cmicago, ill. torek i«. aprila (april) 1118	stev^-numrcr 81,
M Jhs Post Offlos ol Ohloofo. Illlnolo. B j ordsr of tlmPrssidsnt. A. SBurlogn, Postmaatsr
jŠJ/4 V6MM
bi raJ^i
žitnikov*
JSSSSJ2
authcrisod by the Aot of Ootobor 6,1917, oo file ot
o.
slovenske: narodne: podporne jednote
ezetpt Sundsys m\d Fol t J oyj
Ika nezgoda b
clezniškem
■ križišču.
^rTV/ToT DVAJSET OSEB RANJENIH.
Mtne ieleznioe In šestnajst ^rozov zdrobljenih .na kose.
icago, DI. — No cestni želez-
y veže Chieago a mestecem rtngoui, ae je dogodila velika. Nezgoda ae je dogodi-ielezniSkem križišču Indiana |Belt železnice. Voz ulične »je hotel križati železnico, ko je prihrumel vlek in gbil v drobce.
toa nezgode je bilo pet in (t oseb na cest noželezniškem Sprevodnik Hardin je poli-U Garngu izpovedal, do ponavadi na železniško pro-* prepriča, če prihaja vlek. ni luči, torej tudi ne vlaka, i**.
reprifan sem, da ni gorela je rekel Hardin. "Pozno itel naprej, da ae prepričam Mati pota. Vlaka niaem videl |1 Ko orno križali progo, ae jdrvila lokomotiva in uda-ntnoieleznižki voz od zadej idrobila v drobce", tnoželezni&ki voz je bil tako da so ležale le treake okoli, po nezgodi so prihiteli bMž-odje na pomoč. Ko ao sprs-ekaj podrtin s tira, ao njih nepoškodovanega petje nepoiko-' je nahajal
»Hi
dečka. Ostal I dasi ravno » |Wrtin. |otiva se je prekucnila ki O tovornih voz ae je raabi-e. Strojevodja, kurjač in
ikakali raz
► dobili težke poškodbe, hdira nezgode sta dva mr-dvajset oseb ranjenih.
JI VIČ AOILNEOA
DILA.
^ _ •' 1
•bington, D. 0. — Zdaj amo tednu kampanjo za t rojilo svobodo in v prvem j« bilo podpisanih devet-JŠSotkov od $3,000,000.000 1*. St. louiiki zvezni rezerv-rikt je do Hedaj na prvem
kdniikeuu departmentu 00 Hli. da je do sobote proda-1573,451,660 zadolžnic evo-IV tem poročilu niao vklju-ndolžnice, ki so bile proda-•oboto v newyorškem dia-Vsokakor pa sodijo, do je kn distriktku podpisanega ■frotkov posojila. V drugih ■o odstotki sledeči: * 25. Boston SI, Chieago šilade>phia 15, Cleveland 14, Wy 14, San Franobco 11, Jd 7, Atlanta 4. i™>. ki vodijo kampanjo, voljni z uspehom, vendar ' ra>,° *eč h gi In osti pri ogi-» t^tje posojilo svobode, Jmprej doseže vsota #3,000,-
S prvim ma)em odide še 51,000 mož v armado.
AMERldKE ČETE ODHAJAJO NEPRETRGOMA NA BOJIŠČE
Produkcija pronovljonih enfiel dovk gre hitro od roko.
Waahington, D. 0. — Sedaj na ananjajo, da a prvim majem pokli čejo še 50,000 mož v narodno armado. To pomeni, da Združene države hite z vojnimi pripravami, da posežejo aktivno z veliko ailo vojno.
Vojni department naznanja, da pošiljanje čet v Francijo v prejšnjem mesecu nadkrHjuje vse prejšnje pošiljatve in da ao izgledi za bodočnost izredno dobri. Če bodo čete tako odhajalo v Francijo kot doaedaj, bo tam proti koncu leta 1,500,000 Američanov.
IlHnojaka miličarska divizija odrine kmalu, kajti pripravljena je in izvešbona. Takp je tudi a četami iz države Ohio. Narodna ar mada v Camp Grantu je tudi dobro izvežbana in čete prično kmalu gibati.
S Seat in dvajeetim aprilom prične odhajati v vežbalifična tabo rišča 160,000 mož. Poziv traja pet dni.
General Crowder je že mogoče poslal inštrukcije državnim gover-nerjem, ko to vratice odhajajo v tisk, za poziv nadaijnih 50,000 mož, ki imajo oditi v vežbalifična tabora a prvim majem. Okoli 200,-000 mož pokličejo v narodno armado v maju in ravno tako viaoko število pozove jo v juniju.
60,000 mož je na srednje zapad-ne države razdeljenih takole:
Illinois..............8,047
ludjanj#4 Iovva ... ........««•••»J
Michigan .,, .........2,593
Minnesota...........1,925
Ohio . . , ••,...•..»..2,060
Wiaconain...........2,135
Illinojeko število jo skoraj dvakrat tako visoko (kot newyorško aH pennsylvsnsko. V ursdu generala Crowderja povdarjajo, da je pri pozivu 150,000 mož za 26. april odpadlo nižje število na državo HUnoie kot na državi New York in Pennsylvonia.
Produkcija prenovljenih en-fieldovk ae tako hitro množi, da jih bodo lahko raedelili v enakem številu po voeh vežbsUščnih taboriščih. Opremni department je razdelil po taboriščih izvežbanc strelce, da podučujejo vojake v streljanju in jih izvežbajo v najkrajšem čaau.
0 KVEDKH DO na
Oolo —
kom
DrŠavni de-
BRZOJAVNI USLUŽBENCI OB-TOŽUJEJO KORPANUE.
Ohioago, iu. — Distriktui «evet organiziranih uslužbencev je apre-jel rezoludjo, v kateri obtožuje Weetern Union ki Pootal Tele-graph kompanljo, da ae ne ravnata po določbah narodnega delav akega odbora, ki je zaključil, da pridejo vsi spori pred razsodišče In se ns sme v vojni uveljaviti nobeno izprtje. Brzojavni družbi od puščata delavce, ki pripadajo 1 organizaciji.
SBNATOR STONE UMRL.
■■ksr W. L. Morrisejr je zveznim dels vek Im
>« drŽavo Oolorsdo.
iim* »"t*0' pride iz
"t, <;
Kolorado, in ao a« niao producirsli * *">k produeirsno ble-
n*lja«Vrio
v meddržavni
^ itihh _
potopljena.
* *>nnet0„k."f kl je

topljena
Od potapljače. JV h'ls lastnina Interna-E™* *«Hne kompa-
^ M.nnesroekl«.
P^rtoSa K,m toa
D. O. r- Senator William Joel Btone iz Miseourija predsednik aenatokego odseka za zunanje zadeve, je mrtev. Umrl je
mrtvoudom, ki ga je zadel sredo ns vozu ulično šsletniee, ko sa js psljsl k senstni seji.
Senstor Stxme jo bU i*vol jen ns plstformi demokratične sirsnkr Pred nopovedjo vojne Je bil eenl Btone nseprotnlk vojne. Po nspo-vedi je podpirsl predloge ss uspe-šno nsdsljevsnje vojne in zmsgo Združenih držsv in njenih zaves-nlkev.
PROHIRIOUA SR RAZTEZA VA HAVAJSKO OTOČJE
Honolule, T. H. •— Otok Oshs, ns koterem ss nohojo mesto Ho nolulu, js pestel "soh". Vsi ^ luni in trgovine s opojnimi pije-ti ne debelo ae prhmdele.
Kongresnik Lon# vvorlh želi preiskavo«
informacije ISOE o soli
TER8KI TOVARNI PRI MU80LE SHOALSU.
Izvedel bi rod do bodo v nji pro-ducirali tudi umetna gnojila.
Waahington, D. 0. — Kongres
mogoče uvede preiskavo glede pogodbe, ki sta jo napravila vojni department in Air Nitratea korpo-radja glede zgradbe tovarne bllzo Musele Shoaka ob reki Tenneaaee. Soliter, ki ga produeirajo v tej tovarni, bo služil za izdelovanje municije.
Kongresnik Nlcholas Long-worth pravi, da bo tovarna veči-noma služila za producirasje u-met nega gnojila meuto municije. Vsled tega želi Mr. LoWgworth na-daljne informacije od vojnega departmenta.
ftkozi tri leta prihaja komaj polovica potrebnega solitra iz južnoameriške republike Čile. To1 dej-atvo sili vlado, da zgradi tovarno za produclranje aolltra v Združenih državah. Soliter bodo produ-cirali iz zraka.
Tovarne bodo zgradiH pri Musele Shoaleu radi velike vodne sile, ki se tam nahaja. Nekateri trdijo, da bo vzelo tri leta, preden zgrade potrebne jezove, medtem časom bo pa treba rabiti pa rito silo.
Mr. Longworth trdi, ds bi drugod lahko cenejše postavili tovarno. Predložil je kongresu predlog, da naj soliter, kl ga pridelsjo v tej tovarni, izključno služi za pro-duciranje municije. Mr. Long wortli je hotel a tem predlogom
HtfltLiA	___
utlta umetnega gnojila iz te
tovarne. Kongres je odklonil Longworthov predlog z veliko večino. Proti njegovemu predlogu je glasovafo 167 kongresnikov, zanj pa 128.	^ -
V Ameriki bi farmarji pridelali tretjino vač kot pridelajo danea, če bi imeli kje dobiti ceneno umetno gnojilo. Strokovnjaki so že zdavnej izrekli, da mora farmar imeti umetna gnojila, za katera mu ni treba plačevati visokih cen, če hočemo v Združenih držsvsh pomnožiti poljski pridfclek. Zmaga zaveznikov ki Združenih držav je ravnotako odvisna od prodtrftcije živil kot od municije ki ladij. In če bodo tovarne pri Musele Shoal au izdelovale tudi umetno gnojilo poleg municije, hgdo popolnoma spolnlle nalogo v tej vojni: Ta dej stva oo tudi najbrž vplivala na kon grešnike, da so s tako veliko večino odklonili Longwortbov predlog.
Post Offloo of
it|e aretirani kot avstrii* kanite
PODŽIGALI SO SVOJE ROJA ' U PROTI ZDRUtHNOC
drŽavam.
Njih bedasto dondo niao našle po-alužnih ušes mod slovenskimi rudarji.
Pittsburgh, Pa. — Zvezne oblasti ao prijele tukaj oaem avstriju Kov, kl so z dušo in telesom zs gnilo in trhlo Avstro-Ogrsko, v
Etri vladajo Hababuržani a že o peto podjamrljene narode. Avstrijsksntje so Imeli namen podiigstl rudarje proti Združenim drŽavam, ki prihajajo Is Avstrije In kopljejo premog v Zapadni Pennsy Ivani ji. Avatrijakante ao prijeli po nsvodilu dlatrlktnega državnega pravdnlka R. Lowry Humesa in jih zaprli v aHeghenl-Ikem okrajnem zaporu. Najbrž bpdo vai internirani za dobo voj-
ns.
Neki član te avatrijakantake družbe je kupil avtomobil in je larekel željo, da mogoče povoal predsed 11 Vic a
Aretirani ao: 22-letni P. Berklč, 22-letni Pitkern, 24-lehnl Mike Rl-bor, 21-letni Joe Antolona, 26-let, Hode Ivaaievič, val iz Raat Pitts-
Angleži odbili sedem napadov«
Nemške divizije so imele silne izgube«
Američani izvojev&li veliko zmaga
NA TRANSPORTNO LADJO ČAKAJO ZE MESNO DNI.
Waehington, d. 0. — Veliki a-meriški transport zs premog "C clops'.', na kateerm je bilo pet In aedemdeaet paaažlrjev, petnajat oficirjev in 221 mornarjev, je imei pripluli v Atlantlško luko že dne 13. marca. Mornariški department naznanja, da se je ledjs zsdnjl krst zglaaila v Zapadni Indiji. Bi lo je dne 4. marea. I*dje je imela naloženo brazilsko msngsneško železno rudo.
"Cyclopa" je zapuetll Zapadno Indijo le z enim dobrim strojem kajti drugi stroj je bil pofcvsrjen To nI zsdrževsJo Isdjs, ds se ne posluži brezžičnega aparata. U djo zdaj iščejo.
Depsrtmentno poročilo prsvi ds poročila ne nssnanjsjo, ds ae v teh vodah nahajajo potapljače Vreme nI bilo vihamo In nI ae ba ti, da je parnik postal žrtev viher
J*.	.. ■ '.fr
ŽIDOVSKA SOCIALISTIČNA UO A SE IZREKLA ZA
VOJNO.
New Tork, N. T. - Židovaka
soeislistlšns Hgs je »»bdrtlsvsls t s-ksj svoje rborovsnje. Bprejels je rMoVueije, v katerih Izreka, da je treba podpirati Združene države in zaveznike v vojni
burgs; 28-letnl Mike Jsnlč, 22-letni. Joe Nikovič Iz Wlknerdlngs, 24-letni Tony German is Bridgo-towna.
Med alovenakkni rudarji v Zapadni Pennaytvanljl jo zavlada I u veliko egoršenost, ko so iavodeli, da ao itutlranl avatrljakntjo Hr kl z njohovim podlim rova-peatavljajo vse Jugoslovane luč kot prijatelje črnošolte slovensko-, rja ae je Urssils t sko j po srstooiji: Če pride taka avatrlja-kantovaka grdobs v mojo hišo, bi bilo bolj hitra aunaj, kakor ja prišls v hišo". Pri tsm je poksaala svojo krepke roka, ds v takih zadevah ns pozns šsle.
Do sedaj js bilo vedno slišstl, Ua so oblasti prijsle lo Nemce, kl ao bili zaljubljeni v nemško in svstrijake avtokfate, ln to so prvi astrijsksntje, kl ao jih prijele tukajšnje oblaatl.
Po Izjavi juatičnega departmenta je Joe Nikovič lo nekaj let v Ameriki. V Pittsburgh je prišel anako poletje. bh je potrjen v na-rodno armado in odpoalan v Camp l*e, Va., kot proatak k tri ato ki devetemu pešpolku. Odpustili so gs lz nsrodne armade kot aovraš-nega Inozemca. Mr. Humes ae nI hotel apuščati detajla o aretiranih avatrlja-kantih. Dejal je le, da ao širili vporno propagando med rojaki. K den teh avstrijakantov Je agttiral proti tretjemu vojnemu pooojllu.
Aretirali so tudi 29-1«t naga av-strijaksnta Tony Uzina ali Uzi-noviča, rodom Hrvata, na obtožbo A. J. Ha rt mana, ravnatelja United Knglneering and Foundry Co ln ga izročili zveznim oblastim, je dejali V pekel e Združeni ml državami, njenimi zadolžnlca mi evobode In predsednikom. Hranim denar ki pošljem ga v Avstrijo po končsni vojni". Te besede so ailno razburile druge delavee, da prijeli avstrijsksnts Ns njs govo sreče js bils polleljs tukaj na msstu In odgnsls ga v zspor Po izjsvi zveznega dlatrlktnega državnsgs prsvdniks Hum h rotirani svstrljsksntje govorili, da jo predsednik "nezmožen" in ds ao vojni kontrskti glede kuriva ■mM" in prepojeni z 'graftomj Hrvaški avatrijsksntjs so p^ porabili, ds nI psd soineem tske i Mlinske vlsde kot Je svatro-ogr ,ks Za čsss IThnen Iledervsryjs ko krvsikkn kmetom pokrsdll zemljo In šume in ko so bili hr vaški kmetje eropsnl vsego, JI nI kszsle drugegs kot odpotovetl v Ameriko Z densrjem, ki so ■ hrvaški kmetje ie njih sinovi zs-služIli v Združenih držav ali se od plačevali ns Hrvsškem dolgove In pltoll črnošolte uredniško tatinske družbo
Med najbolj nlsko golazen
j® mmum
London, 15. apr. — Angleški vojni atan je dmieo javil, ds ao se Anglsži vdrugič umaknili iz bel-gijake postojanke Neuve Hgllee, kl loži ukrog pet milj severno od Armentleresa in rsvuo toliko od Bsllleuis bllao francoske meje. Za to vaa ae vrše že par dni strahoviti boji in enkrat ao jo Nemol že Imeli v pesteh, tods moralo so ae u maknitl, Nemci bt radi dobili to poatoJanko, Iker upajo, da bodo potem loŽje okrožili engležke pozicije ua hribih v okolišu Mešalno-k »'-i f 11 , .'ifc! / i Obenem poroča glavni stan, da je aovrošnlk v prejšnji noči lavršll oedem furijeatilh napadov aeve^ noaapsdno od Mervllla, ki ao pa bili odbiti na vai črti. Pri teh napadih ao imele nemške divizije ailno izgube. N Pri enem napadu ao Nemol naskočili v petih kolonsh In snglsška bojna Črta so je morala upognltl pod veliko težo aovraž-noga pritiskat ali čim so ae Angleži opomogli, ao udarili v protinapadu In iamvnall črto. Angle ška arttierija je etrašno orala oo-vražne vrsto.
Nemci ao al Izsilili vstop g velikimi žrtvami tudi v angleške po-ziclje JuSnoaepaduo od Ballleula, toda poanejo so jih vrgH Angleži
vseh zadnjih osemhtštlridese-
tih uroh ao Nomel neprenehoma napadali na angleški fronti v Flandrljl k velikimi rezervami čet, toda pridobili so bore malo uspeha, Angleška Črta ae tupetam it pogiblje, toda v splošnem je nedotaknjena.
Nemol ao al nsj bol j prissdevsll no dovet milj dolgi fronti čea bel-gijakn-franeosko mojo v okolišu Neu* Iglias, kjer bl radi predrli BoJlIeuia. Ta poatojanka je eno miljo od bojne črte in tvoil stra-logično Želcznlftko točko. Vol njihovi napori so bili zsmsn, kolikor do adaj poročajo z bojišča. Angleško šoto ae zavedajo važnosti poalclja In jo branijo s vsemi silami.
Vos vsšnejše postojanke na hribih okrog Meunlnesa, Vpresa In
Bsillouhi so še vedno v rokah An.
glešev. _ . - ........ l
Franoosks roaorve hite v Flan-drijo,
Pariz, 15. apr. — Oeneral Foeh Js poslsl večje število rezerv ns flundrako bojišče.
No francoskem delu fronte so bili včeraj večjldel topniški boji. V okolišu AmleniO si je sovrsžnik tudi vzel odmor. Izgleds kskor ds jo Hindenburg vposlll vse svoje glevAe sile v Belgiji, kjer se že ne ksj dni vrši ljuts bitka.
Vas esste, ki vodijo ir severne Fr snel je proti jugu, so polne Im gnneov, kl so sopustill mest s iu vssl ob hslgijski meji. Okrog A000 oseb je Izpraznilo nevstme kroje v bojnem psso In ae prmelilo v ju Šne dele Frsnelje. Is neksterih vosi, Id oo bile tri leto varne pred topovi, ao ae morali starci z ženami In otroei Izseliti tsko hitro, ds nI bUo čsss vneti Imetje a aeboj.
bomb« rrlirunje
Poriz, 15. apr. — V aoboto po
Obenem mlalljn Nemei, da bo nji« hovo bombardiranje Imelo veš u-speha, ako mečejo granate v meato ob agodnji jutranji url, ko ee ulice polne paaantov.
Zmaga nmrH^ šot.
Z umeriško armado v Franciji, 15. apr. — Ogenj ameriške artlle rije je uničil prvo Črto nemških zakopov v goadu med rekama Maao ln Moaob bliao Vorduno.
V nedeljo ajutrgj oo jo vršilo vroča bitka mod Američani kt Nemci, kl jo kuučalo a popolno zmago prvih. 3tlri kompanljo oo-vražnlka ao napadle ameriške aa-kope aevemo od St. Mlhlela na aa« pednem bregu roko Mase, tod« A< merlčsnl ao jih oprojeU a ročnimi granatami ln bajoneti, V ljutem spopadu, kt je slsdH v sskoplh, so bili Nemei temeljito tepenl ki o. stsvill ao «m mestu 84 mrtvih lo deset ranjenih moi Prod napadom ao Nemol bombardirali »okope a plinskimi granatami In močnimi ekaploalvami.
Na onem kraju jo vošjo Število Nemcev obkolilo potlndva>mt A meričanov prod sakojpm, toda zadnji ao oo aokodlli v obroč In si z bajoneti napravili pot ls zoaodt. Na nekem drugem mostu jo bilo

napadli Nomel. NomSki častnik io
komandlrai, da ae morajo podati. "Nothlng dnlngl" Jo odvrnil o* merlšM lojtnant In aavpll svojim vojakom i "Mkupsj, fsntjs In do« brn udarite I" Kakor bl blfcnll, jo ustrslll nemškegs častnika v glavo In ostali so ravno toko naglo ta-praanill puška v sovrstnike. Kor Js bilo še šivih, so bili ujeti.
Vasgs skupaj ao Nemol izgubili okrog sto mrtvih ln 900 ranjenih brea ujetnikov. Ujeti Nemol oo spsdsll k lfl. pionirskemu polku In 25. tor 65. polku domobrancev.
Wesh!ngton, 15. opr, V nedeljo objavljena lista smsriških Iz gub v Franciji vsebuje 70 Imeti, Izgube so porazdeljeno i Deset u* bitih v boju, šeet moš jo umrlo co ranami, dva sta umrlo vsled bo-/eeni, dva ata smrtno ponesrečilo, dvanajst Je tefko In ostoll ao lah> ko ranjoni,
Nemol Ugubill 37 »TOpIlMV,
Amsterdam, 15, apr. — Uradno poročilo Iz Merilne as gloal, do so ♦ zračnih bojih zadnjih par dni Izgubili 37 oroplanov ns zopodnem bojišču.
Rltn. 15. opr. — ItoliJonsko er. tilerljs Jo včeraj koneetrlrsls mo-čsn ogenj ns svstrijske bsterijt ob reki Plsvl In ns planoti Aslsgo. V gorah s# pojsvljsjo praske med pstruljsmi.
Zevssnikl aktivni v Mooodoniji.
Psrlz, 15. spr. — Ursdno Jov* ljsjo, ds Je bils frsnooako^ngle. tka srtllerljs selo sktlvno včeraj no vsi mseedotmkl fronti. Sovražne bsterije In utrdbe so bMe p«al močnim ognjem. HovrsžnSt je U-gubll dvs oroplsns Orško je postavila ns bojno šr-
nočl	okrog IMOOO mož. To je ros,
Pariz od polnoči do jutra Včeraj TlZ^ZI .a.t —».iu.i-.i ae Jo ponovilo bombardiranjr e»li
treh popoldne ki je trajalo do ve. če rs. Vojno ministrstvo nI prejelo nobenega poročila o kakih logu
Dejstvo, ds ao Nemei prlšeH z nočnim bombardiranjem, lshko služI ss doksz, ds frsneoskl letelei vedo M njihove topove in valed tege ae Jhe ol trebo več bati, de M ae isdall a bliskom strelov v temi
ksr Je mogls do sdsj mobilizirati g pomočjo gs voznikov.
Dsoes ne«tsnov|tno vreme, g oče dež v llllnoisu, v tem|»rra turi ne bo apremebsi vzhmlnl vetrovi
Holn/ol vshod ol' • 00 s m i ^Ičnl zahod ob 7 30 p. m.
PROSVETA
ft Affift fPOVEHSICE NARODNE PODPORNE JEDHOTE
IJUITNINA HI^VENBKK NARODNE PODIOKNK JEDNOTE
po 4f*oru Rokopisi Šš SS
■jgftBgi aa«11""" K
OVERMANOVA PREDLOGA.
e lahko premeti. Če kongres gtoči v Vojni neob-__Jno potrebno avtoriteto prefcedniku »llsonu, bo sovražnik spoznal, da se je zopit zmotil v svoph ra^imih Na zapadni fronti je postal francoski general Foch vrhovni poveljnik nad zavezn«rfmt četomi, k*r j« tako zahtevala potreba. Ta sprememba v poveljniitvu st je izkazala kot velik uspeh. In ravnotako bomo veliko pridobili v Združenih državah, če kongres pooblasti predsednika Wilsona, da po potrebi reorganizira vojne de-partmente in agencije. Uspehe te spremembe bomo videli Že p* nelaj tednih mesecih. Marsikdo bo potem rek«!, zakaj nismo izvršili te važne spremembe že preje, ker bi
imeli Še večje uspehe.
Osredotočenje avtoritete zahtevajo potrebe v tem izrednem Sašu in zato je Ovefmanova predloga na mestu.
Z*
ii ■ i ■ ■
vojno Rusiji du« j. avgusta 1914", kot pravi Schutts.
Dane« je tO nepobit fakt, Aa v Nemčiji triunfira junkerstvo s
svojim proaemikim, protiljud*-kim hi proHdefltokratidaku programom. Militarizem je nadvla-dal Nemčijo Rtv v vel svoji glori-ji danes bolj kot kedsj poprej,
M
«hi bil odsoten, ao DS ko število novih tovarn K
!^ J>0Btal iSa
središče iiHiufltriJe>._^g Mr. Janko N. Uo^Td ^aoposljen z list«,„ "j btf Imel več toliko «-dsa 2 Collinvvood. Feuei kajti Hindenburgi in Ludendorejze utrjeni in i>r«li<Mii '
ako da ne bo mogel ^ujl skočiti pa tudi ne, ker iS sok.	*
zelo
f i so današnji pravi vladarji t nemškega cesarstva. Razprave v
■■■Dt afl pogajanjih lied Rusije čije in o mirovni
nemškem parlamentu o mirovnfii
In Nem-meti
SsSsJfc
Nemško IjHŠstvo be
__i i i al«L a^^^L^S
ZBuVCVavU UUIML
(O. F. Schuetie v "Chicago "Daily New*".)

/ Kmalu po napovedi vojne so se našli kritiki, ki »o kritizirali razne departmente, da ne izvrše vsega, kar je potrebno za uspešno nadaljevanje vojne. Kritičarji so ve deli, da je omejena moč predsednika, znano jim je bilo, da department! ne morejo izvesti, kar bi radi storili, ker je njih delokrog določen, vendar pa ni nihče prišel na ditti h stvarnim predlogom, ki bi temu stanju napravil konec.
Senator Overman je poslušal kritičarje in izdelal je predlogo, da preuredi sedanje razmere. Mr. Overman je prišel do spoznanja, da je treba izročiti eni osebi moč ki vživa zaupanje ameriškega ljudstva, da vojne departmente reorganizira po potrebi. Uvidel je, če se vsako reorganizacijo departmenta spravi pred kongres, da včasi minejo tedni, meseci, preden je reorganizacija izvršena To zaupno osebo, kateri lahko zaupa ameriško ljudstvo j§ našel senator Overman v osebi predsednika Wilsona Izdelal je predlogo, ki pooblastuje predsednika Wil«ona da reorganizira vsak vojni department ali agencijo po potrebi, in jo predložil senatu. Mr. Overman je mogoče mislil, da bo z njegovo predlogo prenehala kritika in da najde podporo tam, kjer so kritizirali najbolj glasno Zmotil se je! Kritičarji so našli drugo dlako v jajcu Rekli so, da predloga ni demokratična, da pomeni uzur-piranje moči, in rinili so v ospredje, da naj se imenuje višji vojni svet, ki naj vodi vojno. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so hoteli manjši kongres, v katerem bi zopet debate dostikrat zavlekle hitro in potrebno reorganizacijo vojnega departmenta ali agencije. Tak je bil položaj do petka zvečer, ko je senator Overman odločno izjavil, da ae sprejme nobenega spremembnega predloga v svojo predlogo. Predloga mora biti sprejeta taka, kot je. Bil je mrsel curek vode za kritičarje, ki so vedno upali, da proderejo s svojim načrtom in omehčajo senatorja Over-mana, do sprejme spremembne predloge v svojo predlogo.
Večina ameriškega ljudstva je zaupala predsedniku Wilsonu, ko ga je v najbolj kritičnem času, ki so bile kedaj na svetu za demokracijo, izvolilo predsednikom Združenih držav. Vse njegove izjave in poslanice glede vojne in miru, vse njegove delo v tem času dokazuje jasno kot >eli dan. da je voditelj napredne misli v tem ^antičnem boju med demokracijo in avtokracijo. Izvoljen je bil na platformi demokratične stranke, ali s svojim delom in izjavami si je pridobil kot človek in predsednik Zdru ženih držav v težki uri spoštovanje in zaupanje vseh, ki niso glasovali zanj, pa se pošteno trudijo, da zmaga v tej vojni demokracija nad avtokracijo.
Sovražnik js centraliziral vso svojo moč, da odpadejo debate in mu je omogočena hitra in uspešna akcija. Tam je bilo lahko centralizirati avtoriteto, keg so ji jo avto-kratje centralnih sil kar vzeli, ne da bi vprašali ljudske zastopnike za dovoljenje. Seveda mi živimo v demokratični državi, v državi z republikansko formo vlade. Pri nas ne gre stvar tako kot v Nemčiji ali Avstriji. V ameriški republiki lahko to moč podeli kohgres osebi, ki vživa zaupanje, da Je ne zlorabi. Ta oseba je predsednik WH*on. Vse njegovo dosedanje delo dokazuje, da to zaupanje zasluži.
Ce smo prišli do spoznanja, da je v tein boju osredotočena moč potrebna sa uspešno nadaljevanje vojne In končno zmago demokracije nad avtokracijo, potem moramo v Interesu demokracije udejstviti to spoananje.
Zavreči moramo, kar amo spoznali, da je slabo in droblllBB^HBHPII I našo moč in sprejeti moramo, kar govori, da je dobro in ^ lfneiaTiiSa. v kateri bo C nam koristi. To je demokratično pravilo, to sahteva de- meto ljudstvo mokracija od nas, In Združene države ne bodo prav nič »upanje trat I Izgubile od svojega demokratičnega značaja, če kongre* ^Z^t**	podlafi
podeli predsedniku VVilnonu oblast, da po potrebi reor- r vniBr)JI a*««**™ ganhrira vojno departmente in agencije. Ce kongres to	j, »^"p^a^VTuTe
izvrši, bo najhujše zadel avtokrate centralnih sil in poape-, izbruhnile vojne, je lJed*™ šil zmago Združenih držav in njenih zaveznikov.
Nemčija se nahaja sedaj v stadiju politične evolucije, ki je drama brez revolucionarnega, značaja. To je politična (n ne o-sobna, narodna in ne dinastttfna evolucija, toda zato ni nič manj važna..
Nemčija, kl pride ven k te bor-be, kakorŠnkoli bo Že vojni rčzul-tat, bo popolnoma nekaj drugega, kot tista Nemčija, ki je napovedala vojno Rusiji dne* 1. avgusta 1914.
Nemško ljudstvo se je pričelo zavedati svoje situacije, kajti ono je, ki trpi in krvavi v tej vojni, ne pa Hohenzolerci. Da, oni vedo to, zato so prisilili kaj-zerja v pripoznanje tega fakta. To ni vprašanje predelan ja kon-stltuclje, kajti to pride pozneje, morda šele potem, ko bodo razne premene že v včljavt Celo v naši državi s strogo konstltueljo-nalnostjo, je bilo suženjstvo odpravljeno preje, kot pa ja kongres sprejel dodatek proti suženjstvu.
Moč ljudstva narašča. ,
Nemško ljudstvo poetaja ved no važnejši faktor v življenju države. Moč ljudstva v Nemčiji je stvar evolueije, stvar razvijanja.
Ravno to velja za nemški par-lament. Pred vojno je bil le nekoliko več kot družba za razpravljanje pod vodstvom vlade. Vseboval ni nikake moči aa pre menitev vlade. Lahko je zadržal proračune, toda tudi proti temu jc imela vlada dobra protiorOŽ ja, ki so nadvladala moč parla mente.
Vojna je dala temu parlamentu drugo življenje. Ako državni zbor odkloni proračune danes, spravi to vlado v najkritiČnejš položaj. In to vlada ve. Res je, da parlament sledi vladi in jo pod pire; to taktiko zavzema skoro is istih vzrokov, kot amerišk kongres, ki sledi in podpira W11 sonovo politiko. On čuti, da je to
a, pa
cialistMHia stranka razdvojila, ker je večinska frakcija šla Uko trdno z vlado, da nI msnjfifni kazalo drugega, kot uststttftfti lastno stranko.
frenaaifee sa ša vrla.
V Nemčiji silijo na površje stvari, ki štejejo več za bodočnost, kot pa se more sklepati is nsslovev v listih o dnevnih do-
kritična ura za nemški naro so se podali pod vodstvo vlade bolj, kot bi se v mirnih časih.
Vstop Združenih držav v vofno je pomagal nemškemu ljudstvu do moči bolj, kot katerakoli druga stvar dosedsj, ksjti prišli so d*. spoznanja, da je pred vsem demokratičnim svetom nemška vlada največja zapreka svetovnemu miru. Socialistična konferenca v Stokholmu je še bolj potrdila to mnenje med nemškim narodom. Predsednik Wilson je zahteval, da mora nemško ljudstvo garantirati vse cfcljube nemške vlade v slučaju kakih mirovnih pogajanj, kar je pomenilo, da mora biti ta vlada odgovorna ljudatvu, da mora imeti značaj psrlsmentsme vlsde.
Do tskrst so Nemci smatrali vaške nssvete in sehteve zunanjih sli sa pre ust roj nemške vladne forme ss nmešsvsnje v notranje razmere nemške države V veliki meri še eedaj prevlsdu je to mnenje. Vaeeno, prišli so vssj do sposnsnjs, ds njihova Od-trenja politika Igra veliko vlogo ns zadrisnje ontateos sveta
godkih. Po vojni bo celo za etro-kovnjaške kronologije težavno zasledovati vse dogodke in datume, v katerih so se dogajali, kajti vrše se tako hitro drug za drugim, da jim ja le težko slediti. Ta statistike be nekakšna manifestacija evolucijskega procesa. V več slučajih niti to ne, kajti rasne resolucije za mir, štrajki, kan celarske krize, razne aretacija in politične premene so le neznani odmevi tega, kar kipi spodsj \ rski ljudskih mss.
Spremembe imajo bolj indivi dualni značaj, kot pa nam jili slikajo dogodki. Vojaki in častnik zakopih so spoznali, kako fun damentalno enaka je človeška natura. Podedovani aristokratič ni naslovi so pozabljeni, le vojaški naslovi so ostali v varstvo discipline. V tej veliki krizi celo to izginja; skupno Življenje iu posebne razmere uplivajo na konservativnost socisllstov in so-claliziranje konservativcev. To je bilo, kar je pomagalo h koaliciji katoličanov in socialistov za drfavnoSbersko mirovno vefcino Ti vplivi sO vodili nemško socialistično v-ečino in njihovo glavno glasilo "Vorwaerts" za lojalne pristaše in podplratelje vlade ter kajzerja in tisoče socialistov se je sprijaznilo s principom mo-narhizma.
Ljudstvo oropano svoje moči aa
Ce bi ne bil fakt, da vdjtfk pri-tiska na Življensko moč Nemčije in da bi vsaka večja individualna akcija lahko postavila državo v nevarnost, potem bi se dogajalo mnogo več dramatičnih dogodkov v nrocesu demokratičnega razvijanja Nemčije. Toda vojna kriza je dala tudi nemški vladi izredne moči in ljudje, ki M se ji radi zoperatavili nimajo poguma za pritoževanje. To velja tudi ea druge države. Zato ne smemo biti isnenadenl, če se tudi nemška vlada skriva za vojno situacijo in vsled tega zahteva prosto roko v stvari, kar bl ji bi. lo v nasprotnem slučaju nemo-goče. Vae ae vrši v imenu zmage in v imenu varnosti države. Tu lahko iščemo odgovor in vzroke, zakaj je nemška vlada prisilila ljudatvo, da jč dovolilo brez vaako večje opozicije pronemški mb litaristlčnl program tereorizma. Nemčije ee nahaja pod obsednim stanjem in obsedno etanje ne vprašuje kako, sarkaj. Dokarz "ti
krajine in Nemčijo so jssno kot dan, da sta itnela Hindenburg in Ludeaderff ter njil lovi pristaši glavno in odločilno besedo ori teh togejanjiiL LJU«1 atvo pa telažijo z velikanskimi pridobitvami v prid Nemčije i', jim obetajo nove, še "slavnejše zmage." Nemško orožje be pod jarmilo svet in nemška kultura >o širila civilizacijo med neuem-škimi, ("barbarskimi") narodi Nemško ljudstvo ao opijanili zmagami in podjarmljenji Vsak drugi dan se slavi kaka zmaga šole se zepro, otroei paradirajo in mesta so v zastavah. Žmago na«. Rusijo so proslavljali na najba-nalnejše načine. Glavnega cilja pa Nemčija v Rusiji Še vseeno n dosegla, kajti do danes Sc ne premagala ruske revolnc;jc. Revolu cionarni duh ruškegi ljudstva je danes npočnejši kot v prvih dnevih ruske revolucije in ta je ki dela strah nemfiki in drugi a v tokracfji.
Če se pomisli na žrtve, ki jih je moralo dati nemško ljudstvo času te vojne, potem bl bilo jlP kaj čudnega, nekaj Izrednega, Če bi ljudstvo za vsfc' to trpljenje i:i žrtve ne zahtevalo več pravic Toda kakor rcČend, v Nemčij trlumflra danes militarizem ln pristaši prave demokracije Nemčiji so proti njemu brez moči, kajti maso »4 opijaniti s slavo nemškega orožja. Vsedotlcj, dokler ne bodo nfehtfke armade en krat pošteno tepene, bo v Neinč ji prevladovala moč militarizma ki bo ogrožal nfe samo nem&ko ne go vso svetovno demokracijo Zato pa je proti temu militarizmu potreben nei/prosen boj |0fj| ko časa, da ja poražen. Kadar se to zgodi, tedaj šele bo priSlo t u< nemško ljudstvo do tiste moči, ki
mu pripada. Dokler bodo nad nj j ne rtrtnja s politiko grofi hovimi glavami viseli rmbniše
pr
Pečlar Nagli,h ekafc ^ krog feucov, kajti revež ras novi list iu kot veste, »o hfc
vadno vae "of»ueane" vea strgan. Fondov je VJ
jih je bilo svoje*a>nu, ki n« I kmalo zginili ker *0 lmu]i stara peaeiu. ,
Pozdrav vojakom pJ ščih, posebno tistim, 8 ^ sekt se spoznal pismeni,,, j* John Matjaži
OTROVANE ROZINE BO MLE DVA DEČKA
Briggsdale, Colo. — (J
rozine, ki so imele služiti prerijskim paom, so povj. smrt 11-letnega James in 7-|< ga Camerona.
Rozine so bile preparir« arzenikoin in strihninom. ! sta našla zavoj in povžila Kmalu so se prikazali znak striipljenja in preden j« j zdravniška pomoč, sta bila] mrtva.	■■
ZADNJETCfl
VELIKA DEMONSTRACIJ] PRAGI.
Amsterdam, 15. aprila. - < kal Anseiger" v Berlinu je jel brzojavko, ki poroča o dt straciji proti Nemčiji in n žene države in
njene žavt V mestni hiši v Pragi so i šli češki, slovenski in srbol gki državnozbo rski poslane! sprejeli resolucijo. Zunaj zbrala nepregledna ljudski žica, kl je s demonstranti klici naznanjala, da se stri delom poslancev. ■■ Glavna demonstracija m vršila proti koncu zbom klici so dokasevali, da ie lja
meči in bajoneti*, ^e to ljudstv obsojeno v mottanje: če slabše pa bodo razmere, če zmaga nemški militarizem. Ijjudska samozavest, posebno pod jarmljenlh narodov je prikijieln do vrhunen. ln ta ne bo mirovala poprej, da zavlada demokracija. To bo pomenilo pripravljšhj« na vseh koncih in krajih za nadaljnn vojno, ki bo imela le hujši znnčnj in še večji obseg kot sedanja vojna.
tfu Ima nemško ljudstvo hvaležno polje, da vrle militarisem is sedla in pripomore k zmagi demokracije aase in drugo narode.
• i 11 * i ■
na, ministra zunanjih deL stvo je pelo protlavgtrijske
mi. B^HH
DOFfISI.
«ledile k a je* rja bres uprašs n>
nih
Sovražniki so vprav a tem računi«, da v demokrat* ^JSTmI deželah nI moč osretočena In da bo demokratične na-, Hntii ns »tran Po,n#> « j« »C
jalnosti" v Nemčiji je mnOgcv krat udano molčsnje brez vsakega ugovora. To ps bo dslo ljudstvu po vojni toliko več mb-či, da bo sahtevalo toliko večji obračun sa vae te rasOiere In vlo-ds, ki ims danes prOSte roke, bn presojo ljudatvu v drtaljlh, kadar prinese mir Vjadetvu tiste
VI m,«. ll.U.ll« *— "
mori, ki mu pripsanjo.
•	If' 1 -"'
To je eden serije člankov, jih priobčuje O. F. ftehuette ksški ,4Daty N'«wa" o notranji! razmerah t Nemčiji. On je poročevalec omenjenega Ibddf strani Združenih držav In od tadi Nemlijl do napovedi vojne od je šel v ftvico; pred kratkim pa ae je vrnfl naaaj v Združene državo. Ne rečemo, ds ne posna no-t raa jik rasmer v Nemčiji ln t mil ne ssniksmo, da ko "Nemčija", ko pride ven is te borbe, kakor-šenkofl ba is vojni foaultat, po polooma nekaj drugega, kot ti-» ja
r9!t snjij,
r bi
Oollinvrood, O.—V nedeljo, dne 7. aprila je tukajšno dramatično društvo Naš front priredilo igro "Miklova Zala". Tega dne sem se ravno vrnil h vojaške slnžbe in sem tako naletel na priliko udeležiti se igre.
Igralci so dotbro rešili svoje vloge. Kritflro o posameznikih nt! nI mogoče pisati, pač jja rečem IS toliko, ds so vsi zaslužili po-hvalo. Dvorana jO bila prenapolnjena občinstva. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako zelo potrebujemo prohtorno dvorano rs drsmstične prodstsve in druge priredbe. Zato ja skrajne potreba, da tukajbi! Rlovem-I zastkvijo vse svoje moči, da se čim preje zgradi slovenski dom. Akeija za to poalopja se vrM le precej čsas in stvar je sedaj v polnem tekn ln tsko n parno, da bomo krnelo ime-
friHI §m*
Ta Je pričel izhajati nov INI pod imenom " Enakopravnost' kl Ima ia veliko število aaročni-kov V.iat prlnala vsakdanje me-vtne novica, rasne povesiti In Člen-
ka ia je
I Im .a i a .
I jilMSTVOm
ms >pm
t (ČMito,
■Map med, kajti mi do
dane« alti nismo vedeli, da Isha-Ja, kar doaedaj ia nismo dobili nobene številke tegs lista, o katerem poročate, da je še zelo ras širim. p ared.)
Delavske rasmer* so še p' • ugodne in tudi plače pteeej visoke; seveda, napram današnji draginji M morale biti ša vU^e. t
GROF ČERNIN JE tt
Amsterdam, 10. aprili. -zo javka z Dunaja poroča, grof Oernln podal ostatk minister sa sunanje zadere.
Cesar Kari je| in je poveril černinu posle strstva sa zunanje ndere, ni imenovan njegov nasleš Grof Černin baje ni | je oesar Kari pisal princu Bourbonskemu, ko je trdil, Francija pričela mirovni p nja. Tako poroča briojirki kal Anseigerju" v Borlia. . .Oesar Kari je po dunij« javki odpovedal oW»k vi pošto, kjar se js. Mi nM na konferenca, kl m * udeležiti grof Černin, dr. avstrijski ministrski general Ars pl. Strnuois načelnik generalne itabs,* gi avstro-ogrski mogotci.
FRANCOZI izvianJ' sen napad
Pariš, 15. aprila. poroča, da so Prsacod*
nad Montdidierjem «
len napad in se vrnili i Poročilo pravi:
"V pokiajini_.
Francozi izvršili mp** operacije in saj«« ^ kov. Od 12- aorta**" 180 ujetnikov/___
ti lAMJ*
V BRlTSKpl JUB*0
ao ea aaeew Esmd*
tetatoio
to
rtoU^'
HA PRODAJ JI
80 akrov obsegajoča farma, rodo vitna remija. Proda ae po*imer no uiski ceni. 30 akrov je ie iači -ŠČenega, zasejano a deteljo in travo, drugi del pa je poraMen b trdim lesom. Proda ae tudi 90 glav goveje šivine, torej 10 krav in druga »o pa telice; proda te tudi par konj, vaa potrebna priprava, kot grablje, stroj aa košnjo, plng, brane itd. in oaem prašičev. Cena *a vne skupaj je le |H,I00. Za vaa nuduljna pojasnila o nakupu »e obrnite piameno ali pa oaebno na: John Kirn, Box W, Wilard, Wia
trn fl«a«i mm m aa lawot>alb atm, ainico, ilu
unuTm OMIII r*ea*daik< Jak* ▼agrll, baa M0, U Mite, OL t Mfulelili J. Btalkovil, S. F, D. t, baa M, SiitH, Ktf* B. FišfMlniilli JU*t Sukelj, M* Bwtag Ava, Ba. Gktea««, UL Vajtffci Jaka V«rd«rbar, tfoa Ba. UMrsdafts Avi, "ftlngi. UL aiagaJsUi Astea J. Ta»iw, P. O. Baa L 0Ma UL
P. B TaBaksi, 17« Ahmj Ave* T.k^alap.
Antoa Hraat, Bu* 140, tfeaonsborg, Pa. lato BadUak, |*a OS. Bmliktoa, Pa. Matt PUl.rftak, 438 boi, nrldgevittg, f% Jakah MUUviMa, L. Baa 8, WUIo«k, Pa. m. hOMhk MIU Rab Ava, tkHieni, O,
411—4th Avenue
(ma mori roara>
aa, m gašUjaj* aa aaslevi
ANTON HBABT, Ho« 140, Ci.on.burg. Pa,
ubbdništvo mpbo«vbtb", m
VBB tJPBAVNrtKB BTVABI, UPBAVN1ŠTVO "PBOBVBTB",
nem 8TOJIOA PRUATBLJA
Frank Uterna. Pred dveml leti ava bila akupaj v Butte, Mont., lu pred enim letom ae j<- nahajal v Aurorl, Minn. Ce kdo cenjenih rojakov va aa njegov naslov, naj ml ga nasnanl, ali pa naj *e ml iam priglasi) poročati mu imam nekaj aelo valnega. Frank Ktrul-nik, P. O. Bok 294, Black IMa-mond, Wask,
DRLO DOBI
dobro iaučen krojač. Želim dobit) dobrega in faročenega delavca aa Ntalao krojaško delo. Zglasl naj se pismeno ali i)a oaebno na na-elov: V. Kallč, 508H Brood St., Johnttovn, Pa. *•■
('porabijo aajboljKs aumnlac aoMfiška ta odatallk delov mla stavila. Nlsk« eess. Naavet brsaplašae. Teiaa pes glad popolnoma jaanftea. Prt siesi ia »dravt veliko Hevflo BfevssssV. UialBa or« oš t. ajetfaj ds li svašst, eb aa daljah aši ai 11. H IB pspaMeau
NORTH SIDE STAT E BANK
toči: snu/* os, tPxo. ima kamtala si REZERVE llf0,Mt.M
/'Preeveta ' pili aa hlageataaje ljudatva. Ako aa Btrlajlš l njenimi idejami, podpiraj trgovca, ki oglašajo v ProevatL T aalegl Imam m BB vMkdkBja potrebUL
INSTITOOUa.
Slabi živci H^ajejo sov« pomoli m kol ji« 1,TW delov«..j... Ako a« lega a« stevi, postss« bol«B«a krost^as is Jo j« ssls teftks adra-
viti. Vi bi morali po«ka«ltt
Severa1« Nervoton
(M«v«rev Nervelea) ls bltro bost« prUaall. de J« to ilot.ro arrdalvo I« sdrsvllo rs adravlJaaJa tlsblh tlvr«v, M*t«>r lenega epanjs sli tsao«aol>, |w*s«J* tlv*«v sli M»rvo*so«tl. To adrsvtlo saj «« rabi va«. »•j, ko > pmui m val« Wv«avi| §11 »roti vtruje; smili IIvmv pblrebss. Nikdar s« bost« sblslovslt Uga. <'«*a js 11.1« v vseh kkareah.
ča naataneia aorodiioatl v ladvirab j« treba ^ adravaUk« pomo*, da hitro o-adravit* la dobit« avojo prvjiajo moč. Prlporotaae ljsdj«m, da poakaaljo •
Severa1« Kidney and Liver Remedjr .
(Hovorovo cdmvljo m oblati ls ietrg), dobro anaao rdravllu proti sertdaoatlta as lodvUsb U j«« rili, neredaama odhodu vodi*, ntokllm sogam, (ts v oholo, ki savsdso itsaaasjs, da Mdvlae atae v radu. 0»s« •o 7.V in tl.ga V Ukaruah.
Izpubijaji
» saeni v*l«d ajih had« aarbečln* in helešln pa livetu. To je aaaia« rl načtsts. Ravno »sdsj v »pomladanakrm aoJJudJ« navadno uNMn takim boiesntm la ae navadno slsbo počutijo, »a ta ga a. Ilo, da si uko odpravijo tok« sitnosti. Vaem, kl aa «aakih trpe beli
lejo kričilatflao i poročamo, da I
P0*"" v PHderichihafann
^ 1». npr. - 1» Ženeve »J", da divja velik požar v ftklerichahafen, ^ "<» milj direktno od ■^f« bojišča v nlšjl Air a
Baker SalesComptf
_ - «	u uli^mi r*
Dagmar

F*OSY*TX
VELIKA VAS
ROMAN
EDCAR MONTEJL
' "Naj eloae, kar hočejo/' zavpije Oaltier v ■nnfir "aaj ji« ne bo niš koriatilo. Glejte, i-man puške in drago orožje doma, lakko jik na-. Utkcm. ie bi ee kal kakega milja te eodrge, ki jr aedaj na krmHu. AM mialHe, da jih baše«! Ni-kakor, spi« mirno in opozeril eem tudi ovoje prijatelje, naj obeaijo doma orodje. Ali veste, kake imulo premagali sovražnika f enim eamim udarce« t Z glasovnicami! BodHe brez skrbi."
Taka je govoril Oaltier in daai je bil tadi t skrivnem streha, kazat ae je jako samoaaveet-nega in gotovega, proail je tudi evoje prijatelje, uaj ae kažejo ravno taki.
Kepublikand ao ee zbirali eedaj pri flaltlora, vaakdo je prinesel časopis. katerega je dobival.
Nekega večera pa pride v njih veliko sata dea je predstojnik zglaševslnega urada.
"Kaj nam prinaša tast vašega- obleka, goapod predstojnik f" vpraia Oaltier .
"Niaem vai predrtojaflr zglaševalnega urada."
"Ah, nemojeie "
"Da, odstavljen eem."
-Moje najtoplejša šeeiitke!"
"Slutim, de ae imam zahvaliti za to goapo-du pl Hlepiča. Ali na te« ni nič. Navad«
K«ybone ki moji leni, ki je kakor veste, betekna, prije to podnebje jeko dobro, oeteneve torej tukaj, Gospodje, Hvel eem do eedaj aam za ae, ali moj položaj je bil telak. Danea aem prost, ln prišel sem vea prosit, gospodje, dovolite mi proetor v vaših vrstah. Jaz eem aieer še jako zmeren ra-publikenee, toda odločen naaprotnik 16. maja."
"Franeois", pokliče Albert evojega sluge, "prinesi orno iz kleti nekaj ataklenie sekta. — Gospod Pelaaain, hočemo novinea, ki nam pade kakor ls oblakov, vredno proelaviti Proeim, sedi te in bodite nam srčno dobrodošli."
Pelmain je bil edini državni uradnik, ki je liil odstavljen, drugi ao biU tako reekeijanarni Mirovni aodaik je bil vedno strožji, da, iapreme* »il ue je eelo v zver, še je prišel kak republika-nae pred njegov eodni atol.
INaebno živo ae je pa kaaala duhovščina, njene pridige eo bile polne strope. Priprošnje in spo-kom! molitve ao bUe dobro obiekane. ženske ao kar drle k spovednieam, toda videlo se je jako malo moškik, manj kakor v navadnih čaaih, eelo v Kov boni, sedežu pobožnih.
Zupen, vedno v avečanem črnem oblačilu z belo ovretnieo, je hodil — za njim Felibien in Te-nin, zadnji pa poljaki čuvaj — po okraja ln pra-vil možem: "Kaj pa je tot" Včeraj zvečer že zopet niste bdi v cerkvi Svetujem vam, pojdite, .v nočeta pozneje kakih aftnoeti."
Take beaede eo prineale prepir v drugače mirno hišo.
"Ali al slišal, kaj jo rekel goapod župeat" eo vpile lene. "V marala naa bo pripravilo, kor nočeš poalošati župnika tiete pol ura. Kaj pe ti škoduje, ša greš v cerkev!"
"TakoT" odvrne mož, "ti hočev naj mimo poalušam, kako me imenuje župnik a prižnice podleža, lopova, roparja, me zmerja z mrhovino in daje druga lepe imena T"
"Kaj ne pravi, da mlali a tem tebe."
"Toda republikenee, ln ker aem jez tudi..."
"Hej ti ni trebe tako vpiti, de te ališijo vai .toaedje."	4
"Ali je« hočem aam razupiti, da ališijo, da sem za republiko in republikance, da ae imenujem a ponoaom republikanec { Kajti republikanci v ftoyboni ao pošteni ljudje, reakcijonarei pa ao oderuhi in tatovi — da, to sol"
"Lepo te proeim, bodi aamo previden," pravi žena, "kaj naj ae pa zgodi z otroci, z menoj, če ai ti pripeti keka nesreča!!"
Ali vsi možje niso bili tsko odločni. In ne vse Žene tsko popustljive, večkrst se je pripetilo ne-nprot no.
"Pojdi z menoj v cerkev," so rekle druge, "ker greš Že oh nedeljsh, ti je pač vseeno, če greš Se vaak dan zvečer."
ao apravile žene evoje moše tako deleč, šle *•> potem še dalje in jih napodile v apovednico.
"Ali aliaiš .kaj pravi župnik! Klabo ae bo godilo onim, ki ne irpoljnujejo avojlh verakih dolžnosti. In v časopiaih, katere nam dajejo, stoji, da bodo republikanci zaprti. Pojdi k »»povedi, mož. glej, kaj pa je na tem! Reče* knr ae ti zljubi, greš pa potem lahko k obhajilu in pustili naa bodo v miru."
7a ne tudi tilao več puatilc, da bi brali njih možje repubikanake čaaoptRc Ko no prišle domu is apovednlce, so rekle: "0«>..p«Ml župnik je rekel, <la onim, kateri bodo brali, nli imeli v hiši alabe časopise. ne da odveze. Hirer pn je rea. kakor je rekel on: aakaj iadajaš denar za drug čaaopia, Vo li prlnene župnik vaak dan 'Nouvelllste,' fupan pa 'Pa Is* rast on j T**
"To ps nI moj čaeopU, ko wn republika-»»
nee
nič slišati Bil sem tebi na \jabo v cerkvi, sli to je tudi davaij. pusti me v miru, ali se ti bo pe
slabe godilo."
\jt malo žaaam ae je posrečilo, da eo spravile svoje maše k spovedi in obhajilo, in da eo zmetali preje republikanske časopise na ogenj, toda nekaj jik je bilo vendar ia župnik jik je odliko-ral s tam, da je paabral ajik iaeeoe a P^e.
To jik je pa zopet njesilo in bH je malokdo, ki bi si ae aririil: Le počakaj nekoliko, na dan volitve, ko ae bo videl nihče moje glasovnice . . .
Oblaati ea pomagale duhovščini v boju zoper repoblikenake časopise: prepovedali ao prodajalcem, jih prodajati, aagrozili ao jim eelo, da jim vsemo pravico prodajalne, če jik dobe pri tona.
Ko je izvedal Oaltier o tem. poklical je pro-dajalce čaaopiaov v Rovboni, a imenom Boulot k aebi in mu rekel: "Prepoveduje ae vam prodaja repubiikanakih čaaoplaovt"
"Da, goapod Albert."
"Dobro, vi jik ne bodete več prodajali, vzame« vaa v svojo službo sa republikansko propagando. delili bodete naše časofflse brezplačno."
"Toda, goapod Albert, eli bodo republikanski časopisi tudi prišli!"
"Gotovo, dobivali jih bomo po pošti."
"Vpraša« le. ker sem slišal, da je poklical mirovni sodnik poštnega upravitelje k aebi in ge vprašal — na višje povelje — če je pripravljen prid;*žati časopise, od katerih dobi zapisnik!"
"Ali je mafošef!"
"Da, gospod Albert, poštni upravitelj pe je odgovoril, da nima praviee pridržati poštnih pošiljate v, ae pieem ne čaaopiaov, da ima nalog paziti. de ee kaj ne izgubi in da ae ne more epnatiti nikdar v kaj takega. Nato odgovori miroval eod-nik, da ee je samo prepričal, če je pošte zanesljiva. Ko sem to elišal, aem ai takoj mislil, da bodo okušali preprečiti, da pride kak republikanaki časopis v Rovbono.
"Hvala vam, Roulot," pravi Albert, "kakor ie bo, aa aedaj oatanete v moji elušbi."
Albert Galtier gre takoj k AHardu in mu potre, kaj je izvedel.
"TI eo dobro znan z poštnim upraviteljem," mu pravi, vprašaj ga, če je v raaniei tako."
Allard hiti takoj, da poizve zaželjeno, ko ae je vrnil, je poročal Galtieru: "Stvar ni aamo popolnoma raa, poštni upravitelj je celo pripravljen, da ho odstavljen."
"Odstavljen f" ----"Da, v Cremknu je bil alttfaj enak. mi je pravil, prišel je kar nov upravitelj, etari pa je bil odslovi jen, ne da bi bil prestavljen kam drugam."
"Torej tudi to, eedaj pa je čaa, da pričnemo tudi ml reeno. Moram iti takoj v Orenobl."
"De, to bi bilo dobro, aU počakaj še nekoliko dni."
"Da bom videl procesijo romarjev T"
"Da. to eem menil."
"AU veš, da je hot*l Monestrel Ladjo vzeti s seboj!"
"O . . .!"
"Ali mati ae mu je takoj zopenatavila, bila je divja kakor zver, če ji hočeš vzeti mladiča."
"Iz strahu pred moškimi, ki ji roje vedno po glavi."
"De, teko, da bi bil skoraj primoran misliti N
M . • •
"Tiho, ne pozabi, da govoriš o svoji tsšči. Kaj pa pravi Lucija o tej božji potit"
"Lucija! O, ona je republikanka in evobodo-m belka."
"Srečen mož, ne dobiš samo lepo, ljubeznji-vo, temveč tudi pametno ženo in če bi ne bil atar samec in tvoj prijatelj, bi ti bH nevoščljiv."
ti
"Ne govori tega, kaj pn lina* od tega, če republikance!"
"Kaj ae Ima od tega*! Prost aem!"
"Prosil I>eps beseda Prmt, to ae pravi, !abk.» aneš kna kruha, če gs imaš "
"Da," odvrne kmet. "prost aem In lahko snrui avoj raaluien krak v miro Moji atari atarišl so afvirnall, kaj ae pravi nepro-t Pred revolucijo so v*eli kmetom kar krtih is peči. lene In otroci MO biti ps tepenl. Še aa akrili pest lila " • "AH ardsj nI val tafto "
"Gotovo ne. ali če ee kpolni dubovmtm njih volja, Ito pa zopet revno taka. Ne, o kralju nočem
Beoanje k "Vaši ljubi gospe j."
Duhovščins okraja je bila lahko zadovoljna a priprošnimi molitvena!. Dobili eo nekaj epokor-jenih ovčic, in miloščlhe se je tudi nabralo precej, toda s romanjem ni hotelo iti tako lepo.
Bil je čas žetve in kmetje niso imeli vesdja pizititl doms polja in zapravljati drugje denar. Galtier, Crillon in Allard so obkkovali vedno svoje krajevne skupine in opomnjali ljudi, da nameravano romanje ni drugega, kakor volilna eplet-ka. Tudi eo se upirali molje, ki eo imeli čedne žene, 4a bi ee vdeležfle te božje poti, aaj ao vedeP. kaj so pri takih priloinoetih vae godi. Molje, katerih lene ao bUe stare in grde, niao imeli nič proti temu. Hamo mladi fantje in dekleta ao ae veeelili, ker ao pričakovali mnogo sebave, ata rim ae je pa sdelo škoda denarja, zato vdeležba ni bila velika.
Prišel je določen den, aH romanje je moralo biti prelošeno, ker je bHo premalo ljudi.
Župnik je piael škofu, da jih epravljo že aka. paj, aamo če se obljubi ljudem, da ee jih bo iz-drievalo eelo pot z vsem.
iMšel je odgovor: župniku je bil na razpolago potreben denar.
Župni upravitelji ao nasnanHi e prižnice, da bo romanje 15. avguata, na Velikega Šmarna dan, in da imajo udeležniki prosto hrano in prenočišče.
Vresnlci ae je domenil župnik Mingral e predstojnikom Mmoalana, kamor ao bili namenjeni, naj akrbi aa oskrbo nglednejših vdeleiencev, za revne ae pa ni brigal, prenočili bodo lahko v cerkvi, kdor pa bo lačen, naj gre k peku.
Ob šeatlh zjutraj ao imeli oditi.
Imenovani dan je bilo le od dveh do štirih po vaseh okraja vse živo. Pred župnišči ao ae shirali kmetje in šli potem v Rojbono, kjer ao <e pridružili drugim Župniki in kaplani ao šli v šupnlšše, romarji p« ao poardli na stopnica hiš, sil ps ns stole, katere so jim posoditi prijssnl ljudje, sli ps ksr ns rob ceste, nekateri pa so se potaguMII po krčmah, ali pe ao govorili z Roy. bonenčanl, ki ao bili, dogodku na čea», ie jako številni na eeatl Pred saprto klobovo kavarno •o poatajall redovfdno v gručah ln brali tablo a napiaom. kl ps je bila vedno odtrgana od neana-ne roke. Oaltier pa je vsakokrat pnatil napraviti drugo še večjo, s še večjimi črkami.
(DaUe ašadLl
Vendar ni avatbi zaatonj Z
TRETJI DEL. DOMOVINI. (Nadaljevaaje.)
Jit ruška je bila tudi. kakor da je pustila avojo mlado dušo -v Bu-kovake« pod razvalinami, kjer je bilo vae zameteno a snegom in koder je poleteval le kragulj — oni. o katerem je rekel vlhevec, da je io Niklotova duša. Neprestano ao jo mučile misli, da postane mla da vdava in da si bo morala, ko prihodnjo pomlad zopet zazeleni-jo lipe, okrog glave ovijati vence iz njihovega listja.
Nenavadno zamišljen je bil tu di starosta Ljudevit, in mati Zi-vena ai je na ekrivnem pogosto brisala e predpasnikom oči Tako nsglo je minule njuna sreča, in v stari glavi ae jima je s večjo in večjo aUo vrivalo vprašanje; "Zakaj!" —
Sobhrd 4n VratislaV sta ai dan na dan kratila čaa z lovom, naj je hilo vreme kakorinokoli. Toda ke kor da ata njuna loka izgubila prožnost in kakor ds jima je vedno veter zanašal pušiee, da niata zadela cilja. Vedno ata ae vračale praznih rok ... In nad njima je popolnoma nizka letel vran, čudno, de ae a peruti ni dotikal nju-nik Obrazov, in ko sta pomerila nanj, ee mu Je fcdrl iz kljuna krik kakor da ae jima poamehuje, in puščici ata ae nedaleč od njih zarili v tla...
"Prečuden kraj... Ne hotel bi v njem umreti, nerad bi pustil v njem avoje kosti... Na pni mi loga vaak dan bolj dušeče teža "In meni šde, prijatelj!" Sobškrd prime na to avojega prijatelja, kneiiča Vratialava za roko in ae zagleda v njegovo obličje, da poetane Pfemklovcu pri tem pogledu teeno pri arcu... y " Vae ee za te Še lahko obrne k dobremu ..." "Le pod enim pogojem!" Sobčhrd je te beaede vrgel iz aobo, in zdelo ae je, da ao ga ne vem kako utrudile.
"In pod katerim!" j "In hočeš to res vedeti!" \t "Ati še vedno ne zaupaš, 3o-bčhrdl — In vendar si ae o moji odkritoarčnoati že mnogokrat lakko prepričali"
"Tiče ee tebe, vaa vaeh ... Bolje bi bilo molčati!" p Sobčhrd ae je udaril a peetjo ob čelo. «; «»
"Tem bolj ei mi dolžan zaupa ti . . ."
"Če hočeš, vedi ... Če bije tvoj s vitli oče zopet vrnil
kraljevi-
■M vake . J^m
"Ce bi ae pot ponesrečila!"
"Da . . . hotel ai vedeti . . zdaj ae ne čudi . . ."
Vretklav ae je atreenH pri mr SMh beeedsh, ki eo prišle preko So-bčbrdovih ustnic . . .
"Ne raanmem te . . ."
"Potem ti moram pojeaniti vse Ce sede tvoj oče na vojvodski pre-atol, pride drug ženin po tvojo ee-etro, drug jo odpelje aeboj, ubogega Sobčhrda ae ne bo nihče niti opomnil, tvoj evitli oče bo iakal zaveznika, in tvoja sestra je naj trdnejša vis in najvabljivejšc sredstvo . . . Odpusti Vretklav, da govorim (ako odkrito . . . Morebiti bi mi za teden dni več ne bilo mogoče ..."
Nato ete mladeniča umolknila in po poti proti Malhovu nI tiho-te, ki Je naatala po celi pokrajini, motil nobeden niti a beeedico...
Le Draguška je bila kakor da je ie od nekdaj v tem kraju. In tej Premialovi hčeri je bilo najpri jetneje izven MaMiovekih vtidb. Cesto jo ja bilo videti na etrani očeta Dobrogoeta, ko je etopela ž njim pod etrehe, na katere je eed la Morena . . . In ljudem aa je odelo, da je na strani tega duhov. nBca najčistejše Ijubeani stopil pod njihove etrehe angdj miru. (la bi otiral a vraakovitega čela mrzle kaplje amrtnega potu, da bi aepetal trepetajoči duši beaede najslajše utehe ... in kako so jo pomodrele aetniee blagoslavlja, kako ji ielele vae najboljše! . . .
"De bo te enkrat naša knegi-njaf — Kako rad bi vstal iz groba. kako red bi potem ilrelf -Mojih dal je ie veliko itevilo. let ie blizu eto, zs življenje, ki ugaša, mi nI ia!: toda potem M vstal vender le rad — aelo rad! — One bo naša kneglnjal"
Tn etara, stoletna glava na pri-i prostem vrglavju je pri tek beae^ Mak legla k poslednjem spanja
Z naši« __
Seveda — aeveda, človek ae takih Uprememb ne more niti privaditi ... Ko eem bil še deček, amo Danee preklinjali, in ko umiram, jik blagoalavljamo ... Od pustite moji glava! — Tako se is-»reminjajo časi, tako beži U sve . . .
Starec na ležišču je dibel počasneje in počasneje .
Po celi Malho veki okolici ni bi-kaša, ni bilo koče, kjer bi pri postelji, na kateri je umiralo bo-dreeko Življenje, ne bil stal oče Dobrogost . . .
In ko zaradi solz niao videli in zaradi plakanja pod atrehami niso ališali. ao pri Draguščini prikazni epregledale oči in pri njenih beae-dah so zopet ališaia ušesa
"Kdo bi mogel biti enkrat naši deželi ljubša kneginja in celemu ljadatvu boljša mati kakor Dragu-ška . . . Kakor kri naše krvi jc, njen jezik je kakor naš, in vera v bodreeki deželi bo k mata povaodi kakor njena veral" • * \
Le vlhevci, ki eo se kake tri ali štiri tedne v večjem in večjem številu plaziti po okolici, so skušali preprečiti ljudstvo, da je ta deklica vila, katero je poslal nad nje Črnobog, da ai jih najprej vkroti in ovije okoli prstov ter se nato izpremeni v slo, da bo pri njenem dihu poveodi vse poginilo in da se je ne bodo mogli mnebiti niti v življenju niti po smrti . . . Toda verjelo jim je jeko majhno itevilo ljudi
Prebivalci Malhovskega gradu eo Uveli dan za dnevom pravkar opisano življenje.
Sam feog ve, ljuba moja, kakšni dnevi naa čakajo!" je rekla gospa Adleta kaka dva dni pred svetim večerom ...
Po vaseh ao ae povaodi pripravljali na letošnje praznike kar nej-slavneje so mogli . . . Prvič jih dožive, ne da bi čutili na avojem tilniku zatiralčevo nogo, prvič za-pojo iz duše: radujmo ae — veselimo ae---.
Premislova soproga je hotela ie prietaviti: "Ali niso arečnejši etokrat arečnejši od nas! — Tudi pod najrevnejšo streho . . ." Toda umolknila je; žal ji je bilo že tudi za prejšnje besede, kajti Dre guššino čelo oe je gokrile»z oblačkom, ki mladi duši ni nikdar k dobremu . . . Samo sklonila ae je in poljubila Draguško na cvetoče 11
V sobi, katere stene, tla in strop eo bili sestavljeni iz umetno izrezljanih bukovih paličic, je zavlada la aa trenotek tihota; toda hitro je bila preruiena . . . Vstopil je oče Dobrogost, njegovo obličje je žarelo v nenavadni radosti, takega izraza na njegovem obličju že mnogo let ni bilo videti ... In zdelo ee je, da valed notranje raz-burjenoeti ne more apregovoriti ni ti beeedice ...	v
Spodaj na dvorišču je bilo sli šati glasno govorjenje, zdaj in zdaj tudi nekaj kakor vriskanje, glasovi so postajali močnejši in močnejši . . . Takega šuma tukaj že dolgo ni bHo . . .
OČe Dobrogost je še vedno mol če stal na pragu, njegov pogled se je vpiral na mater in hčerko, ki wtta ee privijali druga k dragi, ka-
V beli glsvi o se ja porodila prečudIRj da prišla je kakor blfek ^ kakor bliek izgubila . .. fl (Dalje prikadnjii)
PR08IM zlovenake ujetnike v italijanskem patniitvgT3l
sporoče, če vedo, sko je'1Iifli| Ignac Nsglič, doma v Ži^ Idriji, še živ ali ne. Zadnje ■ sem prejel od njega prod d», letoma iz Neumarkta, (JornjJ jersko. Služil je pri 20. lov| bataljonu. Kdor mi naznanil njemu, dobi dvs dolarja naj| Moj naalov je: Frank NajrtjTl O. Box 228, Dunlo, IV, l\||
Rad bi Izvet
za mojo ženo, katera je po^ dne 26. marca 1918 z Andr^ kolia, rodom iz Galicije, ■ 28 let. Vz^la ata sel>oj .,stD hčerko Marijo, katera je ■ ko ostrižena, in petletnega mMi' in štirimesečtio dete i I nom Ani; moje Žene ime je fija DruŠčak. Ona je pet j visoka in ima neko rudece nje na licu; fantek &tif ima ] žgana praa. Cenjeni- tM kdo za nju ve in mi jih na mu dam $25 nagrade. Na ae nekje v Chicagu ali pt 1 troitu, Mich. Andrew Ko ~ki je odpeljal mojo ženo, ima ta svojega sins s seboj, katereag ime John in je star 13 let. Kal hitro mi jih kdo naznani, mu 4 $25.00 nagrade. Vsa pisma je i aloviti nk moj naalov: Nilu Dručak, P. O. Claghorn, Pt, ( diana Co«nty.)
........................
laipoinjaai rasso sako rolo Is
>	drog? pripomočke kl m opiosai
>	v kajlgi Po«sCt aSravnlL"— ! Ima tadi «aogovratao diisvs kl
« optosao v kuklojaklk ksjlgak la oo potrobajojo m pripravo okosslk JodU, rasaa aoaosa. ka- ! kor oono aa oolato, poUrUlj, fl- • tol, koroojo,	a
PliHo po
P. O. Bes Igli. arov Toča. K. T.
niaaiaaaaaaaaaaiiiaa
Potrebujemo
20 mož sa delo v ru oddelkih in na dvorišča 35edo37c na mo, poaeben bonua 3c na uro
STALNO DELO,
čat in pol za nadurno delo.
Stadiril Chemical Ci,
Canonaburg, Pa.
Dr. Kolei
SLOVENSKI ZDRAVNI PMWar#,li
aaaaaaaeteiiaaMaaeaaeaaaaaaaaiMia»»»

Tt krasa« zapestaa o«
va. dBBM. ae d« M ■
wm Mla trfH c
plakati
Naš oglašovoln. aga«
"^sTnJukS-
Inoms ssmosj » «iltl Od rodita to ogts«. J**^ gs šs aeaes s vs*i« sso»■■
ipKrfBH
...............................
»o«......