v tej sezoni več porazov kot zmag, bodo igralke dobile veliko izkušenj. V SEZONI 2022/2023 S PETIMI SELEKCIJAMI Rokometašice nazarskega kluba bodo igrale tudi v starostnih kategorijah mlajše deklice C (2012 in mlajše), mlajše deklice B (2011 in mlajše), mlajše deklice A (2010 in mlajše) in starejše deklice B (2009 in mlajše), ki začnejo tekmovati v mesecu oktobru. POVEČATI ŠTEVILO IGRALK Septembra se je zamenjalo vodstvo kluba, predsedniško funkcijo je prevzel Aleš Lončar, kar naj bi prineslo svežino in nov zagon ter še boljše delovanje. Prizadevali si bodo za povečanje števila igralk, krepiti pa želijo tudi organizacijske kompetence, kar so že pokazali z organizacijo tekme rokometašev invalidov na vozičkih, ki je potekala 11. septembra v športni dvorani Nazarje med reprezentancama Slovenije in Madžarske. Člani RK Nazarje so poskrbeli, da je bila tekma na visokem nivoju in pozitivno ocenjena tako pri gledalcih kot pri igralcih. RKF Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Ekipa starejših deklic Rokometnega kluba Nazarje s trenerjem Branetom Dobnikom (foto: Primož Vajdl) Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 21 Šport ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO KLS Dvajset let, odkar se je odbojka vrnila na Ljubno ob Savinji V petek, 16. septembra, so v ljubenskem kulturnem domu s priložnostno prireditvijo proslavili 20-letnico Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. Pozdravne besede so pripadle predsednici kluba Hajdeji Brglez, program pa so oblikovale mlajše odbojkarice s plesnimi točkami, Zara Kladnik na klavirju in Nik Novak s harmoniko. Zah- ponovno zaživela odbojka. Za predsednika kluba so imenovali Sotoška. Prva leta so odbojkarice pridno trenirale, v svojem četrtem letu delovanja pa so začele nastopati v državnih ligaških tekmovanjih, tudi v pokalnem, z ekipami mladink, kadetinj in starejših deklic. Igralke so takrat prihajale na treninge iz celotne Zgornje Savinjske doli- Predsednica Hajdeja Brglez je Vinku Založniku izročila zahvalo za dolgoletno delo v klubu. Najmlajše odbojkarice so s plesnimi točkami obogatile praznovanje. valo za delo v klubu in doprinos k razvoju odbojke na Ljubnem je prejel Vinko Založnik. Prav tako zahvalo je prejel Paul Orešnik, ki kot sponzor stoji odbojkaricam ob strani že 20 let. Prireditev sta povezovali Ines Lemež in Eva Kozamernik. PRELOMNO PETO LETO DELOVANJA Pred dvajsetimi leti je na Ljubnem na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole Rajka Pintarja, učitelja športne vzgoje Gorazda Sotoška in priznanega odbojkarskega sodnika Zlatka Vitanca ne. V petem letu delovanja je klub pridobil generalnega sponzorja, KLS Ljubno, in po njem povzel ime, ki ga ponosno nosi še danes. NAPREDOVANJE V DRUGO LIGO Odbojkarice so začele tekmovati tudi na mednarodnem merilu. Leta 2009 so z dvema ekipama nastopile na tekmovanju deklet do 17 let na United World Games v Celovcu in zasedle odlično 3. in 5. mesto med 16 ekipami. Uspehi trdega dela so se pokazali tudi z uvrstitvijo Valentine Založnik v državno SMUČARSKI SKOKI Žak Mogel in Nika Krašovic sedma v državi Na poletnem državnem prvenstvu v Kranju sta poletna naslova državnih prvakov v smučarskih skokih osvojila Anže Lanišek in Ema Klinec. Član SSK Ljubno BTC Timi Zajc na tekmi ni nastopil, Žak 22 Mogel je bil sedmi, Gorazd Završnik petnajsti, mesto za njim pa je tekmo končal Jernej Presečnik. Nika Krašovic je bila v ženski konkurenci sedma. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Začetki odbojkarskega kluba so prvič omenjeni leta 1977. Deloval je pod različnimi imeni: OK Ljubno, OK Gornji Grad, OK Zgornja Savinjska. V letu 1981 so odbojkarice nastopale v 2. jugoslovanski odbojkarski ligi. Istega leta so osvojile pokal Slovenije. Ko se je zvezno tekmovanje leta 1983 razformiralo, so začele nastopati v 1. slovenski ligi, njihova najvišja uvrstitev je bila 2. mesto. V sezoni 1994/1995 so se uvrstile v 3. krog tekmovanja evropske federacije CEV. Leta 1997 je klub začasno prenehal delovati. reprezentanco v kategoriji kadetinj in mladink. V sezoni 2016/2017 3. državne lige vzhod so igralke dosegle največji uspeh - prvo mesto med enajstimi ekipami. Z 19 zmagami in enim porazom so se uvrstile v 2. državno ligo. BREZ VISOKOLETEČIH CILJEV Članska ekipa je letos dosegla najboljši rezultat - 3. mesto v 2. ligi vzhod. »Naši cilji niso visokoleteči. Smo realni. Zavedamo se, da prihajajo zmage, z njimi pa tudi porazi, ki nas dodatno spodbudijo k popravljanju napak. Namen je sodelovanje in prilagajanje delu v skupini, da igralke vzljubijo šport v celoti, da jih odvrnemo od digitalnih naprav in jih spomnimo na koristno preživet prosti čas, druženje, pomoč,« je med drugim povedala Hajdeja Brglez. Tekst in foto: Štefka Sem Zahvale, Oglasi Kadar bom vandral, vandral poslednjič, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prjat'li zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni ... ZAHVALA V SPOMIN Pavel BITENC iz Nazarij 18. 12. 1940 - 8. 9. 2022 3. oktobra pred triindvajsetimi leti je odšla naša draga Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje in tople besede, s katerimi ste nas tolažili ob boleči izgubi dragega ata Pavla. Hvala vsem, ki ste potovali z njim po tej včasih lepi, včasih težki zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste se poslovili, ga pospremili in kakorkoli obogatili njegovo zadnjo pot. Pogrešali ga bomo. Vida KOTNIK Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. Fanika, Mateja in Simona z družinama Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tolažba odveč … Le mir in pokoj mi dragi želite … in zame prižgite lučko v spomin … ZAHVALA V 81. letu se je ustavilo plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice in žene Marije RESNIK iz Podvolovljeka, p. d. Funtkove 2. 7. 1942 – 22. 9. 2022 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prihajali kropit, prinašali cvetje in sveče, darovali za svete maše in molili ob žari. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom in vsem, ki ste jo obiskovali. Posebna zahvala pa zdravstvenemu osebju dr. Andreji Podlesnik Moličnik, Veri Rakun, Anji Poličnik, Mariji Preskar, ker ste ji lajšale bolečino ob tako težki bolezni. Vsi njeni Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 23 Za razvedrilo Nenavadni plodovi narave Pri Antoniji Govek v Okonini je zrasel sladek krompir nenavadne oblike, katerega teža je krepko presegla kilogram. Olga Slapnik iz Podvolovljeka se je letos veselila odlične letine jajčevcev. Največji (na fotografiji) je tehtal točno 800 gramov. Janez Kuhar iz Varpolj je med letošnjim pridelkom našel tri krompirje v obliki srčkov. »Narava nas opozarja, da jo moramo spoštovati in čuvati,« je najdbo komentiral Janez. 24 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 7. oktober Sobota, 8. oktober Nedelja, 9. oktober Torek, 11. oktober Sreda, 12. oktober Četrtek, 13. oktober 26 ob 15.30. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Vojnik (st. dečki) ob 16.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Jesenski pohod ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Krško Posavje (st. cicibani) ob 18.00. Kulturni dom Bočna Zabavni večer Pokaži kaj znaš ob 19.00. Večnamenska dvorana v Lepi Njivi Proslava ob 30-letnici Kulturnega društva Lepa Njiva ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Po maši koncert Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje ob 9.00. Za Kulturnim domom v Gornjem Gradu Razstava gob ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje – NK Ljubno : NK Dravinja (kadeti) ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medved in klobuk ob 18.00. Dom kulture Nazarje Potopisno predavanje Andreja Klemenaka o Mehiki ob 16.00. Osnovna šola Mozirje Odprtje 9. sadjarske razstave ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Potopisno predavanje Antona Komarja S poti po Italiji ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Muca Copatarica ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Zeliščnica – čajanka in pogovor o zeliščih in zeliščnih mešanicah, ki ohranjajo zdrav imunski sistem ob 18.00. Knjižnica Nazarje Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam 2 bikca simentalca, stara 10 dni; gsm 041 785 351. Prodam Šentjernejske peteline in kokoši ter fenix piščance; gsm 070 870 321. Prodam teličko, staro 7 mesecev, ls pasme, za zakol ali nadaljno rejo; gsm 030 643 112. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. ŽIVALI – KUPIM Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. DRUGO – IŠČEM Rabim kletko za morskega prašička, najmanj 80 cm dolžine; gsm 070 235 316. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Suhe treske za podkurit ogenj, prodam; gsm 041 354 657. Prodam ročno stiskalnico za sadje, 130 l; gsm 041 510 219. DRUGO – KUPIM Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041 259 810. Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Oglasi Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2022 27