Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena: 3,20 EUR leto: XLIV oktober 2012 številka: 10 Zdravstvo • W~ Gozdav^J S«! mUm 'mm • Leto je naokoli • To smo mi • Malha smeha • Razširimo obzorja • Spominjamo se jih Nese lahko do 7 £ »Skoči gor Marta Krejan Tako meje v kabino še skoraj novega delovnega stroja povabil Drago Podstenšek, »GG-jevec«, zaposlen na Žagi GG SG v Otiškem Vrhu. Drago je pred sedmimi meseci namreč začel upravljati z novim strojem za doziranje lupilne linije in okroglega lesa. Prejšnjega volva je zamenjal delovni stroj nemškega proizvajalca Liebherr. Stari volvo sicer še vedno opravlja svoje delo, a redkeje, saj je vendarle svoje že odslužil, poleg Draga pa z njim zna upravljati le še eden od zaposlenih na Žagi. Z novim strojem, ki tehta 19 ton, lahko Drago dvigne do 7 ton težak tovor. Za primerjavo mi je povedal, da je z volvom lahko dvignil do 10 ton, vendar je stari stroj precej težji in večji od novega, posledično pa tudi počasnejši in dosti manj okreten, kar pomeni, daje z njim težje upravljati, tako da je končni rezultat, kar se dnevno prenesenega lesa tiče, pri obeh enak; dnevno raznosi od 800 do 1000 kubičnih metrov hlodovine - seveda tudi iste sortimente, saj s strojem sodeluje pri celi verigi od razvrščanja do žaganja. Seveda pa je Listnica uredništva Svetovni dan živali Milena J. Cigler Od leta 1932 dalje je 4. oktober svetovni dan živali. Tako so se dogovorili v Firencah v Italiji na konvenciji ekologov. Ta dan je bil prvotno izbran za svetovni dan živali, ker je dan Frančiška Asiškega, ljubitelja narave in zavetnika živali in okolja. Vse lepo in prav.Toda živali so odvisne od ravnanja odraslih ljudi. In kakšni smo odrasli v odnosu do teh »nemočnih« bitij? Dnevno gledamo na TV in beremo v časopisih in revijah: odstrelili so medvedko z mladičem, prej pa že mladiča. Res, da so živali delale škodo domačim živalim in ljudem, toda ali ni bilo druge rešitve kot odstrel? Ustrelili so zadnjo volkuljo! Čipirano, z ovratnico. Tudi slone pobijajo, kajne. V Afriki so sloni že ogroženi zaradi divjih lovcev. A vrnimo se na domača tla. Koliko je nevidnih storilcev nemoralnih dejanj, ko lastniki dajo pse uspavati ali ustreliti tik pred cepljenjem. Ali ker so se ubogega kosmatinca naveličali... Kako naj se žival brani? Naj pes uide, da ga bodo obravnavali kot potepuškega psa? Pred kratkim sem imela srečo, da sem dobila najdenko, ki je kljub oglasom nihče ni prišel iskat. Je prav ljubka mešanka in tudi dobro rejena. Bil je čas dopustov in čisto mogoče je, da so seje lastniki odkrižali, ker je niso mogli vzeti s seboj na dopust, za pasji hotel pa jim je bilo žal denarja. Ali pa sojo dali v neprimerno varstvo. Psička je postala članica naše družine in je nadvse prisrčna. Je čista in socializirana. Ima pa tudi pasje navade, ki nas spravljajo v smeh: ko je ura za sprehod, to naznani z laježem vsakemu članu družine posebej, to pa počne tako vztrajno, da nazadnje vsaj eden »popusti«. A tega ji nihče ne zameri, saj se na sprehodu neizmerno zabavamo. Vedno ko jo gledam razposajeno in veselo tekati po gozdni poti, pa me prešine misel, kakšni so ljudje, ki so lahko odslovili tako ljubko psičko? Zaradi nje ne bomo ne bolj ne manj bogati, nam je pa vsekakor prinesla veselje v naš dom. Hvala ti, Tačka! ena bistvenih prednosti novega stroja ta, daje do upravljavca precej bolj »prijazen« in precej manj negativno vpliva na njegovo zdravje, saj je bolj tih, ima klimatsko napravo in sodobno računalniško opremo. Stroj podjetja Liebherr je bil izbran na podlagi študije notranje logistike v okviru raziskovalnega projekta optimizacije žagarskih kapacitet s pripravo lesa, ki ga izvaja razvojno podjetje RACE-KOGO, d. o. o. Voznik tovornjaka, ki pripelje hlode, jih zloži na mesto, kjer so sortimenti, kakršnih ima naloženih največ. Drago hlode presortira, kar pomeni, da jih razvozi na prave kupe. Glede na potrebe jih razvrsti ali pelje na lupilno linijo tudi glede na debelino in dolžino. Torej mora kar dobro poznati vrste lesa in imeti dobro oko, da presodi dimenzije hlodov. Po končanem lupljenju se les, kadar ga ni že prej treba sortirati, natančneje razvrsti po debelini, dolžini in vrsti, tega pa potem Drago z novim delovnim strojem pelje naprej do žagalnice. Na stroju se redno opravljajo servisi, čisti ga pa kar Drago sam. Pravi, da zelo rad opravlja svoje delo, teh vsakodnevnih 8 ur na »mašini« pa mu nekoliko popestri poslušanje radia. L. ^ ^ I! i c 1 \ ' 1 *ifc. . 1 K Olupljeni hlodi so pripravljeni za žaganje Les, ki ga liebherr odloži na žagi, je treba nekoliko zmočiti, da se med žaganjem preveč ne praši. Informativni gozdarski storži v juliju in avgustu 2012 Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE SG Za nami je poletje, zakorakali smo v jesen. Julij in prva polovica avgusta sta bila bolj topla v primerjavi s tema mesecema v preteklih letih. Za nami je drugo najbolj toplo obdobje v zadnjih sto letih. V avgustu so bile najnižje dnevne temperature v koroški regiji v intervalu od 7 do 18 °C, najvišje dnevne pa od 16 do 32 °C (5., 21.8.). Tradicionalnega deževnega obdobja v drugi polovici avgusta ni bilo. Lokalne nevihte so bile 3., 9. in 16. avgusta, bolj izrazito je deževalo 26. in 31. avgusta. Na Koroškem suša ni bila tako izrazita kot drugje po Sloveniji in izven nje. 14. avgusta 2012 je bila po vsej državi razglašena zelo velika požarna ogroženost, preklicana je bila 26. avgusta. Velike težave in škodo je povzročal ogenj na Primorskem, pa tudi Notranjskem in Kočevskem. 18. avgusta je zagorelo nad vasjo Belica v občini Osilnica (OE Kočevje), kjer je gorelo na površini 110 ha varovalnega gozda. Večji požari so bili tudi v gozdnogospodarskih enotah Sežana, Tolmin in Postojna. V gozdu je zagorelo tudi na Koroškem. V večernih urah so pri Haderlapu in Janšku v Koprivni nad Janškovimi pečmi opazili dim. Zagorelo je v varovalnem Janškovem gozdu na meji z Robnikovo posestjo. Pritalni požar se je razširil s koroške na štajersko stran. Opožarjeno je bilo 0,07 ha gozdne površine. Pravočasnemu odkritju ognja in hitri intervenciji črnjanskih gasilcev, pa tudi gasilcem iz Solčave, predvsem pa vremenu brez vetra se lahko zahvalimo, da se ogenj ni razširil na strma pobočja Olševe. Bolj moker pa je bil september. Nevihte so bile 1. in deloma 2. septembra, deževno obdobje pa seje pričelo v drugi polovici prvega jesenskega meseca (od 12. do 15., 19. in 20. rahlo rosenje, od 24. do 27. lokalno različno rahle padavine). Količina padavin ni bila velika. Težave s preveliko količino padavin so imeli 12. septembra na Gorenjskem in v osrednjem delu Slovenije.Ta dan seje tudi ohladilo, na Kredarici je zapadlo Janko Bajec s Čečovja (Ravne na Koroškem) ni samo odličen čebelar in zelo dober sadjar, po zaslugi žene Urške je tudi dober gobar. Jurčka trojček in dvojček sta zrasla na Černeški gori. 5 cm snega, beli pa so bili tudi koroški vrhovi nad nadmorsko višino 1100 m. Na srečo je bila količina snega zelo majhna, drugače bi imeli velike težave s snegolomi. Na Kredarici je rahlo snežilo še 20. septembra. Prva polovica septembra (do 12.) je bila še poletna, druga je bila že bolj sveža. Najnižje septembrske dnevne temperature so bile na Koroškem od 1 (21.9.) do 20 °C (27.9.), najvišje dnevne pa od 9 do 29 °C (11.9.). Dopustniško oplemenitena meseca sta bila zelo primerna za rekreativne sprehode v naravo. Še posebno so bili aktivni gobarji. Na Koroškem so izzivale usodo na nekarbonatnih pobočjih lisičke, gobarski bum pa se je začel v drugi polovici avgusta in seje nadaljeval v september. Gobarska sezona je zelo raznolika. Izbira in spoznavanje najrazličnejših vrst gob je bila zelo pestra, živahno pa je bilo tudi v ambulantah in bolnišnicah. Zastrupitev z gobami je bilo zelo veliko. Morda je vzrok povečanega števila zastrupitev tudi zaradi gospodarske krize; gobe so dodatek k jedem, marsikdo pa jih uživa kot glavno jed. Hrana se iz dneva v dan draži, gobe pa se nam ponujajo v izobilju. V marsikateri kleti imajo veliko kozarcev vloženih gob, z zamrznjenimi so si napolnili skrinje, v kuhinjskih omarah imajo tudi posušene. Kljub gobomaniji pa postajajo gobarji bolj osveščeni. Gobe, kijih ne poznajo, pustijo bolj pri miru. V prvi polovici avgusta so bili še živahni tudi podlubniki, povečalo seje število žarišč lubadark. V letošnjem letu smo gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec v gozdovih gozdnogospodarske enote Slovenj Gradec do konca septembra odkrili in zabeležili 537 žarišč (11.880 m3) - v zasebnih gozdovih 440 (9.362 m3), v državnih 97 (2.518 m3). Lastniki gozdov in izvajalci del v gozdu, bodite pozorni na morebitne spremembe v vašem in drugem gozdu in jih javite vašemu revirnemu gozdarju. Tudi v jesenskem času se bodo še pojavljale zelo nevitalne in sušeče se smreke, v katere so se v poletnem času naselili lubadarji. Njihov takojšnji posek, pa tudi po vetru poškodovanih in podrtih dreves, bo zmanjšal težave s podlubniki v naslednjem letu. V avgustu je komisija za ocenitev naj poti 2012 v OE Slovenj Gradec na terenu ocenjevala letošnje prijavljene poti v koroški regiji. Prijavljene so bile štiri poti (TRIM steza Črna, TRIM steza Radlje, Gozdna učna pot Pot na Rahtel, Gozdna in Zgodovinska učna pot Stari grad Radlje). Po končanih pregledih je na osnovi kriterijev za ocenitev izbrala za naj pot v letu 2012 radeljsko gozdno učno pot. Centralna komisija je izmed 12 območnih naj tematskih poti izbrala štiri. Na prvem mestu je Pot kulturne dediščine Žirovnice (OE Bled) na drugem mestu je Učna pot Škocijan Mladi domžalski gasilci na grebenu Pohorja (OE Škocijan), tretje mesto si delita Geološka pot v Kobilji curek (OE Kočevje) in Pot naravne in kulturne dediščine Razkriški kot (OE Murska Sobota). Na letošnji razpis je bilo prijavljenih 76 tematskih poti. Prvim štirim nagrajencem so bile nagrade izročene na slavnostni podelitvi 15. oktobra 2012 v Radencih, vsem območnim naj potem bodo podeljena priznanja na sejmu Alpe -Adria »Turizem in prosti čas« 27. januarja 2013 v Ljubljani. Koroški gozdarji smo se javnosti predstavili tudi na letošnjem turističnem tednu v Črni na Koroškem 18. avgusta. Organizirali smo gozdarsko prireditev. Obiskovalci so spoznavali gozd in njegovo vlogo ob stojnici ZGS OE Slovenj Gradca, sekaške veščine pa med tekmovanjem. Poiskusili so lahko tudi holcarsko hrano; frika in golaž sta jim zelo prijala. Osveščanje in učenje sta pomembna v vseh panogah in delovnih področjih. Na tem področju so zelo aktivni tudi gasilci, s katerimi gozdarji stalno sodelujemo. Na Kopah (Grmovškov dom) so imeli v avgustu izobraževalni tabor mladi gasilci Gasilske zveze Mengeš. Poleg operativnih gasilskih in drugih požarno varstvenih aktivnosti, so spoznavali tudi gozd. Sodelovanje z njimi je bilo zelo prijetno in zanimivo 24. avgusta 2012. Seznanil sem jih s pomenom in vlogo gozda, o njegovem varovanju, praktično pa smo spoznavali gozdni prostor na gozdni poti po grebenu proti Ribniški koči. Radeljski gozdarji, predvsem pa Jerneja Čoderl in Zdenka Jamnik ter ostali člani odbora za pripravo prireditve v Pahemikovih gozdovih, so imeli tudi v avgustu veliko dela s pripravami velikega projekta, ki so ga izvedli 8. septembra 2012. Prireditev v obliki delavnic je potekala v Radljah in v Hudem Kotu. Prireditev, o kateri ste prebirali v prejšnji številki, je bila zelo pozitivno odmevna. S tem se strinja tudi vseh 170 udeležencev, ki so na zanimiv način spoznali raznoliko bogastvo gozda in sonaravnega gospodarjenja v njem. V gozdu je lepo v vsakem vremenu, če ga znaš opazovati. Tako smo uživali pohodniki na že tradicionalnem pohodu na Gozdni turistični poti Plešivec, čeprav je dež marsikaterega ljubitelja narave odvrnil od sodelovanja na letošnji plešivški prireditvi. Prijetno je bilo pri Plešivškem mlinu, kjer je za domač prigrizek in srk poskrbela ekološka Na Gozdni in zgodovinski učni poti Stari grad Radlje kmetija Rone, najbolj vztrajni pa smo okusili še ovčje mesnate dobrote na Vernerci. Revirni gozdarji so že v avgustu, predvsem pa v septembru imeli veliko dela z označbo drevja za posek v državnih in zasebnih gozdovih. Prevzemali so tudi objekte, kjer so bila izvedena gozdnogojitvena in varstvena dela. Aktivni so bili pri spremljanju vzdrževanja gozdnih cest. Posamezni koroški gozdarji so bili aktivni tudi pri raznih naravovarstvenih projektih. Gozdarji sodelujemo tudi pri zdravstvenih pregledih sadik v drevesnicah. Letošnji jesenski pregled v drevesnici Omorika na Muti sta 26. septembra izvedla dr. Nikica Ogris (Gozdarski inštitut Slovenije) in gozdarski inšpektor Drago Križan. Poleg sadik za gozdno proizvodnjo sta pogledala tudi hortikulturni del drevesnice. Bolezni ne zbirajo samo dreves in grmovja v gozdu, širijo se lahko tudi med okrasnim rastlinjem. Kljub dopustovanju mi je uspelo sestaviti Gozdarske storže, ki so bolj rekreativno obarvani. Pa kaj bi vas moril s predvidenimi spremembami v gozdarstvu, pomanjkanjem denarja za izvajanje terenskega dela in drugih potrebnih aktivnosti v gozdarstvu, spremembami Zakona o gozdovih in drugimi gozdarskimi težavami. Pred nami je pestra politično zabeljena jesen tudi na gozdarskem področju! Na črnjanskiTrim stezi Že 59 let... Peter Planinšec, upokojeni univ. dipl. inž. gozd. Letos mineva 59 let, odkar se je moja generacija maturantov vpisala na Gozdarsko fakulteto v Ljubljani. Mi, mladi bruci, navdušeni gozdarji -vsaj večina nas je pridno študirala in diplomirala. Potreba po diplomantih je bila velika in vsi smo dobili službe v gozdarstvu ali lesarstvu. Moja generacija kolegov se srečuje že veliko let. Vsako leto pa nas je vedno manj, ne prizanašajo nam bolezni in starost. Na Koroškem oziroma v Slovenj Gradcu smo se zbrali že drugič, da si ogledamo naše gozdove, strokovni napredek in turizem. Ob strokovni in materialni pomoči mlajših kolegov gozdarjev iz Zavoda za gozdove, Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Gozdarske zadruge smo se zbrali v Slovenj Gradcu in se v sredo, 12. septembra, podali na Uršljo goro.Tu smo si ogledali najvišje stoječo cerkev na Slovenskem. Poslušali smo o njeni zgodovini, nastanku, obnovi in si ogledali čudovite slike križevega pota. Hvala gospodu Ivanu Gačniku za zelo lepo predstavitev! Po ogledu cerkve in pristopu na vrh Gore ter pisanju razglednic v planinskem domu nas je Gusti Kunc, univ. dipl. inž. gozd., vodja Krajevne enote ZGS, OE Slovenj Gradec, povabil v »gozdarsko hišo« v Plešivcu, kjer nam je zelo nazorno in temeljito predstavil krajevno enoto in revir Plešivec. Vsi smo bili enotni, da imajo Bruci gozdarji v šolskem letu 1952/53 sedanji gozdarji ob računalniških zadolžitvah pristen čut in odnos do gospodarjenja z gozdovi. Kljub razlikam v letih imamo enoten pogled na prihodnost gozdarstva. Gustiju Kuncu se še posebej zahvaljujem za vso podporo, pozornost in prijaznost, ki nam jih je namenil. Peljal nas je še na bio kmetijo, kjer smo spoznali in okusili bio pridelke. Ogledali smo si še obnovljeni Plešivski mlin, nato pa na Vernerici okušali pečeno jagnjetino. Dan smo zaključili na kmečki turistični domačiji Rotovnik - Klevž.Tu smo ob dobri večerji obnavljali prijetne vtise preživetega dneva in se spominjali naših študentskih let. Naslednji dan smo si ob prijazni razlagi ogledali drevesnico Omoriko zakoncev Planinšek na Muti, potem pa še »leseno hišo« Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec v Radljah, kjer nam je spec. Drago Pogorevc, univ. dipl. inž., ob videoposnetkih predstavil vizijo razvoja gospodarjenja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Polni nepozabnih vtisov smo se odpravili proti svojim domovom. Hvala vsem gostiteljem za lepe besede in za zelo lepe sprejeme! Želim vam veliko uspešnega dela, svojim kolegom, upokojenim gozdarjem, pa veliko zdravja! »Bruci« na srečanju leta 2012 Na kmetiji Miklavž Marta Krejan Pohorje je pogorje v severovzhodni Sloveniji, pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Na severu ga omejuje Drava, na jugu Dravsko-Ptujsko polje, na vzhodu in zahodu pa ga omejujeta Maribor in Dravograd. Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje in Ribniško Pohorje, pogosto pa slišimo tudi za Mislinjsko Pohorje, za katerega nekateri trdijo, da je čisto uradno ime, čeprav gre bolj za lokalno rabo imena. Na tem delu Pohorja, nad Mislinjo na nadmorski višini 960 metrov leži kmetija Miklavž. Preden sem šla prvič k Miklavževim, sem o njih že veliko slišala, in to same in zgolj lepe besede, da so te besede več kot resnične in upravičene, pa sem spoznala že ob svojem prvem obisku te visokogorske kmetije, ki na tem mestu stoji že najmanj od leta 1730. Takrat se je njihovo domače ime zapisalo z Miklausch. Mira Jeseničnik, gospodinja, je že postregla z malico, ko je s skednja prišel Jože. Ob stisku roke sem rekla, daje najbrž on gospodar, pa seje nagajivo V170 let stari hiši so urejeni prostori za goste. nasmehnil, da on pač tam stanuje ... No, kdo stoji za uspešnim moškim, tako vsi vemo, kajne. Lastniki kmetije so se prve tri rodove pisali Kotnik, odkar je posestvo podedovala Jožetova babica, pa je njihov priimek Jeseničnik. Jože, ki je kmetijo podedoval leta 1989, pravi, da to, ali je nekdo formalni lastnik ali ne, ni pomembno, pomembni so odgovornost in ljubezen, kiju čutiš do zemlje, ter složnost v družini. »Je pa res, da mladi včasih izgubijo voljo do dela ali pa zaupanje, če starši ne prepišejo posestva nanje,« je dodal. Videti je, da se pri Miklavževih za složnost ni treba bati, pa tudi za naslednika ne; na domačiji živijo gospodar Jože in gospodarica Mira ter njun 23-letni sin Aleš, kije končal kmetijsko šolo, s svojim dekletom Matejo. Mateja je po poklicu frizerka, vendar se pri spoznavanju skrivnosti kmetovanja in hribovskega življenja znajde odlično. Od leta 1999 ekološka kmetija Miklavževih je samooskrbna kmetija, kar pomeni, da se ukvarjajo z vsem tistim, kar je nujno za preživetje in obstoj; ukvarjajo se z gozdom, živinorejo, poljedelstvom, kruh pečejo iz domačih žit, ki jih tudi zmeljejo sami, vso zelenjavo - tako zase kot za živali - pridelajo sami, imajo velik sadovnjak, obenem pa so t. i. kmetija odprtih vrat, kar pomeni, Miklavževi (z leve): Mira, Jože, Mateja in Aleš; pes Miško se očitno rad fotografira ... Na starem zemljevidu vidimo napis Miklausch. Lastniku kmetije divjad in gozdne živali niso tuje. O najdenem jelenovem rogu razpravlja z vodjo odseka za gozdne živali in lovstvo (ZGS OE SG) Zdravkom Miklašičem. Jože je tudi dober poznavalec ptic. Vsega zemljišča je 30 hektarjev, od tega je 20 hektarjev gozda, imajo nekaj njiv, ostalo pa so travniki. Ker za 17 glav govedi košnja vseh njihovih travnikov, tudi najbolj strmih, in paša na njih ne zadostujeta, imajo v najemu še dva hektarja košnih površin. S tem ko pokosijo dejansko vse, tudi višje ležeča območja, pa na Pohorju obenem ohranjajo negozdne površine. Miklavževi precej dela opravijo ročno, saj strmina marsikje ne dopušča uporabe strojev, imajo pa nekaj mehanizacije za spravilo suhe krme in za setev. Teleta pitajo, mleka pa zaradi oddaljenosti ne oddajajo. Gospodinja Mira izdeluje sir, skuto in kislo mleko. Iz starih sort sadja, ki ga gojita dva izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva Mislinjske doline Lesnika, Jože in Mira, pridelajo sok, mošt, kis ..., Mira pa veliko sadja tudi posuši, vloži ter skuha marmelado. Ali sploh obstajajo boljše slaščice, kot so suhe hruške, jabolka, slive in domača marmelada in kompot? Na slabem hektarju njihovega travniškega sadovnjaka rastejo take vrste sadja, da so z njim preskrbljeni celo leto, predvsem jabolka, hruške in slive. Nekatere sorte jabolk in hrušk nimajo imen oz. so pozabljena, tako da beličniki, bobovci, trdiči, tepke, špehovke niso edine sorte, kijih gojijo. Drevje cepijo sami. Jožetova posebna strast že od malih nog so čebele. Uživa, ko jih posluša, opazuje in dela z njimi. Čebelnjak z desetimi panji zagledaš na levi strani, ko s ceste zaviješ proti Miklavžu, ob čudoviti stari hiši, ki jo na drugi strani krasi stara obnovljena preša. Miklavževi niso poznani le po svoji gostoljubnosti in ljubezni do narave ter kmetovanja, s svojim čutom za kulturo in ljubeznijo do jezika ohranjajo tudi ljudsko pesem, predvsem so jim blizu koledniške pesmi. V pevski družini Miklavž, ki jo vabijo na nastope po celi Sloveniji, prepevajo Jože, Drago, Cvetka in Franc. Nastopali so že v radijskih oddajah, na televiziji in sodelovali na raznih natečajih državnega značaja, kot sta Sijaj sonce in Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Tisti, ki ste v Veliki Mislinji pri Miklavžu že bili, veste, zakaj se k njim vedno znova vračate, ostalim pa lahko zagotovim, da nikakor ne boste razočarani, če se boste med potjo na Pohorje ustavili na predstavljeni kmetiji odprtih vrat. Pevska družina Miklavž da sprejemajo goste in jim postrežejo z domačimi dobrotami. Zaradi precej visoke lege in posledično težje dostopnosti je pozimi manj obiska, poleti pa precej veliko število gostov sprejmejo v stari obnovljeni hiši, stari 170 let, ki je pod spomeniškim varstvom. Jože je Miro iz Polja ob Sotli spoznal, ko je prišla kot kuharica, kije kasneje prevzela še več zadolžitev, delat na Piršev dom. Po nekaj letih službe pa seje povsem posvetila kmetovanju. Že od vsega začetka skupnega življenja sta Jože in Mira trdo delala, saj sta obnovila staro hišo, leta 1991 zgradila novo, poleg nje pa je bilo treba razmisliti tudi o novem hlevu in skednju, saj je bil prejšnji star že 200 let. Torej sta v nekaj letih zgradila tudi novo gospodarsko poslopje. Gospodarsko poslopje . Kmetijstvo Zdravstvo Kaki (Diospyros kaki) Cepljenje proti gripi Martina Cigler Neda Hudopisk, dr. med., spec.. Enota za higieno, epidem. in zdrav, ekologijo Jesen je že tu in večina nas rada gre v naravo, pravi užitek je hoditi po sadovnjaku in obirati slastne plodove. V zadnjih nekaj letih se je pri nas začel pojavljati tudi kaki, ki je značilen za Primorsko. Njegovi sladki plodovi nas razveseljujejo vso zimo, včasih celo do pomladi. Opis: Je listopadno drevo z višino od 10 do 15 metrov in ima okroglaste plodove, ki z dozorevanjem spreminjajo barvo do oranžne, ki pomeni, da so zreli. Tla: Potrebuje odcedna in rodovitna tla s pH 6-7. Drevo, zlasti odraslo, je odporno proti suši. Ker je rastlina dvodomna, potrebujemo moško in žensko drevo, in sicer eno moško drevo na osem ženskih. Sajenje: Kaki je treba posaditi na sončno mesto, tako kot marelico. V dobro gnojenih tleh pripravimo sadilne jame, pred sajenjem pa dodamo organski gnoj; lahko tudi rastlinska gnojila. Razdalja med drevesi naj bo okoli 5 metrov. Obiranje: Kaki obiramo, ko je popolnoma zrel, tako da se ploda še drži pecelj. Plodove shranjujemo pri 0 °C, pri tej temperaturi jih lahko ohranimo do dva meseca. Škodljivci in bolezni: Kaki radi napadajo resokrilci, volnate uši, kaparji in sadne muhe, od bolezni pa so pogoste koreninski rak, antraknoza in različne glivične listne pegavosti. Toliko naj bo tokrat o tem slastnem sadežu, ki ga mnogi skušajo vzgajati tudi na našem Koroškem. Vir: Enciklopedija vrtnarjenja, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. Na Koroškem bomo pričeli s cepljenjem proti sezonski gripi, ki predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima vpliv na obolevnost in umrljivost. Gripa je akutna okužba dihal, ki jo povzročajo virusi (največ virusi gripe A in B), ki so najaktivnejši v zimskem času in se hitro širijo med ljudmi. Povzročajo resno obolenje, ki poteka z visoko povišano temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah, slabostjo. Bolezen običajno izzveni v tednu dni, pri nosečnicah, bolnikih s kroničnimi boleznimi, majhnih otrocih (6 mesecev do 2 let) in starejših bolnikih lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in z višjo smrtnostjo. Pred gripo se lahko učinkovito zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem. Cepljenje proti gripi priporočamo ljudem v vseh starostnih obdobjih, ki želijo zaščititi sebe in svoje bližnje pred boleznijo. Cepljenje priporočamo vsem, ki lahko prenesejo in širijo okužbo na druge osebe, predvsem aktivni populaciji, saj za gripo lahko istočasno zboli več oseb in je posledično moteno redno delo. Pri tem še posebej priporočamo cepljenje zdravstvenim delavcem, svojcem in negovalcem starejših oseb, dojenčkov in kroničnih bolnikov, vzgojiteljem, učiteljem,... in vsem, ki imajo pri svojem delu številne stike z ljudmi. Cena cepljenja za samoplačnike je 12 evrov. Še posebej priporočamo cepljenje proti gripi osebam, starim 65 let in več, osebam s kroničnimi obolenji ter nosečnicam. Njim stroške za cepivo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za cepljenje pa plačajo 7 evrov. Cepljenje se izvaja s cepivom, ki vključuje tri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) krožili v prihajajoči sezoni na severni polobli: antigene virusa A/H1N1 in A/H3N2 ter antigene virusa influence B. Za cepljenje na ZZV Ravne se je potrebno predhodno naročiti preko telefona na številko 02/8705 608. Vse, ki so se na ZZV Ravne cepili že lani, bomo po telefonu poklicali mi in se dogovorili glede datuma cepljenja. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah (65 let in več) in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, ki večajo tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe. Ponovno pa bi radi opozorili na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga je priporočljivo opraviti v zimskih in pomladnih mesecih. Rožnati oktober Metka Markovič, dr. med, spec. spl. med., Koroško društvu za boj proti raku Mesec oktober je mesec boja proti raku dojke. Kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju v Sloveniji zboli za rakom dojke tisoč žensk letno. Največ lahko pri odkrivanju te bolezni naredimo sami z rednim samopregledovanjem. Koroško društvo za boj proti raku organizira edukativne preglede dojk: ZD Radlje: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu med 13.30 in 14.30 v splošni ambulanti dr. Ivice Podrzavnik (tel. 88 80 351), ZD Ravne: vsak drugi četrtek v mesecu med 14. in 16. uro v splošni ambulanti dr. Francke Šmid Borovnik (tel. 87 05 311), ZD Slovenj Gradec: vsako prvo sredo v mesecu med 18. in 20. uro v splošni ambulanti dr. Metke Markovič (tel. 88 29 279). Člani UE Dravograd lahko usluge koristijo v eni od zgoraj naštetih ustanov. Psihološko svetovanje v zvezi z rakom: ZD Slovenj Gradec: vsak prvi torek v mesecu od 15. do 16. ure v prostorih psihološke ambulante, Darja Nabernik, psihologinja (tel. 88 23 590), ZD Ravne na Koroškem: vsak drugi četrtek v mesecu od 14. do 15. ure v ambulanti psihohigienskega dispanzerja, Mojca Breznikar, klinična psihologinja (tel. 87 05 279). Veterina Čebelarstvo 4. oktober -svetovni dan živali Martina Sušeč Valentar, dr. vet. med., VP Slovenj Gradec Foto: Marta Krejan 4. oktober je proglašen za svetovni dan živali od leta 1932 in letos praznuje 80. jubilej. Prvotni namen svetovnega dneva živali, ki ga ponazarja in simbolizira velika oranžna pentlja, je bilo osveščanje javnosti o ogroženih in skoraj izumrlih živalskih vrstah. Danes je ta dan posvečen vsem živalskim vrstam, s katerimi bivamo in smo povezani z njimi. Veterinarska Uprava Republike Slovenije (VURS) ob letošnjem svetovnem dnevu živali prosi lastnike in skrbnike živali, naj se zavedajo, kako pomembno je biti odgovoren lastnik živali. »Človek nikakor ne more živeti povsem izolirano od živali. Od nekdaj sobivamo in od nekdaj se učimo, kako lahko to sožitje izboljšamo. To je neprekinjen postopek, ki ga moramo prenesti tudi na naše otroke,« pravijo na VURSU, kjer vsako leto odvzamejo približno 300 živali in izrečejo približno 900 glob zaradi neprimernega ravnanja z živalmi. Leta 2008 so pričeli z akcijo Moja žival, moja odgovornost, s katero želijo te številke močno znižati. Lansko leto (2011) so pristopili k praznovanju svetovnega dneva živali z novo akcijo, in sicer Sterilizirajte in kastrirajte svoje mačke. Sterilizacija mačk in kastracija mačkov sta veterinarska posega, s katerimi je mogoče preprečiti nenadzorovano rast mačje populacije. S tem so želeli obvestiti lastnike mačk, kako pomembno je nadzorovano razmnoževanje njihovih živali za vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja in dobrobiti živali. Problematika na področju mačk je zelo velika, zato tudi letos pozivajo lastnike, naj sterilizirajo in kastrirajo svoje mačke. Še posebej pereče pa je vprašanje potepuških mačk v Sloveniji. V letu 2009 seje v slovenskih zavetiščih znašlo kar 5000 potepuških mačk. Le majhen delež teh živali (0,5 %) je bil vrnjen lastnikom. 20 % živali je dobilo nove lastnike, več kot 60 % živali je bilo v skladu z zakonodajo steriliziranih oziroma kastriranih in vrnjenih v okolje, od koder so bile odvzete. Skoraj 20 % živali (1000 potepuških mačk) je bilo zaradi bolezni ali poškodbe usmrčenih. Zaključila pa bi z mislijo, ki jo je zapisala Diana Vlahinič iz Društva za zaščito živali Ljubljana: »Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo.« (neznani avtor) Torej, radi imejte svoje živali! Viri: www.mko.gov.si,www.delo.si/ Oktobra čebele že zazebe Janez Bauer Oktobra čebele že zazebe. Prihajajo prve ohladitve, z njimi pa prehladi, kihanje in kašljanje. Zjutraj ko se zbudimo, je prva misel: »A je le še kaj medu kje?« Nato pa hajd do čebelarja, da se založimo s sladkimi dobrotami za čez zimo. Le kakšen med bi letos kupili? Vsak med je sladek, to je zanj najbolj značilno, saj je sestavljen iz različne vrste predelanih sladkorjev. Druge dodane sestavine in arome pa označujejo vrsto medu. Akacijev med pomirja in blaži utrujenost. Je zelo blagega okusa, zato ga imenujejo tudi damski med. Skoraj Pri naših čebelarjih dobimo kvaliteten med. brezbarven je in precej tekoč, zato je odlično sladilo za čaj, kavo, za pijače in kot preliv za kosmiče. Lipov med je svetlo rumene barve. Ima vonj po lipovem cvetju in po mentolu. Včasih je tako sladek, da kar zapeče po grlu.Ta med krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Cvetlični med je med, ki ga čebele naberejo na naših cvetočih travnikih. Zadnje čase je že zelo redek, saj po travnikih cvetijo bale silosne trave, za kake rožice pa v modernem kmetijstvu ni več prostora. Barva in aroma tega medu sta odvisni od vrste rožic, na katere gredo čebele na pašo. Kostanjev med je rjave barve. Zanj sta značilna oster vonj in močan, nekoliko grenak okus. Ta okus mu daje velika količina cvetnega prahu kostanja, ki ga čebele naberejo skupaj z medom. Ta med ugodno deluje na prebavila, jetra ter blaži nespečnost. Je dobro uspavalo in pomirilo. Pred spanjem zmešamo žlico tega medu v skodelici mlačnega mleka, popijemo in spanec nas bo kaj hitro obiskal. Gozdni med je tudi ime za manin med. Tega čebele naberejo na gozdni podrasti in na iglavcih. Naš gozdni med s Pohorja je vrhunske kvalitete in na vseh največjih svetovnih ocenjevanjih medu požanje zlate medalje. Gozdni med je temne barve in vsebuje veliko rudninskih snovi. Diši po smoli, dimu ali pa kar po kakšnem gozdu. Je zelo gost, vleče se kot smola. Pomaga pri vnetju dihalnih poti, pri izkašljevanju in pomirja živčne napetosti. Smrekov med je gozdni med, ki ga naberejo čebele večinoma na smreki. Ta med je rdečerjave barve, diši bolj nežno po smoli. Okus ima po zeliščnih bombonih. V ljudskem zdravstvu ga priporočajo pri težavah z dihali in slabokrvnostjo. Hojev med nabirajo čebele na hoji. Barva tega medu je temno zelena in je zelo gost. Diši po smoli in svežem smrekovem ali hojevem lesu. V ljudskem zdravilstvu se priporoča slabokrvnim in bolnikom, ki imajo težave s pljuči. Med je najbolj pristno naravno sladilo in je že iz davnine zelo cenjen v človeški prehrani. Je edino živilo, ki se brez dodatkov ohrani neskončno dolgo. Vsebuje vse za življenje potrebne snovi, torej bi človek preživel, tudi če bi užival samo med. V njem ni nobenih konzervansov, ne najdemo nobenih E-jev. Medje čisto naravno kompleksno živilo. Zato pot pod noge in hitro do svojega čebelarja, kjer boste dobili pravi domači med. Odprtje prvega dela poti po Dobravi Peter Cesar, predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec Turistično društvo Slovenj Gradec je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Slovenj Gradec, v soboto, 15.9.2012, predalo v uporabo prvi del urejenih poti po gozdovih Dobrave. V lepem popoldnevu seje kljub številnim dogodkom v mestu zbralo veliko število pohodnikov in ljubiteljev narave, ki so novo pridobitev z navdušenjem sprejeli. 1 m m 'V ^ a M; Po Dobravi s Turističnim društvom Slovenj Gradec Dobrava kot primestni in rekreacijski gozd je vsekakor zanimiva lokacija predvsem za prebivalce južnega dela mesta. Že sedaj smo v teh gozdovih srečevali številne pohodnike in rekreativce, nekateri občani pa si v Dobravo niso upali prav zaradi neoznačenih poti, saj so se mnogi bali, da bi lahko zašli. Urediti nameravamo predel Dobrave od toplarne in kmetije Fišer nad Podgorsko cesto do kmetije Repnik oziroma do povezovalne ceste Podgorje-Podhomec. V nadaljevanju načrtujemo tudi povezavo z letališčem in v prihodnosti nastajajočimi termami v Mislinjski Dobravi. Že pred dvema letoma smo začeli z nasutjem blatnih delov obstoječih poti ter tako zagotovili prehodnost v vsakem vremenu. V letošnjem letu smo z belo-rumenimi markacijami opremili tri vzporedne poti proti kmetiji Repnik, pot smo opremili s številnimi klopmi, uredili pa smo tudi do sedaj zanemarjeno površino na robu gozda pri kmetiji Fišer. Odstraniti je bilo treba ostanke gradbenega materiala, smeti, grmovje, poravnati zemljišče, zasejali smo travo in posadili več dreves nekaterih redkih plodonosnih vrst ter tako naredili površino prijazno za okoliške prebivalce in vse ostale obiskovalce gozdov Dobrave. Še v jeseni nameravamo posaditi tudi nekaj dreves sadnega drevja in obiskovalcem ponuditi možnost, da si ob poti postrežejo s sveže obranim sadjem. Prav tako želimo s sajenjem drevja povečati pestrost gozdnega roba in izboljšati prehranske pogoje za prostoživeče živali. Prostor pri vodni vrtini, kjer je danes še deponija različnega materiala, nameravamo urediti kot manjše počivališče, posaditi drevje, postaviti klopi in urediti tudi igrišče za najmlajše ... Projekt Dobrava je le eden od številnih projektov Turističnega društva Slovenj Gradec, s katerimi skrbimo za dvig kvalitete življenja v kraju, za zdravo preživljanje prostega časa občanov, za seznanjanje z razvojem gozda in za dodatno pestrost turistične ponudbe kraja. Poti so zaradi bližine mesta in nezahtevnega terena primerne za vse generacije, prav tako so gozdovi Dobrave najhitreje dostopni za šolsko mladino in tako imajo učenci ter dijaki možnost v neposredni okolici šole imeti tudi določene učne ure v naravi. Tako kot že pri številnih projektih Turističnega društva v preteklih letih, smo tudi tokrat tesno sodelovali z Zavodom za gozdove Slovenije, Mestno občino Slovenj Gradec, Komunalnim podjetjem Slovenj Gradec, Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec ter mentorji in dijaki Srednje gostinsko turistične in lesarske šole. Vsem sodelujočim se v imenu Turističnega društva iskreno zahvaljujem. Mislinjski župan Franc Šilak med podelitvijo priznanj za mikrofonom, nagrajenci z leve Peter Zupanc, Danilo Kete, Marjan Gros, Franc Bricman in povezovalec programa RokŠater V znamenju dveh jubilejev Srečanje koroških planincev Mirko Tovšak Letošnje tradicionalno srečanje koroških planincev je bilo pod Uršljo goro pri koči na Naravskih Ledinah. Že nekaj časa je bilo znano, da bomo letošnje srečanje povezali z dvema pomembnima jubilejema: 30-letnico delovanja PD Mislinja in 60-letnico delovanja PD Ravne na Koroškem. V mislinjskem planinskem društvu smo se dogovorili, da bomo na praznovanje povabili tudi naše pobratene planince iz PD Žeželj Kragujevac. Ti so se vabilu tudi odzvali in že dan pred prireditvijo so naši gostje prispeli v Mislinjo. V soboto, ko je bila napovedana slovesnost pri koči na Naravskih Ledinah, seje del mislinjskih planincev že v zgodnjih jutranjih urah podal od Poštarskega doma na Uršljo goro. V skupini so bili tudi štirje »pobratimi« iz Kragujevca. Po krajšem postanku v koči na Uršlji gori so se odpravili do Naravskih Ledin, kjer seje ob 11. uri pričela slovesnost s praznovanjem obeh jubilejev. Ostali udeleženci so prispeli na kraj prireditve z osebnimi avtomobili in kombiji. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik MDO-ja za Koroško Drago Horjak, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen povezovanja ljubiteljev planin s celotne Koroške. Omenil je uspehe, ki so jih naši gorniki dosegli v letošnjem letu, še posebej pa opisal nekatere odmevne akcije, ki sojih skupaj izpeljali markacisti Koroške na naših planinskih poteh. Na prireditvi je bil prisoten tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, kije Planinskemu društvu Ravne podelil slavnostno listino, mislinjskemu društvu pa posebno nagrado ob njegovem jubileju. Župan občine Mislinja Franc Šilak je našemu društvu ob tej priliki podelil bronasti znak občine Mislinja, predstavnikom pobratenega planinskega društva iz Kragujevca pa posebno spominsko darilo. Nekaterim najzaslužnejšim članom društva je PD Mislinja podelilo tudi priznanja. Ta so prejeli Franc Bricman, Danilo Kete, Peter Zupanc in Marjan Gros. V kulturnem sporedu sta sodelovali skupina planincev, ki jo poznamo kot »Pojoče gornike«, in folklorna skupina iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, nato pa nas je obiskal še povodni mož, kije nastopajočim osnovnošolcem razdelil torto. Za vse udeležence je bil na voljo brezplačni bilten, v katerem sta se predstavili obe društvi, ki sta slavili. V njem je bilo predstavljeno tudi delo Meddruštvenega odbora PZS za Koroško. Na koncu prireditve so se udeleženci še nekaj časa družili ob prijetni glasbi, nato pa se zadovoljni vrnili na svoje domove. Nastop folklorne skupine Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem | | . Ul \UVI - -- SKI GLASBI PLESU IN BESEDI Folklorna skupina KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem Pod kozolcem na Poljani Milena J. Cigler Septembra letos je bila na Poljani pri Prevaljah pod znanim »Kozolcem« glasbeno- literarna plesna prireditev Srečanje v ljudski glasbi, plesu, pesmi in besedi, ki so jo organizirali JSKD območna izpostava Ravne na Koroškem, Vokalna skupina Rute Prevalje in Turistično društvo Poljana. Namen prireditve je bilo druženje v navedenih dejavnostih oz. oblikah, kar je prirediteljem odlično uspelo. Prireditev je povezovala Anka Plevnik, domačinka, sicer pa upokojena učiteljica iz Šentanela. Prireditev je bila tudi v počastitev spomina na Albina Krajnca, ki je del svojega življenja preživel v Vidmu ob Ščavnici, je pa koroški rojak. Zato so prireditelji povabili Ljudske pevce iz Vidma ob Ščavnici, ki pojejo pod imenom Vinogradniki, kot zanimivost pa so povedali, da z njimi poje sestra Albina Krajnca. Po uvodnem pozdravu je Anka napovedala Vokalno skupino Šentanel: Vohin gema rajsen in še dve pesmi. Dodala je, da je to pesem slišala pred pol stoletja od gospodarja gostilne Marin v Šentanelu. Tudi nastopajoča skupina jo je dobila od istega vira: od mladega Marina. ŽPZ Vi Soliš Mežica pod vodstvom Špele Mastek je na nov in svež način predstavil ljudsko Dere sen ja mali bia ter afriško ljudsko in francosko napitnico. Vmesne recitacije sta prispevala člana Društva literatov Mežiške doline Helena Veršnik in Jože Prednik. Vokalna skupina Ajda sestoji iz pevcev s Prevalj, Raven in Strojne ter citrarke Tine Kseneman. Podrobneje so se predstavili Vinogradniki ter zapeli Zdravljico (ne Prešernovo) Haloško srce. Prireditev so z narodno zabavnimi skladbami Kokodak polka, Gremo v planine ter drugimi popestrili Rakuni. Povedali so, da so prijateljska skupina, sestavljena iz nekaj zakonskih parov. Skoraj vsi se pišejo Piko, izhajajo pa iz Šentanela, Mežice, s Holmca in Prevalj. Vokalna skupina Rute, ki ima z vodjo Vančem Pencem zasluge, da ta prireditev poteka že peto leto, je presenetila z izredno kvalitetno izvedenimi ameriškimi ljudskimi pesmimi Myrifle, My Pony and me, Jimmie crack corn ter umetniško pesmijo Bele cvetlice. Vokalna skupina je navdušila občinstvo, saj bolj redko slišimo pesmi iz dežele kavbojev. Nastopili so še Koroški vokalni kvintet, Osnovna šola Mežica z narečno pripovedjo, Koroški oktet in za zaključek Folklorna skupina KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem. Za zaključek so se nastopajoči in gledalci, ki so napolnili kozolec, družili ob kozarčku dobre kapljice. Želimo si še več takih prireditev. Gostje, ljudski pevci Vinogradniki iz Vidma pri Ptuju Štirideset let TIP Otiški Vrh Ivan Rus Alojz Špalir, moj nekdanji sodelavec v Tovarni ivernih plošč, seje odločil, da obeleži štirideset let, ki so pretekla od naše zaposlitve v tej tovarni v Otiškem Vrhu. 18. avgusta 2012 opoldne sva z ženo prispela pred tovarno. Lojze nam je predstavil zastopnika tovarne Jožeta Prikržnika, dipl. inž. Ta nas je ogovoril z nekaj besedami in na kratko obrazložil, kako tovarna obratuje. Napravili smo »gasilsko sliko«, nato pa nas je predstavnik povabil na ogled tovarne. Najprej smo si ogledali pripravo iverja. Od tistega časa, ko sem delal v tej tovarni, seje marsikaj spremenilo. Zgrajena je bila nova linija, kije lahko izdelala do tisoč kubičnih metrov ivernih plošč dnevno. Videli smo, na primer, ogromen vrteč se sušilnik za sušenje iverja. Ogledal sem si tudi tisto mesto, kjer sem svoj čas padel s strehe. Takrat sem imel srečo, da se nisem huje poškodoval ali se celo ubil. Pri našem ogleduje prišla na vrsto lepilna postaja. Tudi tu sem odšel k rezervoarju, kjer sem Preden smo se razšli, nas je Špalir presenetil in nam izročil gasilsko sliko, ki smo jo dopoldne naredili pred »našo tovarno«. nekoč gotove smrti rešil nekega pleskarja. Linija natresanja in stiskanja je čisto nova; sploh vse je modernizirano in vodeno računalniško. Ko sem še delal v tej tovarni, so bile naprave precej drugačne. Zdaj sem se počutil nekako izgubljenega. Presenečen sem ugotovil, da na brusilki moj izdelek »reducirni ventil«, ki sem ga namestil leta 1980, še sedaj brezhibno deluje.Tudi proizvodnja oplemenitenih plošč je avtomatizirana, papirja ni treba več nalagati ročno. Kontrolor pregleda vsako ploščo posebej. S tem smo zaključili ogled tovarne. Pri izhodu iz tovarne seje Alojz Špalir zahvalil Prikržniku za prijazno vodenje po tovarni. Od tam smo so odpeljali na Grajsko bajto nad Dravogradom. Špalirje nas predstavil vsakega posebej.Tone Potočnik, prvi direktor tovarne, nam je podrobno razložil, koliko ovir je bilo treba premagati, preden seje tovarna lahko pričela graditi. Dr. Saša Pirkmaier, prvi tehnolog, nam je tudi osvetlil nekaj podrobnosti. Vse pripovedi so bile zelo zanimive. Po uradnem delu je sledila »mizica pogrni se«, zadonela je tudi harmonika. Upam, da se bomo še kdaj srečali delavci, ki smo postavili dobre temelje za to tovarno. Na žalost so jo sedaj prodali Turkom. Mislim, da bi »Iverka« lahko bila v ponos koroški predelovalni industriji. Nesebična donacija PGD Podgorje dobilo gasilsko cisterno Monika Golob Tik pred mesecem požarne varnosti, 30. septembra 2012, smo imeli v Podgorju razlog za veselje. Naše prostovoljno gasilsko društvo je namreč od kolegov iz Topolšice dobilo sodobnejšo gasilsko cisterno, ki je nadomestila staro in že dotrajano. Nesebična donacija za naš kraj pomeni veliko pridobitev. Slovesnosti seje poleg slovenjegraškega župana Andreja Časa udeležil tudi »glavni krivec« za veseli dogodek, župan občine Šoštanj, Darko Menih, s podžupanom Vikijem Drevom. r , Gasilsko društvo Podgorje seje v zadnjih petih letih okrepilo. Kljub temu da je cisterna stara natančno toliko kot njen voznik, Boris Fele, jo bomo skrbno čuvali, želimo si namreč, da nam služi čim dlje. Naravne nesreče ne prizanašajo. Potreba po intervencijskih službah je iz leta v leto večja. Udari strel, požari, poplave, neurja, suša in pomanjkanje vode-to je le nekaj nesreč, ki so se samo letos zgodile v našem kraju. Potreba po pomoči je iz dneva v dan večja, zato smo gasilci tukaj, da pomagamo. Lahko smo ponosni, da se v našem gasilskem društvu število prostovoljcev počasi dviga. Mladi so gasilstvo vzeli za svoje - in prav je tako. Želimo si, da bi imeli čim manj intervencij, po drugi strani pa pogumno in nesebično priskočimo na pomoč vsakemu. Seveda za svoje dobro opravljeno delo potrebujemo sredstva in opremo, zato smo veseli, da seje Gasilsko društvo Podgorje v zadnjih petih letih okrepilo; imamo prenovljen dom, novo črpalko in gasilsko operativno ter intervencijsko vozilo. Z gasilsko cisterno bomo lahko prepeljali 5.000 litrov vode, na intervencijo pa se bo lahko s tem vozilom odpeljalo sedem ljudi. Brez kolegov iz Topolšice nam ne bi uspelo. Z zlatimi črkami bodo s svojo nesebično pomočjo zapisani v kroniki našega gasilskega društva. S tem seje naše sodelovanje okrepilo. Želimo si, da se bi skupaj srečevali le preventivno ali ob veselih priložnostih. Prostovoljno gasilsko društvo Podgorje se ob tem zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli pomagali pri tej investiciji. Posebne zahvale gredo županu občine Šoštanj Darku Menihu, podžupanu občine Šoštanj Vikiju Drevu, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Topolšica in mehaniku, ki seje potrudil, daje cisterna spet operativna, Daniju Špitalu. 60 let Prostovoljnega gasilskega društva Raduše Franc Areh Pod obronki Uršlje gore se skriva majhna vas Raduše, a ko prideš do nje, se ti odpre pogled na lepo vaško jedro z modernim gasilskim domom. Tu se je pred šestdesetimi leti krajanom porodila želja, da ustanovijo svoje gasilsko društvo. Takratni zavedni krajani so se 28. septembra, leta 1952, zbrali pri kmetu Ivanu Popiču oz. pri Jotliškemu mlinu na prvem ustanovnem zboru in ustanovili društvo. Zavedali so se, da jim pretijo nesreče, kot so požari in druge naravne nesreče v kraju in izven njega. Kar kmalu so postavili prvi gasilski dom, lesen, ki so jim ga podarili gasilci iz Starega trga. Leta 1953 so nabavili prvo motorno brizgalno »Savico«, na katero so bili zelo ponosni. Leta 1968 so na takratni lokaciji sezidali novi dom. Leta pa so tekla in bila za raduške gasilce zelo uspešna. Nabavili so novo orodno vozilo in motorno brizgalno ter kasneje še avtocisterno. Želja po večjem domu se jim je izpolnila leta 2003. Danes kraj Raduše krasi lep dom sredi vasi, v njem pa sta pripravljeni za uporabo moderna tehnika in zaščitna oprema. Raduški gasilci imajo lepo urejeno dvorano za razne priložnosti in danes je gasilski dom kraj, kjer se zbirajo krajani Raduš in okolice ob raznih dogodkih in si tako popestrijo življenje na vasi. Gasilci Raduš so zelo humani in ne poznajo meja, kjer bi se ta humanost lahko končala. Ob vsakem trenutku so pripravljeni priskočiti na pomoč človeku v kraju in izven njega. Zatorej, gasilci Raduš, le s tako vnemo naprej! Utrinek s slavnostne seje Blagoslov slike sv. Florjana na pročelju gasilskega doma PGD Raduše Vuzeniški dnevi že osemnajstič Vančy Vuzeniški dnevi, ki so potekali od 10. do 19. avgusta, so postali polnoletni, saj so jih letos organizirali že osemnajsto leto zapored. Na njih seje zvrstilo preko petdeset družabnih prireditev. Prireditve so bile kulturne in športne narave, potekale so na prostem ali v postavljenem šotoru in tudi v kulturni dvorani. Da so se ti Vuzeniški dnevi res prijeli, dokazuje to, da se jih vsako leto udeležuje več domačinov in prijateljev od drugod. Organizatorji niso pozabili na otroke, saj so zanje priredili otroško tombolo, Čuki pa so jim zaigrali, kot znajo le oni. / J \'\ ' 77 m 1 J O / Žur s Čuki Marijino vnebovzetje x / V i M IM Več razlogov za dobro voljo v Vuzenici Anja Vajde V soboto, 6. oktobra, dopoldne smo bili na ploščadi pred banko v Vuzenici priča odprtju Info terminala in uradnemu prevzemu defibrilatorja. To sta dve novi pridobitvi za občino Vuzenica, ki bosta zagotovo dobro služili svojemu namenu. Za Vuzenico seje torej začela obetavna jesen, jesen, kije v resnici pravi praznik barv in dišav, s katerim nas narava vsako leto obdari in vedno bolj mavrično je tudi dogajanje v kraju. Defibrilator rešuje življenja in ko nas situacija pripelje do spoznanja, kako minljivo je življenje, se zagotovo zavemo njegovega izjemnega pomena. Več o samem delovanju in uporabi nam je povedala predstavnica podjetja STAR 2000, d. o. o., gospa Lucija May. Za vse prisotne, kijih ni bilo malo, je spregovoril tudi župan občine Vuzenica Franjo Golob. Veliko radovednežev pa je z veseljem pobrskalo tudi po vsebinah Info terminala, ki bo zagotovo veliko prispeval pri osnovnih turističnih informacijah vsem, kijih bo pot zanesla v naše kraje. S časom bo seveda pridobil Zbrani na slavju ob novih vuzeniških pridobitvah Nastop učencev OŠ Vuzenica tudi na vsebinskih dopolnitvah in tako nudil še bolj pester izbor informacij. Odprtje so s svojim prispevkom dodatno obogatili učenci OŠ Vuzenica, udarno in veselo pa je zaigrala tudi Vaška godba Vuzenica. Dogodek smo sklenili ob prijetnem druženju in ob dobrotah, ki so jih za vse zbrane pripravile kmečke žene iz Vuzenice. Hvala vsem, ki ste se dogodka udeležili in se veselite novih pridobitev v kraju skupaj z nami. »Pozdrav jeseni« Šestnajstič na Foltanovi domačiji Mirko Tovšak Turistično društvo, ki ga zadnja leta uspešno vodi predsednica Marija Koprivnikar, je letos že šestnajstič pripravilo turistično prireditev Pozdrav jeseni. Na tej prireditvi domačini in drugi udeleženci iz bližnjih krajev predstavijo svoje najboljše pridelke, ki sojih pridelali na svojih njivah in vrtovih. Prav tako se vedno izkažejo tudi oblikovalci najrazličnejših aranžmajev, oblikovanih na temo jeseni, vedno pa ob tej priliki nastopi katera izmed domačih Ob stojnici Planinskega društva, kjer so ponujali bučno juho; v zelenem predpasniku je Marija Koprivnikar, predsednica TD Mislinja. 17 Viharnikoktober2012 kulturno-umetniških skupin. Tudi druga društva sodelujejo, saj vsako izmed njih pripravi kakšno jed, ki pa mora biti pripravljena iz domačih kmečkih pridelkov, vendar vedno iz vnaprej določene poljščine. Letos so društva pripravila jedi iz buč, zato tudi ni nič nenavadnega, daje na prireditvi sodelovala znana poznavalka buč Tatjana Krejan Košan, kije sama leta in leta pripravljala razstavo buč v Starem trgu, izdala pa je tudi posebno knjigo, v kateri so koristni nasveti za gojenje buč in nasveti za pripravo jedi iz te znane poljščine. Prišli so tudi prijatelji iz občine Središče ob Dravi in predstavili svojo ponudbo doma pridelanega bučnega olja. Udeležence je pozdravil župan občine Mislinja Franc Šilak, ki je podelil tudi priznanja vsem, ki so na Foltanovo domačijo pripeljali naj pridelek, priznanja pa so prejela tudi domača društva, ki že vrsto let sodelujejo na tej prireditvi. \Y 0 m s Ja JfvHme* m. SltaSm ' čiv L i hmM*' i m ■ ',,y ’, ■ ^ h ift , ^ Na Foltanovi domačiji nad Mislinjo se je zbralo kar lepo število udeležencev. Pisana jesen znova v Starem trgu Tatjana Krejan Košan Pisana jesen z neštetimi darovi narave je letos 15. septembra prišla v Stari trg. Sončen in topel dan je spremljal celodnevni festival z mnogimi stojnicami, ki so obiskovalcem ponujale buče, bučno olje, domače pečene in kuhane dobrote in mnoge dekorativne jesenske predmete. Organizatorji prireditve Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Koroške, Kulturno društvo Stari trg in Četrtna skupnost Stari trg so letos na vrt ob tamkajšnjem Kulturnem domu privabili tudi lokalne izdelovalke unikatnih kreativnih izdelkov in oblačil. Vabilu so se odzvale Nejaideja (Jerneja Vitežnik), 20 prstov (Maja Zavrl), Lenuhlacote (Lena Potočnik) in Doroteja Stoporko. Domače dobrote je ponujala kmetija Gradišnik iz Jamnice, iz Prlekije pa je svoje ekološke pridelke pripeljala kmetija Kosec. Četrtne skupnosti iz Starega trga, Štibuha in centra Slovenj Gradca so v sklopu prireditve organizirale dve delavnici, za katere je bilo veliko zanimanja. V dopoldanskem času so udeleženke izdelale domače milo pod vodstvom gospoda Vinka Mauriča, popoldne pa krasile jesenske aranžmaje s Vokalna skupina Rute pod vodstvom gospoda Ivana Penca je prepevala in igrala ljudske pesmi iz našega okolja. Sproščena debata o jesenskih pridelkih pomočjo bodoče likovne pedagoginje Patricije Zbičajnik. Obiskovalci so letos izbirali med »naj kislo vloženim shrankom«, degustacija različnih namazov in solat ter vložene zelenjave pa je preko celega dne potekala ob teranovem in koruznem kruhu, ki sta ga spekli Irena Šisernik in Končnikova Nada. Največ glasov za kisli shranek je občinstvo podelilo gospe Anki Juvan za vložene mini paprike. Od jesenskih pridelkov smo posebno pozornost namenili fižolu. Predstavljene so bile različne sorte fižola za različne namene uporabe. Med prvim tovorom, ki gaje ladjevje Krištofa Kolumba pripeljalo v Evropo, je bil poleg krompirja, koruze, paradižnika in buč tudi fižol. Buče in fižol pa povezuje tudi velika vsebnost vitaminov in mineralov, obe vrsti zelenjave sta darilo narave, enostavni za pridelavo, zdravi ter si zaslužita redno mesto na našem jedilniku. Skuhali smo tudi fižolov golaž, ki so ga udeleženci z velikim zadovoljstvom pokušali. Prireditev smo zaključili s kulturnim programom. Zlata jesen v Dravogradu Martina Cigler Že dolgo se v Dravogradu ni kaj dogajalo, zato so se krajevne skupnosti dravograjske občine v sodelovanju s Turističnim društvom Dravograd odločile, da bodo zopet organizirale nekaj prireditev. Predsednica KS Črneče Lucija Čevnik je povedala, kako pomembno seji zdi, da se organizirajo takšne prireditve, saj se tako krepijo vezi med posameznimi krajevnimi skupnostmi in med ljudmi. Tako so se tudi v Črnečah, ki je vas brez gostilne in trgovine (nenavadno za današnji čas, kajne) odločili na zanimiv način predstaviti in postaviti tako gostilnico kot trgovinico, in sicer iz prave slame. Predlog za to in za samo postavitev je predstavila Gelca Cehner, domačini pa so pomagali z delom in materialom.Tako smo ob prihodu v Črneče lahko nazdravili tetki jeseni in v trgovinici kupili razne izdelke in pridelke s kmetij. Kupili smo lahko tudi sveče, na ogled pa so bila zanimiva ročna dela, in sicer kvačkani prtički in slike ljubiteljskih slikarjev. 5. in 6. oktobra je bila jesen v Slamnata gostilna in trgovina v Črnečah Dravogradu v primerjavi z naravo, ki se počasi pripravlja na zimsko spanje, precej bolj živahna. Sodelovalo je tudi KD Črneče z zanimivim skečem o radovedni tujki in domačinu v režiji Mire Mori ter MPZ iz Črneč. Barvita jesen pri Miheliču na Dobravi Martina Cigler Da se v jeseni vsi veselimo zrelih plodov, ki smo jih čez vso pomlad in poletje pridno negovali, je razvidno tudi pri družini Mihelič iz Dobrave pri Dravogradu. Prikupna 5-letna Mia Brina se skupaj z vsemi veseli odličnih pridelkov. Letos so pridelali ogromno jedilno bučo. Da boste videli, kakšna je, seje Mia fotografirala zraven nje. Angelske trobente Marta Krejan Danica Strmčnik s Prevalj je vse življenje delala na polju, odkar je upokojena, pa ji ukvarjanje z vrtom nadomešča tisto, kar ji je včasih nudilo polje. Največ veselja ji nudijo rože, kar je več kot očitno videti tudi na fotografiji. Za cvetlice ji ni škoda ne časa ne denarja. Gotovo so tudi zaradi ljubezni do cvetlic njene dature letos že drugič bogato zacvetele. Nenavadna družina Toni Strigi Zjutraj ob odhodu od doma sem se začudeno spraševal, kdo mi je prinesel tri jurčke in jih tako lepo po velikosti zložil kar ob plotu moje hiše. Pa sem se sklonil, da bi jih pobral in glej ga zlomka, družina jurčkov je zrasla čez noč, in sicer točno tako, kot je videti na sliki: skupaj zraščena s peclji. Ta zanimiva družina je seveda kar hitro končala v loncu ... Konji Janka Močnika Martina Cigler Ob črpalki v industrijski coni Otiškega Vrha blizu hotela Korošica nas razveseli pogled na čredo krasnih konjev Janka Močnika s Selovca. Konji so lepo negovani in dirjajo po prostranem pašniku. Z rolerji ob Dravi Vančy O privlačnosti potovanj sem nekoč nekaj že pisal. Ljudje se na različne načine podajajo na pot, na popotovanja. Vse bolj pa, kot neka modna muha, ljudi privlači popotovanje bodisi peš bodisi s čim bolj preprostimi prevoznimi sredstvi. V enem Viharnikov sem opisal možaka, ki seje s konjem, kočijo in celo družino, s komaj nekajmesečnim dojenčkom, odpravil na pot po Evropi. Pri nas so se ustavljali kolesarji, ker pač naše domovanje leži ob Evropski kolesarski poti, ki vodi iz Avstrije proti Trbonjam in naprej, smo pa tudi tik ob reki Dravi in se je ustavil že Belgijec, ki seje s kanujem podal iz Avstrije na mednarodni Ekosimpozij ob Donavi pri Beogradu. Anglež Jon je prikolesaril iz Londona. Za kratek počitek pri nas nekaterim zatočišče ponudi moj sin Boštjan, ki tudi sam rad na podobne načine raziskuje svet in je deležen prijaznih uslug, torej je prav, da se komu tudi povrnejo. Pred kratkim seje pri nas ustavila (po moje) še posebej pogumna rolarka, 38-letna Francozinja Kristell, ki seje na pot podala z rolkami in natrpanim nahrbtnikom. Iz pripovedovanja ob zanimivih fotografijah sem izvedel, daje rolala iz Italije od Toblacha in ob porečju reke Drave. Doma v kuhinji smo razgrnili njen mini zemljevid in nam je s kretnjami in v angleščini, meni še z malo polomljene nemščine, nizala svoje vtise o prerolani poti, skoraj vse najbolj zanimive dogodke pa je imela tudi posnete. Dekleta so se odločila, da družno spečejo še jabolčni zvitek, za katerega sem iz prve roke izvedel, da mu Francozi rečejo la strudlle pommes. Vem pa, da če hočeš poudariti, da je kaj še posebno dobro, si malo oblizneš vseh pet prstov, in to zagotovo tudi po francosko pomeni isto. Zjutraj sem jo po počitku z avtom zapeljal do Sv. Vida pri Vuzenici, ker je Francozinja Kristell seje med popotovanjem z rolerji ustavila pri nas. bilo vmes malo »švoh šoderštrase«, kar z rolerji težje prevoziš. Ko sem ji pri odhodu pomagal oprtati nahrbtnik, sem opazil, daje precej težak. A ona, ko seje poslovila, je z neverjetno hitrostjo odrolala proti Mariboru, svoji naslednji postaji. Belgijec seje s kanujem podal iz Avstrije na mednarodni Ekosimpozij v Beograd. Romanje po južni Italiji Leopold Korat V mesecu septembru smo se podali na pot, da obiščemo romarske bisere južne Italije. Romanje je pripravila župnija Podgorje, romarji pa so bili tudi iz drugih krajev. Tehnično vodstvo je zelo dobro izpeljala Agencija Ariturs iz Maribora. Najprej seje naš avtobus ustavil v Loretu. Ta kraj je poznan po cerkvi, v kateri je še ena manjša. Ta druga je hišica sv. družine iz Nazareta. Kraj je najbolj priljubljeno romarsko svetišče Italije. Od tod nas je pot vodila do slikovitega obmorskega mesta Termoli, kjer smo prvič prespali. Drugi dan je bil naš prvi postanek na hribu Monte Sant Angelo. Na tem hribu, ki je ves porasel z oljkami, je cerkev posvečena sv. Mihaelu, nadangelu.Ta naj bi se v daljnem 5. stoletju prikazal krajevnemu škofu. Pot nas je vodila v mesto San Giovanni Rotondo.Toje bila tudi glavna postaja našega romanja. Z doživetim smo bili zelo zadovoljni. Tukaj je deloval in živel kapucinski pater Pij. Skoraj vse življenje je imel na rokah, na nogah in na srčni strani stigme (znamenja Kristusovih ran, ki so vedno na novo krvavele). Leta 1999 ga je papež Janez Pavel II. po enem najkrajših postopkov razglasil za blaženega, nato pa leta 2000 za svetnika. To mesto je danes največje romarsko središče v Evropi. Velika nova cerkev in mozaiki v njej so delo našega slovenskega umetnika, jezuita patra Marka Rupnika. Kako krasno je videti, je nemogoče opisati. Na samem kraju nismo mogli verjeti svojim očem. Ves dan smo bili v tem kraju in obiskali še križev pot, ki je speljan v hrib nad cerkvijo. Ogledali smo si spominsko sobo in muzej. Naslednje jutro smo se odpeljali v veliko mesto ob morski obali Bari z ogromnim pristaniščem. Bari je tudi prestolnica pokrajine Apulija. V tem mestu v precej skromni cerkvi, zgrajeni v 11. stoletju, hranijo posmrtne ostanke priljubljenega svetnika, svetega Miklavža (Nikolaja). Na njegovem grobu smo imeli sveto mašo. Ker je bila sobota, je bilo v cerkvi veliko porok. V samem mestu so še grad Friderika II., stolnica, palače in vrvež, ki spominja na arabskega. Nadaljevali smo proti pokrajini Trulli, ki slovi po istoimenskih nenavadnih stožčastih bivališčih. To je majhno mestece z dvema glavnima ulicama, ki se imenuje Alberobello. Zares slikovito in čudovito mestece. Pozno popoldne smo se odpeljali nazaj proti Termoli. Zadnji dan smo se ob vračanju proti domu ustavili še v mestu Lanciano. Ta kraj je že dvajset stoletij znan po prvem in največjem evharističnem čudežu pri sveti maši, ko se je vino spremenilo in strdilo v kri, hostija, kije Jezusovo telo, pa v meso. To danes hranijo v monštranci, ki jo lahko vsi vidijo in pred njo molijo. Preko Bologne in Benetk smo se v poznih nedeljskih urah vrnili domov. Polni vtisov o tem lepem romanju in potovanju si bomo še dolgo pripovedovali, kako je bilo lepo. Ogenj v Alpah Martina Cigler Da je potrebno ljudi v smislu naravovarstva prav dregati, sem izkusila tudi sama, saj je Koroška zelo lepa in zelena, čeprav ponekod še degradirana zaradi industrije, toda tudi tu se miselnost popravlja in skoraj povsod imajo čistilne naprave. Tako se postopoma obrašča tudi dolina smrti in na njenih pobočjih so že opazili čebele. Pohvaliti moram koroške župane in županjo, ki imajo posluh za naravovarstvene prireditve, zlasti velika zahvala gre županji občine Črna mag. Romani Lesjak, ki je obljubila, da bo tako kot lani in letos tudi v prihodne podpirala prireditev Ogenj v Alpah, saj seji zdi to Mag. Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem pomembno za osveščanje ljudi.Ta prireditev ima vsako leto drugo tematiko; letos smo izpostavili problem o skrbi za starejše v hribih in alpskih predelih, od koder izginjajo trgovine, mladi in zdravstvena oskrba, opozorili smo na to, kako ponekod ostareli vztrajajo tam, kjer mladi obupajo, in tako po njihovi smrti večina kmetij ostaja zapuščenih. Ne dovolimo, da izginejo alpske vasice, ki so del kulturne dediščine Alp in hribovitih področij. Z dovolj dobrimi ponudbami za delovna mesta v teh področjih bi bilo možno pritegniti tudi mlade. 11. avgusta je že četrto leto na kmetiji Kumer, na skrajnem severu Koroške, »zagorel« Ogenj v Alpah, na katerem smo imeli tudi krajši kulturni program. Prisotne je pozdravila in jim predstavila svoj pogled na omenjeno tematiko županja Črne mag. Romana Lesjak, svoje mišljenje pa so podali še duhovnik * Nadaljevanje na str. 22 21 Vihamikoktober2012 mag. Tone Vrisk, ekolog Štefan Erjavc in predsednik Literarno kulturnega društva Beseda Dravograd Janez Jurič -Vačy, za glasbo pa so poskrbeli že stalni gostje naravovarstvenih prireditev Stare sablje in kantavtor Franc Vezela. Program je vodil Mitja Šipek, koroška legenda. Hvala Občini Črna, ki je poskrbela, da nismo bili lačni in žejni, ZIP centru, kije omogočil, da niso bili muzikanti suhih grl, ter ostalim sponzorjem. Mag.Tone Vrisko skrbi za ostarele v hribih Darovi narave Leopold Korat Jesen je med nami. Zemlja na kateri živimo, je naša dobra Mati. Čeprav nas včasih tudi kaznuje, ko nam ne prizanese z neurji, točo, viharji, povodnjimi, nas pa drugič nagradi in obdari. Tudi letos smo priče mnogih jesenskih dobrot. V Podgorju je pri Mihi Kauniku dozorel lep krompir (0,80 kg) in prav lepa kumara (1,5 kg). Z veseljem se je s temi darovi pred dedkov kozolec v vrtu postavil vnuk Maj. Plodovi narave bodo kmalu končali v želodcu ali v kanti za smeti, ostal pa bo lep spomin na bogato jesen, ki bo Maju še dolgo govoril o delu pridnih rok in o življenju v naravi. ■r7' a Hč ^ a / . 1L VaT^ j M M 1 Martinovi nasveti sv. Hildegarde Martina Cigler Bliža se čas svetnika Martina. Na ta dan naj ob mladem vinu ne bi manjkalo dobrot, glavna značilnost praznika pa je Martinova gos. Vendar Hildegarda opozarja, da naj bomo zmerni pri uživanju, saj se gos hrani s čisto in nečisto hrano. Svetuje, da tudi če imate doma gos za zakol, jo pred zakolom pustite dva ali tri dni brez vode, potem pa jo nahranite z žitom, da se izločijo slabi sokovi. Najboljša je pripravljena na ognju, pečena z dodatkom žajblja, rožmarina, koriandra, soli in česna ter med pečenjem škropljena z vinom ali s kisom. Hildegarda odsvetuje jesti gosja jajca in kuhano gos. Najboljši strelci državnega prvenstva (z leve): Rudko Mlinarič iz Krškega, naš Tomaž Hain in Drago Aberšek iz Ljubljane Je pa v jeseni še mnogo plodov kutin, ki jih Hildegarda močno čisla. Namesto jabolk lahko ponudimo kutinovo marmelado ali krhlje kuhanih kutin. Kutine pa ne moremo uživati surove, saj ima zaradi velike koncentracije tanina grenak okus, ki ga izničimo s kuhanjem in segrevanjem. Pred uporabo moramo z grobo krpo odstraniti grenek kosmati puh. Recept za marmelado iz kutin Potrebujemo 1 kg kutin in 1 kg želirnega sladkorja. Pred kuhanjem kutine obrišemo in operemo v vroči vodi, nato jih razrežemo na četrtine in odstranimo pečke. Kuhane kutine pretlačimo skupaj z vodo, v kateri so se kuhale. Dodamo želirni sladkor ter kuhamo, tako da ne zavre. Začinimo lahko s cimetom ali galgantom, limoninim sokom ali pravo rožno vodo. Skuhamo lahko tudi peščišča, ki dajo gosto sluz, ter to vmešamo v marmelado, ki zaradi visoke vsebnosti pektina v sadežih postane rožnata. Iz vode, v kateri so se kuhale kutine, lahko z dodatkom želatine dobimo izvrsten žele. Pod zeCeniht ^CoGn^om Tomaž Hain -državni prvak Državno prvenstvo Lovske zveze Slovenije KatavičOino, prosvetar LD Slovenj Gradec LD Podvelka je 1. septembra 2012 organizirala državno prvenstvo v lovskem strelstvu za lovce veterane in super veterane, torej za lovce, stare od 55 do 65 let in starejše od 65 let. Nastopilo je 90 tekmovalcev iz celotne Slovenije, pomerili pa so se v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko puško. Za naslov državnega prvaka je štela kombinacija obeh strelskih panog. Na tekmovanju je nastopil tudi Tomaž Hain, član LD Slovenj Gradec, zaposlen v GG Slovenj Gradec, PE Mislinja. Kot član ekipe Koroške lovske zveze je z odličnim streljanjem v obeh panogah osvojil naslov državnega prvaka za leto 2012. Zadel je vseh 25 vrženih glinastih golobov, z malokalibrsko puško pa je zadel 95 krogov od 100 možnih. Po končanem tekmovanju je Hain povedal, da je s streljanjem na glinaste golobe popolnoma zadovoljen, nekoliko manj pa s streljanjem z malokalibrsko puško. V letošnjem letu je na vseh tekmovanjih z malokalibrsko puško zmagal s 97 do 99 krogi od 100 možnih. Zmaga je bila plod že v lanskem letu načrtovanega treninga in rednega treniranja od konca letošnjega februarja naprej.Trdo delo seje res obrestovalo, saj je Tomi zmagal na vseh tekmovanjih od družinske tekme LD Slovenj Gradec do Koroške lige s štirimi koli. Bil je prvak Lovsko gojitvenega bazena Slovenj Gradec, prvak Koroške LZ, zmagovalec troboja Koroške LZ, Mariborske LZ in Celjsko-Kozjanske LZ, za konec sezone pa še zmagal na DP LZ Slovenije. Ob koncu najinega pogovora meje še prosil, naj se v njegovem imenu zahvalim obema sponzorjema, ki sta ga podprla v letošnjem letu 2012: LD Slovenj Gradec in GG Slovenj Gradec. Seveda pa tudi ostalim, ki so mu stali ob strani na njegovi strelski poti, ki seje začela že pred mnogimi leti, ko je kot pionirček začel streljati za Strelsko društvo Čaki Šmartno. Finalisti v streljanju na glinaste golobe Korošica 2012 13. regata za pokal KND Gregor Andrejc, predsednik Koroškega navtičnega društva Foto: Gašper Pintarič Slaba dva tedna pred regato je bilo v zvezi z izvedbo 13. ponovitve regate Korošica odprtih še kar nekaj organizacijskih izhodišč. Organizacijski odbor je s svojo zagnanostjo premagoval stisko s časom. Do torkovega skiperskega sestanka pred regato nam je končno uspelo dodelati program, da smo lahko posadkam posredovali še zadnje potrebne informacije. Največja sprememba glede na lansko leto sta bila selitev regatnega dogajanja na sever Murterja ter jadranje na novih jadrnicah Beneteau First 35, ki sojih pri našem partnerju Alternautiki zamenjali za že nekoliko zastarele Elanke 340. Prvi regatni dan (nedelja, 16.9.2012) V nedeljo nam je kot naročeno Eol Zmagovalci priskrbel močno burjo. V kanalu pred marino Jezera, kjer je bilo postavljeno startno polje, je burja v sunkih dosegala hitrosti nad 20 vozlov. Ugoden veter v prvem plovu navigacijske narave nas je z močno skrajšanimi jadri ponesel na sever otoka Murter. Cilj nam je sodnik Šime postavil pred otokom Žminjakom. Še najbolj razburljivi del tega plova je bil ozek preliv med dvema malima otokoma, ki smo ga morali takoj po startu kar najbolje »preorcati« in že v tem delu so se naredile razlike med posadkami. S slednjim se zagotovo ne bi strinjala ekipa jadrnice Saggitaurus skiperja Marka Jurkasa, kije najrazburljivejši del plova doživela v cilju, ko je za nekaj sekund ubranila odlično 3. mesto in se takoj zatem po napaki posadke začela premikati v nasprotni smeri običajne plovbe, tj. vzvratno. S pomočjo motorja se je tako komaj izognila trčenju s sodniško ladjo. Drugi in tretji plov dneva sta bila v obliki olimpijskega trikotnika. Obakrat je suvereno zmagala ekipa Aleša Mlakarja ter si tako prijadrala veliko prednost pred konkurenti v boju za veliki prehodni pokal. Prednost prvega dne se je, tako kot že ničkolikokrat poprej na regatah Korošica, izkazala kot neodločujoča. Jadranje je vendarle nepredvidljivo in radi ponavljamo rek /f's notovertill it's over. Po bojevanju na morju je bil čas za počitek, analize dnevnih potez ter družabni večer na otoku Žminjak. Lov na pršut Letos smo se za nagrado spretnostne igre »lov na pršut« odločili podariti pristno koroško salamo. Zmagovalci bi po očitni nerodnosti podpredsednika Stojana in padcu v morje že pred začetkom skoraj ostali brez nje. Rešil jo je član jadrnice Aquarius, ki se je kljub temi kot v rogu požrtvovalno podal na dno zaliva.Temna noč pa je bila kot nalašč za tematiko letošnje igre. Prvi član ekip, svetilničarje moral namreč simulirati delovanje svetilnika, drugi član, mornar, na drugi strani pomola pa je moral v najkrajšem možnem času ugotoviti karakteristike svetilnika ter »odjadrati« do njega. Očitno sta se poznali pozna ura in utrujenost ekip po napornem regatnem dnevu, saj zbranost ni bila vrlina sodelujočih ekip. Le-to in še naj večjo hitrost sta izkazala člana posadke jadrnice Leo skiperja Dušana Gorška in zasluženo smo se skupaj veselili njihove zmage. Prvi dan regate Drugi regatni dan (ponedeljek, 17.9. 2012) Dan seje začel z »oljem« na morski gladini, nadaljeval z »orkansko« bonaco in na srečo ekip, ki tako niso bile prikrajšane za jadralske užitke, končal s solidnim maestralom z močjo do 13 vozlov. Za začetek smo odpeljali navigacijski plov okoli otočkov, ki so raztreseni severno od Murterja. Kasneje, v zaključnem plovu, pa še tehnično palčko, ki je bila prav tako postavljena v bližini našega izhodišča - otoka Žminjak. V ospredje in boj za etapne stopničke so se, poleg kasnejših nosilcev medalj, prebile nove ekipe in s tem popestrile boj za prehodni pokal. Od vseh ekip je drugi dan največ jadralskega znanja in spretnosti pokazala ekipa s skiperjem Hinkom Andrejcem na čelu. To je bilo dovolj, daje »gozdarka« ubranila primat na Korošicah v zadnjih letih. Ponovno je uspelo njihovemu skiperju, taktiku in krmarju motivirati ekipo, uspešno »natrimati« zelo zahtevno regatno-potovalno jadrnico in z nekaj sreče ter »Gozdarka« v akciji drugi dan napakami konkurentov prijadrati skupno zmago. Čestitke! Kdo je bil na zaključni večer najbolj prešerno razpoložen, ni posebno težko uganiti. Glasba in odlično razpoloženje pa sta na pomolu odmevala še dolgo v noč. Nasvidenje prihodnje leto! Rezultate, fotografije in ostalo o klubskem dogajanju najdete na www.knd-jadralci.si kratkohlačniki Škratje niso zaprli vrat Mateja Uršnik Na lep, topel sobotni popoldan smo se odpravili na Zagmajškov vrh, da vidimo, kakšno je letos stanje v pravljični deželi. Od doma smo šli peš, da bi ga izkoristili vsaj za pohod v takem lepem dnevu, če slučajno na vrhu Gmajne ne bi bilo tako pričakovanih škratov v zadostni meri, da potešijo otroška pričakovanja. Ko smo po dobre pol ure hoje v hrib prispeli na vrh, smo takoj ugotovili, da se veliko dogaja. Sicer v manjšem obsegu kot pretekla leta, ampak nič kaj manj zanimivo, vsaj za otroke ne. Namesto v hišicah za škrate, ki so vsako leto krasile vrh in pritegovale radovedne poglede, smo letos najprej uživali v spokojnem miru in lepem razgledu z vrha na okoliške kraje. S tem smo nadomestili npr. lutkovno predstavo. Samevala je tudi hiška coprnice Zofke. Gregor Kragelnik st. v vlogi strojevodje S povodnim možem Nadaljevanje na str. 26 Čudovit dan na Zagmajškovem vrhu Najbrž je šla na zaslužen dopust. Smo pa lahko uživali v škratovem gozdu, ki je tudi letos ponujal nekaj novosti. Po prihodu z ogleda sem srečala Florjano Kragelnik, ki mi je povedala, da so se kljub lanskoletni napovedi, da dežela škratov zapira vrata, vseeno odločili za prireditev, saj je bilo ogromno povpraševanja in bi bilo veliko razočaranih otrok, če dežela škratov vrat ne bi pustila vsaj priprtih. Pri pripravi vsega pa so Kragelnikovim pomagali mnogi sosedje in sokrajani z Gmajne. Družina Kragelnikje letos realizirala idejo o škratovem vlakcu in to je bila največja atrakcija za otroke. Strojevodja Gregor Kragelnik st. je neumorno prevažal male in tudi velike obiskovalce sem ter tja po travniku. Po lepo preživetem popoldnevu v naravi smo se še okrepčali s pečenim kostanjem in palačinkami ter jo mahnili nazaj v dolino. Seveda pa smo se pred odhodom Kragelnikovim priporočili, da se naslednje leto zopet pridemo peljat z vlakcem. Velikanka Ajdovska deklica Pt» ... Železarski muzej na koroškem Mati fabrika Vančy Člani društva upokojencev Dravograd smo se sončnega 20. septembra z dvema avtobusoma odpravili na izlet v neznano, to neznano pa je potekalo po Koroški. Najprej smo se ustavili na Ravnah na Koroškem, kjer smo si ogledali Železarski Stalna muzejska razstava je nastajala pod vodstvom dr. Karle Oder. m f — t \ 9 Lastniki gozdov! Potrebujete nekoga, da za vas izvede posek in spravilo lesa? Morda iščete koga, ki bi za vas prevzel celotno organizacijo od poseka do prodaje lesa ali pa ste morda razmišljali o prodaji lesa na panju? Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., v koroških gozdovih opravlja sečnjo in spravilo lesa ter vsa gozdnogojitvena in negovalna dela. Nadalje skrbi za načrtovanje gozdnih cest ter gradnjo gozdnih vlak in rekonstrukcijo starih vlak. Cilj podjetja na področju sečnje in spravila je postopno povečanje strojne sečnje s procesorsko tehnologijo na terenih, ki to omogočajo.Takšna tehnologija omogoča poleg varnega dela v gozdu in optimalnega krojenja lesa manjše poškodbe gozdnih tal in intenzivnejše izkoriščanje lesne biomase. Gozdarske storitve: • sečnja • spravilo • gojitvena dela • prevoz lesa Podjetje odlikujejo: • kratek dobavni čas kot rezultat popolne prilagodljivosti proizvodnje zahtevam kupcev • zadovoljitev vseh kupčevih potreb iz enega mesta • dolgoletne izkušnje • strokoven kader • dobra tehnična opremljenost • dobra prilagodljivost vsem terenskim razmeram • možnost prevoza lesa do kupca • konkurenčne cene • poštena izmera lesa • zanesljivo in hitro plačilo • odkup vseh vrst sortimentov • takojšen odvoz lesa Odkup lesa Od gozdnih posestnikov in drugih pravnih oseb odkupujemo vse vrste oblega lesa iglavcev in listavcev po konkurenčnih odkupnih pogojih. Vodja: Ernest Ruter, tel. 041 742 154 Vodja odkupa in odkup od pravnih oseb: Božo Vrhnjak, tel. 031 575 172 Odkupovalec na terenu Koroške: Robert Uršej, tel. 051 606 872 GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na vse izzive. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos - varnost. www.ZavarovainicaMaribor.si • oso 19 20