ISSN 0351-64 07 mn J a v VREME r 5» K teiB ii 'ti I Si O s. PyramidiA ? - ■■ v-^A mSBBB l@g^sBg lig v<'''.^a: '''-'- ' ' ISa|^9 \ " V'A 1M8BI3 1^'rA Li21J vj j l‘ ~ I I \ ^''' 1 2 I vestnik, 22.junija Igjji ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil danski zunanji minister Niels Helveg Petersen. Srečal se Je z gostiteljem, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, in predsednikom države Milanom Kučanom. Sodelovanje med državama je izredno plodno. Danski diplomat je slovesno odpri prostore danskega trgovinskega predstavništva v središču Ljubljane. ■ LJUBLJANA - Državni svet je na polovici svojega mandata v skladu s poslovnikom volil predsednika. Po treh krogih tajnih volitev Jc ostal edini kandidat Branko Brumen, vendar na koncu ni zbral polovice glasov vseh svetnikov. V skladu s poslovnikom bodo zato ponovili kandidacijski postopek in še enkrat izpeljali volitve. ■ LJUBLJANA - Kljub večkratnim poskusom zakon o začasnem in delnem moratoriju na vračanje premoženja Cerkvi in redovom, kije bil predlagan v sprejetje po hitrem postopku, ni dobil zelene luči. Zaradi nesklepčnosti državni zbor ni mogel glasovati o preložitvi te točke dnevnega reda na september. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji Je bil slovaški zunanji minister JuraJ Schenk. Pogovarjal seje z gostiteljem, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, predsednikom Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem in obrambnim ministrom Jelkom Kacinom. Vodji diplomacij sta dejala, da so odnosi med državama dobri in se strinjala o zglednem sodelovanju, kot ga potrjuje deset podpisanih sporazumov. POS^^U ■ BAGDAD - Iz zanesljivih virov se Je izvedelo, da so morale iraške posebne enote zatreti upor oboroženega bataljona na obrobju Bagdada, vodja upora general Turki Ismail al-Dulaimi pa naj bi naredil samomor. ■ BECMjRAD - Vlada Republike Srbije Je sprejela sklep, da bo nekdanja slovenska vila v Užiški 10 na Dedinju uradna rezidenca predsednika republike Slobodana Miloševiča, hrvaška vila pa bo uradna rezidenca predsednika srbske vlade. ■ ZAGREB - Hrvaški predsednik dr, Franjo Tudman, ki je ob 5. obletnici hrvaške državnosti povišal svojega naj starejšega sina dr, Miroslava v generalmajorja HV, gaje postavil še na dva odgovorna položaja v državni hierarhiji. Dr, Miroslav Tudman Je postal namestnik direktorja službe za nacionalno varnost in direktor hrvaške CIE, oziroma Hrvaške informativne službe HI S, ■ SARAJEVO - Bosanska vojska je na več krajih prebila srbski obroč okrog prestolnice BiH, s čimer vladne sile nadzorujejo več pomembnih cest do mesta. Zato so Srbi na Sarajevo poslali več 10 tiso^ izstrelkov. MJ OŠ Štrigova v sosednji Hrvaški želi vpisati tudi slovenske otroke Opozorilni dopisi staršem »Po podatkih o rojstvu vašega otroka TADEJE ste obvezni opraviti zdravniški pregled in vpis v prvi razred osnovne šole. Zdravniški pregled opravite v Zdravstveni ambulanti Štrigova (laboratorijski del pregleda v Morskem Središča ali Čakovcu), vpis v 1. razred pa se z zdravniškim potrdilom opravlja na OŠ Štrigova. Prosim, da svojo zakonsko obveznost roditelja izvršite do 16. junija 1995.« Nekako tako bi lahko prevedli dopis štrigovskega ravnatelja Zdravka Kolmana, ki gaje pred kratkim prejela družina Tadeje Mesarič z Razkrižja 48 (nova hiša v Banfiju), s povsem enako vsebino pa še drugi starši, ki naj bi bili obvezani,' da svoje otroke vpišejo na OŠ Štrigova, pa tega niso storili. V večini primerov gre za slovenske družine, ki so ves čas do sedaj vpisovale svoje otroke na OŠ Razkrižje, četudi so njihove domačije v obmejni vasi Banfi. kije na hrvaški strani, Doslej okrog tega ni bilo nobenih problemov. Žano Je tudi, da so nekateri otroci iz vasi Kopriva in Šprinc, ki sta na slovenski strani, obiskovali osemletko v Štrigovi. Naše šolske oblasti niso poslale nikomur dopisa, da bi se morali preSoIati, ampak Je to prepuščeno volji staršev. No, Tadeji (in še nekaterim drugim) kljub vsemu ne bo potrebno obiskovati OŠ Štrigova, saj Je že vpisana na OŠ Razkrižje in o tem imajo Mesaričev! tudi potrdilo, v katerem Je poleg tega še zapisano, da Je Tadeja državljani Republike Slovenije, rojena 13, 12,1988 v Murski Soboti in s stalnim bivališčem Razkrižje 48, Dopis z OŠ Štrigova pa jih jc vseeno vznemiril. Vsekakor bi morali takšne stvari re- sevati bolj življenjsko in strpneje. J. GRAJ aktualno okoli nas Spominska slovesnost ob odkritju slovenske plošče v Sarvarju »Odpustiti je mogoče, todif pozabiti ne!« Kljub zapori mejnih prebodov v Dolgi vasi in na Hodošu se nam je prek Kuzme In po enournem čakanju na meddržavnem prebodu med Avstrijo in Madžarsko Heiligenkreuz - Rabafiizes vendarle uspelo prebiti do Sarvarja, kjer je bila v soboto dopoldne večja spominska slovesnost. Na tamkajšnjem mestnem pokopališču se je zbrala množica nekdanjih jetnikov koncentracijskega taborišča, predvsem iz lendavske občine, med uglednimi gosti pa so bili tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar, namestnik župana mesta Sarvar Jozsef Nemetfa, sekretar mestne samouprave Mibalv Radies, član Občinskega sveta Lendava Avgust Horvat, predsednik lendavske borčevske organizacije Matija Koren in drugi. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Ci-gut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Gedcr, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UredDištvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček. Jani Dominko. Jože Graj. Majda Horvat. Milan Jeric. Feri Maučec. Štefan Smej. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emii (lektorica), Ksenija Sotnen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. it.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za H. trimesečje 1995je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/lBzdne 30. L 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Po odigrani slovenski in madžarski himni je imel slavnostni govor predsednik RO ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar. Potem ko je spomnil na 50. obletnico konca druge svetovne vojne in zloma oboroženih sil fašističnih in nacističnih držav, je dejal, da se s spominsko slovesnostjo v Sarvarju . spominjamo tudi vseh trpečih, poniževanih, do smrti mučenih in pobitih v vseh fašističnih in nacističnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi, V nadaljevanju govora pa je poudaril: »Internacijsko taborišče v Sarvarju ni bilo taborišče smrti. Ni bilo krematorjja, stražarskih stolpov s strojnicami, ni bilo reflektoijev in paznikov s psi. Kljub temu pa je od okrog 9 tisoč internirancev, največ iz Bačke, Baranje in Prekmurja, umrlo nad 1200 ljudi, med njimi tretjina otrok. Tuje od okrog 600 I interniranih Slovencev, pretežno izgnanih Primorcev in Istranov iz fašistične Italije ter koloniziranih z lendavskega območja, umrlo 35 v taborišču ali zaradi kasnejših posledic, To v primeijavi z drugimi fašističnimi uničevalnimi taborišči niso velike Številke, toda grozote, trpljenja in tragedije ljudi se ne merijo samo s številkami. Nedopustno pa je, da se o tem koncentracijskem taborišču dolga desetletja ni vedelo skoraj nič. Ni bilo temeljitejših raziskav niti podrobnejših zapisov. Čeprav je minilo že 50 let, bi morali zgodovinarji to vrzel z raziskavami in zapisi o trpljenju in umiranju Slovencev v koncentracijskih taboriščih okupatorskih držav v obdobju druge svetovne vojne zapolniti.* Ob koncu se Je organom oblasti mesta Sarvar zahvalil za vzorno vzdrževanje tega spominskega kompleksa. Pretresljiva Je bila izpoved ene od prič takratnih dogodkov, sedanjega poslanca v mestni samoupravi Imreja Bajontaia »Pot interniranih v Sarvar sc je začela že konec septembra 1939, ko so proizvodne dvorane tovarne umetne svile določili za nastanitev poljskih beguncev. Po njihovem odhodu so sem preusmerili internirance vseh narodnosti takratne Jugoslovanske države, med njimi tudi veliko Slovencev. Do osvoboditve taborišča 28. marca 1945 Je bilo daljši ali krajši čas tukaj vsaj 10 tisoč Jugoslovanskih državljanov, Iz Slovenije in Prekmurja, predvsem iz okolice Lendave, je bilo leta 1942 interniranih kakih 2 tisoč ljudi. Njihov položaj v taborišču je bil zelo slab. Strehe barak so prepuščale dež, ni bilo dovolj odej in možnosti za osebno higieno, barake niso bile dovolj ogrevane. Na osebo so razdeljevali 13 dekagramov moke, tedensko 5 dekagramov sladkorja in zelo redko nekaj konjskega mesa. Njihove Jedi so bile v glavnem kava iz cikorije, Juha iz repe, fižol in grah. Dobili so tudi pokvaijeno ali neužitno hrano. Tisti, ki sojih zaprli za daljši čas, so dnevno dobili le 10 dekagramov kruha in vodo. Noseče matere so večkrat rodile kar v barakah. Izmed 146 novorojenčkov Jih je mnogo kmalu tudi umrlo. Prav zaradi tega počiva med gomilami in krizi na tukajšnjem pokopališču toliko otrok Poleg vsega moramo povedati tudi to, da so mnogi prebivalci Sarvarja redno pomagali taboriščnikom. Še živijo starejše osebe, ki so ohranile stike z nekdanjimi interniranci vse do danes. Odpustiti je mogoče, toda pozabiti ne smemo nikoli, predvsem zato, da se temu podobne grozote nikoli ne bi ponovile. Na to nas opozarja in obvezuje tukajšnjih 743 križev.* Sledilo je polaganje ODKRITJE SLOVENSKE PLOŠČE NA TABORIŠČU - Na zidu nekdanjega taborišča v Sarvarju so odkrili povsem novo spominsko ploščo s slovenskim napisom. Prvi je venec položil naš veleposlanik v sosednji Madžarski Ferenc Hajos. Fotografija: M. JERŠE I I, ? 7 'Z S SPOMINSKE SLOVESNOSTI NA SARVARSKEM POKOPALIŠČU - Poleg najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja z obeh strani meje - slavnostni govornik je bil predsednik RO ZZB NOV Ivan Dolničar - so se slovesnosti udeležili tudi nekdanji interniranci in njihovi gostitelji. vencev pred spominskim zna-mctyem preminulim internirancem. Med drugim so potožili venec slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos ter delega- ciji občine Lendava in mesta Sar-var. Udeleženci spominske slovesnosti so se zatem napotili k odkritju slovenske spominske plošče na zidu nekdanjega taborišča. ip Iz Monoštra piše Tam je bd slavni govornik Arg^^ vat, član občinski, sveta iz Lenil>;. QCWt" I iskfcl '3 »Zgodovina Je no povezala Leo®' vo in njene otolis* kraje s Sarvarjeffl® Madžarskem-min”* pregledu _ dogodkov, ki se P' vezani z ornenje” ma krajema, naiP-_ tresajo zapisi o ko so v zgodnF^ tranjih urah N nija 1942 prel«"' Benice, Pinc«-^ fa, Petišovec, K*- vec in Dolge peljali v zlogl^^u taborišče naših krajev je I.«' izseljenih in in^' čanov, med mnogi IJenje. Zmag®’* fašizmom p® tovni vojni J® sla dragoceno nanje o miru in svobod! “P dbudda Je narode k razmi^U o novih odnosih. Tudi ' venci in Madžari seje veth'*’^ utrjevalo spoznanje, kar je temeU Helsinške listine, ki Nobene ostre loinice, meje*® j možno potegniti. Tako Je vaistvo žc pomešano med s* Pr! tem je pomembno, da si P devamo za odprte meje, s tajanj e novih odnosov, Id zbližujejo ljudi.* Zatem Je voril Se sekretar mestne sai® . , prave Mihah' Radies, kij« izrečene misli svojega predP odl^f nika. Sledilo je slovesno < spominske plošče, na katci kot prvi položil venec sloved veleposlanik na ... renc Hajos, V krajšem programu so nastopili zbor iz Velike Polane, mladinski pevski zbor U .j id folklorni skupini iz Lend®’^* Sarvarja ter domača glasben® pina. MILAN 19 strelov in 16 milijonov . . „ , šen. Pie to so storili - čeprav bi tudi takrat lahko uspeli. To sta bilanci obiska vladne delegacije na piano privlekli precej očitkov - v interesu države, čelu s predsednikom Homom v Združenih državah Med obiskom v Združenih državah pa Je Amerike, Za prvo trditvijo stojijo vlada in vladni izbruhnil najnoveJŠi škandal, ki je povezan sfindti nim ministrom. (Sam Je bil med tem r čezoceattt državi kot čtan delegacije.) Zvedelo seje namreč, ■ je omenjeni minister ob svojem odhodu iz peejšnj službe - bil Je predsednik Banke Budapest - pNr' 16 milijonov forintov (pribl. 20 tisoč DEM) odpt^ ntne. Zgražanje nad tem dejanjem Je bilo najbitzn 1 SU smo, videli in zmagali. Sli ste, videli in niste stranki, zo drugo pa večina opozicijskih strank. Medtem ko predsednik vlade trdi, da je bil obisk v Združenih državah uspeSert, da tudi ameriški finančni krogi pozdravljajo naj novejše omeje vatne ukrepe madžarske vlade, je opozicija drugačnega mnenja. Tudi zmernejši pravijo, da ni zanesljivo, da so uspeli prepričati predstavnike Mednarodnega denarnega sklada, naj dajejo Madžarski posojila tudi v prihodnje. Pogajanja namreč Se zmeraj trajajo, J do podpisa loko zaieljene pogodbe pa bo treba počakati do jeseni. Ognje vit ejii - recimo predsednik Stranke malih posestnikov - tudi s protokolom omenjenega obiska niso bili zadovoljni. Očitki zunanjemu ministrstvu, čeS da obisk ni bil temeljito pripravljen, so prinaSati v madžarski parlament prav vedre trenutke. Kajti, kaj se to pravi, da ni bito 19 Častnih strelov, kot se spodobi, ko se srečata državnika, ni bilo klepeta in stikanja pred znanim kaminom, ni bilo izjave za tisk pred Beto hiSo ... Ko so se v skupščini dodobra nasmejali, je na očitke odgovoril sam ministrski predsednik. Z resnim obrazom je razložil, da res ni bito 19 častnih strelov, bilo jih je 24, ki pa se, kot kaže, niso sliSali do Madžarske, Tudi slikanja pred kaminom ni bilo, je nadaljevat v svojem značilnem slogu, toda r Združenih državah je bilo v tistem času precej vroče, zakaj bi potem zakurili v kaminu. Tudi izjave pred Belo hišo ni bito, bilo pa je veliko pogovorov in pogajanj, srečanj s predstavniki finančnih krogov, s predstavniki tamkajšnjih Madžarov. Človek nehote primerja Hornov obisk s podobnim obiskom njegovega prednika, zdaj že pokojnega Jozsef a Antalla v Ameriki. Takratna opozicija je skupaj s pozicijo stiskata pesti, da bi bil njegov obisk uspe- je v vrstah opozicije. . • Te stranke pozabljajo, da so zakon o sprejete prav one ob koncu prejšnjega manda ' računajoč na to, da bodo nekateri ostali po brez službe, funkcije itd. Tako da glede zakonito odpravnine sedanjemu finančnemu ministru kaj oporekati. Postavlja pa se vprašanje morale, ali ima minister, z imenom katerega Je povezant ' paket restriktivnih ukrepov, pravico do te ne bi bilo lepše, če bi bil tudi sam za vzor, ko ta^ »pridiga« o varčevanju na vseh področjih, med d gim tudi v državni administraciji. Prve ministrove reakcije (še v ZDA) so bite z odločne in enostavne. Omenjena odpravnina zakonu pripada. Je rekel, kajti službe ni zapast radi lastne krivde, temveč zalo, da bi služil drže Če pogleda p družinsko blagajno, se mu dad’’'' zamenjava stota bančnega predsednika z skim sploh ni splačala. Po takih precej elničnij^^^^ vah pa je bito nekaj kritike tudi v vrstah vla^ alicije. Kmalu po vrnitvi delegacije je predsed Horn izjavil, da finančnemu ministru po zakond cer pripada odpravnina, toda zaradi moralnih rd govse Je odločit, da bo vsoto nakazat/ondaciji ? brodelnim namenom. Poznavajoč prejšnja in izjave finančnega ministra pa se lahko vprašam' kdo seje pravzaprav odloiil MARIJANA J 1 I I Ygstnik, 22. junija 1995 3 1995 f a IdStJI .(Hi* st« 43* osfč 3» mi (S Ot nulil a|* ijeif Sl* te«. iliJ» 2.> vila si (4 asiK 11. it :ei»i 00^ ni«' žir s* riJ* ifkJt SJH* jjlj« SIf boS tu* J)* tvrf rtbi-M iti* n* nti H* tni! [0* o? »sli It« -iti »Sli ,i« do* 5« 1 aktualno doma Svetniki Občine Ljutomer zavrnili osnutek proračuna za leto 1995 Preveč »nul« J ®^činski upravi naj bi bilo namesto trenutno 40 zaposlenih -e okrog 23 delavcev - To bo za župana trd oreh, čeprav je sam mnenja, da bi se morala administracija zmanjšati sprejetega proračuna je težko delati, izvajati številne nalo-<*snutek odloka o proračunu za let« 1995, in Kil« 1* mudi, je večina svetnikov na četrtkovi heJev* r , P** Ludvik Bratuša je bil zaradi tega neko-se togo držali pravil igre, bi morali zdaj * predvse f®?™' Svetniki pa niso mislili ravno tako, ampak 4n,„^ «leU, da bi se sredstva občinskega proračuna neko-pn luU^L P^zdelila in da v njem ne bi bilo toliko ničel zlasti « * komunalo in ceste. tega Tuiančnega akta. Na občini v Ljutomeru .Sejma hjein o niki tazpravo in odloča-Proračunu pa so svet- O organizaciji in področjih občinske Se kak, meru. To je na-■o tesno povezano s Proračunom 7™P^^«anos PredloKu n.i K'■ ^opanovem ’“niosmin? uprava 4 *55 °bče-zadeve, služba za “rsd zuoan finance) in «hn«ip^®Promemb v lokalni Opravi zann’ ® * občinski '^®Prištelišel6 "^i Občh?! ‘^rajevnih skupno-oprava ki (/“JOtomer, Državna '0 »PreiSla«'"?« JT" ’^omec, P’ okrog 7ft J opravlja •’r«^esln,« totkov nalog občinske upra-®’6vilo zatin^^I^^^ovali. da bi se to« * občinskih ^* tiiiiinvn, pri čemer so 1 čuZr P*^*lki bilance prihodkov in odhodkov sezna-bodo spr odborov. Sejo občinskega sveta, na ka-®*Črtiiini predlog letošnjega občinskega proraču-Ktr cj. konec meseca. detni, »Brožena srctjsj dodeli- "^^rvoja dem spodbujanje V Uraj’ J® bil obja-Slo2np®"’J‘stu Repu-lokain' "'^rastrukture, ii, križ- *®>h bo Radovci. Prispevala J*.^odnieiB območja, nad to so se so območja, '^ad to oddal- 3(kodst« ^'■''^Pevek dr- K«’"« »..J.-™!® POSeh«,. _ *udi' pa na- del zaeftTu pozornost ■M n pri Osnovni Soli Za g««os; telovadnice, na katero Čakajo že 24 let, zdaj pa je končno prižgana zelena luč za njeno postavitev. Poleg tega naj bi zgradili Se kuhinjo in otroški vrtec. Predračunska vrednost te naložbe z ureditvijo okolice je okrog 70 milijonov tolarjev. Dela so zaupali SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Pri tem bo delež države 44,7-odstoten, preostali denar pa bodo zagotovili v Občini Kuzma s krajevnim samoprispevkom in dodatnimi prispevki krajanov. Projekte bodo pripravili na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Občinski svet Kuzma pa je za to naložbo zagotovil 16 milijonov tolarjev. Seveda pa bo vse odvisno od bližnjega sprejetja občinskega proračuna. MILAN JERŠE 1 vami in V Krekova banka čez Muro Eaa i>4 štirih novih organizacijskita enot Krekove banke bo še to leto začela delati tudi v Murski Soboti. Tako piše v letnem poročila banke za lansko leto ter v njenih ciljih tega leta. In k^ reči o banki, ki bo svojo mrežo širila tudi na naš konec? Banka je lani ustvarila 250,8 milijona tolarjev čistega dobička, bilančna vsota banke pa je znašala konec lanskega leta 12 milijard SO milijonov tolarjev in je med letom rasla mesečno povprečno za 556,1 milijona tolarjev. Naložbena struktura banke je bila: za kratkoročne naložbe več kot 76 odstotkov, dolgoročne 16,4, materialne 1,6 in za tekoče naložbe 5,7 odstotka celotne aktive. N^več kratkoročnih posojil so razdelili pravnim osebam in prebivalcem, sledijo naložbe deviznih sredstev pri bankah in tolarska posojila bankam. Njene delnice ne kotirajo na borzi, vendar je lani njihova vrednost v primeijavi z vrednostjo ob ustanovitvi narasla za 30,2 odstotka, do maja pa se je vrednost delnice v markah povečala za več kol 54 odstotkov. Krekova banka je začeta poslovati februarja leta 93 in od takrat pa do srede letošnjega januarja je v treh izdajah prodala 160 tisoč delnic, ki jih je kupilo 5383 delničarjev. Največ delnic ali 23 odstotkov vrednosti imajo v rokah domači zasebni kupci, sledi gospodarstvo (16 odstotkov), javni sektor (13) in tujci s 6 odstotki vrednosti, V načrtovani četrti izdaji delnic bo naprodaj Še IS tisoč delnic. Seja Občinskega sveta Moravske Toplice Je občinsko središče res favorizirano? Tokrat so nas prvič povabili na že 7. sejo Občinskega sveta Moravske Toplice, ki je potekala v sejni sobi hotela Ajda v četrtek zvečer. Ko je predsednik Štefan Kuhar predložil v potrditev dnevni red s Id. točkami, smo pomislili, da bodo zadeve stekle gladko. Toda svetnik Janez Škalič je takoj predlagal, da umaknejo z dnevnega reda tokratne seje kar šest točk, ker gradiva zanje niso dobili pravočasno. Pridružil se mu je tudi Alojz Glavač, češ da brez gradiva ne more odločati o pomembnih zadevah. Tudi Branko Recek in Jožef Matis sta bila podobnega mnenja, saj se jima je zdelo, da brez ustreznega pisnega gradiva ni možno odločati o zadevah, ki imajo posebno težo. Tako predsedujočemu ni preostalo drugega, kot da je tak predlog dal na glasovanje*. 11 svetnikov je glasovalo za umik, štirje pa so se vzdržali. Tako so odpadle obravnave o imenovanju članov delovnih teles občinskega sveta, o določitvi izplačil nadomestil in nagrad županu ter nepoklicnim funkcionarjem občine pa tudi o predlogu za ustanovitev Zavoda za permanentno izobraževaitjc pri Ljudski univerzi Murska Sobota, o imeno-vapju Geze Farkaša za načelnika Upravne enote Murska Sobota, o določitvi podaljšanega obratovalnega Časa gostinskih obratov in izdaji soglasja za najemno oddajo zobozdravstvenih poslovnih prostorov Zdravstvene postaje Grad. Po pričakovanju se je razvila živahna razprava o osnutku odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 1995. Župan Franc Cipot je nanizal številne razloge za sprejetje tega osnovnega občinskega akta, pomembnega za nemoteno delovanje. Po njegovih besedah so predvideni dokaj visoki celotni prihodki občinskega proračuna, zato bojazen, da v celoti ne bo mogoče vsega uresničiti. Pri tem je navedel zlasti zelo kratek čas od sprejemanja odloka do konca obračunskega leta in tehnične težave, ki so povezane z uvajanjem celotnega sistema lokalne samouprave, saj pristojnosti za opravljanje nalog niso dokončno urejene, to pa povzroča zamude pri urejanju raznih zadev. Čeprav je z blizu 412 milijoni tolarjev osnutek občinskega proračuna za letos na prvi pogled resda bogat, se je v razpravi pokazalo. da je denaija skoraj povsod premalo. Zato pričakujejo, da bodo pomembnejše naložbe oplemenitila še republiška sredstva, Teže pa so se o posameznih postavkah svetniki odločali tudi zato, ker zaradi spremenjenega načina financiranja in novega oblikovanja proračuna primerjava s prej ni mogoča. Večino de-naija, to je dobrih 130,9 milijona tolarjev ali 32 odstotkov celotnega proračuna, bodo namenili za naložbe v gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti, več denarja pa naj bi zagotovili tudi za subvencioniranje kmetijstva. Posebno pozornost bodo namenili obnovi in rekonstrukciji cest, ki so velik problem zlasti na malti razvitem in obmejnem območju, ki je demografsko ogroženo, zato pričakujejo tudi državno pomoč. Zanimivo je omeniti, da bodo prihodki za zagotovljeno porabo znašali dobrih 2 21,7 niilijona SIT, kar je v strukturi vseh prihodkov 54 odstotkov. Prek Urada za narodnosti pa so uspeli pridobiti dodatna 2 milijona za financiranje dejavnosti madžarske narodne skupnosti v Občini Moravske Toplice, V živahni razpravi so imeli svetniki Številne pomisleke o sprejemljivosti takega načina občinskega financiranja. Tako je Janez Škalič izrazil dvom o sprejetju osnutka odloka o razdelitvi proračunskih sredstev, dokler ne bodo delovale komisije in odbori, po mnenju Alojza Glavača pa tehnologija sprejemanja občinskega proračuna lahko bistveno spremeni posamezne postavke, posebej zato, ker še ni vse natančno določeno, npr. glede davka od premoženja. Jožeta Sker-laka najbolj moti, ker je skoraj vsa turistična taksa usmerjena v kraj Moravske Toplice, drugje pa naj bi bili zaradi tega prikrajšani. Medtem pa je za Tiborja Voroša vprašljiva razdelitev denaija za kmetijstvo, s katerim naj bi se v njihovi občini ukvarjalo več kot 80 odstotkov prebivalstva. Če je bil v prejšnji soboški občini kmet izigran, se to ne sme zgoditi v novi občini, je bil odločen v svoji zahtevi. Repliko na njegovo izvajanje je imel Jožef Matis, rekoč: »Vidimo le kmetijstvo, medtem ko je vedno več ljudi brez zaposlitve in je vedno več socialnih pomoči. Zato je treba videti probleme tudi na drugi strani!« V nadaljevanju razprave se je Dušan Klanjčar zavzel za strogo namensko uporabo denaija, izrazil pa je tudi pomislek glede turistične takse, O slednji je spregovoril tudi Jožef Grabar, ki je za enakomerno razdelitev proračunskega denarja tudi od turistične takse, ki ne more ostati zgolj v Moravskih Toplicah, Za dr. Franca Horvata je zelo pomemben prostorski plan, ki je vizija razvoja občine, s čimer bi se lahko ponašali tudi pred drugimi. Tibor Voroš je trdil, da je preveč denarja usmerjenega v središče občine in da zadeve ne potekajo po dogovoru, saj bi moralo biti več naložb na manj razvitem obmejnem območju občine. Naposled so se vendarle odločili, da bodo osnutek občinskega proračuna sprejemali na dveh sejah občinskega sveta, čas vlaganja pripomb v pisni obliki pa so omejili do 22. junija. Naslednja seja, na kateri se bodo odločali o tem pomembnem dokumentu, bo predvidoma 4, julija. Občinski svetniki so temeljito pretresli tudi predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Ta naj bi po prvotnem predlogu zaposlovala 4 delavce, in sicer po dva v proračunskem in splošnem delu, kar naj bi zagotavljalo učinkovitost zdajšnje občinske uprave. Njene naloge bo poslej opravljal občinski urad kot skupni občinski organ, ki bo razdeljen na tri notranje organizacije enote. Poleg urada župana kot splošnega oddelka so se odločili še za oddelka za gospodarstvo, proračun, finaiv ce in družbene dejavnosti ter za okolje in prostor, premoženje in gospodarske javne službe. In kako bo z načinom financiranja političnih strank v občini Moravske Toplice? Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, po katerem se političnim strankam, listam katerih so pripadli mandati za člane občinskega sveta, dodeli 30 tolarjev namesto prvotno predvidenih 10 SIT za vsak dobljen glas na volitvah v občinski svet. Sredstva se političnim strankam dodelijo mesečno na njihov žiroračun, sklep pa velja od začetka letošnjega leta. Na seji pa so sc seznanili Se s predlogom spodbud za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane v letu 1995 vobčini Moravske Toplice, ki gaje izdelala Kmetijska svetovalna služba ŽVZ-ja za Pomurje. Največ pripomb so imeli na zamujanje pri regresiranju, kmetijski odbor in pospeševalci pa naj bi se dogovorili, kdo je najbolj upravičen do regresa. Dogovorili so se. da bodo znotraj občinskega proračuna našli dodatnih 5 milijonov za kmetijstvo, odbor za kmetijstvo pa bo pripravil podrobnejšo razdelitev. Ker mora za to področje poskrbeti tudi država, bodo projekt kot zahtevek Občine Moravske Toplice poslali ministrstvu za kmetijstvo in prehrano. MILAN JERŠE I vestnik, 22. junija^. 4 gospodarstvo Seja Območnega odbora sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Pomurja Odstopanj od začrtane poti ni! Na 8. seji Območnega odbora sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Pomurja, ki je bila v prostorih podjetja Kerna v Puconcih, so v did^J okrnjeni sestavi obravnavali vrsto aktualnih vprašali). Seje se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora te dejavnosti Janez Justin. Vimena okrog 350 zaposlenih v petih podjetjih iz omenjenih panog v Pomurju so se opredelili do nekaterih pomembnih dokumentov Zveze svobodnih sindikatov. Najprej je bil govor o organiziranosti sindikata kemične, nekovinI ske in gumarske industrije, na katero niso imeli nikakršnih pripomb. Se reči Navedli so, da so glede organiziranosti celo korak naprej pred dragimi dejavnostmi. V svojem statutu, ki so ga prilagodili lanskoletnim sklepom kongresa ZSSS, so namreč že opredelili, da bodo v tem prehodnem obdobju do konca leta povsod dvignili znesek članarine od 0,6 na 1 odstotek od bruto plač. Za drugo leto pa (utpravljaio tudi dodatno zavarovanje za Člane sindikata. V razpravi so soglašali z opredelitvijo iz akta o organiziranosti Zveze svobodnih sindikatov, po kateri sc območni odbori sestajajo po potrebi, volitve bodo javne, odbor pa se lahko odloči tudi za . njihovo tajnost. Glede pravne pomoči pa so menili, da mora biti organizirana tako, da bo vsak teden vsaj enkrat dostopna članstvu, ki potrebuje pravočasno in učinkovito pomoč. Precej govora jc bilo tudi o pravilniku o financiranju in fmančno-materialnem posio- 'I 1 I Radenskina javna prodaja delnic ' Certifikat za lastništvo vanju omenjenega sindikata. Med dragim je bilo rečeno, daje lanskoletna kongresna odločitev o tem, da letos vodijo akcije za prehod na 1-odstotno članarino od bruto plače, naletela na ugoden odmev med Članstvom. Razliko med sedanjo Članarino (0,6 odstotka) in novo (1 odstotek), ki znaša 0,4 odstotka, bodo namenili za financiranje skladov. Odločili so se, da bodo polovico zbranega zneska namenili za financirai)je stavkovnega sklada, drugo ; polovico pa za soUdamostni sklad. Pri prvem bodo uveljavili dolgoročno vezavo denarja na 4 do 5 let, pri drugem pa bo šlo predvsem za nepovratno solidarnostno pomoč članom in za povratna sredstva v obliki posojil prek Delavske hranilnice, kjer bodo zagotovljene nespremenljive obresti. Na ta način si bodo sindikati podjetij zagotovili kar precej denarja. Sicer pa je v razpravi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Janez Justin poudaril, da poslej ne bo več odstopanj od začrtane poti. Po njegovem mnenju bo sistem delovanja območnih odborov sindikatov drugačen, pri čemer pa morajo povsod zagotoviti vsaj normalne možnosti za njihovo nemoteno delovanje. Razmišljajo tudi o ukinitvi funkcij sekretarjev območnih odborov, če se bo to v praksi pokazalo za koristno. Pri tem je omenil, da v prihodnje ne bo več solidarnosti za birokratske plače, ampak se bo solidarnost uveljavljala zgolj v kemijski, nekovinski in gumarski industriji. Pravil si nihče ne more po svoje prikrojiti, je pripomnil, zato so nedopustna poseganja v pristojnosti dejavnosti prek zveze. Hkrati jc povedal, daje funkcionarjev v sindikatih že preveč, medtem ko potrebujejo več strokovnih delavcev, kr bodo nenehno na voljo za pravno in drugo pomoč delavcem. MILAN JERŠE Po l. juliju bodo v prekmurskem zdravilišču začeli zbirati certifikate v hrambo, pridobitev vseh dovoljenj pa bo potekalo še šest mesecev Sklad RS za razvoj dovolil javno prodajo delnic Moravskih Toplic Certifikate tudi v Moravske Toplice Zdravilišče Moravske Toplice se Je po 1. Januarju 1995 znašlo v Skladu Republike Slovenije za razvoj, saj Je tako določal Zakon o lastninskem preoblikovanju, ker se do konca leta 1994 zdravilišče ni uskladilo s pravobranilcem. Po trditvah odgovornih, ki so predstavili načrtovano lastninsko preoblikovanje na tiskovni konferenci v sredo, 14. Junija, Je pravi vzrok dolgotra^st sodnih postopkov. Že nekaj časa Je bilo namreč znano, da Zdravilišče Moravske Toplice niso oškodovale družbenega premoženja, kakor je trdila revizijska služba nekdanjega SDK-ja. Gre za nerazumljivo obtožbo revizorja, daje bila dokapitalizacija konec 1992. leta opravljena na osnovi nepravilno ugotovljene vrednosti družbenega kapitala, zaradi česar naj bi bilo oškodovano družbeno premoženje. Direktor Dušan Bencik je poudaril, da zdravilišče spada med podjetja -izvoznike in kako naj bi potem z izračunom prenizke vrednosti marke oškodovali družbena premoženje. Družbeni pravobranilec je na podlagi revizijskega poroči I la vložil tožbo proti zdravilišču in strankam, ki so sodelovale v dokapitalizaciji. Lastniki 38 odstotkov premoženja so; LB Pomurska banka (12,75 %), Radenska (11,35 %), HIT Nova Gorica (10,75 %) in Sklad za razvoj (3,30 %).V resnici sc je želelo zdravilišče že v začetku uskladiti s pravobranilcem, vendar so temu nasprotovale druge tožene stranke. Na osnovi dopolnilnega mnenja pooblaščenega ocenjevalca je sodišče ugotovitve SDK- Ul razvoj Med več kot sto tridesetimi slovenskimi podjetji, ki so se odločila za javno prodajo svojih delnic, je tudi Radenska. Certifikate vpisujejo do konca junija, Martin Sreš iz Radenske pa je napovedal, da bodo glede na število vpisanih delnic v predvidenem času zbrali dovolj certifikatov. - Vpisovanje delnic Radenske v javni prodaji že teče. Kakšen je odziv, je takšen, kot ste pričakovali? Javna prodna delnic Radenske poteka v juniju in približno tretjina Časa je za nami. Vpis je pričakovan. Javni poziv oziroma vpis poteka do konca junija in do takrat bodo delnice Radenske, namenjene javni prodaji, tudi razpro^ne. Radenska se Je odločila, da bo javno prodajo izpeljala sama, zato so tudi vpisna mesta v njenih prostorih. Močnejših propagandnih akcij za javno prodajo delnic za Radensko ni potrebno posebej izvajati, saj sodi med uspešnejša slovenska podjetja, rad bi pa opozoril vse tiste, ki so se odtočili, da svoj certifikat zamenjajo za delnice Radenske, daje sedaj čas, da to storijo. Zato bomo v prihodnjih dneh objavili Se nekaj pozivov. - Ponudb ali možnosti, kam s certifikatom, je veliko, Kaj bo na primer pridobil lastnik vaše delnice? Kaj je tisto, kar daje prednost vložitvi certifikata v Radensko v primerjavi z drugimi možnostmi? Radenska je večje in uspešnejše podjetje. Mi smo pred to javno prodajo morali izdelati tudi prospekt, kjer smo prikazali sedanjo podobo Radenske, še več prostora pa je bilo namenjeno prikazu prihodnosti Radenske. Projekcije, ki so bile izdelane, kažejo tudi, da bo v prihodnje ja in tožbo pravobranilca zavrnilo. Pravobranilec se je na sodbo sodišča pritožil, vendar je pozneje tožbo umaknil. To pa je razlog, da v zdravilišču lahko trdijo, da je bila njihova dokapitalizacija povsem zakonita in pravilna, Vsi ti postopki so trajali tako dolgo, da je premoženje zdravilišča prišlo v last Sklada za razvoj. Vseeno so že pred 31.12. 1994 Agenciji za privatizacijo oddali program lastninjenja. Sklad soglaša s predvidenim la-stninjcnjem, v katerega jc vključena tudi javna prodaja. To pa je tudi bistvo sporočila tiskovne konference: zainteresirani državljani Slovenije bodo lahko vložili certifikate tudi v Moravske Toplice. Zaposleni zdravilišča ne bodo oškodoavni, čeprav poteka lastninjenje pod nadzorom sklada. Zanimiva jc pot, kako so prišli do 2&odstotnih prostih rezerv oziroma 420 milijonov, ki bodo omogočili javno prodajo. Pravzaprav je to razlika med 1.8 milijona tolarjev ocenjene vrednosti premožcrija ter več kot 2,3 milijona tolarjev vrednosti po otvo- Radenska poslovala z dobičkom in se bo donosnost kapitala povečevala, Projekcija za leto 1997 je pokazala, da bo donosnost kapitala, se pravi dobiček na vrednost kapitala, skoraj 6-odstotna. - Delničarje ob dobičku zanima tudi politika izplačevanja dividend. Kakšna bo? V prospektu smo zapisali, da bo v prvih letih večji delež ustvarjenega dobička namenjen za naložbe in razvoj Radenske, pozneje pa naj bi se več dobička delilo za izplačevanje med delničarje v obliki dividend. To je predlog vodstva Radenske vsem delničarjem, seveda pa se bodo o delitvi dobička odločali na svojih skupščinah. - - Družbe za upravljanje lastnikom certifikatov obljubljajo za oddani certifikat bogate zaslužke. Njihova ponudba je v primerjavi z vašo mnogo mikavnej-ša. Radenska seje odločila za tak predlog predvsem zaradi tega, ker dobro podjetje lahko ostane samo tako, da skrbi tudi za svoj razvoj, S tem pa, ko vlagamo v razvoj, sc veča tudi tržna vrednost Radenske, in če se veča gospodarska moč Radenske, se veča tudi tržna vrednost delnic. Tako bodo delničarji prišli do svojih dividend na daljši rok, dividende bodo bolj zagotovljene. - Radenska se je, kot lahko preberemo tudi F prospektu, odločila za povečano investiranje, kar ritveni bilanci. Sklad ne nasprotuje odločitvi, da podjetje za razliko med ocenjeno vednostjo in vrednostjo po otvoritveni bilanci poveča rezerve, s tem pa bodo dosegli, da v procesu javne prodaje prodajna vrednost delnice ne bo višja, ampak bo enaka nominalni vrednosti. 62 odstokov družbenega kapitala Zdravilišča Moravske Toplice se bo lastninilo po zakonu; 40 odstotkov je namenjenih skladom, 20 odstokov notranji razdelitvi ter 40 odstotkov notranjemu odkupu in javni prodaji. 24 od-stokov kapital« bo namenjeno javni prodaji oziroma je to 12 odstokov skupnega kapitala. Struktura lastnikov bo po lastninjenju dokaj pestra, saj bo podjetje (zaposleni) lastnik le 12 odstopov delnic, če bosta javna prodaja in notranji odkup uspešna, pa 36 odstotkov. Zaposleni se morajo o sodelovanju pri notranjem odkupu odločiti do konca meseca, po 1. juliju pa bodo začeli zbirati v hrambo cerifikate državljanov. Pridobitev vseh dovoljenj bo potekala Se Sest mesecev, nato pa bo objavljen javni poziv za nakup delnic. Kdor bo hotel sodelovati pri razvoju prekmurskega zdravilišča s kapitalom, bo imel možnost z drugo dokapitalizacijo, saj bodo z iskanjem novih delničarjev poskuS^ pridobiti polovico načrtovane vrednosti nove naložbe v širitev. BERNARDA B. PEČEK bo pobralo precej denarja. Taka poslovna odločitev za delničarja, ki pričakuje čim prejšnje izplačevanje dividende, ni spodbudna, Mar niso začete in načrtovane naložbe preveliko breme za poletje? Odločitev za pospešeno investiranje gotovo vpliva na to, da bodo dividende v naslednjih letih najverjetneje nižje, kot če ne bi vlagali v razvoj. Prepričani pa smo, da bodo tudi delničarji podprli prizadevanja Radenske in njeno vlaganje v razvoj, saj Ic-to zagotavlja konkurenčnost podjetja. - Lahko se primeri, da bo namesto dobička podjetje poslovalo z izgubo. Koliko bo to bremenilo delničarje, lastnike podjetja? Delnica je vrednostni papir, ki se ga tudi lahko proda. In vsak tisti, ki bo presodil, da bi mu kateri drugi vrednostni papir prinesel več, bo delnice lahko prodal. O tem, kar so ponujali investicijski skladi, pa lahko rečem; povečini ti do lastništva v podjetjih šele morajo priti, ga izbrati in odkupiti. Prednost zamenjave certifikata z delnico v javni prodaji pa je v tem, da lastnik certifikata podjetje izbere sam, medtem ko je v drugem primeru izbira prepuščena skladom. Obljube skladov so lahko brez realnih osnov, sploh če jih primerjamo s tem, kar je Radenska za- Seja gomjeradgonskega sveta Letošnji proračun il 599 milijonov tolarje' v gasilskem domu Je bila 7. seja Občinskega sveta gona, na kateri so svetniki obravnavali kar 23 točk dnevneg®^ V ospredju je bila gotovo 13. točka - predlog odloka o Občine Gornja Radgona za leto 1995. Komisija je pru^^^ pripombe in jih skušala upoštevati ter pripravila predlog proračunu občine v skladu z Zakonom o financiranju občin- stane Mauko, direktor za socialno delo Gornja je podal poročilo o delu preglednico socialnovars'^ zadev družin ali posanietoinj ki so jih spremljali social prejšnjem delu. f/ Pri sprejmanju proračuna je bilo petnajst amandmajev, največ sta jih predlagala Anton Trope-nauer in Feliks Petek. Predlagatelji pa so si najbolj prizadevali, da bi črtali 23. člen, ki med drugim pravi, da delavci organov KS v občini postanejo delavci občinske uprave ter da v letu 1995 ni dodatnih sredstev za nove zaposlitve. Želijo enakost v vseh krajevnih skupnostih, ali naj bi v vsaki zaposlili tajnika ali pa naj jim dodelijo več sredstev. Predloga niso sprejeli pa tudi preostalih štirinajstih ne. Siilrejeli so predlagani proračun v višini nekaj manj kot 599 milijonov tolarjev, približno tri četrtine so namenjene za tekoče obveznosti in četrtina za naložbe. Od tega bo 13 milijonov 628 tisoč za delovanje krajevnih skupnosti, sredstva pa so odvisna od števila prebivalstva in kilometrov cest. Denar za naložbe pa bodo namenili za nujno obnovo telovadnice pri Osnovni šoli Gornja Radgona, zaradi česar za obnovo negovskega gradu ne bodo namenili pet milijonov, ampak tri milijone tolarjev. Streha osnovnošolske telovadnice je bila namreč tako dotrajana in nevarna, da jo je sanitarna inšpekcija zaprla. Med drugim je Anton Tope-nauer predlagal, da zvezi kulturnih organizacij in telesnokulturni organizaciji ne bi nakazali predvidenih dotacij, njihovo delo pa naj bi v prihodnje opravljala občinska uprava. Predlog so zavrnili s pojasnilom, da je to zelo kompleksno delo, ki zahteva celega človeka, saj sc opravlja predvsem v popoldanskem času ter ob nedeljah in praznikih. pisala v svojem prospekt® vno prodajo. - Delnice so navadne, na ime in dajejo pravice vljanja. Ste morda že li, kako boste organizirea^^* delničarje? , J Ob javni prodaji dobh^^ veliko malih delničaijev, >4 r| bo več kot deset tisoč, pomembno vprašanje, daj organizirati deliučaije,^( UhJ mi 4*1-1 .J I bo tudi njihov glas slišal n®^ ' ščini, da bodo lahko odločitve o razvoju podjriJ’^, delitvi dobička. Kajti enim človekom, ki g® stijo, bo na skupščiiti kar 40 odstotkov kapital^, . Zato smo se v Radenski ■ čili, da ob vpisu certifi^'®^. lagamo vsakemu delnic^ lagamo vsaitemu uciii*'-"- ,j pooblasti pooblaščence, ki potem tega delničarja, ' prišel na skupščino, Kot zastopnike ali smo predlagali ljudi, ki pomenijo v gospodarstvu, niStvu, v političnem življ^j so pač pristali na to, da bo«® stopali delničarje. Dve tretjini teh je v Radenski, tretjina P® nanjih. Delničar se lahko o pooblaščencu ob vpisu blastilo vzame domov in o rt ,11 (’ sl razmisli ter ga potem vrne- MAJDA I v p.vjjiijviii u-iu. """i tr se pri svojem delu zemajo za preventivo in pp trpinčenih otrok. Nekateh^^ pomnili, da bi bil potret^ nejSi nadzor narkomanu®-od alkoholizma, saj je ta pn^ tika vedno hujša in svojencev Se narašča, povedal, da imajo do smrtno rano samo eno smrtno Bilo jc tudi več dnjo dnina za ostarele »k kakšnega objekta za kajti Gornja Radgona občina v Pomurju, ki doma Se nima. Zato si P vajo, da ostarele čim ‘JJrZ-uP' bujejo na domu ah jih dom za ostarele v Lnk* Rakičanu in drugod. Rakičanu in drugod. D® Sprejeli so tudi občina Gornja Radgona la gradnjo večnamenske^ ta v Gornji Radgoni, tamkajšnji župnijski se je obvezala, da ™ y posojilo v višini 7 niiU)®® ' f.K« I tisoč tolarjev in obresti-Na seji je bilo veliko vse bi morali narediti-9^ ji gonski župan Miha *** poudaril, ipan [vuna dabodoprednt^l.ijtf poudanJ, da oooo piw ip i® gali v vodovodno ditev osnovnošolskih ij pri Negovi. Ob vsem i^ dejal, da so želje in « pi* ne velike, vendar je malo, da bi lahko vse n uskladili. 9^^ vestnik, 22. junija 1995 5 I ri (tž K*' (it I? of 19 S’ Ji jl* 7 JI VI d' a iK! It gospodarstvo in politika komentar ob dnevu državnosti Ujci Hrvati, očimi Srbi in (ne)saiiiostojni Slovenci Slovenski narod zavoljo svojevrstnega ceremonialnega asketizma svoje oblasti ^^blja smisel za samostojnost, ob predpostavki seveda, da je ta smisel sploh imel, Pn čemer, v kolikor ga ni imel, je zadeva še toliko grenkejša Nevredni dobrega strupa? večera ______________________ faz da? julijskem obdobju, ko ni deževalo, - - - -- -“murskih jovarjaUc' ^n"^***^ prijemalo škropi-’ako 12^®”’ 1*® 11’“ “ničilo NaV’”’*® plevela ni v tem minulem Od vo. so se v eni Bostiln možje po-0 tem, kako jim je kaj ta --»M UEh razlaga, da so'na-embalaži o količini z rečjo, kerpro- Potlcina trpk„ '-"uoaiazi po- i v p® površinah JI Jugosla- al? *^zalo je na L Stl!« .. ' se odnnmnct ra. Ž v* f I i I l. [' t ( I 1 I I ®'lin ‘"n Povečnip se odpornost ra- :??oličine\trupov po. '.' hi šlo za to. Pozna- Hrvati ’‘.®8®*"jal8, izde- Sbbt" v ’ * Slovenijo Itot je ri-vt Itoncentracijo, vatom, Hvala Hr- pomislil! Venri • PooMslil! ’*'*= “aposleri V’ 8odejno„i7® ekološke bla-'^npijo ai' 'jndje pač večkrat ■Sve^P^^^t-kojpovečajo hr., ’ deklarirane vzeti v ozir, da je, prvič, sicer govoril intelektualcem, vendar, drugič - prav v tem pa je poanta - intelektualcem v državi z izrednim državnim ceremonialom. On sam pa jc bil državljan kraljevine. Sapienti sat! Slovenski liberalistični intelek-tualizem se žal ne zaveda tega, kar je nekoč slikovito izrazil francoski moralist Rivarol, ki je rekel, da je razlika med civiliziranim ljudstvom in barbarstvom borna, da je ni za več, kot je brušeno železo daleč od rje; ljudstva in kovine sc bleščijo samo na površini. Surovo, nagonsko meso pa je nosilno tako za brušeno kovino kot za državo oziroma ljudstvo. Intelektuaiska ljubezen do domovine še ni rešila nobene napadane države, njena moč je pač v tem, da vzdržuje lesk na mečih, pa četudi bi bili ti meči znotraj leseni. Ko ne počne niti tega več, postane kratko malo protidr-žavna. Prav to pa se tačas v tej državi ne dogaja. Kot da bi šlo za neki hlapčevski refleks, za naveličanost in preutrujenost od lastne državnosti. države. Mehanizem tega glasovanja bo jasnejši, če povemo, kako tak človek komentira dejstvo, da so Hrvati v športu v svetovnem merilu uspešenejši od nas. Na nereflektiran način ugotavlja, kako Tudžman pač ponosno nosi uniformo in je »sploh«, Kaj je za tem »sploh«, to nagonsko rezoniranje ne pove, hoče pa se reči točno tole; z odlikovanji ovešeni hrvaški predsednik daje svojim športnikom (in narodu) večjo možnost za simbolno identifikacijo. Spet seveda na način, kije za razumniško analizo skorajda toliko kot neprišteven. Je pa ta način globoko državotoren. Za kriterij namreč ne jemlje števila prebivalstva, temveč samospoštovanje in samozavest. Razumarski analitik vam bo namreč ob športno uspešenejših Hrvatih pripovedoval, da Je Hrvatov pač več in lažje izberejo dobre športnike. V demagoško in ideološko dobro razviti zadnji Jugoslaviji, ki je vključevala tudi Slovenijo, sc jc dajalo največ pozornosti športom, v katerih so_prednjači- materini bratje. Neki hrvaški geopolitik je zadi^č, ne brez hrvaškega nacionalnega konsenza, sporočil, da je Slovenijo mogoče priključiti s kakšno manjšo četico. Znani zagrebški intelektualec dr. Letica pa ni zadovoljil naročnikov svojega članka za Mladino, ko je v eseju o hrvaškem predsedniku zapisal, da yidr. Franjo Tudžman sploh ni tako slab predsednik ali »Vrhovnike, kot bi se komu morda zdelo*. Kaj hujšega si za povprečnega slovenskega pobalinskega, infantilnega levičarskega kritikastra, ki nima pojma o mehanizmih državo-tovmosti, ni mogoče predstavljati. Kajti pričakoval jc, da bo nekdanji Tudžmanov svetovalec ugotovil, kako je tri četrt Hrvatov, kolikor jih približno voli Tudžmana, oslov! MladoJetni dedič Pred slovenskim dnevim samostojnosti, ki je očitno samo datum, brez praznovanja - slovenska veleposlaništva so že dobila navodilo, naj praznovanja ne Drui p® malone I 'Poževani ’ Slovenijo. Med j r PPriiavaU? I ' it P“ 10 is^n^fb b i P’® ha ga ku- ' ' 'hjočfl možev/ ® takoikamor ga j v m.„^?*^aiajo Hrvati I / ki v« 4 X 4 •količinah Hrvati, zaleže oziroma v ie ovitkih zapisane. '‘o u it iskal r ■ ' ‘ .■ nekdanjo j' ^Eanii- 'n Hrva- držav?Tu’’ P® j® Z mani nnslnviic SOai razlog in je, । ti. "Ped nami in Hrva- 'Ul stečaj Teh n os troj a MO Hoja po vodni gladini Delavec, ki je svojo delavsko knjižico iz Tehnostroja MO prinesel na zaposlitveni zavod, mi je dejal: »Lotiti se stečaja podjetja kovinskopredelo-vahie industrije v sedanjem času in razmerah je, kot da bi poskušal hoditi po vodni gladini. Stečajni mora pa res biti velik optimist, je še pripomnil.« In to tudi sem. je zase zatrdil stečajni upravitelj Tehnostroja Milan Koren in še dodal: »Bolj redkobeseden bom, saj je vsaka izjava za javnost odgovornost pa tudi stečajni postopek je stvar sodišča.« V Tetinostroju delajo po programu, ki ga je odobril stečajni senat, kot pač določa stečajni zakon, »Delajo se nujni posli, dokončujejo se dogovorjena dela za znanega kupca ali za kar je bil že kupljen material oziroma se dokončujejo polizdelki. Izdelan je časovni plan nujne proizvodnje do prvega oktobra. Medtem želim za odbor upnikov in stečajnemu senatu pripraviti program nadalnje proizvodnje, ki naj bi tekel od oktobra do dokončanja stečaja. Nadaljevanje proizvodnje sc pripravi kot projekt, ki ga mora odobriti stečajni senat in odbor upnikov,« je povedal Milan Koren, Koliko ljudi mu je v pomoč oziroma sestavlja ožji krog sodelavcev stečajnega upravitelja, koliko je zunanjih? »Krog sodelavcev sestavlja pet ljudi iz podjetja, ki so bili Že prej vključeni v proizvodnjo, S sodelovanjem sem zadovoljen, organizacija je primerna in nanjo nimam pripomb. Zunanji bodo samo ti za ocenitev premoženja, zunatija pa mora biti tudi inštitucija, ki bo dala strokovno izvedensko mnenje o uspešnosti nadaljnjega proizvodnega programa,« jc na vprašanje odgovoril sogovornik. Izjavo lahko razumemo tudi kot pojasnilo, da si za pomoč pri vodenju stečajnega postopka ni izbral zunanjih ljudi, katerih delo bi moralo bilo drago plačano, seveda iz stečajne mase sredstev, in za kar bi imel kot stečajni upravitelj tudi vso možnost. O prihodnosti in podrobnostih vizije razvoja podjetja se stečajni upravitelj sedaj še nr želel pogovarjati. Razumljivo, da ne, ker vsaka zapisana beseda, vsaka obljuba zavezuje pa tudi stvar ne teče vedno tako, kot je bila zamišljena, Vizijo za podjetje pa. kot pravi, ima sestavljeno do končnega cilja. Torej do trenutka, ko bo za podjetje našel novega lastnika. Toda v njej ni besed »zdravo jedro podjetja«, ki so se tik pred stečajem in na zboru delavcev večkrat omenjale, ne da bi kdo pojasnil, kaj bi to zdravo jedro v podjetju sploh bilo. Milan Koren pa o njej pravi: to Je lahko le politična fraza. Na dan pogovora, šestnajstega junija, je v podjetju delalo 49 delavcev, v proizvodnji 34 ali 9 od tega v proizvodni režiji ter 8 v režiji podjetja. »To Je organizacija, ki ob velikem naporu ljudi zagotavlja normalno delo,« je pojasnil Milan Koren. In kakšna je oblika njihove zaposlitve? »V podjetju morajo biti vse zadeve sklenjene tako, da bodo v korist delavcev,« je bil načelen Milan Koren. Na primer pogodbeno delo za delavce, ki delajo tudi v času stečaja podjetja. Je zanje manj ugodno, saj se jim ob tem črpa pravica do denarnega nadomestila z zaposlitvenega zavoda. »Zato je bUo z večino delavcev sklenjeno delovno razmerje za določen čas,« je povedala pravnica v podjetju Ljubica Žabota. V tem primeru delavcem pravica do denarnega nadomestila ob izgubi zaposlitve zaradi stečaja podjetja miruje. Pogodba o delu Je bila sklenjena samo z nekaj tistimi delavci, ki so imeli delo le za krajši čas, od 8 do 4S ur. Resje zaposlitev za določen čas za delavce ugodnejša kot delo po pogodbi. toda ali bodo za svoje delo redno prejemali plačo? »Dogovor je tak, da seje treba z delavci pogovarjati o vsem, in ravnali se bomo tako, da bi plače redno izplačevali desetega v mesecu. Ker so plače zaposlenih strošek nujnega dela, sedelo plačuje iz stečajne mase. Res da je prilivov malo in da tudi dolžniki niso dobri plačniki, mislim pa, da večjih problemov le ne bi smelo biti,«^6 povedal sogovornik. Milan Koren, Id jc prevzel vodenje stečajnega postopka, je za Tehnostroj MO sestavil tudi predsanacijski program. Taje bil obravnavan na skupščini družbe in na podlagi njegovih ugotovitev je bil potem sprejet sklep o uvedbi stečaja. Za izdelavo in analizo ekonomsko finančnega stanja je Feniks Tehnostroju poslal račun v vrednosti več kot milijon tolarjev. O računu in plačilu avtorju analize je slednji povedal: »Na seji upravnega odbora Je Feniks prevzel obvezo, da bo to plačal. Ta izstavljeni račun Tehnostroju bo Feniks najbrž skušal uveljaviti v stečajnem postopku. Jaz osebno pa za svoje delo, ki sem ga opravil marca in aprila, nisem dobil nič. Tudi ne bi terjal. Tisto delo mi je omogočilo spoznati podjetje, kar mi Je sedaj v zelo veliko korist. Za stečajni postopek sem plačan .■ «r I L h T- ■ Ptanj poslovne M trgovanja toUket ifcHV 'T' r'*''* f' . *■* mn^daj druga dr- ■ stPo DlJ ■niu-, . ■ni2j I prvi. »Ej, pusti Hrvate druga U i«hD “d aJi.' , '®PO poSkro- Nakana so imeli ni imelo ® pogovorom ti -i' nndiJls- . “"J* “ledgovor- nobena slovenska oblast m dojem''®^“^li^cnapodla- ’ državotvor-/'in. »Ofji ^den od onih Pogledoval zdaj t«6; Hrvaški bog Slovensko politično vodstvo ne da veliko na državni ceremonial in tako sc dogaja, da že dol- bila tako po volji sicer najbolj nu pa . praz-has bo vrag vzel.« in to štejem kot del stečajnega dela « MAJDA HORVAT Pomurska banka s kapitalskimi vložki v podjetjih Z lastništvom do dobička Peuči (slovenskega) kritičenemu delu razumništva, to je levičarskemu razumništvu. Za levičarsko razumništvo je to samoumevno, za obast pa je znamenje, da nima pojma o državotvornosti. Parade v proslavitev konca druge svetovne vojne nismo imeli, dneva državnosti ne le najmočnejše in najštevilnejše države. Recimo košarki, kjer s(mjo bili Jugoslavani v svetovnem vrhu skupaj z Sovjeti in Američani, ne glede na to, da smo bili po prebivalstvu veliko manjši. Ta želja po primerjanju z večjimi je na delu tudi v prej ODKiijirtuli anketah, kjer zasedajo slovenski smučarji najvišja mesta. ------------bomo slavili, naš predsednik POTaiovanjc pro- države Kučan j e med svojimi src- te državnim ??'ien2''sajdeplasirano, in L *”*™^dWwi ni za ziii”' ^oriie r.**® bjihove anali-niti torv®^* države ne d nje evropskimi kolegi znan po tem, da rad zbija šale na račun postbrozovskega hrvaškega predsednika Tudžmana, ki ga na njihove srednjeevropske shode še ne vabijo. Ta, po anketah javnega mnenja sodeč, zelo prUjub(jeni pred- ■»ekoc I Fk — sednik se nc zaveda, da tisti isti ■ je resda ljudje, ki v teh anketah glasujejo univerzi duha »^7® P^^odnosti ’ 1oda potrebno je zanj, glasujejo tako (tudi) iz neke projekcijske nuje, ker skušajo na tak način vanj implantirati moč Četica intelektualcev proti četici orožnikov Zdajšnja slovenska oblast je v vprašanjih državotvornosti očitno manj zrela kot slovenski državljani, Govorjeno v terminologiji transfernih nevroz, preživlja ta oblast krizo po uboju očeta (partije, Tita, Jugoslavije) in regradi-ra v neko infantilno fazo. Hrvati so to identifikacijsko krizo že zaznali in sc začenjajo, kakor smo lahko nedavno brali, ponujati kot ujci. Kot je v rodovni skupnosti pač običajno, da po smrti očeta vlogo skrbnika prevzamejo organizirajo, v državi sami ga, kot kaže, tudi ne bo - so ujci Hrvati torej že napovedali svoj prihod, očimi Srbi pa nas za zdaj samo še karajo. Slovenski letalski prevoznik Adria Ainvavs je pred kratkim poslal dopis srbskemu letalskemu podjetju Jat, ki je bil spisan v srbščini. Direktor Jata je v odgovoru napisal, kakor je poročalo Delo, tole: »Naj bom povsem jasen in odkrit: vaša uporaba našega jezika ne vzbuja niti simpatij niti spoštovanjOtNasprotno, vse, samo tega nc,#je napisal direktor Jata Žika Petrovič. Čudovit cinizem! Srbi so potemtakem začasno na službeni poti v drugih dehh Jugoslavije in nam pišejo pisma o pomanjkljivem samospoštovanju. Ko bodo pacificirali Bosno, sc bodo vrnili. Skupaj z ujci Hrvati. Samo ta dva naroda sta polnoletna dediča propadle Jugoslavije. Slovenci s svojo samostojnostjo ne vemo ne kod nc kam. Se najraje bi jo zra-cionalizirali v samoukinitev. ŠTEFAN SMEJ Skrb za varnost in donosnost naložb občanov In gospodarstva, uspešno servisiranje njihovili potreb ter skrb za razvoj gospodarskih subjektov v Pomurju so osnovni ci^i, ki si jih je pri svoji poslovni politiki zastavila Pomorska banka. Sodeč po razpolož|jirih podatkih cilje uspešno uresničuje, v zadnjih letih pa so se v banki odtočili tudi za kapitele vložke v nekaterih podjetjih. S konverzijo posojil v lastništvo so tako poskušali reševati zadolženost posameznih podjetij. V konverzijo posojil v lastništvo so šli v nekaterih podjetjih v letu 1992, občutnejše kapitalske vložke z okoli 10 odstotki lastnine pa imajo v Zdravilišču Moravske toplice. Logu Lendava, Arcontu in Aravtu v Gornji Radgoni ter v Splošnem gradbenem podjetju Pomgrad v Murski Soboti. S takšno poslovno politiko naj bi podjetjem pomagali reševati prezadolženost, kapitalski vložki pa banki zaenkrat prinašajo vsaj revalorizacijo. Banka seveda ne želi ostati aktivni lastnik teh podjetij, zato so se v upravnem odboru že odločili, da po lastninjenju svoj del lastništva prodajo po tržni ceni. V Pomurski banki pravijo, da so v kapitalske vložke v podjetjih šli zavestno in so zato ustanovili tudi podjetje Feniks za določena spremljajoča finančna opravila. Aktivno so sc vključili tudi v procese privatizacije, saj sov letu 1994 ustanovili družbo za upravljanje investicijskih skladov, v katero so vložili 78 milijonov kapitala. Pomurska investicijska družba 1 je svoje delnice že prodala, zd^j pa teče prodaja delnic Pomurske investicijske družbe 2. Obe družbi skupaj sta tako prodali že blizu 7 milijard delnic, iz kapitala prve investicijske družbe pa so že kupili delnice štirih podjetij v vrednosti 365 milijonov tolarjev. Čeprav so ob ustanavljanju družbe za upravljanje poudarjali, da bodo kupovali predvsem delnice pomurskih podjetij, pri takšni usmeritvi ne morejo biti povsem dosledni. Sklad za razvoj je doslej na dražbah ponudil le malo delnic pomurskih podjetij, zato so kupovali tudi delnice drugih podjetij. Sicer pa v Pomurski banki pravijo, da bodo njihovi skladi ob pomurskih podjetjih kupovali predvsem delnice dobrih slovenskih podjetij, torej takšnih, ki bodo ustvarjala dobiček. Dosedanja ocena kaže, da jc bila odločitev o vključevanju v privatizacijske procese pravilna, del-tiičaiji pa bodo imeli dolgoročno koristi na račun dobičkov pri poslovanju družbe in sklada. Zaradi zanimanja za vpis certifikatov so v Pomurski investicijski družbi 2 razpisani osnovni kapital povečali za 30 odstotkov, z vpisovanjem pa bodo končali čez tri tedne. Ker je rok za vpis certifikatov podaljšan do konca leta, v Pomurski banki razmišljajo, da bi odprli še kakšen sklad. LUDVIK KOVAC vestnik, 22. junija ija^ 6 aktualno Okrogla miza Avtocesta in/ali železnica 1 Čeprav je naslov, ki smo ga zapisali tudi na vabilo za okroglo mizo, marsikaterega udeleženca nemalo razhudil, smo ga obdržali. Zakaj? Ker so nekateri zapisano slabo prebrali in je bila njihova razprava v smeri: ali/ali. Ker še vedno obstaja alternativa, čeprav so se zbrani poenotili, da potrebujemo tako avtocesto kot železnico, le da za slednjo še ni odločeno, ali je potrebnejša železnica proti Hodošu ali med Mursko Soboto in Lendavo. Nekateri bi radi zgradili vse. Poznam tudi take, ki nočejo ne avtocest in ne železnic za tovorni promet. Namen povabila za Vestnikov« okroglo mizo je bil, povedati svoje argumente za in proti. Vabili smo poslance, odgovorne za posamezne projekte, ter polemizirajoče v medijih. Morebiti so manjkali naravovarstveniki, toda do tega trenutka (začetka junija) se s svojim mnenjem še nobeden ni pojavil v Javnosti. Kljub temu je bila struktura udeležencev okrogle mize zelo pestra; različna, večkrat nasprotna so bila tudi njihova razmišljanja. Vabilu so se odzvali: FERI HORVAT (poslanec državnega zbora), FERI LAINŠČEK (pisatelj, tokrat kot predstavnik Goričancev), SLAVKO HANŽEL (državni sekretar za železnice mi- oistrstra za promet in zveze), MARUA POZSONECZ (poslanka), VLADO BBEŠČAK (DDC, Zgovoren za severovzhodno SlovenHo in pogodbeni sodelavec DARS-a), DKAGO ŠIFTAR (poslanec), JOŽEF gega, kajti leta 1997 ali 1998, ko bi morali program realizirati, bo nekdo prišel s podatki, da niti železnica niti avtocesta nista gospodarsko upravičeni. Tudi tovora za takšne povezave ni ne na slovenski in ne na madžarski strani. Poleg tega pa se z Madžari že štiri leta pogovarjamo brez večjih uspehov. Proti obvoznicam SOCON (župan Lendave), STANKO POLANiC (podjetnik, Id se Je s svojim razmišljanjem pojavil v medijih), ANDREJ GERENČER (župan Murske Sobote) in GEZA DŽUBAN (poslanec). Svojo odsotnost 50 Opravičili Miha Vodenik (župan Gornje Radgone), Miran Gajšek (Urad za prostorsko planiranje MOP) in Ciril Pucko (poslanec), brez opravičita pa se vaMlu niso odzvali Matjan Dvornik (državni sekretar za ceste MPZ), Marko Brezigar (Slovenske železnice), Jožef Ko-covan (poslanec) in Jože Kavaš (župan Občine Beltinci). F. HORVAT: Mislim da ta vrstni red, ki ga zagovarja Stanko, najprej obvoznice in potem v daljni prihodnosti avtoceste, v našem primeru ne pride v poštev. Tako so delali Avstrijci, ki so gradili avtoceste v relativno normalnih razmerah 30 ali 40 let. Upoštevajmo, da sc je prometni bum z odprtjem dejo v poštev in nam bodo vzele še veliko več časa in zemlje. Če bomo v Lenartu, Benediktu. Radgoni, Radencih, Soboti, Beltincih in povsod gradili obvoznice, si bomo nakopali še več problemov, kot če pristanemo na avtocesto. Kakšna oaza hočemo biti? Oaza miru, oaza kočij? Recimo tudi tako: nočemo avtoceste, nočemo železnice in nočemo niti razvoja. To je z razvojem povezano. Zakaj smo tranzitna država D. ŠIFTAR: Meni se zdi najvažnejše vprašanje: Kdo je izbral Slovenijo za tranzitno deželo? Po mojem ni tega nihče izbiral, vsaj državni zbor se o tem ni odločal, ko je šlo za gradnjo avtocest! Druga nevarnost pa je pri železnici, ki je rentabilna res pri višjih hitrostih 'in daljših razdaljah in ni tako kot avtocesta v 70 odstotkih namenjena domači komunikaciji. Vendar jaz že sedaj, dokler nisem videl rezultatov študije, ne bi nasprotoval železnici. Če pa ugotovimo, da Pomurje z železnico ne dobi nič, le visokohitrostni koridor, bomo absolutno proti. To dvoje dajati skupaj, pa je zelo nevarno. Avtocesta - Če bo prišla - bo prišla pol leta prej. Če bi se avtocesti na ne vem kakšen način odpovedali ali bi nas izigrali (če je ne bo, ne bo naša krivda), nam bodo vsilili železniški zaradi dovoljevanja višjega osnega pritiska cestnih tovornih vozil zaračunava prevoze tujim prevoznikom v skladu z normativi, ki veljajo za izredne prevoze. Izredni prevozi po cesti so pa, kot veste, izredno dragi. D. ŠIFTAR: G. Breščak je malo zameglil to kronologijo: termin avtocesta od Maribora do madžarske meje sc je prvič pojavil takrat, ko smo sprejemali zakon o bencinskem tolarju; v 4,členu je vlada definirala to traso, ki je kasneje zaradi proceduralnih zadev prišla celo v naslov zakona. Odredba, da naj bi spravili kamione na vlake, je bila iracionalna. Občine so sprejele sklep, da podpirajo gradnjo avtocest Vedeti moramo, da če izpademo iz tega programa, smo izpadli dolgoročno, ker denarja ne bo! Realnost glede zamujanja pri izdelavi dokumentacije je nekoliko drugačna, kot jo sedaj predstavljajo na ministrstvu za promet. Zakasnili so na prometnem ministrstvu, saj bi morali po določenem časovnem planu posel predati ministrstvu za okolje in prostor že prejšnje leto, dali pa so jim ga komaj konec januarja letos. Nekaj kasnijo eni, nekaj drugi. Takšna pisma, kot je bilo Polaničevo, jim pridejo prav, zdaj imajo Dolenjci in Primorci svoj del ceste že narejen. Razočarani župan J. KOCON; Ne veljajo več ne sklepi, ne dogovori in ne zakoni. Ogromno študij upravičenosti izdelujete, vendar so to takšne študije, da poveš, kaj hočeš, in ti potem to naredijo. Narediti primerjavo med železniškima programa Murska Sobota-Hodoš in Lendava- Redies ...ja normalno, da naša F. HORVAT: Ne bi smelimi stiti, da bi sc zgodilo, da set*' ne bo prišlo dovolj hitro do nega sporazuma z Madžari^ prehod«. »•’! cestnem mejnem v-— . gradilo. Tudi to lahko neto®® P de prav. Zato se moramo naprej intenzivno pogovatjr«* obmejne madžarske retjj« * za Genterovce. Potrebno je^ mi po strokovni in gospodaiso ni rečemo: to je naš interes uti tem vztrajamo, kajti če navs^ pogledamo naše sosede Ital«*’* Avstrijce, so nas vili pred enako dejstvo. Fotr^ je tudi koordinacija znotraj vbf tiiA resorjev, še prej določitev^-pogovori z ljudmi. Drugi je financiranje, kar je nega zbora, tretja nevarnosti’? da tisoč ljudi so^aša.edenps" , potem vse skupaj »zafrkava*^, F. LAINŠeEK:Toz/<*^ji je vse skupaj malo nelogič««' . dava si to železniško Pi®*? hoče se povezati s Slovenj opravičuje tudi z intereso® W dar s Iva. Nas pa mora ta Železniška proga /■ ritkem, po tej zelo ozki ično nobene nima praktično nobene in bo v tem delu to ptavg' koridor. Torej to progo neki višji interes! Kajti ne i* ; me prepričati, da bo ta® uničenega okolja, ker to ® biti argument ne glede n« ' koli študijo. In dokler ne benih podrobnosti o tej proti ruej. Želim, da piše, da bom imel mirno _ S. HANŽEL: Še enkrat®^ daril, daje v nacionalne® mu razvoja slovenskih Ker je okrogla miza trajala skoraj tri ure, je bilo potrebno trako-pis kar močno prečistiti. Pogovor jc potekal v veČ smereh, od tega, da so zagovarjali nujnost gradnje avtoceste (poslanci), da ne sme biti dileme ali/ali ampak oboje, do tega, da ne verjamejo nič več in da ne bo nič zgrajenega (PotaniČ, Kocon). Zanimiva tema za socio-k^e bi bila tudi, zakaj so se polemike o načrtovanih gradnjah pojavile šele zdaj, so vzrok pomanjkljive informacije, izdelovanje načrtov v ozkih izoliranih krogih, kise ne želijo pojavljati v javnosti, jc dejanski vzrok zasebni interes podjetnikov ali predvsem bližajoče se volitve. To sleditje bo delno res, kajti marsikatera stranka bo polemike o gradnji avtocest izrabila za svoj predvolilni boj. Že jeseni. Še bolj pa drugo leto bodo ljudje povsem zmedeni od raznih prepričevanj in dokazovanj. Morebiti pa je prav to interes ministrstva za okolje in prostor - javnosti predstaviti projekte šele jeseni, čeprav bi jih morali končati že zdavnaj? Naša okrogla miza ni imela tega namena, želeli smo le izvedeti mnenja različnih predstavnikov brez sem zacionalističnih nagibov. Ker so '. gostje govorili mnogo in o marsičem, bom najprej zapisala vprašanja, kakršna sem jim postavila na začetku pogovora: Se je Slovenija sama odločUa, da bo tranzitna dižava, ali p« ji je to vlog« določila Evropska unija? Kdo odloča o pomurskem prostoru, kakšno prihodnost lahko načrtniemo, Če bo prek te pokrajine speljan ves tranzit med Vzhodom in Zahodom? Kdo odloča o poteku trase prometnih poti, kako Je zgotovoUeno sodelovanje javnosti, vsaj zainteresiranih, že v predpripravah? Odločitev za gradnjo avtoceste proti meji z Madžarsko je bila odločitev parlamenta, kdo zagotavlja, da bo dejansko uresničena? Kdo bo skrbel za primernost rešitev? Ce je tovorni premet prek Prekmurja in Prlekije dejstvo, zakni si vsi skupni oa prizadevamo za čimprejšnje rešitev in varnost Iju-£? Tovornjake na vlake Je v Evropi že skoraj pravilo, zakaj Je pred kratkim zavrnjena uredba, s katero hi lahko preusmerjali tovor na vlake? Ali načrtovalci avtoceste in železnice načrtujejo skupaj, “ isto mizo, aU vsak zase? Ugotovili boste, da jc marsikatero vprašanje ostalo brez odgovora, kajti vsak je govoril predvsem tisto, kar je hotel povedati! Dejstvo pa je in tega se zavedajo prav vsi, da nekda manipulira za našim prostorom in z nami. Bomo gradili vse? F. LAINSČEK: Govorite, da ni dileme ali/ali; jaz, če se štejem za predstavnika javnosti in povprečnega bralca časopisov, prvič slišim, da je zadeva taka, da naj bi gradili obe, avtocesto in železnico. S temi načrti nisem seznanjem, zdaj jih tukaj prvič vidim, tudi sem prvič v položaju, da sploh začnem razmišljati od tem, kaj to pomeni za Prekmurje, če ga po eni strani preprežejo z železniško progo, po drugi pa z avtocesto. Da ne problematiziram to, kako so se ideje pojavile! Po drugi strani mi je jasno, da so cestne povezave nujne, da se bo z njimi Slovenija zmanjšala, bo prehodnejša. Če bi se moral odločati ali/ali, bi se prej odločil za avtocesto, ker je namenjena notranji povezavi Slovenije. M, POZSONECZ: Zame ni vprašanje, ali cesta ali železnica, kajti nočemo biti Sibirija Slovenije-, vse analize kažejo, da smo kot regija spet na zadnjem mestu v razvoju. Cesta in železnica prinašata v kraj življenje. Cesto bi gradili zaradi lastnih potreb, ne zaradi tranzita - dokler nimamo varnih cest, niti ne bi smeli tako vehementno deliti dovolilnic. Od ceste in železnice bi najprej pričakovala varnost ljudi, varstvo narave in kakovost življenja. Se to: zame tudi ni vprašanje Hodoš ali Redies, če smo pred 80 leti imeli dve progi, bi tudi zdaj bili potrebni obe, s^ se ne izključujeta. Od vsega je najpomembnejša železniška povezava Lendava-Murska Sobota, k^ti lendavsko gospodarstvo je od tega odvisno. Proti Hodošu sc bo verjetno gradila z evropskimi sredstvi, ta druga pa mora biti državni interes. S. POLANIČ: S pisanjem sem se oglasil zato, ker menim, da nas bo ta ista država, ki je vse to dala v nacionalni program, ki še ni potrjen, nazadnje izigrala. Na koncu bomo ostali brez avtoceste in brez železnice s temi slabimi povezavami. kijih imamo. Vedno ostaja alternativa: ne graditi obvoznic, ker je avtocestni program tisti, ki bo rešil prometni problem. Na tem področju sem vsaj majhen strokovnjak in moram povedati, da smo ena redkih držav, ki problem malo večjega prometa rešuje s programom avtocest in ne z obvoznicami. Poslanci me s svojim odgovorom niste prepričali, ker nimate tehtnih argumentov. Čutim pa skrb in strah, da bo regija ostala tam, kjer je bila, brez enega in dru- .• T7R.-'- M i'4’3 Is ■ f; 'T' S g p" ■ f;?; i,«,: 3* 1 :s tudi povezava z Lendavo, bila zgrajena do leta 19^?-je bila zahteva poslancev, vam pisno ne morem JJ, prostega razloga, ker J® zagotoviti denar. Omenili s . dijo upravičenosti - čc dobiti mednarodna finai® stva, se mora pokazati nost zgraditve. Drugo pa «0^ si znotraj države, to j« stvar političnih odločitev, je na potrebe neke občine in sc bo gradilo iz lastnih sf® sredstev davkoplačevalci tega je tudi bencinski toiat-ni rekel, da naj Lendava flc ® bila železniške povezave. Rdi smo za racionalne rešitve. - Ce ne bomo imeli usirežW"^,j: metnic, bo pač tovor poto*®*^ stih, ki bodo. Železniška ni samo interes Slovenije ga nasploh, ampak pi®^ dejansko najkrajšo p; nojadranskih luk z Madža^^ vaško, Češko, Poljsko in Z železniškim transportu® .......v. » in n* . Evrope pojavil naenkrat. Stanje jc tako nevzdržno, da si ne moremo privoščiti, da bi čakali v nedogled in potem gradili obvoznice okrog večjih naselij, kot zdaj ljudje zahtevajo. Pogoji za kaj takega so nemogoči, to bi zahtevalo toliko denarja in dodatnega prostora, da se bojim. da bi graditev obvoznic okrog vseh večjih pomurskih naselij vzela več nelepših kmetijskih in drugih površin kot gradnja avtoceste. Škoda je energije za to! Skoncentrirati sc moramo bo|j na to, da bo izvedba primerna -tudi kmetijci in naravovarstveniki naj bi se sed^ usmerili boli v to, ne pa v nasprotovanje. V. BREŠČAK: Tudi jaz mislim, da rešitev ni v obvoznicah. Prvič zaradi stopnje priprave avtocestnega programa med Mariborom in Lendavo in drugič zaradi časa in potrebnih priprav za gradnjo obvoznic. MisliiK, da bi imeli prej pripravljeno vse potrebno za avtocesto kot za obvoznice. Na magistrali, za katero sem bil v preteklosti odgovoren, pa se bosta poleg štirih odsekov v prihodnosti rekonstruirala še dva: pri Lenartu in Radenci -Gornja Radgona. A. GERENČER: Mislim, da smo vsi za razvoj Prekmurja in Prlekije in ni dileme, da bi kdo nasprotoval novim potem. Mi v Murski Soboti imamo zelo velike težave in želimo čimprejšnjo rešitev. Menim, da jc to lahko avtocesta. ker obvoznice, ki niso programirane, do leta 2000 sploh ne pri- koridor, ki bo dejansko dirkališče čez našo pokrajino. V. BREŠČAK: Čudno se mi zdi, da se zdaj pojavljajo ta vprašanja. V Sloveniji imamo prometni križ in s spremembo v Uradnem listu 24/92 je bilo določeno, da se avtocesta podaljša do Lendave. Kdo je dovolil, da poteka tranzit prek Slovenije? To je določeno s prometnim sporazumom med EGS in Slovenijo, objavljenem v Uradnem listu 14/ 93, Kjer piše, da se po slovenskem ozemlju lahko opravlja transport za članice ali za njihove potrebe brez raztovarjanja po cesti ali železnici. Ta transportni sporazum določa smer avtoceste do Lendave prek Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža in Ljutomera. Po prvem branju nacionalnega programa jc potem prišlo do sklepa, da se opredelita nova avtocestna povezava od Maribora do meje z Madžarsko ter rekonstrukcija magistralne ceste Ptuj- Ormož. S. HANŽEL; Ne drži, da moramo dovoliti tovorni promet brez vseh omejitev, V tem tranzitnem sporazumu jc poseben člen, kjer ima Slovenija pravico omejevati tranzit v cestnem transportu, in sicer v primerih, ko pride do nepopravljive škode, do prevelike zgostitve. Mi bi se na to omejitev že lahko sklicevali, če bi ugotovili, da so razmere kritične glede prometnih nesreč ali kakovosti transportnih storitev. Po drugi strani pa ima Slovenija vso pravico, da zaradi poškodb v cestni infrastrukturi proga ni upravičena, ker nismo povezani s Slovenijo. Kolikor vem, jc bila tukaj lendavska proga obdelana v smeri prek Hrvaške, ne pa v snieri proti M.Soboti, zato so za tono tovora upoštevali hrvaško ceno 8 frankov po toni in ne slovensko 1 frank. Tudi iz Madžarske so imeli zelo pomanjkljive podatke, kajti železnica z zmogljivostjo nad 20 ton je iz Lent|ja. Ce bi imeli v Lendavi kakšen terminal za možnost kombiniranega prevoza, bi imeli več možnosti. Zame ta študija ni veljavna. Prav tok« me ne morete prepričati, da bodo vsi tovornjaki, ki prihajajo z juga, šli gor na Hodoš in tam na vlak. Jaz bom imel v Lendavi še vedno promet in tovornjake. Pa tudi ves ta tovor med Molom in Nafto bo šel prek Lendave, torej bodo v prihodnjih mesecih na mejnem prehodu in v mesto prevažali tudi velike količine vnetljivih snovi. Cc sc bo vse končalo pri M.Soboti, vam damo tudi Dolgo vas! Zato smo zahtevali, da bi začeli graditi na meji z Madžarsko. Ko bi stroji zarili v zemljo, bi verjeli. Madžari ne načrtnjejo nobene avtoceste v smeri proti Sloveniji. vem, ker sem se z njimi dolgo pogovaijal, gradili bodo kvečjemu hitro cesto. Sicer pa bodo Madžari ves čas nasprotovali z istimi argumenti kot vi: zaradi cene. Pa tudi zgodovinsko so bolj navezani na Reko. Oni bodo šli le do Letenyja. Rešitev je nekje vmes, sicer sc boste o mejnem prehodu pogovarjali še vse tja do leu 2000. omogočimo količinsko v, ra primeren transport blag«'^ 1 vsakem primeru pritiskal transportno omrežje. Ra2®J^ir torej v tem kontekstu: dodatna obremenitev, tod« _____________________- .j(P" obremenitev bo tudi tovo® pojavil na prometnicah. med Mursko Soboto in naj bi bila enotirna in nc d j obseg tovora pa bi bil 2.^ ’ jjofl lljona ton letno. Vlaki s® h siti. Dnevno naj bi 15 do 20 vlakov z neelel^^^p 120km/h.^p? ajSjA hitrosti dizelsko vleko s 1---; tirno progo in večje hitrost j rali v celoti obnoviti železni« go vse od Sežane in Kopn* Pragerskega sem gor. J, KOCON: Jaz vseeo®'^ jam, da se najprej zgradi Lendava-M.Sobou, ker in® s« sedaj veliko tovora, te® bodo pridružile Se vneti)**; iz Madžarske. Sicer pa v Sloveniji načrtujejo tak projekti, kot so avtoceste i niče, ne vem, zakai ni imenovana neka posebn« j, P iz vseh ministrstev, n« PL (IaKa « ■ C Iti N _ Pragerskega sem gor* — —------------ . med sabo pišejo pisma' jjjff pri g.Dreščaku proinjo, '^^^ no na ministrstvo za okoi)«- liV 1W ba v-- - zavlačuje. Smo ena držav« M. POZSONECZ: W menta obvezuje vlado? j )!*■ .11 J- ____^.-raVA l^^.it povedali, daje povezava diesem, Lendavo in [iclv 70 milijonov bo potrebP^pr najti, Ali skupaj načrtovan železnico? Upam, da bt® načrtovali ob« progi 2č vi, ko bodo gradili o^vo železniško progo! BERNARDA ». ?ei 9?i 7 1 kmetijska panorama Ija ibd .1« ne * It p iK itd i£f inf «4 uh m rf 1' jt) Pred letošnjo žetvijo Denar za odkup pšenice bo zagotovljen letos pšenica cenejša kot lani? letos dobro ujme hn '‘‘“esiovenijeje pred slabim naravne mesecem določila odkupne cene letošnje pšenice, ki se za razliko od prejšnjih let tokrat oblikujejo nekoliko drugače. Sprejeti tržni red za Priredil: Janez Lebar Svetlo lisasto jif 14 .hi Id* iflf 14 If* id id io’ Prav dober letnik 1994 V vinu je sonce, je pšenico določa, da znaša odkupna cena za standardno kakovost pšenice 25,29 tolarja za kilogram. Po teh merilih predstavlja standardno kakovost pšenica, ki vsebuje 13 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi in ima hektolitrsko težo 76 (76 kg/100 1), navkljub vsemu pa bo cena odvisna od vsebnosti surovih beljakovin. Ceno 25,29 tolarja za kilogram bo dosegla pšenica z vsebnostjo 11,5 odstotka beljakovin. Če f Maribor je petindvajseto oceniia u/'^"Psija je skupno vzorcev^« kakovosti. poskus:: ’ nc samo ocenjena zavod Maribor je —■Jija je skupno vzorcev, od tega 105 #* sl* (f D* B 5 I* IP- 14 Iff, jll fk 1(1 I jt (0 li* rf' tf S« i’ k * 4 I« It * I ) r f ( I r I I I f I I n Il I' "'Odi spregovorijo '^Pf^^Jodnostislo- 1992 in 1993, Za p " i Euperlati- nik 1954 ■**"* kakovosti, je let- kot or- Ptav dober strokovnjaki, I ,s'*brtierit jubi- oziro- zanimivo po- gledati v zgodovino, 1970 smo imeli dober letnik, najslabši je bil letnik 1980, zadosten do dober tudi tisti leta 1984, potem pa so se vse do lani zvrstili prav dobri in odlični letniki,) O sedanjosti in prihodnosti slovenskega vinogradništva pa sta spregovorila mag, Jože Protner, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, in direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vrečer, Mag, Protner je opozoril, da je državni zbor spravil pod streho Šele prvo obravnavo zakona o vinu in daje nujno, da tudi na tem področju pridemo do pravih normativnih rešitev, V Sloveniji imamo 22 tisoč hektarjev vinogradov, lahko pa bi jih imeli še več, saj je še 10 tisoč hektarjev takšne zemlje, ki ni primerna za drugo kot za vino- grade. Opozoril je tudi na težave, ki nas čakajo ob povezovanju z Evropsko unijo. Se pred vstopom bo potrebno veliko postoriti tako pri obnovi vinogradov kot nasploh pri preustroju panoge. Manjši pridelovalci se bodo morali povezovati v vinarske zadruge, potrebne pa bodo tudi spremembe pri večjih vinogradnikih in vinogradniških posestvih, Janez Vrečer je opozoril, da imamo sedaj raj na domačem vinskem trgu, To seveda ne bo trajalo večno, zato bo v nasledjih letih potrebno veliko postoriti, tudi pri pridobivanju kupcev. Svetovni trg išče vina s sadnim priokusom, skratka, potrebno se je prilagoditi tudi željam kupcev tako doma kot v tujini in obenem še naprej širiti kulturo pitja. Silva Eory bo ta odstotek višji, bo višja tudi cena in nasprotno. Če se spomnimo lanskega leta, je kakovost pšenica odvisna od različnih faktorjev, tudi vremenskih, zato je vnaprej težko napovedati, ali bo letošnja cena višja ali nižja od lanske. Če bo kakovost takšna kot lani, lahko zapišemo, da bo cena nižja, saj so dobili lani pridelovalci za kilogram pšenice z 11,5 odstotka surovih beljakovin 25,90 tolarja, letos pa bodo le 25,19 tolarja. Ko je vlada določila tržni red za odkup doma pridelane pšenice v letu 1995, je hkrati tudi naložila republiški direkcijo za blagovne rezerve, da odkupi vse letošnje tržne presežke. Z odkupom torej ne bi smelo biti težav, saj bo potekal podobno kot ob lanski žetvi, pridelovalce pa seveda najbolj zanima, kako bo s plačilom pridelka, Ker Še ni sprejet zakon o blagovnih rezervah, ki bo za financiranje blagovnih rezerv omogočal zadolževanje pri bankah, v predlogu zakona o proračuna za leto 1995 pa tudi niso predvidena sredstva za odkup pšenice, je potrebno sprejeti poseben zakon o najemu posojil in o poroštvu za najeta posojila. Sprejem tega zakona je predviden na tej seji državnega zbora, z njim pa bodo direkciji blagovnih rezerv omogočili, da bo lahko pravočasno izplačala vso odkupljeno pšenico. Po predlogu zakona bo namreč direkcija blagovnih rezerv za to lahko najela posojila pri domačih bankah. Pričakovati je, da bodo poslanci predlagani zakon sprejeli, saj se čas žetve hitro bliža, če zakona ne bi sprejeli, pa bi posledice čutili predvsem pridelovalci. L. KOVAČ govedo v Pomurju Na oblikovanje tipa goveda v severozahodnem in zahodnem delu Prekmurja, zlasti na desnem bregu Mure, je čutiti vpliv sosednje Avstrije, Okrog leta 1800 je bilo v dolino Mure uvedeno pinegavsko govedo, ki se je pozneje razširilo v Sloveniji med Muro in Dravo, Ostanke tega goveda in njegove križanec s svetlo lisastim govedom so 1965, leta še našli na območju ljutomerskega vinorodnega okoliša in v Ščavniški dohni. Sredi 19, stol, so v okrajih Furstenfeld, Fehring, Feldbach, Radgona in Ljutomer redili mirctalsko, pomursko, pinegavsko, štajersko domače, porabsko lisasto in marijadvorsko pasmo govedi in njihove križance. Prednost je imelo marijadvorsko govedo. Medtem ko so v Porabju kazali večje zanimanje za lisaste bike, so se na drugih območjih bolj zanimali za rdeče bernske in črno lisaste holandske bike. Po podatkih iz 1880. leta lahko sklepamo, da je bilo na desnem bregu Mure (v Apaški dolini in v nižinskem pasu od Radgone proti Hra-stju-Moti) konec 19. stol, poleg domačega razširjeno predvsem marijadvorsko in lavantinsko govedo. V začetku 20. stol, pa je v okrajih Fehring. Feldbach in Radgona že dokaj prevladovalo svetlo lisasto govedo. Tabela 3; Mere in teže nekaterih tipov govedi, ki so sodelovale pri oblikovanju populacije goveda v Pomurju pasma oz, tip bernsko lisasto mirctalsko marijadvorsko lavantinsko pomursko pinegavsko porabsko višina vihra obseg prsi živa teža (kg) ^dognojevanje travnikov fotfjf****^ odnaša mrt ............ — in kal"" imrrarK' hiiciiw luamuiui ?iivti_ o (Ja smo zgodaj spoailadl gnojili za zalogo. /jirOn jr je to le počasi premeščata, oziroma če že pride doizpi- *’ ^6 zlasti Povsem dnigajit! pa z ditšiČBo obliko gnoji- Kube dušika podvržena stočnemu izpiranpt. Da bodo ht "®in odmeriti ®iHjše, ne smemo grnjlri u zalogo oziroma v enkrat-^*’Jpna Porab h le-tega na prirast travne ruše minimalen, tuše c? vegetaciji pa ie odvisna od intenzlTBOfti raiif s travipja uvtmrK fc^ljčlne hranilnih snovi. S « V''*) lit 3U1CU1U V&JIVUJA I Ciuuov J J?** le-teg3 na prirast travne ruše minimalen. Tr: ...-“"'S so ugotovili, dt» potrebuje trava la eh odkos ®'’°jeval°s7is? 'ofoj do-Ptttteralnimi lahkrt odstotek N ®?®data J:!'"; Snojili. Med ti f k gnojnica, iravn območjih J^®biltuje svetom, ne Pfpoej bedeti ‘■^'"‘"»alnimi ,^(10 vj, J 'ibntenio posa- ?>C^:vedeti.skaUri-smo opravili febSS^^S^zUstije 'ga dušika oziroma 200 kg KAN-a na ha. lahko celo izumrejo. Proizvodni potencial in hranilna vrednost travne ruše se tako zelo zmanjšata. ■ s 4e nh rt J vir- nistnrt Osnovnem >Je zadPotrosili ^hi. S količi, na tra- in fosfor- ce ^kaUjevih Snojenja so 'favni 'določene cm !m h 55 položaju oziroma 138,0 129,5 135,0 128,0 128,8 129,3 118,0 202,5 177,3 187,7 178,6 181,0 186,3 / 550-650 425 475 460 450 475 230-350 Kmetovalcem, ki pri osnovnem gnojenju niso uporabljali organskih gnojil in niso gnojili s koncentriranimi nitrofoskali, kot sta NPK 7/20/30 in 8/26/26 v priporočenih količinah, svetujem, da dognojijo rušo s KAN-om 27 % ali z enim od organskih gnojil v količini 1S do 20 m3/ha. Kmetom, ki so pri osnovnem gnojenju uporabljali manj koncentrirane nitrofoskale, in sicer NPK 15/151/15 v količini 400 kg/ha, pa svetujem, da dogno-jujejo rušo z enakim gnojilom in enako količino ali pa z enim od 'Je organskih gnojil. Če želimo po- kriti potrebe travne ruše po osnovnih hranilih, kot sta fosfor in kalij, moramo ob prvem ali drugem dognojevanju uporabiti gnojila. ki vsebujejo omenjeni hrani- li. Naslednje dognojevanje po odkosih opravimo s KAN-om ali organskima gnojiloma, V letošnjem letu so se kmetovalci na območju Pomurja lahko oskrbeli tudi z mineralnim gnojilom, ki vsebuje precej fosforja, in sicer z MAP-om, Uporabo le-tega smo priporočali na zemljiščih, kjer so kemične analize zemlje pokazale, da je v njej premalo fosforja, se pa zelo dobro dopolnjujejo z organskimi gnojili, ki vsebujejo višji odstotek kalija, V tem primeru dognojujemo z organskima gnojiloma ali s KAN-om, Pri uporabi organskih gnojil na travinju moramo biti zelo previdni, Nestrokovna uporaba namreč naredi veliko škode, saj se k^ kmalu lahko pripeti, da travno rušo požgemo. Največkrat pride do tega v suhem in toplem vremenu z nizko relativno vlažnostjo zraka,.V najslabših primerih faradi poškodb od ožigov propadejo občutljivejše vrste trav in detelje, na njihova mesta pa se razbohotijo vrste, ki jim nastalo stanje prija, ali razni pleveli in zeli. Da ne bo prišlo do teh poškodb, trosimo omenjeni organski gnojili ob vlažnem vremenu oziroma ob rahlem dežju. Takrat je možnost poškodb in izgub dušika mnogo manjša, Stroko- vnjaki so si enotni, da je gnojilni učinek hranil Iz organskih enak kot iz mineralnih gnojil, vendar je izkoristek le-teh pri slednjih mnogo večji. Ugotavljajo namreč, da se ob ugodnem vremenu za razvoz organskih gnojil izkoristi samo 70 % dušika, v neugodnih razmerah pa 30 %. Pri uporabi organskih gnojil so količine omejene, in sicer stroka zagovarja ob enkratnem gnojenju samo 15-20 m3/ha. Uporaba večjih količin v enkratnem odmerku je vprašljiva, saj lahko zas-korjimo površino ter s tem vplivamo na obstanek občutljivejših vrst trav in detelj. Na tržišču v Sloveniji pa seje pojavilo novo gnojilo, ki bi ga lahko uporabljali za dognojevanje travinja, s komercialnim imenom Norveški soliter. Je gnojilo, ki bi lahko v danih trenutkih zamenjalo uporabo KAN-a 27%. Vsebuje 15,5 % dušika, od tega 14,5 % v nitratni obliki in samo 1 % v amonijevi obliki. Je eno redkih mineralnih gnojil, ki na zemljo ne deluje fiziološko kislo, se pravi, da ob razgradnji ne nastajajo kisline, ki bi dodatno kisale tla. Torej bo imelo to mineralno gnojilo pomembno vlogo na tleh s kislo reakcijo. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. I ... **Mo PA sutEROCMlJejdo AjIICA ■F--'""—' ' VpRoPArtft (M I I. it t Po navedenih podatkih o zgodovini razvoja goved v Pomurju od najzgodnejše dobe do 1. svetovne vojne lahko povzamemo ugotovitev, daje bilo pomursko svetlo lisasto govedo, ki je po nastanku najmlajša pasma v Sloveniji, obUkovano skozi stoletja na prvotnem brahi-cemem tipu, križanim s primigenim tipom goveda, V 40. letih konec 19, stoletja in v začetku 20. stol, so tako nastali tip goveda ople-menjevali iz sosednje Avstrije in Madžarske z različnimi zahodnimi tipi goved. Na obronkih Slovenskih goric in na Murskem polju je na poznejši tip oblikovanja svetlo lisastega goveda na tem območju zelo vplivala pinegavska pasma goved, ki jo za to območje lahko štejemo kot prehodno pasmo, v Prekmurju, Apaški dolini in v radgonskem območju pa je bilo svetlo lisasto govedo v končni fazi oblikovano s povratnim križanjem s simentalskimi biki. Za govedo v Prekmurju, Apaški dolini in radgonski ravnini v začetku 20, stoletja lahko že upravičeno uporabljamo naziv ^svetlo lisasto«, medtem ko je tak tip goveda na Murskem polju in na obronkih Slovenskih goric šele nastajal. Obdobje med svetovnima vojnama Pomurje, kije že pred 1. svet, vojno sodilo med manj razvita območja, je tudi v obdobju med svetovnima vojnama veljalo za najmanj razvito v Sloveniji, Pretežni del prebivalstva se je ukvarjal s kmetijstvom. Če na kratko označimo rastlinsko pridelavo in živinorejo v prvih letih po 1, svet, vojni, je bila ta naturalna po značaju, ekstenzivna po načinu in kombinirana glede na proizvodno smer. Kmetje so bili predvsem usmerjeni v samopreskrbo, ki je glede na porabljeno vrednost dela in stopnjo intenzivnosti najdražji način proizvodnje. O industrijskem razvoju Pomurja ne moremo govoriti. Akumulacija iz blagovnega prometa s kmetijskimi proizvodi, ki je postajal sčasoma vedno močnejši, je rabila za razširjeno reprodukcijo v drugih območjih in je le neznatno vplivala na razvoj posameznih gospodarskih panog v tej pokrajini. Buržoazija, ki je prevzemala pozicije razpadajočega fevdalnega razreda, je bila finančno prešibka, da bi lahko razvila kakšno močnejšo proizvodnjo ali predelavo, država se za zaostalo pokrajino ni mnogo zanimala, zadružništvo pa je bilo šele v povojih ter iskanju oblik in področij dela, kot je danes. V prvih povojnih letih po agrarni reformi je se promet z mlečnimi izdelki, ki so ga razvila vsa fevdalna posestva v Prekmurju z večjimi madžarskimi in avstrijskimi mesti, popolnoma ustavil. Perhavec navaja, da je v tem času do leta 1926 obstajala možnost izvoza mleka v Avstrijo. Ko sc je promet mleka z Avstrijo ustavil, odkup mleka ni zamrl. Razvijali so ga posamezni odkupovale!, ki so organizirali tudi manjše predelovalnice mleka v sire, maslo in skuto. Geza Horvat na Cankovi, družba Jureč - Kuhar v Puconcih, Jože Horvat na Dolinskem, ki je pozneje osnoval »soboško mlekarno« so bili med najpomembnejšimi, Naštete mlekarne kakšne vidne gospodarske vloge niso odigrale in so kasneje ob nastopu gospodarske krize tudi propadle. Večji del mleka so potem kmetje porabili kot živinsko krmo predvsem za prašiče pa tudi za mlado govedo. Prašičereja je bila v tem času bila že zelo razvita in tovarnar Benko je izvažal že prve bekone. Med drugo svetovno vojno je bila oddaja mleka obvezna. Čeprav so bile količine mleka v obdobju med vojnama zelo majhne, je promet z mlekom in mlečnimi izdelki dokaj vplival na rejsko usmeritev in oblikovanje tipa goveda. V tem obdobju se ustanavljajo prva selekcijska društva. Do leta 1932 . ko so se selekcijska društva združila v Zvezo selekcijskih društev za svetlo lisasto govedo, je bilo na območju Pomurja ustanovljenih že 18 društev. PRVA selekcijska organizacija je bila ustanovljena 1928, leta v NEDELICL Ta organizacija, v katero so bili včlanjeni rejci okoliških vasi, je 1930, leta priredila prvo razstavo in premiiranje v rodovnik vpisanih krav, društvenih plemenjakov in naraščaja, starejšega od 6 mesecev. Do leta 1930 sta bila za to organizacijo iz Švice uvožena 2 plemenjaka simentalske pasme. Kot navaja Wenko v uvodu seznama razstavljenih živali, je znašala povprečna mlečnost krav tega društva za leto 1929 18801, Leta 1931jebila druga tovrstna prireditev v Tešanovcih, ki sta jo skupno priredili selekcijski organizaciji v Tešanovcih in Moravcih (sedanje Moravske Toplice), (nadaljevanje prihodnjč) 1 I 8 vestnik, 22. junija Delovno-varstveni center Murska Sobota Za hišo z vrtom Varovanci Delovno-varstvenega centra Murska Sobota so me pred reč kot drema letoma spravili v veliko zadrego. Na vprašanje, ali lahko pišem o njihovem življenju in delu, so mi odgovorili: Lahko, če nam bo to pomagalo k temu, da bomo prišli do novih prostorov. Takrat so si želeli hišo, ki bi imela vrt in ki bi bila samo njihova. Bilo je to pred božičnimi in novoletnimi prazniki in sama nemočna ob tem velikem pričakovanju sem lahko naredila le to, da sem Jim zaželela, da bi sanje in želje postale resnične. In hišo so našli, tako z vrtičkom in sploh primemo za življenje ter delo varovancev delovno- varstvenega centra. Toda zanjo, njen odkup je treba najti denar. Z varstvenega centra so pisali na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in jim predstavili to možnost. Prejšnji teden so priši gostje iz Ljubljane in potrdili neprimernost sedanjih prostorov. Ogledali so sl tudi hiši in po njihovih izjavah sodeč, bodo pred pristojno komisijo zagovarjali prošnjo za odobritev denarja za njen nakup. Sami namreč ob svojem obisku niso mogli reči ne ja in ne ne, ker za sprejemapje takšnih odločitev niso bili pristojni. Svoje mnenje k temu bo moralo dati tudi ministrstvo za finance. Vodstvo in varovanci delovno-varstvenega centra bodo o dokončni odločitvi izvedeli po desetem juliju. Ministrstvo bo za nakup hiše, če bo komisija tako odločila, lahko dalo denar šele v prihodnjem proračunskem letu, toda hiša je naprodaj sedaj. Zato je soboška občina pripravljena pomagati na ta način, da kupnino plača iz občinske blagajne, to pa potem dobi povrnjeno iz državne blagajne.V občinskem proračunu so v ta namen dali na stran 110 tisoč mark. MH sociala, šolstvo, zdravstvo Pogovor z dr. Jožetom Ramovšem Govek ima svoje ime svoj pogled, svoje oči •St 1 I Vabilo za srečanje sladkornih bolnikov Kot da smo dr, Jožeta Ramovša odkrili včeraj, pa smo mu že naklonjeni. Njegova dela in zapisane misli postajajo steber, katerega se moremo oprijeti vsi, ki delamo z ljudmi in za ljudi. Prišel je ravno v tem Času, ko upogibamo svoje misli, da bi naredile korak in prestopile od kolektiva k človeku, posamezniku. Dr. Ramovš je ves čas najbližji Trstenjakov sodelavec, v letih od 1988 do 1992 pa je opravil podiplomsko specializacijo iz Fran-klove logoterapije pri Elizabeth Lukas. Sedaj dela znanstveno kot raziskovalec na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, je pa tudi namestnik predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za psihologijo, logotera-pijo in antropohigieno. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Murska Sobota vabi na srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja, ki bo 24. junija ob 14. uri v prostorih zadružnega doma na Cvenu pri Ljutomeru. Zbrane bosta pozdravila župan ljutomerske občine Lukvik Bratuša in predsednik Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije Štefan Temlin. bolniki in svojci pa bodo lahko predavatelje dr. Rudolfa Mikoliča spraševati o temi, ki jo bo predstavil. Govoril bo o zdravljenju sladkorne bolezni z oralno terapijo. Na regijsko srečanje bodo prišli tudi izdelovalci diabetične prehrane, napitkov in sladil s svojimi izdella, sladkorni bolniki pa bodo imeli Se priložnost izmeriti si vrednost krvnega sladkorja. Na srednje bosta namreč prišli podjetji Salus iz Ljubljane ter Zalokar in Zalokar iz Trzina z aparati za samokontrolo krvnega sladkoija. Organizatorji zbirajo prijave udeležencev popoldne po telefonu 23 942 ter vabijo vse sladkorne bolnike iz pomurske regije pa tudi njihove : svojce, da se srečatjja udeležijo. „ Osnovna šola za otroke iz BiH ostaja v Begunskem centru Veržej - Dr. Ramovš, ob tem, ko so bile obujene skupine za samopomoč starih v Sloveniji, se je zgodilo še nekaj - sprejeli ste besedo star. Vedno govorite o starih ljudeh, torej uporabljate besedo, ki je bila doslej izrinjenja, potisnjena na stran z besedami starejši, ostareti. Res zanimivo, kako so besede izraz doživljanja in čutenja. In če nam je starost postala tabu, nekaj, Česar ne maramo, ker ne vemo, kakšen smisel bi imelo, potem nam tudi besede ne ugajajo več in jih ne maramo, Anton Trstenjak je kot antropolog ugotavljal, da je en konec življenja vedno obremenilen, nedostojen. V začetku prejšnjega stoletja je bil to začetek življenja, spočetje, rojstvo, spolnost. Bilo je to nekaj nedostojnega, nekaj, o čemer se ni govorilo, in so se uporabljale druge besede, V tem času pa je ravno obratno. Zače- tek življenja ni nobena taka tema, ki ne bi šla gladko z jezika, medtem ko je to postal drugi konec življenja, smrt, bolezen, starost. To je sedaj tabu in nekaj, za kar moramo uporabljati druge besede, s katerimi to prekrijemo, zakrijemo. Starost je čisto nevtralna beseda, tako kot mladost. In šele če imamo probleme, tabu-iziramo pojav sam, poskušamo iskati druge besede. Pri nas tudi radi uporabljajo besedo starejši, torej komparativ. Pa vendar je starejši tisti, ki je starejši od starega. Starejši je bolj star od starega, in če je že nekaj pejorativno, slabo, potem je starejše slabše kot star. Ko smo ljudje v obrambi nezaželjenega doživljanja, smo zelo nelogični, celo tako nelogični, da uporabljamo ne samo besedo starejši, dom za starejše občane, ampak ponekod celo dom za ostarele. To pa je v našem jeziku skrajno slabšalni pojem. Na primer mlademu človeku. ki je izpit, ki ga je bolezen dotolkla ali se je zapil, rečemo, kako je ostarel. Nekdo je pa star devetdeset let, kot vaš rojak Tr-steiyak, pa mu rečemo, daje mladosten. Sploh ni ostarel, star pa je, Trstenjak zase pravi, eno veselje, eno tolažbo gotovo imam, da mlad ne bom umrl. Ta najin pogovor torej kaže na to, da besede niso ničesar krive. Starost je stvar, ki prihaja nad nas, in moramo se z njo spogledati iz oči v oči brez tabujev, sc nanjo pripravljati vključno s skupinami starih, ki naj bi bile zdravilo proti osamljenosti, proti doživljanju nesmisla na stara leta. Vsaka od teh besed nosi p sebi neko oznako, etiketo, Kaj izbrati tudi p primeru, ko jih s pisano besedo predstavljam drugim ? Težko bi vam na to odgovoril z eno besedo: ta je dobra, ta pa slaba. Varovanci, oskrbovanci, vse to izraža del resnice. Ljudje so notri in zanje skrbijo, jim dajejo celostno oskrbo. Jih varujejo, če so ogroženi. Zdravstveno varstvo, socialno varstvo. Toda res, vse te besede ljudi označijo, marganizirajo, etiketirajo. Lahko izhajava iz tega sociološkega, nalčeinega, ki je zelo pomembno, ampak problema ne bova mogla rešiti. Jaz nimam rešitve. Lahko rečem samo načelno: naj bodo to besede, ki pomagajo h komunikaciji in onemogočajo marginalizacijo. Če pa to pospešujejo, so slabe. Recimo, pri našem delu, če rečem bolj mikrosociološko, socialno, je to skupina. In v skupini se ponavadi govori o članih. Član, ki ima vlogo člana, in vodja, ki ima vlogo vodje. Čim smo tukaj, smo pa že na mrtvem področju. Vloga je tudi kumarica, vložena v kozarec, ki čaka v kleti med ozimnico. Mi rešujemo v skupinah starih ta problem, ki ste ga načeli, tako, da ne govorimo o članih skupine, ampak o ljudeh z imeni. Če sem Jože, nisem vodja, ampak sem Jože. Vi ste Majda in niste v skupini mladih ali starih ne časnika-rica ne članica, ampak ste Majda. Človek ima svoje ime, svoj obraz, svoj pogled, svoje oči in vsem tem problemom v skupini se izognemo, ko sc pogovarjamo iz oči v oči z imeni. la delo skapia, sem J, da je nad njimi mreža, ■ -tisoč drobnih radosti mov članov skupine, ko zamreži tako, da obremenjeni z delom V svojem današnjem tudi rekli: skupina družino. Toda sama 4*1^ prej imeti družino kot sktf^ nadonies®°j| n.,ai ki Skupina je I. , žina za stare ljudi, družine in ki so osamljeni.®S dnjo generacijo, ki z poklicno ali prosto voljno, js PJl ___J.. ___ razširjen del nekc^ sorodstva, prijateljstva, veliko da tudi za lastno or“^-Ni to nadomestna družina 0 ki niso osamljeni in žino, ampak za tiste, ki so ginalizirani. Res voditelji v nah delajo organizacijsko, Človeško. So popolnoma . skupine, vendar socialno n« . samo od te skupine, samo 00 te sKupme, del njihovega socialnega niranja. Stari ljudje, ki m tt. * . ** . AflR ■ F Ueni, pa pravijo, edini čas' „ 1.J tednu, ki se ga veselim, s® uri. ko se srečamo. - Skupine za tiare- niso dobre samo za nili ste, da pri nas rt tudi skupine za samopont avljenih narkomanov, ri Je potem ta oblika it pina za samopomoč, sprejemljiva za vse skuptf^ in za vse časel 450*^ teh skupin, od takšnih s ® socialnimi problemi, holizem, pa do skupin ž® J V razvitem svetu je - Ljudje v domovih, v zavodih so poimenovani različno, so varovanci, oskrbovanci, so pacienti. - Vodje skupin nastopajo z imeni, so torej enakovredni drugim v skupini Toda ko sem spremlja- čajočo mladino, narkom^jg^ imamo na primer tudi ® iitJirjtftv narknmflnCV, .btf. Staršev narkomanov. teh skupin več, nckal v smislu reševanja druge spet bolj za vzgoja Težko bi jih porazdelili Po letu dni v novi stavbi OŠ Mala Nedelja Boljše razpoloženje in uspehi Po dolgem času imajo spet državnega prvaka pitev zdravja. - Nastajanje skupin moč je s^ntano, pa J tudi projekt. Za njim niziranje ter strokovno ,/i Ministrstr« Republike Slovenije za šolstvo in šport Je naslovilo vsem občinam v državi, v katerih še delujejo tako imenovane begunske osnovne šole, naj proučijo možnost za ukinitev takšnih šol in vključitev učencev v naše redne osemletke. S tem bi med drugim rešili Čedalje težji kadrovski problem v takšnih šolah, poleg tega pa v ministrstvu ugotavljajo, da posebna oblika izobraževalnega sistema za začasne begunce iz BiH v vseh primerih ni več smotrna - tako iz ekonomskih kot pedagoško-psiholoških razlogov. Ko so se o tej temi pogovarjali na občini v Ljutomeru, je prevladalo mnenje, naj kljub vsemu še naprej deluje posebna begunska osnovna Sola v zbirnem centru v Veržeju, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 46 učencev od 1. do 8. razreda. Bila so sicer razmiš|iairia, da bi te učence vozili na osemletko v Razkrižje, kjer zaradi tega ne bi imeli prostorskih težav. . Toda to bi pomenilo, da bi begunci predstavljali kar 1/3 vseh učencev na Šoli, to pa bi lahko povzročalo vsebinske probleme. Poleg tega bi moral vsak dan voziti poseben avtobus iz Veržeja do Razkrižja. Druga možnost je bila, da bi begunce preSolali na najbližjo osemletko v Veržeju, s čimer pa bi ta Sola postala prevelika vmešanica« učencev, saj jo poleg domačinov že obiskujejo tudi otroci iz različnih krajev Slovenije, ki so vključeni v veržejski »popravni* zavod. Težko pa si je predstavljati, kako naj bi begunske učence porazdelili na več osnovnih šol v občini, tako da bi bili v posameznem oddelku največ po trije, kot je to zapisano v priporočilu omenjenega ministrstva. V tem primeru bi morali sedanjih 8 drugošolcev ločeno voziti kar na 3 osemletke. Naj torej ostane tako kot sedaj oziroma bi lahko imeli kombinirani pouk v 4 skupinah. V tem primeru naj bi v občinskem proračunu zagotovili okrog 500,000 tolarjev za 2 zunanja sodelavca, kiju bo potrebno vključiti v učno-vzgojno delo. Vendar pa so v Ljutomeru mnenja, da mora ta denar prispevati ministrstvo za šolstvo in šport, saj se jim zdi neutemeljeno, da bi bili »kaznovani* za to, ker je v njihovi občini begunska šola, v večini drugih slovenskih občin pa teh problemov nimajo. JOŽE GRAJ Gradnja nove osnovne Sole pri Mali Nedelji je dolgo visela v zraku, saj je bil to za proračun Občine Ljutomer skoraj nedosegljiv finančni zalogaj. No, nekako so le uspeli zagotoviti svoj polovični delež k sredstvom, ki jih je obljubilo v ta namen Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, tako da so proti koncu leta 1994 vendarle začeli z deli in jih v manj kot letu dni tudi končali. Tako so se lahko učenci in učitelji ter drugi šolski delavci preselili ob začetku tega šolskega leta v nove prostore, Za mnoge je bilo to skoraj neverjetno. In kako je po letu dni dela v novi stavbi? Čeprav imajo nekoliko manj prostorov, kot naj bi bilo to po republiških normativih (okrog 1,700 kvadratnih metrov za 174 učencev), so z razmerami dokaj zadovoljni. Medtem se je sicer pokazalo nekaj martjših napak, ki pa so jih graditelji (PGP Ljutomer) sproti odpravljali. Po bsedah ravnateljice Sole NADE TOMAŽIČ že dolgo niso bili uko uspešni pri učno-vzgojnem delu kot ravno v tem šolskem letu. Tako imajo po dolgem času med učenci spet državnega prvaka, in sicer je to osmošolec DEJAN PRSA na tekmovanju iz Vesele šole. Dobili so tudi zlato plaketo za raziskovalno nalogo o družini, ki jim jo je podelila Zveza prijateljev mladine Slovenije, in osvojili srebrno plaketo za raziskovalno nalogo Prehrana in karies na območnem srečanju na Ptuju; na območnem tekmovanju Kaj veš o prometu pa so si prislužili za nagrado kolo Pony. Dokaj uspešni so bili še na nekaterih drugih tekmovanjih in srečanjih. Kot zanimivost velja omeniti, da jih k čim boljšemu uspehu spodbuja tudi AVGUST BOHANEC, ki je svoj čas končal malonedeljsko osemletko, sedaj pa živi in dela v ZDA. Za najboljše učence je prispeval 300 dolarjev. Postati državni prvak prav gotovo ni kar tako. Osmošolec OŠ Mala Nedelja Dejan Prša sije zaslužil ta najvisji naslov na nedavnem tekmovanju iz Vesele Šole. niziranje ter strokovno in usposabljanje voditeV^ ; pin. Gre torej za । kovnosti, organizacije Anstjin. Spontanost samopoim-_______________cvetu čis*^ razvijala v razvitem svei^ daje vzporedno, strijsko družbo I’ cija, to počasi nadom6»£^p[f civilna iniciativa, družba^^jt ces je tekel počneje, pn bil za časa rcalsocializina“^ff j( pospešen. Pospešen bila tradicionalna družb^ hitro prekinjena, industrializacija pa je t -podrla socialne mehani’_, |t» V novih prostorih lahko uspešneje dela tudi učiteljica 1, razreda ANGELCA PRŠA, ki je od lanskega decembra postala tudi sodelavka Pedagoške fakultete Ljubljana v projektu Naravoslovje 1,2,3. Skupina pripravlja predmetnik za pouk naravoslovja v prvi triadi prenovljene osnovne šole, in to tudi na osnovni izkušenj učiteljice Angelce, ki že nekaj let zelo uspešno izvaja projekt Tempus neposredno v razredu. Pri tem sodelujejo tudi starši. Aprila letos pa so prišli v goste na malonedeljsko Solo tudi drugi člani delovne skupine za projekt Naravosivoje (sami ugledni pedagoški delavci) in prisostvovali nastopu učiteljice Prševe v 1. razredu pod naslovom Raznolikost živega (poudarek na rasti). Gostje so bili zelo zadovoljni ter za nagrado povabili učence in njihovo učiteljico na obisk na Pedagoško fakulteto Ljubljana. Tja so odpotovali 26. maja, pridružilo pa se jim je tudi 14 staršev. Nad vsem, kar so videli in slišali, so bili vsi navdušeni, zlasti pa ponosni, da so lahko bili gostje tako ugledne ustano- dicijc oziroma civilne J Drugo: zelo vcijctnoje šibka točka realsociali^* ji tezi sociologa Rusa, ta, 'fi dopušča civilne družb^^pt . Ina IH*? uniči, a ne dela nove. meni, da se nova civiln®, JJtf _____________J., /,e,-hne osebne pobude, osebne nosti ljudi na posam^^;j jH dročjih ni razvijala, smela razvijati. Zato sn* razmerah, ko tradicije ko socialna država, k* r' ____________m: umetno gojili, postaja močna, z vsem --------mogočim egoiz® Vilne iniciative, viiiiv iiiiviaiiTVt v" " pa ni razvite. Je zelo ohi^ j To pa pomeni, da Če je Evropi in Ameriki poo*®?’ ________________A in za samopomoč in potrebna, je pri nas nuJ' ' 1 ve. JOŽE GRAJ MAJDA 19S junija 1995 9 I (#■ Jlt df i# iš M a t. » * jiti ll* « 1^ Cii d J* I I kulturna obzorja O(Uoii^ iz knjige Boruta Brumna »Na robu zgodovine in spomina. Urbani etos Murske Sobote med letoma 1919 in 1941« Kako se je Sobota spreminjala v varaš? informa-se Murske * i®I spominja po nezno- Sobote iz zgo- g^atekijepoSo skoraj vic ‘wem prahu, mestne vse leto, in po zadu- ''irih na? P? v pisanih Prt opisovanju Sobote na dokaj poenotc-»Kajpak moram priz- predstave, ^^biletnt ' ^honadstropne ^loliške cerkve do ^teien glavna ulica, t^nih ^Pt^tnenil prah ob Ob naselbini i jirrtrttK) ' enonadstropne potekata nad !.,^«<°l>oka in s travo obrasla ttobirala smr-»»»teaZ * Murske So L ‘^Purnin»o . “vteanrm,! . oo ' ■» a.?y“a*aKorcnpajeza- 'tiho glavnega trga d a / c) b i> I isi iJi b If r j» j« t t I si t 't t i f I Pa nrn ^^ttten, v letnem trava parka je ^'tltusi ^trdi različni ^^25. leta.*' 6ez Ptnepjali, da so brvi?® ol^^stne jarke ” iiile iz Narejene P” hotelu ^'>6evSj^‘*‘'>nski cesto. Narejene Kronh je bil čez ' ti ■ most. Ciril kot profesor telova- dbe prišel v Mursko Soboto jese-. ni leta 1921, se spominja, daje bila »Murska Sobota tedaj Še malo večja vas s smrdljivimi jarki na vsaki strani ceste, v katerih se Je marsikateri pijanec kopal. Ulice je razsvetljevalo 10 karbidovk, katere so Dittrichovi vajenci vsak večer raznosili po ulicah in Jih potegniti na 5 m visoke drogove.*^ Tako so razsvetljevali samo najpomembnejšo soboško ulico, takrat imenovano Glavno ulico, zato so bile v različnih časopisih pogoste zahteve, da se tovrstna javna razsvetljava uvede tudi v drugih delih mesta. Vendar pa je bila tudi razsvetljava Glavne ulice samo občasna, kar sc lahko prepričamo iz Prekmurskega glasnika, kjer so zapisali: »Egiptovska tema vlada zvečer po ulicah Murske Sobote ,„ Celo poletje so nam po večini po nepotrebnem razsvetljevale sijajne karbidne obločnice svetle poletne večere. Sedaj ob nastopu jeseni pa Je razsvetljava naenkrat ponehala.*^ Za obiskovalce in prišleke ni bila Murska Sobota ne vas ne mesto, ali kot je zapisal Juš Kozak, »vaške hiše so zidane z estetskim ptirodnim čutom v kolektivnem stilu, Pročelja poslopij ob predmestni cesti in na trgu, kjer se na dvoriščih koljejo biki, se režejo hrastova debla, se stroje kože in se zlaga žgana opeka, ne razodevajo tradicije meščanskega stila ne stika z ljudsko izvirnostjo.* (Kozak 1934: 63.) Zaradi že omenjene razčlenjene gradnje okrog treh centrov (grad, katoliška cerkev, Stara ulica) pa so se v sam center mesta širila polja, na katerih je rasla koruza, krompir, buče, ajda, repa in fižol (Trstenjak; stari fond 193: 143), in to takoj za Aleksandrovo cesto (današnjo Slovensko), kjer je domovala velitai. Če se v dvajsetih letih »v Cvetnih, Vrtnih, Novih in mnogih uličicah gubijo hišice, druga drugi podobne, nizke in z vrtovin in ni vno-bene, ki bi bila zidana v oblake in strele; saj je širna ravan in pri tleh prostora in zemlje dovolji (Sušnik 1929: 16-17), moramo pravi vzrok za takšno podobo Murske Sobote iskati predvsem v takratnih gradbenih zakonih. Walter Hirsehberg v slovarju etnologije posebej opozarja na to, da so oblike načrtov naselij v fazi nastanka odvisne od kulture, okolja in gospodarskih pogojev, pozneje pa na razvoj vplivajo predvsem družbeno-politični dejavniki (Hirsehberg 1988:436), ki pa so v etnologiji pogosto neupravičeno prezrti. Urbanizirana naselja, kamor lahko v obravnavanem obdobju ob Murski Soboti prištejemo Še večino trgov in nekatere večje vasi Prekmurja, svojega »panonskega videza* niso dobile samo zaradi določenih specifičnih kulturnih lastnosti, ampak, naj se sliši še tako banalno, tudi ali pa predvsem zaradi zakonskih določil. Po letu 1878 je gradttjo hiš v mestih in večjih naseljih carskega deta avstro-ogrske monarhije urejal novi zakon. Del Prekmurja vljala regionalni odlok, potrjen v Budimpešti, ki je v skladu s takratnimi madžarskimi urbanističnimi zakoni urejal gradnjo na območju županije. Različni prevodi zadnje izdaje teh pravil iz leta 1909 so v Prekmurju vse do sredine 30, let predstavljali pravno podlago za podeljevanje gradbenih dovoljenj. Zato bom pravila, ki so določala urbanistični razvoj mesta in jih do sedaj še nihče ni predstavil, podrobneje analiziral, saj so posredno postavila in, kot bomo videli, deloma tudi zapolnila okvir urbanega prostora in z njim povezanega etosa v Murski Soboti. Dne 31,12.1928 so Gradbeno sckcjjo sreSkega poglavarstva v Murski Soboti obvestili^, da morajo od tega dne naprej namesto svojega prevoda uporabljati sodno overjeni prevod Pravil Železne županije glede stavb in javne čistoče,’ Po mnenju sreškega načelnika je bil že skrajni čas, saj seje vmocno razširila bolj in bolj razvada, postavljati in preurejevati razne stanovanjske kiie, gospodarska poslopja, obrtne naprave, prometne in obdekoiistne zgradbe brez vsakega oblastnega dovoljenja, brez ali na podlagi nezadostnih načrtov, brez upravičenih strokovnjakov in obrtnikovi..^ Pravila so bila razdeljena na splošna določila, posebna določila, policijske prestopke, kazenske odločbe in zaključna določila. ^Hočevar Ciril, Prva leta sokolskega društva v Murski Soboti (rokopis, 12.1.1970). Stublov arhiv 2, Pokrajinski muzej. Murska Sobota. ^Prekmurski glasnik, št. 33. Murska Sobota, 12.9.1920, str.3. *Dopis gradbeni sekciji, št,I543, Ljubljana 31.12,1928, PISK Ic, I \ .■ ***'* Jtl«tniwizitt« 1994 s« jej^otegovaloza ko krono, za nagrado Kresnik, ki jo po prvem tet«, te! i^^rižju, podeljujejo v kresnem čss« kttii h^.^^gMtikovu komisija, ki jo letos sestavljajo tent^o-Tk?** Bitoli Hieng, dr. Marjan Dolgan, Jože Hor-b-iŽenja Leiler, Tea Štoka in mag. Tomo 23. junija, razglasila ietošivega zmagot^ca. ovhiidi ikot KadovSek z delom Klan, Ktjedan tčlč i Alojz Rebula s Kačjo kožo, Tone ?*• h&diia in Vlado Žabot, ustanovitelj Kre-sJovcaskl roman lanskega teta bo " -lu ^flbdii«« tvL*brVamT ŠSSS t^sgradil z desei tisoč markami. Kako STE J o® luu^o emiip ta je laprod^ v ki^igamah, v naročniški službi Vestnika in pri zastopnikih. z Mursko Soboto je v tem času upravno pripadal Železni župa- niji, kjer so tPravila Železne župa- 'Koren Vlasta, Razglednice iz soboške preteklosti. V; Pomurski vestnik. Murska Sobota, nije glede stavb in čistočet. predsta- kulturni koledar 4.4.1963, str.: 8. RAZSTAVE AnjRSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je na ogled razstava Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do konca junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtldh pa tudi od 16. do 18 ure. MURSKA SOBOTA' V galeriji je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost mladih. MURSKA SOBOTA: V avli študijskega oddelka Pokrajinske in Studijske knjižnice je na ogled razstava Slovenski pripovednik Janez Trdina (ob 165-letnici Trdinovega rojstva in 90-letnici njegovega rojstva). GORNJA RADGONA: V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko, LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate 3. razstavo del Članov društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava je na ogled do 15. julija. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate samostojnmo razstavo likovnih del Nade Kobenter. RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin si lahko ogledate razstavo sUkarja Milana RazborSka. MURSKA SOBOTA: V petek, 23. junija, ob 19. uri bo otvoritev razstave in projekcija filmskega portreta Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V soboto, 24. junija, ob 16. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Jožice Roš Gostiivanje bou, grajski Strahe! Vstop je prost. •Ob 17. uri se bodo soboški gimnazijci predstavili s gledališko predstavo Volk In sedem kozličkov. Ob 16. uri bo na ploščadi pred soboškim gradom koncert plesnega orkestra iz logoJstadta. V nedeljo, 25. junija, lahko ob grajski vodici poslušate promenadni koncert pihalne godbe iz Murske Sobote. Ob 18. uri bo na ploščadi pred soboškim gradom balet J,. Straussa Ples kadetov, ki ga izvaja slovensko narodno gledališče iz Maribora. Vstop je prost. Ob 19. uri-bo strokovna predstavitev in pokušina prekmurskih vin. Ob 20. uri pa bo na grajskem dvorišču koncert pevskih zborov. Nastopili bodo mešani pevski zbor iz Kflrmenda, mešani pevski zbor iz Filrstenfelda in mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote. MURSKA SOBOTA: V sredo. 28. junija, bo na grajskem dvorišču ob 20. uri predstavitev knjige Boruta Brumna: Na robu zgodovine spomina, Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. MURSKA SOBOTA: Od 23. do 25. junija bo v hotelu Ajda XII. mednarodni simpozij panonskih pravnikov, ki ga prireja Društvo pravnikov Pomurja. Glavna tema letošnjega simpozija je varstvo okolja v institucionalnem in geografskem pomenu. BELTINCI: 1.julija ob 19.uribovbeltinskem parku prvi Beltinski večer, koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande z gosti Marko bando, Beltinskimi tamboraSi in Paktrejgerji. Izkupiček koncerta bo prvi denar za beltinski kulturni dom, S teni sc na pobudo Vlada Kreslina gradnja pravzaprav začenjal Značaj priT« niiaAn in l^nfilcrbliCTlo! reditve; za pijačo in jedačo poskrbljeno! ’PraviIa Železne županije glede stavb in javne čistoče (v nadaljevanju Pravila s številko paragrafa), Sodno overjeni prevod iz madžarskega originala, št.52171/ 909VI-a, 20.12.1928,str,20,PIŠK 5. ‘Stavbna okrožnica sreSkega poglavarja, brez številke, Murska Sobota, 17.10.1928.PIŠK Ic, NAROČILNICA Borut Brumen NA ROBU ZGODOVINE IN SPOMINA Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 Cena knjige 3.780 SfT n J Nepreklicno naročam knjigo B. Brumna Na robu zgodovine in spomina: Kupnino bom poravnal(a): - po povzetju z 20 % popustom - v 2 zaporednih mesečnih obrokih z 10 % popustom (velja za naročila do konca julija). Ob nerednem plačevanju se zavezujem plačati zakonske zamudne obresti. NAROČNIK Priimek in ime Bivališče Zaposlen pri Naslov zap. (pošta, kraj, ulica) Osebna matična številka Datum Podpis POMURSKA ZALOŽBA, 69000 Murska Sobota, Lendavska 1 Tel,: (069) 32 420 telefaks: (069)31 086 Karolina Kolmanič Za zeleno mizo... je bila matura (m) Končno. Ura v zvoniku je že dolgo odbila osem in ulica se je zagrinjala v mrak. Svetilke so sramežljivo bledo osvetlle gručo sošolk in sošolcev. Začela so deževati vprašanja, »Počakajte! Naj si oddahnem, Je ostalo kaj večerje?« »Je! Prihranili smo ti v učilnici, ker je kuhinja že zaprta.« »In kaj?« sem hlastno vprašala, ko se mi je že stemnilo od lakote. »Kaj? Kot vsako nedeljo! Koruzni pečenjak in žajbljev čaj. Koruznik razpokan in suh kot afriška puščava, čaj pa mlačno zdravilen,* je pojasnil Vlado. »V čast prvih nedeljskih mučencev!« sem pripomnila in se pridružila spremljajoči gruči v učilnico. No, priznam, da so me presenetili. Na mizi je poleg obtolčene velike bele skodelice stala vaza z vrtnicami (najbrž iz bližnjega parka) in dva kosa neke torte neznanega izvora. Torto smo si razdelili, vsak grižljaj, žajblja pa mi tako nihče ni zavidal. »Ti, reci, a je v učilnici res vse zeleno?« je vprašala Sonja, ko sem si od izdatne večetje oddahnila. »Vse je zeleno, miza in stoli, še stene, sicer okrušene, če hočeš, jih vidiš zeleno, in drevesa skozi okno, vse zeleno razen profesorjev,« sem potrdila napovedi. Ko smo se zopet ustavili na pločniku, so se nam pridružili Se sošolci. Stisk rok in glasne čestitke. Smeh in zadovoljstvo, ker smo tisto nedeljo vsi srečno prestali to prvo veliko življenjsko preizkušnjo. Vse do konca tedna sem ostala v internatu, ker nas je čakal še konec. O kakem predhodnem maturantskem plesu ni bilo niti govora, kaj šele o oblekah in čevljih, nič! Prispevek, zadnji dinarji, je bil zajeten za naše žepe. In vendar smo najeli kočije, ki so vozile od učiteljišča do profesorskih stanovanj. Spominjam se, da smo pločnik pred razrednikovimi vrati posuli s cvetjem. Devetdeset maturantov se je zvrstilo v povorko za kočijami in z upočasnjenim korakom s petjem sledilo konjičkom. Rdeči nageljni na belih bluzah in srajcah ... Na šolskem dvorišču pa slovo od Sole in profesorjev. Solze za staro zgradbo med zelenjem in sošolci in profesorji in vsem, kar je bilo nekoč naše; morda grenko, je dobilo sedaj svetel pridih. Kar tako se vseeno ne razidemo. Skupna večerja torej! Fantje so poskrbeli za pijačo, menda izbrane sorte iz Prlekije. Žal seje to zgodilo že dva tedna prej in je menda skoraj vse »izhapelo«. Vsi z dežele smo prinesli Še nekaj domačih dobrot. Internat nam je odstopit kuhinjo, kjer smo spekli celo nekaj peciva. Fantje so inštruirali in poskrbeli, da seje kaj ustrezno zapeklo in je bilo užitno takoj, kajti slavnostno mizo bi pokvarilo. Ko smo se slovesno zbrali profesorji in dijaki v velikanski risalni-ci, so stali kozarci le na veliki zeleni mizi in celo nekaj steklenic vina je bilo na njej. Naše mize so krasile velike bele skodelice, napolnjene s slatino ali čajem. In vendar je bilo slovo od srednje šole zapisano v naših srcih z velikimi črkami. Nihče več se pozneje ni ukvarjal z nami, nikomur, razen domačim, ni bilo več mar, kako boš naravnal svojo pot. (nadaljevanje prihodnjič) I vestnik, 22. junij^- 10 zvezde vam kažejo I OVEN Ona; Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko zelo spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Pomagat boš prijateljici v težavah, saj si bil I I prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. BIK Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že Čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv, DVOJČKA —Ona; Zgodilo se bo tisto, za kar si še maloprej goreče zatrjevala, da se tebi ne more zgoditi. Toda I J še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obe' * ■ tajo se ti dokajšnje težave z denarjem. Oi: Pomisli tudi na svoje prijatelje, saj boš v nasprotnem primeru kaj hitro ostal sam. Prijetna stran uspeha je predvsem v tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi druge. Pomisli in ukrepaj, če ne, bo prepozno! RAK Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila. On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, četudi bi ti bil Še kako potreben. * Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomisli tudi na kaj drugega... 'A LEV Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, a predvsem po naključju in ne zaradi tvojih prizade vanj. Toda tudi naključja je treba znati izkori-P , stiti- Boš videla, dogodki bodo tekli hitro in predvsem nepredvidljivo. . On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih drobnih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lenega in prijetnejšega. DEVICA Ona; Ker si si vse premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda ■ nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Nikar se rte zatekaj v stalne despresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejet boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda pa bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa. TEHTNICA Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo storil prvi korak. On: Vsi okoli tebe se bodo Čudili tvoji zagnano- sti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč oddaljil od stare družbe, ki te že rahlo pogreša. SKORPUON Ona: Zaupaj tistemu. Čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar se v okoliščinah, ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On; Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, to pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, a mu to ne bo ravno najbolje uspelo. STRELEC Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob konca tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa boš dobila odgovor na že zdavnaj postavljeno ne zgodi se vsak dan Ples S Stalinom Slikanje na telo, naj bi bilo letošnja modna zapoved. Ruski »umetnik« Gri-gorij Fjodorov je to podobo nekdanjega sovjetskega diktatorja Stalina naslikal za plesno predstavo v nekem moskovskem nočnem lokalu. Slikanje na telo se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Političnih tem tudi nemanj-kka. In še tako daleč nazaj kot Rusom nam ni treba poseči! m r ' I lil Med raznimi podatki, šteri človeka v slabo vol* J graditvi £| »pravlajo je ttidi podatek o ladržanoj t,--avtocest po Sloveniji, Tolažba pri vsen ton i®) či se nede dalo normalna graditi avtocest, do ** * gradile po Sloveniji vinske turistične ceste. ' pravi, ka do tou jako koristna pa vzgojno zode««' I Pouleg telki nesreč na naSi cestaj de za sak*** 1; boukče, ka se ponesreči na vinskoj cesti, 9® * gviišno malo omotičen, pa dosta le že j prenM' v pa bolečine po poškodba j, kak bi pa prenese na ■ vinskoj cesti. Namen toga projekta je vsebinsko P* . metodološko poenotenje vinorodni območij, pa je 'J*;! za turistično ponudbo dobra podlaga. Tak v M* j naSon konci severovzhodne Slovenije dosta pri e, P* I dosta bole gvuSno do cest pri j demo, ka maso t®*® I trs ja posajenoga, kak pa či mo delali blokade ras' ; ka bi izsilili avtocesto. Pa je za nas boukSe, | mo moli dosta, voskejsi cest, posebno Se vinski**' kak pa edno velko Sorko, trejzno. Belekof sousid J* v debati fCasi pr stavo, ka gda do vinske ceste 5** ka mamo vprašanje. • fi TpiaBKUIJv« On: Prihaja obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dol- go mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi na prijatelje, saj ti lahko dober nasvet, še boji pa pomoč veliko pomagata pri uresničevanju načrtov. KOZOROG Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš (K) stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi TT sv že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne \ s® n® zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Po »težkem* koncu tedna se boš rirudil s še »težjo« glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje sc malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenu- ' tek, predvsem pa na treznejšega. VODNAR Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se na srečo navajaj [Njstopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. RIBI Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi ivoje adute in na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. I On: S prijatelji se boste kar pošteno ^veselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še zelo privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi uresničila. iresa^polBlMl Aleksau^er StlvaSko je Rus, D. Riobi^ton pa Američan. Fred pot ^]le<|a se srečala prvič, te dni drugič. Ob^Eratjesvetsrečas^e zabi^fi]. Koso se pred 50 leti, pred koncem druge svetovne vojne, srečali na pri nen^kem niesfo To^u ataeri^ In sovjetd^ vojaki, to st Silvaško in Robertson jtn« si^ v roko. To rokovanje je pt^o v zgodovino. totos to se po ped Molefja ettonds drugič - na isteuB toim to lo rokovanj« je to ^p^ba na gosin;itcnmox^to. gotove v naii krajaj, te bi fčaei pristoupilt K projekti izgradnje mamilaSki cest. Tč tudi P; okriljon turizma. Pa bi ji delali v veči fazaj predlago. Ka bi ji več meli. Bi najprle napravi^ kokainsko, te narihuansko, haSiSorsko, tieroinstUi ptd., tak ka bi vsi meli nekaj od toga. Največ F* vozniki. Stori je sigdar več, pa sigdar več ____Pa parkplacof tUdl. No v Soboti smo ji doubili nekaj, zaj po ton, ka so do kraja podr^ na j bo le podirajočo so ižo v centri Sobote. nucajo. S I Kaj je podografija? Gre za novo metodo, $ katero zdravniki računalniško ugotavljajo, kateri deli nog so pravilno, preveč ali premalo obremenjeni. Preskus je zelo preprost: pacient mora stopati po gumijasti preprogi, posebni, zelo občutljivi merilni aparati pa pri tem sproti označu-jajo pritisk na ta ali oni del noge in stopala. Računalnik že čez nekaj minut rezultate teh meritev spremeni v barvno sliko, na osnovi katere zdravnik hitro ugotovi, ali je vse v redu ali ne. Strokovnjaki zatrjujejo, da se ta način dobro tduie-se, še posebno pri diabetikih. Od kdaj žalne obleke? Francoski Jen Ledmtd|e po to^ dese^ dela s ei^ prevede! m nmlS besedila, ^‘najdena v piramidi iaraona kije živel 2400 tet (»Sit naSm šti^m. Franca sb loš^ v Kito Im «0! mig to 4000 ttf ttno besefflo v celoti ob^va on začetku prihodnjega kta, m toiS-Imm, Id bo vseboval kak& petdeset tetov is mtozoe f 2 / Z L * ♦ t ,B-C I 9 -ir« dve j sta za podrejti v najkcajSon časi, pa parkplaci na kun ji. Voj do najdrakSi v Sloveniji' pa ka nas briga. Brat Diouii Ta vražji telefon Kitajska telefc^^ v povojih in tudi Žalna obleka je bila v 19. stoletju povezana s strogimi pravili žalovanja. Člani pokojnikove družine so nosili črna oblačila v znak žalovanja ob pogrebni maši, lahko tudi več let, daljni sorodniki pa le črno obrobljena oblačila. Leta 1861 je kraljica Viktorija s strogim žalovanjem ob smrti moža princa Alberta uvedla črna oblačila, predvsem iz krepa. Žalna oblačila so postopno prihajala iz mode; Črno barvo je zamenjala škrlatna, poleti pa svetlo vtjolčasta in bela. Moda žalnih oblek je ob koncu 19. stoletja skoraj povsem izginila, ohranila se je le Črna barva žalujočih. V nekaterih državah pa je žalna barva bela. Francoska arheološka odprava je v Egiptu odkrila novo piramido, visoko 50 metrov. Gre za grobnico kraljice, katere ime doslej še ni bilo znano. Polovica piramide, o kateri menijo, da je iz leta 2200 pred našim štetjem, je še vedno prekrita s peskom. Do zdaj so v Egiptu odkrili že 97 piramid. «» f- ra 5 1 v P c? i /• id r' JL skegojJ cesoc^ ulicah (hj DlCSt! king® cati Skoj kainof.\ go ne ga tako, temi cem 1F ko kot nam - da bi iz govorilnice sicer imeli koga poklicalijji ne bodo mogli, ker bodo vsi javni telefoni uničeni in -v*! I I I i I I I I I I I I I Kaj ima pod krilom? i Pred beograjskim sodiščem se mora tačas zagovarjati menita srbska prerokovalka Kleo Patra. Toži jo vti šolanih zasebnikov, češ da jih je opeharii* i krepke tisočake v markah, ko jim je obljubila, da jih bo močjo svoje črne magije osvobodila raznih urokov in p®"'i nih težav, pa iz tega ni bilo nič, Edini oprijemljivi rezultat so bile izgubljene marke, j vitna zanimivost tega sojenja pa ni črna magija, toženkin spol, kajti Se vedno menda nihče ne more zago**’^! reči, ali je Kleo Patra moškega ali ženskega spola, čuf^ nosi samo po žensko. Toda v njeni osebni izkaznici pi^ je Ehišan Ilič, star 33 let. Sodišče je že povedalo, da ne bo pogledalo, kaj im® Patra pod krilom. d J/ Tf 1 T . k ^Xd7XZ4 f-. alf yg^^jk,22. junija 1995 n ji LOM I kt Sl i lil KUL * =)< I 11-P« t* M st W Al j« M j* ti d, P* gt di I li! (S I a HJJSKI L Lov na lovce ; ne prizanese nobc-avjjcnja. Mleko miekamah, vino lahko mtojki ^tlajo Wnvite recentih i grozdja doma po ' Navodila izdelavk « . J®- v vsaits.« zaresnem učbe- "ib. fiz??*" . ^5'’,®«ovine pa kupite kart* I ^^7'wtiDolga i S“‘®'«sovietek ‘’'*Dota rut • ^®a“Murska valcev prekupče- aorto perut- I^omurskiin ' "W«.<»omaec, fazana. ;(iW’ jti' jo'' I so rodi- " panogo gospodar- ^®nne mA! "'i® valilnice, if “*** J? Oelov-Mio pid vedno več fsnne, fazani so krotki, ne ‘'OvBtofazana.hutomcr- - S' ti ^klo iBIehna to (t ;Wf ti It’ dii)* »w 1 Hiti |t*, ti^ p ■JT )}>'■ leo 4' % V ji ji I .! • f ti za vsakogar nekaj skega kakača. Ta se boji samote in sili k ljudem ter se ne da odgnati kar tako. Za boljše lovce so razvili tudi novo tehniko lova. »Trajbar* čaka skrit v koruzi, okrog njega se pasejo te lepe in plemenite ptice. Ko vodja lova zakliče »pul«, pograbi fazana in ga vrže v zrak. Tak lov traja, dokler gonič ni utrujen. Za skupinski lovski turizem skrbijo It^ijani. Ti so naši veliki zavezniki. Skupaj vsako leto pobijamo fazane, zajce in druge ze. Lovec se je še nekaj zahvaljeval, nato pa je le pohitel za svojimi. Ni opazil, da je vrečka predrta in je spotoma izgubljal zrno za zrnom. Ko je dohitel svoje, da bi jim pokazal novo bogastvo, je bila vrečka že prazna. Razočaran seje ozrl nazaj in videl jato fazanov, ki so ga zasledovali in pobirali koruzo. Italijani so bliskovito reagirali, razvrstili so se v bojno formacijo in odprli ogenj po fazanih, da je vreli svinec kar škropil okrog ubogih živali. Jasno, da niso zadeli niti enega. Ptice so videle, da je koruze zmajkalo, in so odšle za hrano brskat drugam. Italijani so se zamislili. Puška za tov očitno ni pravo orodje. Nerodna je, nevarna je, draga in težka je, pa Še nihče ti ne more zagotoviti, da boš z njo sploh kaj zadel. In so čez zimo razmišljali, projektirali, se prepirali in izdelali novo lovsko taktiko. Rogovi so po gozdovih, logih, travnikih in poljih oznanili začetek nove sezone, sezone bratstva in enotnosti z našimi zahodnimi zavezniki, ki so spet prišli v skoraj tolikšnem številu kot leta enain-štirideset. To pot so prišli brez orožja, otovorjeni s koruzo v najrazličnejši embalaži. To je bil pravi sejem visoke tehnologije pakiranja in izdelkov iz koruze. Zdaj lahko vidite italijansko zeleno bratovščino, kako kliče po gozdovih p, p, p, p, za njimi pa hodijo jate fazanov. Ko jih dovolj nalovijo, se zaprejo na varno v avto, da vsiljivi ptiči ne morejo do njih. čas češenj in višenj । Zreli rdeči plodovi češenj in višenj so vabljivi za oko, sočni in zdravi za telo. So odlično sadje za uživalce v svežem stanju, uporabljamo pa ga še za pripravo različnih zavitkov, pit in ■ pogač. Za poznejši čas jih konzerviramo kot kompot ali za । zvitek v lastnem soku. Za zamrzovanje so priporočljive le temno rdeče sorte. Svetlo rdeče sorte v zamrzovalniku rade porjavijo in s tem spremenijo tudi okus. Pri pripravi peciva iz višenj moramo biti previdni, ker vsebujejo veliko soka, toliko, da testo preveč prepojijo, kar ni zaželjeno. Kadar uporabljamo za sladice češnje hrustavke (trdinke), je dobro, če damo vmes nekaj plodov višenj. Tudi pri konzerviranju za poznejšo uporabo to lahko storimo. Priprava izkoščičenih češenj in višenj v lastnem soku za zvitke ali kompot Poraba: Na 1 kg očiščenih in izkoščičenih češenj dodamo 30 dag kristalnega sladkorja. Na 1 kg očiščenih in izkoščiče- > nih višenj dodamo 50-60 dag sladkorja, ker so bolj kisle. . Priprava: Oprano in odcejeno sadje izkoščičimo (bolje s । strojčkom kot z roko, ker obdrži v sebi več soka). Pripravimo si brezhibno oprane kozarce s pokrovi, ki se neprepustno zapirajo. Na dno kozarca damo pl^t izkoščičenega sadja (češnje ali višnje ali mešano) in posipljemo s sladkorjem. To ponavlja- mo toliko časa, da kozarec napolnimo s sadjem in poleg , (vmes) uporabimo vsaj približno odgovarjajočo količino sla- i dkorja. Zgornja plast nni bo sladkor. Polnimo tako velike kozarce, da vsebino naenkrat porabimo, ko kozarec odpremo. Kozarce dobro zapremo in v sopari, tako kot vsak drug kompot, kuhamo pri počasnem vrenju vode v loncu 15 minut j - računajoč čas vrenja. Kozarce pustimo v loncu toliko časa, . da se popolnoma ohladijo. Šele tedaj jih vzamemo iz lonca, obrišemo in shranimo v temnem, hladnem prostoru. cuka Sukič ^?!!!!5ba tedna d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 S PRODAJA ORODJA BLACK & DECKER IH ISKRA taUb aUti, tokato*, tat* li likmlir ia h i«„ -tobnzatotouZELElUllinnu ^****C0 ZVESTOBE $E 5% POPUSTAI ^Bsetimo se vašega obiska! Ki TUJIH SKLADB I ■ ^AUJ N S T S N M v Rednes T BP - Comn. ^'^^^InTT^Sltughterhou« l GLASBE Oto Pestner in Marta Zore 4 ES ‘ --- 'fJtATA i$^v&,sža i GLASBE I. J. Obvezna uner - Božo A. Kolerič IMER ElAD-SbpoVl - Ans. Jožeta Ekarta v«i. Jnntt« m mslav; Mmskl vd, UllcR “■ ' Murska Sobota, za glasboM lestri«. ''^'•Pon st. 25 :a ^'*yajte se z nami - 7.00 Dn^ iuliaiva kronika - 7.30 In-fonnacije v slovenil, nemičini in madžarščini - g.OO PoiočUa - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Piedstavljuno vam - 10.00 Potočila- 10.30 Potepajte se z nami- 11.00 Sobotni gost- 12.00 Potočila BBC-ja- 12.30 Dežurni norinarv 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila na MV - 14.30 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmeri- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila- 17.00 Ob koncu tedna-18,00 Najlet^ želje s čeetitkanu in pozdravi - 19,00 Večerni dnevnik -19 JO Dober veto, Beno - 22,00 Lahko noč Ned^ - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmeri - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepie želje s Čestitkami in -Mzdravi (vmes javljanja s porourricih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč ranedeljek - 5.40 Kebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 JO Informacije v slovenŠčinL nemščini in madžarščini - 7.45 PoiabskoZKčtn-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - g. 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - ll,15Vonj po bencinu - 12.00 Potočila BBCja - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu- 13.30 Poročila- 15.30 Dogodki in odmeri- 16.25 Obvestila- 16.30 Potočila - 17.00 Šport- 17.30SkrSCakon,cefcronpazmaire-lof - 18,15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerai dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 1.3EHA cmtBii ElEKIR MERSKA ENOTA mmcosKO tESTOOB UONSKEM »UUU naitoc GUUMO MESTO BOREJE MESTO V ZDA VmiTM vnsMU TKUllRtlZ. OOBtU' SLDVBGH HHSIER |Hirj*| NL nOZOF N FBNK nun wuoi STARO UMSKI jrtsnj-mr MZOZBH-SN ŠAUST AVrOMO-BRSKA OOMIA ERCtE SRKI VABECEDI uanjšiT SIUJE& jazBi STTK. lOfrNa «TW PRO M*tE VRUSU IZIUSIEK vus™ IfGEH-DUM AIBSn muj jmsKO ME 1 DELFIIŠJE "fctA Kgaii feja " a». aiieu ■wr a. PESHCA haHhv LATINSKI VEZ>KW TRAVTK uiKtha SKRMCM JUGU AMBJE VEllA. TEMC RESITEV prejšnje križanke — vodoravno; Pavlova, Antonij, Raimond, Oksana, kris, RK, Se, Tana, ion, Had, tnala, otrebki, nivo, IK, Okinava, nak, sir. J vestnik, 22. juniO 12 podlistki Oson pogledov p j Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I iteniB/a fCatofM Orajgo P&tfsrfč I t Odvzema ji sicer možnost popolnosti, a ta že ni več imperativna kvaliteta novoveške biti, vsakršno možnost absolutnega in nadčasnega pa neraz-družljivo povezuje z eksistencialno stisko novodobnega človeka. Doslej smo nekolilo zanemarili še eno uveljavljeno nosilko resnice - religijo, pa jo zdaj vzemimo v misli, čeprav nas je do tega trenutka pregled zgodovine filozofije že pripeljal do znamenitega Nietzschejevega stavka Bog je mrtev. Kot Evropejci se omejimo na judovsko-krščansko vero, druge religije pa pustimo ob robu. Narava religiozne resnice je takšna, da varijo verujemo in o nji ne dvomimo, niti (o njej) ne razpredamo. Razodeva se nam v obliki dogem, izmed krščanskih pa sta za pričujoče razmišljanje najbolj zanimivi (vsaj) dve. Prva je zgodba o stvarjenju. Bog je vse namenil izrecno človeku v korist in zdi se, da nobena stvar v fizičnem svetu nima drugega (višjega) smisla, kot da služi človeku, leta lahko s preostalim stvarstvom prosto razpolaga. Druga specifičnost (in izvirnost) krščanstva je pojmovanje Časa, ki je v primerjavi z antičnim, poganskim in pojmovanji drugih starejših civilizacij bistveno drugačno: iz cikličnega je spremenjeno v linearno s svojim začetkom in apokaliptično napovedanim (tuzemskim) koncem. Tako tekoč čas pa je nosilec vere v napredek. Spornost linearno v prihodnost zastavljene ure časa se nam najbolj gostobesedno razkriva v literaturi 20. stoL, ki njene preproste enosmernosti ne sprejema več, v nakazani obliki pa celo že prej. Tristram Shandy, ki v Sternovem romanu popisuje svoje iivljerye, že v 18. stol, pade v noro, skoraj iracionalno dirko s časom. Stem oz. Shandy ugotavlja, da se od svojega rojstva naprej, do katerega se prikoplje nekje v tretji knjigi, v pripovedovanju svojega življenja premika bolj nazaj kot naprej, absurdnost svojega boja s časom pa doživlja kot možnost za komiko: »Ta mesec sem celo teto starejši, kot sem bil tačas pred dvanajstimi meseci; in ker sem prišel, kakor vidite, skoraj v sredo svoje četrte knjige, pa nič dalj kot do prvega dne svojega življenja, je s tem dokazano, da imam zdaj opisati tristo štiriinšestdeset dni svojega življenja več kot tedaj, ko sem začel, tako da sem bil s tem, kar sem počenjal v svojem delu, namesto da bi bil kot navaden pisatelj napredoval, prav nasprotno, vržen za prav toliko knjig nazaj...«Preteklost nenehno vdira v sedanjost in s tem spreminja tek časa, bralcu pa dokazuje, da življenje poteka na več časovnih ravninah hkrati: kot kontrapunkt realnega časa in subjektivnega časa, ki je »zaporednost naših predstav« (tako Stem). Veliko resneje sta tema in problem časa kot ena temeljnih resnic vsakršnega bivanja obravnavana v našem stoletju. Poleg proble- matičnega subjektivnega časa v obliki toka zavesti, s katerim sc je spoprijela književnost (Joyce, Prouzt), sc v tem stoletju pojavlja že znanstveno pretehtana relativnost časa, ki zadeva tako ustaljene pojme, kot so sočasnost dogodkov ipd. Našemu poglavju o resnici se dogaja približno tako kot večini Sternovih pt^avij in zgodb, verjetno bo zato tudi sklepna misel, ki jo bomo izpeljali iz tega, podobna prej opisanemu dognanju o času: tudi resnica ni nekaj preprosto ulovljivega, ob-stojočega na način jezika oz. logike. Obstaja na več ravneh, zamotano organiziranih in povezanih med seboj. To je dejstvo, Id ga moramo imeti sodobniki, soočeni se premnogimi njenimi podobami, nenehno v mislih. Tudi mi. Antropocentrični pogled na svet ali poglavje o znanosti Prezamudno bi bilo popisovati zgodovinski razvoj znanosti in vseh njenih premnogih specializiranih vej, za njeno zgodovino pa brez dvoma velja, da je bila neizprosno bitko proti dogmatski religiozni resnici in pogosto tudi proti povprečni dojemljivosti večine, ki kot sodobnica svojim najbolj bistrim veleumom ni bila naklonjena: veljavo so jim praviloma priznali šele za nazaj. Opišimo le prelomnice: Zemlja, kakršno so videli stari Grki, je bila preprosto ploščata kot mlinec, zato je bilo zanje popolnoma naravno govoriti o absolutnem »Zgoraj« in absolutnem »spodaj«. V glavah ljudi pa se je pošteno zamajalo, ko so ugotovili, da je Zemlja okrogla in da imajo v različnih točkah zemeljske površine navpičnice različne smeri. Dandanašnji se nam zdi pomislek zoper okroglo Zemljo, ki se je ohranil iz srednjega veka - kako pa bi ljudje hodili z glavami navzdol?! ~ smešen. Z mnogo resnejšimi ugovori sc je moral spopasti Galilei, ko je dokazoval, da se Zemlja vrti. Pogumno je nastopil proti avtoriteti Aristotelovih naukov, ki so tiste čase gospodovali v glavah ljudi in jih je odločno podpirala tudi katoliška cerkev. Spomnimo se: Aristotel je menil, daje gibanje možno le, če delujejo zunanje sile, in da brez njih neogibno poneha. Poskusimo se vživeti v čas na prelomu 16. in 17. stol, ter priznajmo, da zveni Aristotelov opis gibanja dovolj neomajno in prepričljivo, ob tem pa je vladal že stoletja, pravzaprav tisočletje. V resnici velja tudi danes, vendar omejen na gibanje na Zemlji oz. v njeni atmosferi, za Zemljo samo pa velja, da se vrti, ker se giblje v praznem prostoru in njenega gibanja ne izničuje trenje. Galilei je s teorijo o vrteči sc Zemlji v resnici trdil več kot zgolj to; dolgujemo mu odkritje načela relativnosti, ki je eno največjih odkritij v znanosti. (Nadaljevanje prihodnjič) Kakšna je bila pokrajina ob poti v to oddaljeno mesto, vam ne morem povedati, ker sem potovala ponoči in me je premagal spanec, sicer pa je ponoči tako ali tako vse v odtenkih črne ali sive barve in dokaj nezanimivo. Zbudila sem se sredi nebotičnikov in v sivini jutra. Prvič po dolgem času se mi je zdelo, da sem v velemestu, in sem tudi čutila tak vrvež. Mnenje mnogih, ki sem jih srečevala na potovanju, je bilo, da je to eno najlepših mest v Kaliforniji in najbolj podobno evropskim mestom. Tudi vreme je bilo tu drugačno. Sc zdaj mi zvenijo v ušesih besede turističnega vodnika, ki je zelo slikovito razložil svojim varovancev, kakšno je vreme v mestu. Povedal je tako: »Every sacond block the weather was changed.« To pomeni, da sc vreme spremirtja vsakih nekaj korakov. To sem občutila tudi sama. Lahko poletno obleko sem morala nadomestiti z jesensko. Kratke hlače sem nadomestila s trenirko, kopalke pa sem skrila na dno nahrbtnika. Medtem ko sem iskala pot do prvega bližnjega »youth< hotela, sem prepešačila vso kitajsko četrt, saj sem kot ponavadi zgrešila označeno mesto. Veter me je prepihal vse do kosti in nisem mogla verjeti, da sem se dan prej kopala v morju in me ni prav nič zeblo, topli pesek z obale me je celo pošteno ogrel. Preden sem našla prenočišče, sem občutila še eno spremembo vremena, povzročilo jo je nekaj kapljic dežja. Sobo za 15 dolarjev sem si delila še z dvema dekletoma. Ena je bila iz Nemčije, druga pa je ponovno prihajala iz Avstralije. Obe sta si že nabrali izkušnje z ogledom mesta. Jill je bila tista, s katero sva se spoprijateljili in si družno pogledali preostale znamenitosti v tem kraju. Prvotni prebivalci tega milijonskega mesta so se imenovali Ohlo-nc. Živeli so v 35 manjših zaselkih ob obali Pacifika. Ob stiku s španskimi kolonialisti so skoraj izginili z zemeljskega površja, saj jih je skoraj 2500 našlo zadnje zatočišče v skupnem grobu v misij o- nu Dolores, ki stoji še danes. Misijon je ustanovil Juan Bautista del Anza leta 1776 in je bil eden od Šestih Španskih katoliških misijonov, ki je v tistih letih nastal na ozemlju današnje Kalifornije. V zgodnjih letih 19. stoletja je bila Kalifornija mehiško ozemlje. Po vojni z Mehiko je ameriška vlada kupila to ozemlje za 15 milijonov dolarjev in od leta 1S46 je Kalifornija ena od petdesetih držav Amerike. Dve leti kasneje so v vznožju Sierre Nevade odkrili zlato in začelo se je obdobje zlate mrzlice. To pa je bil začetek mesta z imenom San Francisco. V enem letu je 50.000 iskalcev zlata, Id so prišli z vzhoda, spremenilo vas v pomemben center za preskrbo zaledja in prevoz blaga. 1869. je bila dograjena železnica, ki je vodila v mesto s številnimi bordeli in pivnicami ter brezvladja. Potres in tri dni trajajoč požar leta 1906 sta mesto skoraj zbrisala z zemljevida, a je bilo hitro obnovljeno in je doseglo svojo slavo zlasti v prvi polovici 20. stoletja. Stoji na okrog 40 gričih, med katerimi je sedem najpomembnejših: Nob, Ruski grič, Rincon, Telegraph, Twin Pe-aks, Lone Mountain in Mount Davidson, ki je tudi najvišji (939 čevljev) med njimi. Po drugi svetovni vojni je bilo mesto v senci Los Angelesa, kije postalo najpomembnejše središče Kalifornije, Iz njegove sence sc je ponovno prebilo v petdesetih letih s tako imenovano generacijo »beats«, ki so jo predstavljali pisatelji Jack Kerouac, Allen Ginsberg in Wi)-liam Bunoughs. S svojimi deli so izražali protest proti tedanii konzervativni ameriški politiki in s svojim boemskim življenjem zaznamovali generacijo petdesetih let. V šestdesetih letih je postalo središče hipijev in kulture, ki je rušila ustaljene družbene norme ter se opirala na vzhodno relegjjo in filozofijo. Droga je postala pomemben Člen tega gibanja. LSD je iz zasebnih laboratorijev našel pot na ulice med množice mladih. Razvijala se je alternativna kutu-ra, katere predstavniki so bili: The Diggers, Grateftil Dead,J^ Airplane in Janis Jopliu. Airpiane id janis Sta Haight - Ashbury je raliSCe pripadnikov te kjer si lahko dobil žasWW*^ drogo in ljubezen, Vrh^ banje doseglo leta 196? Summer in Love, ko «jey Golden Gate zbralo 750,000 pripadnikov te vne kulture. V tem je zrasla tudi prva zastonj zdravila ljudi, kis®™ odvisni od droge, Se en za nas zelo mesu je v San Francis®*'' predel Castro, ki je svet«^ diSče homoseksualcev i® Zlasti zanimiv Je ta 31, oktobra, ko se v nuje Hallowecn, praiiu*'^ ben našim pustnim »•* Takrat lahko skriješ svtDr obraz ali pa ga odičrijeS, v stilu rumenih buč. potice. Pravega praznik ne najdem, v Je pojasnilo: >Vse svetoi, V Juniju pa se 1aW^ -ležiS filmskega sualcev in lezbijk ter **^“*7» v znak podpore temu denja. V dobi aidsa seje * scena« v aooi amsa scjt nekoliko sprein«>J% dar je v svetu še vedno Moška prostitucija je > --------Polk Street« razcvetu na Polk Streew zelo nesvamo območje llC'TaillU VLrUJVV,!'«’ -kovanje zlasti v zgodnjil* 1“^ 111*4 h ‘^*-netr4 1»o ci lahke urah. Ženska pa si lakoto po mesenih predelu Mission ali n® obali, ie Fmancial District je nu podoben del mesta. . naseljen ob delovne® j I najteže prehoden v času uuvii v 1 in odhoda z o™------- vilnimi stolpnicami, v sedeži bank (Bank of Wclls Fargo Bank) in poracij. Najbolj visoka mestu s 27 nadstropji P* giešljiva transameriška ki stoji na začetku Norih Projektiral jo Je arhitekt « Pereira in je nepogrešUh* San Francisca. .. (Nadaljevanje prit*' 1 NADA Ferdo Godina VRNI SE 60 opisovali nesrečo, ne da bi prenehala, ko je prišla strina Treza. Sonja je med pripovedovanjem ponudila strini stol. »Že so jo operirali. Notranja krvavitev in zlom noge nad kolenom. Kar vse bom odkrito povedala.« »Nič ne skrivaj,« je zahtevala babica. »V življenjski nevarnosti ni več.« »Hvala Bogu,« je zavzdihnila z olajšanjem Treza. »Samo da ni,« je dodala babica. »Govori? Je pri zavesti?« »Pri zavesti. Saj nas drugače ne bi spustili k njej.« »Ne bo tako hudo, Če so vas spustili,« pravi strina. »A veš, T^eza,« pravi babica. »Mirko je pri Nadi.« »Nesramnež,« je vzkliknila strina. »Slini se in jo prosi odpuščanja,« nadaljuje babica, da bi si dala duška. »Ja, jokal je,« pravi Sonja. »Jokal je in ji rekel, da vse obžaluje. ,Nada, vrni se,‘ je cmiuickal.« »Gnusno,« je bila ostra Treza. »Samo kako dolgo bo pri njem to držalo.« »Zločinec,« pridene babica, »Rekel ji je,« nadaljuje Sonja, »da Nada ne bo šla nikoli od hiše, da Zdaj je čas, da vložite svoj certifikat v Radensko! I je vse od obeh, kar sta spravila, »Čigavo bi pa naj bilo?« zrase Treza. »Tako me boli srce za njo, kakor če bi bila moje dete.« .«1 »Je mrtva?« »Odpeljali so jo v bolnico,« »Jezus Križani! Zvonovi se še niso zganili?« »Niso se,« Ker je razmere pri Kreslinovih poznala, je bilo prvo, da je vprašala, če je bilo spet z Mirkom kaj narobe, »Vso noč sta se prepirala, pravijo. Mirko bi rad Nado stiral nazaj k Dominkovim.« »A stiral bi jo rad,« zaostri Treza srd na Mirka. »Zdaj, ko stoji hiša, ki jo je največ ona postavila. Vedela sem, da bo nazadnje prišlo do tega. Naj bi on crknil pod avtom, ne pa da je pognal v nesrečo to dobro s tvorjenj e,« Obrnila se je nazaj proti domu, ker jo je nesreča tako prizadela, da v hipu ni vedela, kaj bi počela. H Kreslinovim ni marala, da bi Mirka gledala, kako se pizdi za Nado. Poznala ga je. Zaradi Nade zdaj gotovo nori. Čeprav bi jo do tega trenutka v žlici vode utopil. Samo da se ne bi zganili zvonovi. Ni se mogla otresti občutka, da se bo sredi dneva oglasil največji od štirih. Ko on udari s svojo mrtvaško žalostjo, se v fari vedno odpre nov grob. Doma ni mogla strpeti. Ni vzdržala, da ne bi šla k Dominkovim. Tam je bilo vzdušje drugačno, kakor je pričakovala. Že to je bdo dobro znamenje, da so se na dvorišču igrali Sonjini in Nadini otroci. Sli sQ se »apač« in se skrivali. Ne more biti hudo, če so otroci tako brezskrbni. Ker je na dvorišču stal Viktorjev avto, so torej vsi doma. Viktor in Sonja sta se pravkar vrnila iz bolnice. Bledi in prestrašeni babici sta Babica pa je bila prizadeta in je obžalovala: »Zakaj sem ji včeraj rekla, da se ne sme preseliti k nam domov.« »Saj niste tako rekli,« jo skuša pomiriti Sonja. »Razumelo se je tako, vem. Če bi Nada umrla, bi me to peklo do smrti. Še eno bridkost bi nesla s seboj v grob. Kakor da jih ne bi imela dovolj.« »Nadino mesto je v njeni hiši. Prav si imela, če si tako rekla,« potrdi Treza, vstane in pravi; »Nadina otroka naj gresta z menoj. Pri meni bosta, dokler ne pride po njiju Mirko. Rada bi ga jaz prijela v roke, ko pride. Meni se ima ta grobijan za mnogokaj zahvaliti,« Ker ni bilo nič nenavadnega, da sta bila Angelca in Bojan pri strini, je Sonja menila: »Seveda, lahko gresta. Če pa bo kaj narobe, ju pripeljite nazaj »Kaj bo narobe?« Med potjo bi se otroka s strino rada pogovarjala. »Mame ni, strina,« vpraša Angelca, »Ni je, pa bo že prišla,« »Je v bolnici, a ne?« »V bolnici. Ni pa nič hudega.* »Se bo kmalu vrnila?« vpraša Bojan. »Kmalu.« »Že danes, ali pa potem, ko bomo še enkrat vstali,« pravi Angelca. »Ko bomo še enkrat vstali,« pravi strina. »Mamo boli glava, a ne? Sonja je tako rekla,« nadaljuje Angelca. »Njo večkrat boli glava,« doda Bojan. »Ko se bo vrnila, bo spet vse dobro,« meni Treza. »Prišli bomo z mamo k vam in vam bomo vse zorali in posejali,* je delala načrte Angelca. »Seveda, ko bo zdrava, mi boste vse opravili.« KONEC Do 30. junija obiščite naša vpisna mesta: Radenci, Slatinski dom 8,-18, ure, v soboto 8,-14, ure Murska Sobota, hotel Diana, 8,-14, ure hotel Zvezda, 8,-18, ure, v soboto 8.-12, ure Pomurska banka, Trg zmage 8,-14, ure Lendava, Terme Lendava 8.-14, ure Ljutomer, hotel Jeruzalem 8,-14. ure Ljubljana, Prodajni center, Leskoškova 9 8.-18. ure, v soboto 8,-14, ure Informacije na vpisnih mestih in po telefonu: (069) 65 541, int. 635, Nazaj k pnjaceljstvu. Nazaj k zaupanja. Nazaj k optimizmu. Nazaj k okusu neokrnjene narave. Nazej k Radenski. Vestnik z vami in za vas! I I I 13 I lis I i S* u*i e Hi JI* * i.i>; p* I p< d! £ 1(*> 10' Ji’ jt* 0* ju’ p? i S 3 lir S J*' K* il' I« IM' d* 11 I I ( kronika Bila je prekrasna nedelja Superproščenje pri Sv. Vidu Le kam nato v nedeljo dopoldne? Odgovora vprašanje ni bilo težko najti, ko pa je bila Vidova nedelja in zato proščenje pri kapelici sv. Vida v Strehovcih oziro- ob Bukovniškem jezeru. Tam, kjer so so tudi župani! EOlnv.^ ftav gotovo je za letošnji tnnoiičrti obisk »kriv« f—• ^mladotenec« Vlado Kreslin, ki h dan pied proSčenjem. torej soboto, dahnil svoji vcčIp*' že nekaj časa dni »da«. Več li'>'U tudi v svoji večletni — ucsaj časa ne več uso-dni »da«. Več ljudi jc namreč tuislilo, da ga bodo v nedeljo srečali pjj cerkvici sv. Vida ali ^saj za »šankom«, a ga seveda ni atto, ko pa je bila za njim naporna »gostuvanjska« noč. No, večina pa je jc vendarle prišla, da bi sodelovala pri božji službi, ki )O is daioval bogojinskt župnik Stanko Zver, in prisluhnili mašnemu nagovoru, v katerem i® orisal življenje sv, Vida za dana-šnji čas. Bogoslužje so obogatili otrkveni pevci. Od Sv. Vida se i«Oglašal tudi Radio Murski val. kar bi bilo nekoč nezaslišno, da-pa je samoumevno, da »ni dogodka, kjer ne bi bilo nas!« Srečali es Pa •m«, a ga seveda ni prišla, da bi Letos *e je k Sv. Vidu toliko ljudi kot t u Palflll, «i ie shod sodil tedna turizma v Dobrovniku so ga še posebej rekiatntrali. srečanja so uraa n ~ ' Tuh- zgrnilo najbrž doslej Sc -.v okvir Dobrovniku, ki - Na Povabili tudi vovaom moi --cone novih občin. Kat neka) Jth je prišlo in v dat so dobili -iz tamkajšnjega studenčka, « k menda dobra"" k, da župani dobro vidijo. Ket pa nobeden ni abstinent, jim seseda ne bomo *' pili tudi vino 1 z® oči. Dobro ''eda '“"i Vino ker so ''“ftirec n."..' "av gotovo so v vtav gotovo so v »ourec (boij ali manj globoko) pogledali tudi ljudje, ki so sc 'tKpčaii med mašo, še bolj P® rtjej, in sicer ob točilnih mizah sli v vinskih kleteh, saj so nekatere nastežaj odprle ‘la ne za v®- Vso Vrata, Seve-*^^Jo. ampak — — in “»»pak za so-I Pa trošenje /?^''9sti na , veliko pri- it bulo Proščenju, "^^rjev Dma lectarjev. Prodajalcev suhe ro^ i. K Zgodilo se je ih. t d Tudi na dan letošnjega Vidovega proščenja seje ob izviru vode, dobre za oči, trlo ljudi, ki so jo nalivali v vsemogoče posode, nekateri tudi v plastične, - Fotografija; Š. S. be, čevljarjev, prodajalcev oblačil, raznih plastičnih predmetov, pretihotapljenih ur, ponarejenih avdiokaset ... Vide! sem prodajalce južnega sadja in nekoga, ki je na proščenje k sv. Vidu pripeljal, razgrnil in na veliko ponujal »prave perzijske preproge«. Sladoleda seveda tudi ni manjkalo! Strchovske gorice niso več to, kar so bite nekoč: nasad šmarnice, ampak že nekaj časa prevladujejo žlahtne trte. Strchovske gorice niso več območje neprehodnih klancev, ampak pobočje, koder je speljanih že veliko asfaltnih krakov. Do same kapelice sicer ne pelje asfalt, ampak (če se pripeljete po vinogradniški cesti iz smeri Strehovci) dobro utrjena gozdna cesta, zato se lahko do same kapelice zapeljete (če hočete skruniti svet tišine) kar z avtom. V nedeljo je bilo te smrdeče pločevine toliko, da bi človek ponorel. Še več; na lastna ušesa sem slišal moža, ki je na poti k maši k sv. Vidu klet, ker ni mogel parkirati na lastni vinogradniški parceli. Bog mu odpusti! $. SOBOČAN Slovenska policija praznuje V ponedeljek dan odprtih vrat Pomurski policisti pa bodo imeli proslavo jutri, 23. junija, v Moravskih Toplicah. Poleg slavnostnega nagovora in kulturnega programa bodo tudi letos podelili priznanja organov za notranje zadeve, Zlati znak bodo dobili: Ladislav Bagladi, Bernad Nemec, Alojz Flisar in Dušan Pohovnikar. srebrnega pa: Zlatko Kuk, Irena Sambt in Zvone Novina, Več pa je prejemnikov bronastega znaka organov za notranje zadeve: Jožef Benko, Bojan Čurin, Franc Duh. Denis Farkaš. Franc Flegarič, Predrag Grujič, Anton Ivanuša, Igor Klarič, Branko Kos, Stojan Peček, Marica Brendi, Rudolf Pucko, Milan Osterc, Rozalija Turin, Marjan Kreslin ter zunanji sodelavci: Anton Graj, Marjan Giovani in Štefan Rajniš. Podelili bodo tudi pisna priznanja, ki jih bodo dobili; Marjan Burjan, Boris Banfi, Boris Baranja, Stojan Dražnik, Milan Gjergjek, Drago Horvat, Jože Horvat in Štefan Lovenjak, Današnja policija ni več nekdanja milica, ki so se je ljudje. ■ Srečanje v Ivanovcih v soboto, I. julija, bo pri lovski koči v Ivanovcih 1. organizirano srečanje laringektomiranih Slovenije in 1. srečanje laringektomiranih iz dežel skupnosti Alpc-Jadran. Gre za združenji tisith, ki jim je bilo zaradi bolezni (raka) v celoti ali delno odstranjeno grlo. Slovensko društvo ima za zdaj 170 članov. Na srečanju v Ivanov-cih pričakujejo okrog 150 udeležencev. Le-ti bodopri speli v naše kraje že v petek. 30. junija, ko naj bi si ogledali turistične znamenitosti pokrajine, pozneje pa se bodo skušali dogovoriti o medsebojnem sodelovanju tn skupnem reševanju določene problematike. V nedeljo, 1. julija, bodo z uradnim posvetom, če bo to potrebno, nadaljevali, sicer pa bodo po slovesni otvoritvi in kratkem ulturnem programu nadaljevali z družbenim delom. četudi nič krivi, bali, ampak gre za strokovno službo, ki skuša biti kar najbolj odprta do ljudi. Tako slovenski policisti že nekaj let v prazničnih dneh nastežaj odpro vrata svojih postaj in predstavijo okolje, v katerem delajo, in zanimivosti, ki se skrivajo v njihovem poklicu, v pogovoru pa razložijo nekatere nejasnosti, ki se zaradi morebitnega nepoznavanja njihovega dela in zakonov pojavljajo pri ljudeh. Čeprav imamo v Pomurju veČ policijskih postaj, bo letos imela dan tako imenovanih odprtih vrat le policijska postaja v Murski Soboti, in sicer v ponedeljek, 26, junija, med 8. in 16, uro. Obiskovalcem bodo predstavili opremo, vozila in svoje delo. Ogledali si bodo lahko tudi prostor za pridržanje kršilcev javnega reda in miru. Seveda pa bodo policisti rade volje odgovarjali na vprašanja, denimo o varovanju premoženja in drugih preventivnih posegih, kajti tudi na našem območju so tatvine in vlomi čedalje pogostejši. Š. S. sedem let pozneje (vi) nith^^lJilihi uniCi- ^^^Opkoru^ preiskoval- “'iih Uh- rhn-'^ '‘Smer in ' odkrivanju načina }'8otavljanju shr Poz- ™ii'. Ih. J®' ‘ia So št Zdelo sc Xždelo ^“Pisovanje se pomembno. J 'f’^ktveSolajšali»ven- Pozabil čc^^"® posebne ? ^®PjUizn,.;.. pri svoiem urjenjem. Lah- ‘prebrali^. ‘JU niti po izpustitvi iz po pri svojem _ ,^«1 pn svojem izpustil nekaj malenkosti, pojasnilo sc mi jc zdelo po* 'Pernhno, vsaj za r- '* VJtOolvl-L- , »»mj , -'J »•«.*** mo obdobje mojih zastšauj. ko kljub dobremu spomi”’' thote spomniti vseh podiobi ^avkov ali besednih »akrat »■•’•••* najbolj intenzi- "^mu spominu isc nc iivis v mosti, dvobojev, stalnem pričako- vanju, da bi lahko čimprej zaspal. Pri intenzivnih zaslišanjih, ki se vrstijo ponoči in podnevi, zgubiš občutek za dneve, kako nc bi zgubi! tudi za ure. Občutki za čas postanejo izjemno varljivi. Za mojo obnovo so najbolj kritične ure. saj so mi uro takoj odvzeli. Ravnal sem se samo po soncu, kolikor se je pač med zaslišanji dalo. Včasih tudi približno po obrokih hrane, ki pa niso bili niti slučajno »servirani« ob točno določenem času. Se posebno v obdobju intenzivnih zaslišanj. Na list papiija, ki sem ga zahteval za pisanje pritožbe, sem si s svinčnikom narisal datumsko razpredelnico, da ne bi izgubil občutka za dneve in čas (priloga številka 6). Na razpredelnici sem za mesece uporabil stara slovenska imena, kar je bil drobec, s katerim sem tistim, ki so si razpredelnico ogledovali v času, ko nisem bil v celici, hotel povedati, da smo Slovenci tudi nekaj drugega. Spomnil sem se, da so se v armadi strašansko jezili na Hrvate, če so uporabljali svoja imena za mesece. Običajno so takrat negodovali: »Kdo razen njih Se razume ta njihova neumna imena mesecev.« Dopoldne 1. junija pa so sc že začela poizvedovanja preiskovalcev o osebi, ki naj bi ji navedeni dokument izročil. Takoj ko so mi postavili vprašanje, sem se naredil užaljenega in sem izjavil, da ne mislim niti slučajno govoriti, saj sem mislil, da me enostavno dražijo. Molčal sem in tako so me odpeljali spet nazaj v celico. Po kakšni uri so me spet poklicali in spet smo začeli razpredati moje stare zgodbe o krivicah, storjenih meni osebno in moji družini. Ob mojem pripovedovanju so celo kazali nekakšno razumevanje za moj materialni položaj, za položaj mojih hčera in bolezen moje matere. Toda bila je igra. Pretresljiva novica iz Gornje Radgone Sposobnih le polovica fantov! Naborna komisija v Gornji Radgoni, kije prejšnji teden ugotavljala sposobnost 150 fantov, je ugotovila, da je popolnoma sposobnih za služenje r slovenski vojski le 7ti mladeničev. Torej je povsem zdravih, razvitih ... le polovica, To pa je skrb zbujajoče in se postavlja vprašanje, kaj je bilo narobe v letu 1977, ko so se ti fantje (na)rodili. Res je sicer, da je komisija, ki je pregledovala fonte iz gornje radgonske, radenske in svetojurijevske občine našla še 44 mladcev, ki so delno sposobni, kljub temu pa so rezultati alarmantni. Tudi zato, ker je 9 bilo spoznanih za popolnoma nesposobne, 21 rekrutov, ki zdaj niso »šli skozi«, pa bo moralo pred naborno komisijo znova prihodnje leto. F. KLEMENČIČ Ni nam treba biti izvedenec za motorje, ampak tudi kot laiki ugotavljamo, da po magistralni cesti, ki pe|je skozi Pomurje, voz||o oporečni tovornjaki, saj se iz njihovih izpušnih cevi kadi kot dimnika. V 24-umi akciji so policisti še posebej kontrolirali tovonijake in avtobuse, ki so z Madžarske pripeljali v Slovenijo čez mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi, BUo jih je 240 in prometni policisti so 99 tovontjakov izločiti. Ob natančnejšem pregledu so 30 dovolili nadaljevati vožnjo, 66 pa so jih zadržali zaradi natančnejšega tehničnega pregleda. Na treh ruskih tovornjakih so potem ugotovili, da zavore sploh niso delovale. Lahko slutite, kaj bi se zgodilo, ko bi laka vozila drvela skozi naše kraje. Marsikdo, ki ni elektrikar, večkrat napeljuje električne instalacije, popravlja kable, privija žice v vtičnice in tako naprej, kar je seveda tvegano početje. Da je elektrika nevarna, dokazuje dogodek v Murski Soboti, V četrtek je upokojeni elektrikar Avgust Cipot iz Murske Sobote hotel izklopiti električni tok v zgradbi Jožeta C,, saj sc jc leta odločil, da jo bo obnovil. Usoda jc hotela, da se je Avgust Cipot dotaknil kabla, v katerem je bil tok, in elektrika ga je ubila, Sandi B, sc jc s kolesom z mototjem, na katerem je sedel sopotnik Daniel Š., v nedeljo popoldne pc|jal po klancu navzdol, čeprav vozilo ni bilo tehnično brezhibno. Z veliko hitrostjo se je zaletel v dvoriščno ogr^o domačgc številka 190 pri Gradu. Voznik se je -lažje poškodoval, sopotnik pa je utrpel hude poškodbe. V četrtek ponoči (okrog 22.30) je neznance splezal skozi okno v hišo Marije G. v Dolgi vasi in začel preiskovati stanovanje. Lastnica je bila v drugem prostoru, in ko jc zaslišala ropot, je brž stekla v sobo. Nepridiprav pa se ni takoj prestrašil, ampak je lastnico celo napadel in jo večkrat udaril po obrazu. Napadena se je umaknila, v noč pa se jc izgubil tudi napadalec. Seveda policisti skušajo ugotoviti, kdo neki bi to utegnil biti. Mislite, da je vaš avto, ki ste ga zaklenili in pustili na parkirišču, na dovolj varnem mestu? Izkušnje žal kažejo, da ni vselej tako. Kraje avtomobilov tudi pri nas niso več velika redkost, kraje raznih predmetov iz vozil pa so že dokaj pogost pojav. Najnovejša je novica iz Grlave v ljutomerski občini, saj je nekdo iz avta, ki ga jc občan pustil pri gasilskem domu, ukradel radijski sprejemnik in zvočnike. Škode je za 50.000 tolarjev. Na zasebnem gospodarskem poslopju v Vanči vasi je 17. julija izbruhnil požar, ki je naredil za 3.000.000 tolarjev škode. Domnevno kriv naj bi bil lastnik sam, ker naj bi v bližini slame s kotno brusi-Iko rezal železne cevi. Iskre, ki so letele vsenaokoli, naj bi švignile tudi do hitro gorljive slame, sena ... in ogenj seje brž razširil na ostrešje. Pomurske ceste so spet teijmle žrtev! V soboto, 17. junija, ob 4.45 se jev Rakičanu zgodila prometna nesreča, ker naj bi avtomobilist 60-Ictni Jože Gašpar iz Murske Sobote zapeljal na levo stran ceste in trčil v avtobus, ki ga je vozil 27-letiii Anton T. iz Lipe. Poškodbe, ki jih je dobil voznik osebnega avta, so bile tako hude, da jc zaradi njih umrl. Š. S Zakaj je umrl Mitja? । h Je kriv steklar? V 18. številki Vestnika smo obširno poročali o tragediji 12-letnega Mitje, učenca osnovne šole iz Malečnika, ki se je 11. maja smrtno ponesrečil v Zdravilišču Radenska Radenci. Padel je namreč na steklo na starem vrelcu mineralne vode in omahnil v globino, kjer se je zaradi ogljikovega dioksida zadušil. Delavci kriminalistične službe so zdaj, PO dobrem mesecu raziskav in zasiišakj, podali državnem tožilstvu ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja, ki je leta 1991 opravljalo obnovitvena dela, in odgovorno osebo, ki naj bi opustila nadzor nad gradbenimi deli. Kriminalisti so s preiskavo ugotovili, da naj bi K. R.. odgovorna oseba Refleza iz Podgrada, ki je opravljal obnovitvena dela, ravnala malomarno, saj delo ni bilo opravljeno v skladu s sklenjeno pogodbo. Delavci namreč vrelca niso zasteklili z varnostnim steklom, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo, ampak z navadnim ravnini S-milimetrskim steklom. Le-to seje potem, ko je nanj padel fant, ki je pred tem izgubil ravnotežje na ograji, zlomilo, kar je bilo usodno. Odgovornega iz Refleza so ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti v gradbeni dejavnosti. Državnemu tožilstvu pa so ovadili tudi R. O., odgovornega v Zdravilišču Radenska, ki mu oči- tajo, da je opustil nadzor nad gradbenimi deli, oziroma ni preveril, ali so bila opravljena tako, kot jc bilo dogovorjeno v pogodbi. Tudi ni poskrbel, da bi bila odprtina pod stekleno kupolo dodatno zavarovana. Odgovorni bodo verjetno kaznovani, Življenja pa razigranemu Mitji, ki je s sošolci prišel v Radence na izlet, nihče nc bo vrnil. Resnici na ljubo pa je treba vendarle zapisati, da sam padec v globino ne bi bil tako tragičen, kajti nit Življenja naj bi mu pravzaprav pretrgal ogljikov dioksid, ki je bil v močni koncentraciji na dnu vrelca. Reševalci se do tja niso mogli spustiti brez mask, čez čas, ko so prišli gasilci z ustrezno opremo, pa je bilo žal za četrtošolca Mitjo prepozno. Š. S. Poroke V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Emil Sraka, elektromontcr, iz Bratoncc in Marica Lipič, upravna tchnica, iz Beltince; Viktor Zamuda, elektrotehnik, s Petanjec in Mateja Topolovec, konfekcijska tehnica, iz Rihlarovcc; Zoran Magič, kemijski tehnik, iz Rakičana in Nataša Bolčič, ekonomska tehnica, iz Rakičana; Peter VOrOš, obdelovalec kovin, iz Beltince in Bernarda Glavač, ekonomska tehnica, iz Beltince; Gorazd Kmetič, avtoelektrikar, iz Maribora in Bernarda Benko, višja medicinska sestra, iz Domajinec; Rober Brunec, ekonomist, iz Dokležovja in Mihaela Stoti, inženirka tekstil-nokonfekcijske tehnologije, iz VcSčicc; Borut Bencak, strojni tehnik, iz Bakovec in Brigita Grgurič, ekonomska tehnica. iz Murske Sobote! V upravni enoti Gornga Radgona so sklenili zakonsko zvezo; Otmar Kočar, prodajalec, in Tatjana Peček, gospodinja, oba iz Črnec; Igor Benkovič, elektromontcr, iz Radence in Brigita Zamuda, konfekcionarska tehnica, iz Hrastja-Mote; Bojan Kerec, vrtnar, in Vlasta Pučko, šivilja, oba iz Boračeve; Milan Horvat, delavec, od Benedikta v Slovenskih goricah in Marija Breznik, šivilja, iz Segovec. ČESTITAMO! 14 vestnik, 22. junjjt!^ \ W- —T 5, ■^=1 •1» ' Sr o*" ■ i r e- h 'S iz naših krajev Na obisku v Dokležovju 'I ;< !•' >■ H V ...•jfi=y »J L »POROČENA« BORA - Narava nam pogosto postreže z zanimivostmi. V Blagušu smo odkrili nenavadno zraščena rdeča bora, katerih lastnik je Anton Miki. Čeprav je drevo že dovojj debelo, ga gospodar noče posekati, ampak ohranja kot zanimivost kraja. Ob njem teče tudi učna gozdna pot, na kateri se šo-laiji ob pomoči gozdarjev seznanjajo z drevesnimi vrstami in gozdnimi rastlinami. Bralce naj spomnim, da imajo v Ameriki drevo, skozi katerega petje cesta, pri nas pa torej drevo, skozi kater^a se vije gozdna pot. Tudi to je nekaj! - Fotografija: L. Kr. Občanska tribuna Obtožujem in vabim! V osrčju Beltince je deponija s smetiščem in odpadom. I j^J*^«** t=J Jugovo 11 v Beltincih Je izključno namenjeno za stano-vaojsko gradnjo. Toda namesto' stanovanjskih hiš je na tem delu parcel Matija Horvat iz Beltince (Jugovo 44) naredil svojo deponijo gramoza, zemlje, smetišče in odpad avtomobilov ter drugih različnih delov. Ker lastnik zemljišča (nekdanja) Stanovanjska skupnost nič ne ukrene, krajevna skupnost pa tudi ne, pozivam vse občane Beltince, ki imate kakršen koli odpad, ki vam je v na- poto v vašem domu, da ga od-vržete na Jugovem 11, in to brez plačila ali strahu, da bi vas kdo preganjal. Pozivam tudi tiste, ki jim je delovni dan za ropotanje in popravljanje ter razbijanje prekratek, da pridete na Jugovo IL Tu boste lahko to počeli podnevi in ponoči, v nedeljo in za praznike, neprekinjeno, brez strahu, da bi vas kdo kaznoval. CILKA GLAVAČ foto: C. G. Kraj ob rimski cesti Nekdanja rimska cesta med Radgono in Lendavo naj bi vodila mimo Dokležovja. Tam so odkrili zravnane antične gomile in v eni od njih so našli grob s kamnitimi ploščami, lončenimi posodami in stekleno žaro. Cerkev sv. Štefana Danes najdejo Dokležovčani poslednje počivališče na izredno lepo urejenem pokopališču, na katerem jc novejša vežica, tam pa je tudi cerkev. Zgradili so jo v letih 1845-1846 in posvetili sv. Štefanu, madžarskemu kralju. Zadnjih nekaj let so jo obnavljali in dela so pravkar sklenili. Nekaj denarja je primaknila tudi krajevna skupnost. Predsednik sveta KS Dokležovje je že lep čas Simon Horvat, ki sem ga med drugim povprašal. kakšne finančne vire imajo, da lahko pokrijejo naložbe, ki jih je v kraju kar nekaj. »Leta 1991 smo izglasovali krajevni samoprispevek, katerega plačevanje se izteče 31. marca 1996. leta. Referendumski program smo že dodobra uresničili. Tako smo sofinancirali širitev telefonije in zdaj je v vasi nekaj čez 100 naročnikov. Organizirano otroško varstvo imamo v I>ok-ležovju že 30 let, a v prostorih, ki niso več primerni, zato smo se odločili za gradnjo sodobnega otroškega vrtca. Računamo, da bomo objekt, v katerem bosta dva oddelka s po 30 varovanci, slovesno odprli še letos. Obnovili smo tudi gasilski dom, ki ga bomo predali namenu 23. julija. V našem kraju ima gasilstvo tradicijo, saj smo lani praznovali 70-letnico. Z denarjem, zbranim s samoprispevkom, smo tudi pokrili račune za dodatno namestitev svetilk ulične razsvetljave, ki jc zdaj v vseh 13 vaških ulicah. Denar smo porabili še za izdelavo idejnega načrta za kanalizacijo, potem za ureditev odvodnega jarka potoka Nakla, vzdrževali smo poljske in obmurske gozdne poti...« V naselju je 1.000 ljudi Dokležovski predsednik je v nadaljevanju povedal, da je v kraju v povprečju 1.000 ljudi, saj je v določenem časovnem obdobju kakih deset prebivalcev več, drugič manj. Spodbudno in tudi za vaško blagajno koristno je, da je od skupnega števila 300 Dokležovčanov zaposlenih, v glavnem v Murski Soboti. Na delo v tovarne in drugam (nekaj malega tudi v domačo prašičerejsko farmo) hodijo ljudje iz tega kraja že leta in leta, zato ne preseneča, da jih največ živi predvsem od osebnih dohodkov, ne pa od kmetijstva, saj imajo v vasi men- da le 4 »čiste« kmetije oziroma take, s katerih ne hodi nihče na delo. Po drugi strani pa je res, da tudi drugi nekaj dohodka vendarle ustvarijo tudi na zemlji, sicer ne bi bili »polkmetje«. Največ kmetov in polkmetov ima krave molznice in redi goveje pitance. Najde pa sc tudi kdo, ki v kmetijstvu kaj »eksperimentira«, denimo z gojenjem povrtnin. Žal predsednik ni mogel navesti koga, ki bil vztrajen pridelovalec. Sicer pa je dokležovski obmorski svet, ki jc na nadomorski višini 180 metrov in ga uvrščajo v I. in 11. kakovostni razred, kar rodoviten. Odkar so zgradili murske nasipe, je manj nevarnosti poplav, Tu in tam jim le zagode voda, ki priteče po »soboškem« razbremenilnem kanalu. Vas, skoraj brez kmetov Danes vasi seveda niso več take, kot so bile nekoč oziroma si jih (najbrž napačno) predsta- delki, plastičarstvo, elcktroinšta-laterstvo, frizerstvo...). Nevarnost preži v križišču Dokležovje je obcestno naselje blizu levega brega Mure ob cesti Ljutomer-Bratonci, ki jo prav v tem kraju križa cesta Bakovci-Bistrica. Pred križiščem in v njem so sicer ustrezni prometni znaki, a zdi se, da ne dovolj izstopajoči, in zgodilo sc jc, da jih je kdo prezrl. Včasih so bile posledice hude. Tudi železnica, ki »seka« cesto proti ižakovcem, jc pobrala že nekaj žrtev. Prave zapornice bi verjetno tragedije preprečile. Nič od tega pa ljudi seveda ne ovira, da se v kraju ne bi ustalili. Dokležovje, ki ima 270 hišnih številk, gospodinjstev pa je nekaj več, jc »mestno« naselje, saj so že potekla tri leta, odkar nimajo le hišnih številk od 1 do 270, pač pa so jih »razdelili« na ulice. Glavna vaška ulica je Glavna ulica s predvsem starejšimi f ;•} I Predsednik sveta KS je je Simon Horvat, siert JV VJUUVU B»va ► dja v POM-GRAU-u tiP^ med pridobitve novejšega uvrstil tudi omrežje kabeh* rizije. bolj v verskem oziru- 0" je poživljala tudi njihova na zavest,« jc svojčas rtP. > nekdanji župnik Tačas v vasi obnavljaj^’" , njost vaškega doma, v kalta med drugimi prostori dvorana, ki sprejme no* ]( gledalcev. - Sedanji člani kulturtisP^jj štva skušajo nadalje*®" ' svojih prednikov; še gledališka skupina, _ ste, prepeva dekliški p^' v vaški knjižnici si j® ____________________ L iK r.« i*'^' 4: ;?l fi * id??! iŽag”. .SjBIBlU:, I I w 1 x:a acija, sicer ne bi imeli -- - sposodititi ustrezno Prezreti tudi ne gre ležovskih lutkarjev S nega kluba, ki tekmuje vl- ski ligi, in kluba malega ta. Po vsem tem, kat rt* P yprt se vam je morda ntf®' šanje, ali ni morda tum ,rk ležovje samostojna ni, pač pa spada v raven® no Beltinci. Š. SOf*' I# Obnovili bodo vrtec Vrtec v Lendavi je bil zgrajen pred 20 leti. Potreb®’’^ temeljite obnove, saj jc zgradba v Mohorjevi ulici mom ^,,1 Zamenjali bodo okna in tlake ter uredili fasado. 'J | «,AllflVIŽJQll uUUkJ 111 114IA.V Ivl Ul&UvlI luJuUV' bo iz proračuna dala 25 milijonov tolarjev, nekaj j bo prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. ' > bi se Že začela, končana pa naj bi bila do novega šolske?®^ Lendavski centralni vrtec obiskuje okoli 150 otrok Vrt « luje tudi v rudarskem naselju. J I J t 1Si 2^2- junija 1B95 15 M I« ll r sil .f ili»l tal Stari Cesti smo odkrili okrog 400 let staro hišo Bilo bi idilično Če Da 5 novinanhem potepanju odkriješ neJi«j tintitihega, in ar .n. > —“•■•»»eni po« j® vsekakor *^tedni, ko zadetek v pnlno. Nekaj takega se mi je zgo- — ‘C iiBi, KO sem se pripeljal na najvišji prede. itm šel po sledi tele informacije, ki je zapisana v _ .^iMMičievDhtl' MBDtku proračuna Občine Ljutomer; »Gre za z*S^če spada v prvi kakaivostoi ‘•tririi, ušo le po flilbflfftro Tl«tl »a*— ■■ Wkr ■n- ume- -- um, cr- podoben V Cankarjevi - - — itln w zraika. Za občane Male Novt ulite v Murski Soboti 'ibiašljlva tn*’ - Bh*- - nUci. To bi pa je oOBOti - —■Mjiva tudi sprememba na-^^mbnosti zetnjjišča, medtem ko postavitev blagovnega centra ^^^atodveč, J ^0 daljši razpravi so občani ^Tcjcli vrs - ' a na- so občani I j so občani več predlogov in pn-stiinjajo sc s predložc- le '2?ASovci ' Občinski - vzocvnsKi . - -'vn. je sprejel sklep o doloti-tišine letnih povračil za upe «st (* kfflttMkc trtUntje Uporabniki cest bodo Vbčevall ja kmetijske rjakimje JKNtatala, raidoljena na 12 mfr upora- za Id- •?00 to- ^tpoinejUoda: Ktediiva za redno vzdr- »ll ^‘je m vn«-- “ ™ '»^no I “ ^i^pnost. Mj upra- I. KAPELICA-Matija Debelak in Jože Šiftar sta se zaobljubila, da dasta v Pctanjcih zgraditi kapelico, če se srečno vrneta iz prve svetovne vojne. Res sta imela srečo in zaobljubo sta izpolnila. Zgrajena je bila torej kapelica, ki so jo posvetili Mariji Pomočnici. Z letijo je načel zob časa, zato so jo že lani začeli obnavljati. Denar so primaknili darovalci tišinske župnije. V kapelici, ki je ob magistralni cesti, je zvon, ki mu marsikdo rad prisluhne. - Fotografija: F. Ku. V ŠALAMENCIH NOVA MRLIŠKA VEŽICA - V tem kraju bo v nedeljo velika slovesnost ob odprtju nove mrliške vežice, z gradnjo katere so začeli lanskega junija. Blagoslovila jo bosta katoliški in evangeličanski duhovnik. S tem je uresm'čena velika želja vaščanov Šalamenec, ki so za postavitev mrliške vežice, ki izstopa po svoji obliki, prispevali kar 1980 prostovoljnih delovnih ur. Ktemuje treba dodati še 480 prostovoljnih ur članov gradbenega odbora, ki je ves čas bdel nad deli, Ta so zaupali različnim izvajalcem, predvsem zaseb- «. * * l* i s r «r I » #! s ». J ŽM! ■■m 't i 11«« tc BRIZGALNA - V Apaški dolini sc ponašajo z dolgoletno gasilsko tradicijo. Nekaterim gasilskim društvom je uspelo ohraniti tudi nekdanje brizgalne. Tole, ki jo kaže slika, smo posneli na dvorišču OŠ v Apačah, na njen ni letnice izdelave, je pa zelo stara. Brizgalno so dobili od Gasilskega društva Lešanc in jo obnovili. Okrog nje sc radi zadržujejo šolarji, pa tudi marsikateri turist se je ustavil ob njej injo fotografiral. Vse to je dokaz, da vsega starega le ne zavržemo, saj gre za dragocenosti naše preteklosti. - Foto: L. Kramberger 1 il ■ L,,... 1IHURmw ■ MURSKA SOBOTA - Namesto Jožeta Frasa, ki seje odselil iz Murske Sobote, je za nadomestnega člana nadzornega sveta CATV-ja. kabelsko-preno-sni sistemi izvoljen diplomirani pravnik Tibor Cigut kot predstavnik stanovanjskega sklada soboške občine. MJ ■ MURSKA SOBOTA - Ob ponedeljkih in sredah od 11. do 13. ure je odprta pisarna ob črnskega odbora socialdemokratske stranke. Njeni prostori so v ob činski zgradbi, in sicer v prvem na-dstopju drugega vhorla. Ob ponedeljkih je običajno dosr^jiv tudi državni poslanec Drago ^ftar. MJ brez krajevnega samoprispevka ne bo mogoče redno vzdrževati komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti,« ugotavlja predsednik sveta KS Stara Cesta MIRAN VORŠIČ. V prvih petih mesecih letos so namreč prejeli iz občinskega proračuna le nekaj čez 110.000 tolarjev dotacije, kar je (bi) komaj zadoščalo za zimsko službo. Zato sc pripravljajo na nov referendums^ program, za katerega naj bi zbirali sredstva s samoprispevkom. O tem se bodo odločali 23, julija. V naslednjih petih letih pa nameravajo zbrati blizu 14miiijonov tolarjev, ki bi jih namenili za vzdrževanje krajevnih cest, zimsko službo, funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti, sofinanciranje društev in organizacij, ureditev igrišča in okolice vrtca na Stari Cesti ter za druga dela v posameznih naseljih. Nekaj bodo najbrž primaknili tudi za ureditev vodovoda v zaselku Benetek, sicer pa je predvideno, da bodo tamkajšnje domačije prispevale po 160.000 tolarjev, velik del sredstev pa naj bi zagotovili v občinskem proračunu, saj gre za demografsko ogroženo območje. Ampak če bi se dalo živeti predvsem od idilike, potem bi bilo na Stari Cesti dokaj prijetno. Besedilo in fotografija: JOŽE GRAJ nim mojstrom. Tako je za zidarska dela poskrbel Horvat iz Rankovec, za tesarska Poredoš iz Beltince, za kleparska Horvat iz Črenšovec in za mizarska Horvat iz Trnja. Vrednost teh del znaša 5 milijonov 788 tisoč tolarjev. Večino denarja so zbrali 2 organiziranjem borovega gostuvanja, nekaj cvenka pa so primaknili tudi vaščani in vaški odbor. Poleg tega so uredili tudi okolico mrliške vežice s škarpami, ki onemogočajo drsenje tal, vanje pa so zasadili cvetje, in dvorišče, kije zdaj tlakovano. Slednje jih je stalo skoraj 1,2 milijona SIT. Izvajalec jc bil soboški Pomgrad. Besedilo in fotografija: MILAN JERŠE Bili smo lepo sprejeti v petek, 2. junija, smo obiskali psihiatrično bolnišnico na Pohorskem dvom. Namen tega srečanja je bil povezan tudi s športnim tek- movanjem v različnih panogah. Bili smo lepo sprejeti. Po dob- li skupne igre. Pomerili smo se v rodošlici smo se podali na ogled odbojki, šahu, kegljanju, pikadu, okolja s trimsko stezo in pripravi-. vleki vrvi ter namiznem tenisu. 1 I C M ■ * ■ K A Vinska klet - delniško društvo Pred kratkim so se vinogradniki lendavske občine odločili ustanoviti delniško družbo Lendavska vinska klet. Lastniki družbe so postali; Kmet^ska zadruga Lendava s 35-odstotium deležem, kmetjjsko posestvo s 30 odstotki, Kmetijska zadruga Dobrovnik z 20 odstotki, čenti-bsko vinogradniško društvo s IS odstotki. Ustanovni kapital družbe znaša 3 mil^one tolarjev, družbo pa vodi inž. Marjan Kardinar. Med prvenstvenimi nalogami družbe naj bi bila promocija lendavskih vin. Doseči morajo us-tckleničenjc kar največjih količin lendavskih vin, saj bodo le tako lahko prodrli na tržišče, ki jc vsak dan zahtevnejše. Trenutno lahko uskladiščijo 250.000 litrov vina, v prihodnje pa naj bi ga shranili 400 do 500 tisoč litrov.Naprave za stekleničenje vina so že kupili in so na carini. Kmalu se bodo lotili ureditve laboratorija in skladišča. Delniška družba se bo v prihodnje ukvarjala tudi s turizmom in gostinstvom. Jatii ■ f-l 'i ll P Prizor s srečanja Med odmorom smo zdavljenci izmenjali besede o počutju in ciljih zdravljenja. Med kramljanjem so nam gostitelji spontano razkazali stanovanjske prostore, izročili pa so nam tudi priznanja za prva tri mesta in prehodni pokal. Naslednje srečanje bo v Ormožu. Po kratkem kulturnem programu smo zaplesali in sklenili, da postanejo takšna srečanja tradicionalna. Mnogim zdravljencem iz Ormoža jc bilo to srečanje posebno doživetje, kajti pohorska bolnišnica je obdana s čudovitim okoljem, ZDRAVLJENCI OBO ORMOŽ 16 Šport Tretja državna nogometna liga Bakovci četrti, Renkovci v kvalifikacijah pJubilej ' štirideset let KK Nafta Lendava i I 1 Minulo prvenstvo v Tretji državni nogometni ligi, ki ga je pr- edino zmago s Svobodo, ki je kasneje odstopila od tekmovanja. vic vodila Območna nogometna Precej slabše pa so nogometaši zveza Murska Sobota, za pomurska ligaša ni bilo najbolj uspešno, saj so Bakovci zasedli četrto, Renkovci pa deveto mesto. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo vse do zadnjega kola. Že med prvenstvom sta odstopili moštvi Bakovec igrali v pomladanskem delu prvenstva, saj so osvojili le 13 točk. Od kandature za osvojitev prvega mesta pa so se dokončno poslovili v 22. kolu, ko so doma izgubili z Dravogradom. Daleč najboljši strelec v moštvu Žalca in Svobode iz Brežic, kar je Bakovec je bil Bojan Jančar, kije tudi povzročilo nekatere težave. dosegel 19 golov in je drugi naj- saj sta v drugem delu prvenstva boljši strelec lige. Boris Radiko-V vsakem kolu počivali dve mo- vič je z 11 goli na šestem mestu. stvi. Nogometaši Bakovec, ki so V jesenskem delu prvenstva je Bakovce treniral Jože Sečkar, v dosegli 29 točk, so dobro igrali v pomladanskem delu pa Milan jesenskem delu prvenstva, ko so osvojili 16 točk, zasedli drugo mesto in bili eden od resnih kandidatov za osvojitev prvega mesta. Zlasti so dobro igrali na domačem igrišču, saj niso utrpeli niti enega poraza, le neodločeno so igrali v zadnjem kolu s Pohor- Koblencar. Nogometaši Renkovec so osvojili 20 točk in za las zamudili priložnost, da si zagotovijo status tretjeligaša. Renkovci so štartali zelo slabo, saj so svojo prvo zmago dosegli šele v sed- v Slovenj Gradcu, neodločeno pa so igrali v Staršah, V drugem delu prvenstva so Renkovci igrali nekoliko bolje, kar še posebej velja za gostovanja, kjer so premagali Pobrežje ter igrali neodločeno v Dravogradu, Rušah in Kungoti. Za Renkovec pa so bila odločilna srečanja na domačem igrišču. Potem ko so po nepotrebnem izgubili z Bakovci in Aluminijem, so v odločilni tekmi za obstanek v ligi v zadnjem kolu z mariborskim Kovinaijem igrati le neodločeno, čeprav so dve minuti pred koncem vothli z 2:1. Tako morajo Renkovci igrati kvalifikacije za obstanek v tretji državni ligi. Treba pa je tudi povedati, da so Renkovce nekoliko oškodovali sodniki in da so zaradi kartonov nekajkrat nastopili oslabljeni. Imeli pa so tudi pre- mem kolu, ko so doma premagali majhen izbor kakovostnih igral- Pobrežje iz Maribora, V nada- jem. Bili so tudi učinkoviti, saj so Ijevanju jeseneskega dela prven- napadalci dosegli na domačem igrišču kar 19 golov in bili tretje najučinkovitejše moštvo. Slabše cev. Najboljši strelec v moštvu je bil.Tompa, kije dosegel 8 golov, stva so igrali boljše, saj so na Korenpa5.MoštvoRenkovecje koncu prvega dela osvojili 10 točk. Edino zmago v gosteh so v treniral Stanko Preradovič. so igrali v gosteh, saj so dosegli jesenskem delu prvenstva dosegli Feri Maučec 2 2 LMM.MS 1934/3S ’ i i I ’ $ e frl ' £2 I 1:1 ' tl • £2 I «1 M I <0 OcO I 20 j Sl I £1 I ; * I $ ofuveofue T4 £1 , 22 0t2 I 2:0 * MHCnjE 4 MnvCA 7 OOOtA * t 10 11 1Ž pcmzjie 1« eti I to to so 1:1 I £1 10 01 t2 T 11 1:0 I 1:1 » I tt I 1« 1« I 00 ■ 1« t <2 ■ 01 '0t4 1:0 t 21 Htl ai . 7» I • 21 1:1 i 1:2 0i2 ' ' - dava pripravili priložnostni kulturni prop* kegljaškega srečanja s kegljači iz Lovaszija iz Madžarske. To mednarodno I srečanje seje ohranilo vse I do danes in tudi razširilo | na drage športne panoge. | Tako letos Lendavčani I praznujejo 30-Ietnico me- I dnarodiiega sodelovanja z T Madžari, jubilej bodo proslavili v soboto v Lendavi. Zaradi vedno večjega za- ■ nimanja za kegljašd šport I v Lendavi so se leta 1978 1 odločili za gradnjo tristez- I nega avtomatskega keg- I Ijišča, Po osamosvojitvi I Slovenije se je Kegljaški klub Nafta iz Lendave zopet vključil v Kegljaško zvezo Slovenije, tako da lV sr d ii 7 “HF' t i S U. I l Dvostezno k^ljišče Nafte v Lendavi od IG-letnem jubileju I 1 Predsednica Športne zveze Lendava Donko, predsednik KK Konstruktor tz ra in domačinka Marika Kardinar v Miroteks iz Celja so jubilantu izročili sedaj moška ekipa tekmuje v Območni kegljaški ' ligi Maribor, ženske pa v Tretji slovenski ligi. Za ' nadaljnji razvoj kegljaškega športa v Lendavi je bilo zelo pomembno lansko leto, ko so se odločili za gradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča v Lendavi, s čimer se jim je uresničila dolgoletna želja. Poleg pomembnega deleža, ki so ga sami opravili s prostovoljnim delom, so jim pri gradnji kegljišča pomagali tudi številni . pokrovitelji: Nafta; Mercator Univerzal, Gradbenik, LB Pomurska banka Murska Sobota in Gostilna Lovski dom Mesarič, Kegljišče s pomožnimi prostori omogoča ustreznejše delovne razmere in doseganje boljših rezultatov. Začele 90 se Irisffifficatme za prvo, In tre^o državno nogometno ligo. V kv81iSkacqah sodelujejo tudi štiri pomurska moštva, in sicer N^ta iz Lendave za uvrstitev v fuvo thržavno ligo ter Odranci, Ri^čan in Renkovci za nvrsthov vteo-Igo državno nogometno hgo vzhod. Lendavsla Nafta je odigrala dve tekmi z moštvom Vevč iz tjuhhane in obe izgubila. V ljiU:^jaiii so Vevče premagale l^fto z 2:1, strelec za Ni^ je hK li^cko:ri£, v l^ndavi pa z 2:0. Nafta je toko izpeti iz nadaljnjih kvalilikadj In bo v nasledtvi tekmot^ni sezoni ^rata v drugi držatni ligi, Odraod so pnana^ gali Staiše, d»ld^ zli). Gol v Staršah je dosegel Horvat, v Odrancih ps žver, Odranci bodo v dri^eiD krt^ kva-tifikadj igrali s Palomo Se-vi£r 3 Slabega Vriia. Patoma Sever jje zma^ ¥ Ra-kičasno s 5:L Gol za Ra-kdčan je doseg«) Horvat. tel^a na Sladkem Vr? hn pa M! je kos^a s 3:0 brez igre, kd igralci Račana niso zdravnico pregledani. Rakičan je tako izpadel iz nadatnjih kvalifikacij in bo še n ap rej i^al v pnd medobčinski nogometni hgi Murska Sobota. Renkovci, is so biH v prvem krogu prosti, pa bodo ^ali z Dnitogem iz ^«č. MiroieKs IZ veija so jUDiianiu izruvu* ska darila. Pripravili so tudi mednarodm^j t2 eo” 10 io" £0 30 10 '20' ! t2 in ženski kegljaški turnir. Predsednik ______________________________ ta Ivan Kramberger pa je ob tej zaslužnejšim članom izročil priznanj®-prejeli: Ladislav Šinko, Jože Larns«-Kramberger, Štefan Kopinja, Milan £0 £1 0(3 20 0(0 £1 22 To £2 L 1:3 I 0:3 i U . 3S ‘ U* 1:2'T^ OO ? i:i 03 "I 07 21 I T' Oti 0» O1 ' o» I 12 Oto 13 la' Oti 21 I 10 21 £1 1:2 1:3 l-l 20 22 14 t 21 I P4 i 21 ! 21 i 02 01 I 21 i 1:1 KK Radenska Murska Sobota Turnir ob 25-letnici kluba Kegljaški klub Radenska (Ča- ro Murska Sobota, 1540 ke- rda) Murska Sobota praznuje gljev. Med posamezniki je bil 25-letnico delovanja. Klub je v času delovanja opravil pomembno poslanstvo pri razvoju pomurskega in slovenskega ke- najboljši Mladen Emeršič (Carina) s 404 podrtimi keglji. Med ženskami je zmagala ekipa Miroteksa iz Celja z 2479 gljaštva. Pomurski kegljači in podrtimi keglji pred Konstruk- kegljavke, ki so izšli iz tega torjem Maribor, 2318, GIM športnega kolektiva, so dosegli Maribor, 2268, MTT Maribor, izjemne uspehe na samo na 2235, Nafto Lendava, 2218, in domačih kegljiščih, temveč Pomurjem, 2169 podrtih ke- tudi v evropskem in svetovnem gljev. Med posameznicami je merilu. Praznovanje 25-letnega bila najboljša Marika Kardinar jubileja so zaznamovali z orga- s 447 podrtimi keglji. Med nizacijo moškega in ženskega rekreativkami je zm^ala ekipa tumiija ter podelitvijo priznanj. Obrtne zbornice Murska Sobo- Pri članih je zmagal Konstruk- ta s 1417 podrtimi keglji pred tor Maribor s 5340 podrtimi Potrošnikom Murska Sobota, keglji pred Radensko Murska Sobota, 50812, Nafto Lendava, 4998, MTT-jem Maribor, 4994, Muro Murska Sobota, 4894, in Radensko H, 4840 p^rtih kegljev. Med posamezniki je zma-gd Hary Steržaj z 955 keglji. Med rekreativci je zmagal Mle-kopromet Ljutomer s 1565 podrtimi keglji pred Carino Gornja Radgona, 1544, in Mu- 1409, in LB Pomursko banko, 1367, podrtih kegljev. Najboljša posameznica je bila Cilka Gjerek (Potrošnik) s 416 podrtimi ke^ji. Jubilejni pokal je dobil Robert Drvarič. (FM) Vestnik za vas! Rudi Leiner oteian fLupinja, mno** (posmrtno). Klub je ob izdal posebno brošuro z opisom prehojo** in predstavitvijo pokroviteljev. FeriM#"^’' Šport od tu in tam delja) inVilipičcm/l^j^' Med deklicami je | Šesto mesto pa jc zasedel Mo- Husarjeva (Bakovci) 4 žina (40 kg) iz Ljutomera pri st, včevao (GR) , dečkih. Krojs, Kuhar in Kolbl gojina) in Valjakovo ! (vsi MS) so izpadli v tretjem F'"— ■* : Hokej na travi člani Rezultati - 14. kolo Triglav; Pomurje 3:0 Železničar: Lek 0:2 Lipovci: Predanovci 3:0 LekLipov. 1211 0 1 66:9 22 Trigl. Pfed,l2l101 62:10 22 Pomuije 12 6 1 5 19:17 13 Železničar 12 4 1 7 16:21 9 Lipovet Svoboda 12 4 1 7 21:49 9 12 3 1 8 17:34 7 Predanovci 12 1 011 4:67 2 Mladinci Rezultati turnirja Lek: Triglav 3:1 Triglav: Pomurje 2:1 Lek: Pomurje 7:0 LekLipovci 2 2 0 0 10:1 Triglav Pomuje 2 10 1 3:4 2 0 0 2 1:9 4 2 0 Jubilej Dvajset let KMN Železne Dveri Klub malega nogometa Železne Dveri je ob praznovanju 20-letnice pripravil slovesnost in turnir v malem m^metu, na katerem so nastopili igralci vseh generacij. Namen turnirja je bil prijateljsko srečanje tistih, Id so kakor koli nastopali za klub, tako da so bili rezultati drugotnega pomena. Zmagovalec je bila sedapja eldpa, kije dosegla zavidljive rezultate v Območni ligi malega nogometa Murska Sobota. Ekipo sestavljajo: Žuman, Kosi, Novak, Vrbnjak, Stajnko, Slokan in CopoL Vodja ekipe je Branko Hrga. Sicer pa ne gre pozabiti, da so najzaslužnejši za delovanje kluba: prvi vodja in vratar ekipe Milan Belec, za njim pa so uspešno vodih klub Slariro Slokan, Anton Fekonja in Branko Hrga. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate v I, in n. Območni ligi klubov malega nogometa Murska Sobota ter zaslušiim podelili pokale, plakete in priznapja. Generalni pokroviteU jubileja v Železnih Dverih je bila Zavarovalnica Triglav, Območna enota Ljutomer. K uspešni izvedbi pri-reditv« pa so prispevali pomemben delež tudi dn^ pokrovitelji. (N. Šoštarič) KegljaiOe - Ob praznovanju 40-lctmce KK Nafta iz Lendave je bil mednarodni moški in ženski kegljaški turnir. Med ženskami je zmagala ekipa Miroteksa iz Celja z 2419 keglji pred Konstruktorjem iz Maribora, 2311, Zalaegcrszegom iz Madžarske, 2209, in Nafto iz Lendave, 2179 podrtih kegljev. Najboljša posameznica je bila Marika Kardinar (Miroteks) iz Dobrovnika s 448 podrtimi keglji. Tekmovalke Nafte pa so dosegle naslednje število kegljev: M, Varga 383, ŠČapova 382, A. Varga 376, UtroSeva 346 in Žalikova 331, V moški konkurenci je zmagala Nafta z 2477 podrtimi keglji pred Radensko, 2471, Čakovcem, 2467, in Zalaegerszegom, 2247 Ekipno je bila onih*’li®5 ’ pred OS Bakovci in 0^ m|( Skupni zmagovalec J® Gornja Radgona. (D- Košarka - Slov^^^^' košarkarska reprezen^ je v Radencih pripravi)«' v Grčiji, je odigrala tekmo z Madžarsko 1«^ ^4 s 85:69. Najuspešnej^ ski reprezentanci sta in Alibegovič, ki sta c' podrtih kegljev. Najboljši meznik je bil Novakovič 11 posa-(Cako- vec) s 447 podrtimi keglji. Naftarji pa so dosegli naslednje število kegljev: Felšo 439, Levačič 426, Žalik 425, Horvat 421, Matko 405 in Kopinja 361. (M. Žalik) Rokoborba - V Dunajski Sredi na Slovaškem je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi. Med 458 tekmovalci iz več držav so sodelovali tudi rokoborci Murske Sobote in Ljutomera ter dosegli lep uspeh. N^uspešnejši je bil Roman Miholič iz Murske kolu. (DB) Atletika - Na mednarodnem atletskem mitingu v Celju je v teku na 800 m nastopila tudi Sonja Roman (AK Pomurje) in v članski konkurenci z osebim rekordom 2:08,42 zasedla odlično četrto mesto. S tem rezultatom se je uvrstila na olimpiado mladih, (GG) Strelstvo - V Čentibi jc bilo --------— - , mednarodno strelsko tekmo- 20 košev. vanje z vojaško puško, ki ga jc Mali nogomet - V / pripravila SD Varstroj Lendava jc bilo Anale ob 15-lctnici delovanja. Sodclo- lega nc^ometa na ------ .. _,_r_ ------- KMNMuTska Sobot®' cvwt*lnuHln Sa klubov^ 20 košev. ralo Je 1L ekip iz Slovenije in 1------------ Madžarske. Zmagala je t^ipa sodeIavalu 68 kiuboVh ^ Nafte iz Lendave J 270 krogi jih je l." pred Središčem ob Dravi, 269, Bakovci pred Kanalo’”' Dolino, 265, Sebeborci, 263, SCT MS, 220 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Škerlak (Sebebroci) z 88 krogi pred Var- »jih je uvrstilo 16, S nred Kanalofli- , vci in Vcčeslavci. Strelstvo-VMih'*:^>' tekmovanje za 4 streljanju z zračno ^^11^ go (Dolina). 83, Lebarjem (Do- venski reprezentanci j^^ lina), 80. Muršičem (Varstroj). tudi član SD Štefan® \ jr 79, in Keleminom (Središče ob Dravi), 79 krogov, (A. Zver) Karate - V Murski Soboti je bil prvi osnovnošolski pomurski turnir v karateju. Sodelovalo je 164 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 osnovnih šol. Zmagovalci v katah so bili - dečki: Novak (OŠ tudi član SD Sim";- - ni-':)' Turnišča Vili ' krogi zasedel 76. mes**’ ,1 Sobote, ki je v kat, do 27 kg pri 1), Fajfer (GR), Kaštrun (Bogoji- ml, dečkih zasedel prvo mesto. na). Rožman (GR), Maruško Tretja mesta so zasedli: Krojs (31 (Apače), Prajndl (Negova), Koleg) pri ml. dečkih, Časar (34 kg) loSa (Puconci), Marin (Križevci) in Vrečič (OS1). Pri deklicah so in Slako Miholič (37 kg) pri st. , , dečkih, oba Murska Sotota, in zmagale: Bejekova (OŠ H), Re- strelci. p Rokomet - V povratna prijateljsk® , tekma med madžais^ j(i^ gašem Balatonbogl®o^ mačim Krogom. • j jt"! Zmagali so dom^®^ Najboljši strelci po^fS, A, Kolmanko 5. Kolmanko 4 in Luk* —: metaši Kroga so prvem srečanju na M z»5^ Žnidarič (46 kg) iz Ljutomera pri ckova (Kuzma), Hubeijeva (OŠ ‘'V/.Vs “ J mladincih. Četrta sta bila: Davi- IH), Madjaijeva (OŠ IH), Jan^o- ® dovski (37 kg) pri st. dečkih iz va (OŠ I) in Zadravčeva GR). Mali nogomet' Murske Sobote in Pihlar (81 kg) Ekipno je zmagala OŠ Gornja na turizma je bil iz Ljutomera pri mladincih. Peta Radgona s 95 točkami pred OŠ turnir v malem IMS, 85, in OŠ IH MS, 80 točk, ' ' sta bila BaraČ (50 kg) iz Murske Sobote pri st. dečkih in Lukašev V borbah je pri dečkih zmagal (57 kg) iz Ljutomera pri članih. Vrečič (OŠ I) pred Jagorincem s 26:25, Mali nogomet' ,, I* hll V J turnir v malem n*®'" ekipami je zmagal® eupOLLU J« 4 KV*^ pčevalnice Cuffi mateksom in Agnoi'^’” g*!*, gg. iunijia 1995 77 (Tfl ic m je zahtevnejša, Soboško AMD Štefana KoR M prenovfjeni 1146 me-£ft’’?’8ivMBČkovcih,ki #1 za prvenstvo v motokrosu. . (!.ul 1 '■'''"»1’0 v moIOKTOSU. S**®? 56 tekmovalcev iz Posebnih ’ ni SiL,”*’' ,*^**®^biuh presenečem i Tekninl? rtnagali favoriti. U * . H v treh zurMllh' UH jO ’^5m250ccm, B lt.1 Ttliniovgii I ‘^SinZSo v J 80 ccm je zmagal * i® bil Četrti S 26 točk«, h .i; tv J šport Mednarodni jahalni turnir Volvo Rakičan 95 Odlične uvrstitve domačink .r- ‘ '-f. '■i' S TJ7,7^*‘ilčetrtis26točka- 14 Mu V "" Četrtem me- Koniicei (Slovenske '■S hil i PPlrti hiiii *®® j”"'- Jaušovec Je kCt P® »veh dirkah z 48 ">«101. v taiivdi. ven____ (^TC Radenci) je bil ^^»ISOccmpaje |wu? a tl^, fotograftja: JZ) 11 1l lij’ lilt ir s» ■o i« S: cP X£ C (f' flfi, 'if a if t' ,P* ssa ■ ■ A; fe.'" i.'.' “S? »vi.':' .‘^'- 'l€ Tridnevni mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir, ki ga je pripravil Konjeniški klub Murska Sobota, grad Rakičan je potekal v prekrasnem okolju rakičanskega parka in med spodbujanjem številnih obiskovalcev. To je bila doslej naj večja tovrstna prireditev v Sloveniji, saj je sodelovalo 153 konj in 116 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ljubitelji jahalnega športa so tokrat zares lahko prišli na svoj račun, saj so videli kakovostno prireditev. Tekmovanje pa je štelo tudi za pokal Slovenije. V zelo močni zasedbi so nastopili tudi domači tekmovalci in tekmovalke, ki so se odlično odrezali. V tekmovanju za pokal Slovenije v parkurjnu L (1,20 m) je bila odlična Mojca Horvat (Lucky Boy Beltrans), saj je zasedla drugo mesto. Maja Vohar (Black BaiTy Beltrans) je bila deveta in Katja Bogataj (Juran Beltrans) dvanajsta. Sicer pa so bile izvrstne tudi Katja Šajnovič. Suzana Celec, Katja Bogataj, Marjana Zrim, Ana Horvat in Aleksandra Cerpnjak, Prvi dan tekmovanja so domačinke dosegle naslednje uvrstitve: parkur A 1 (1,00 m); zmagala je Suzana Celec (Vanda Beltrans), Matjana Zrim (Hallag Beltrans) je bila peta, Ana Horvat (Lucky Boy Beltrans) petnajsta; parkur A 2(1,10 m): Maja Vohar (Black Barrv Beltrans) je bila druga, Katja Šajnovič (Laie Beltrans) osma, Mojca Horvat (Lucky Boy Beltrans) enajsta. Drugi dan tekmovanja - parkur L štafeta (1,00 m); Katja Šajnovič (Laie Beltrans) in Maja Vohar (Black Bany Beltrans) sta zasedli četrto mesto; parkur A 2 (1,10 m): Maja Vohar (Blacky Barry Beltrans) tretje mesto, Katja Šajnovič (Laie Beltrans) enajsto, Matjana Zrim (Hallag Beltrans) pa petindvajseto mesto. Tretji dan tekmovanja -parkur A 2(1,10 m); Maja Vohar (Vanda Beltrans) štirinajsto mesto; parkur L (1,20 m); Katja Šajnovič (Laie Beltrans) šestnajsto mesto, Mojca Horvat (Lucky Boy Beltrans) sedemnajsto mesto. Prireditev je lepo uspela tako organizacijsko kot tekmo- valno. (FM, fotografija: JZ) ^port od tu in tam »skenu,, ^.“.j'’J*Uskem hitripoteznem šaho-Radenske Pomgrad iz Mur- Eorii; v., sodelovalo 12 igralcev. Zmagal je P''®“ Tomijem Gruško- ^tonom K* *^°°’Jem Radosavljevičem, 8,5, nilom pC 'T 7, ter Katko Marič in Da-točke. stitev v nruL * l^^lifiltacijski tekmi za uvr-Hlp je mladinsko nogometno Pretnaval d iz Ljubljane v Veržeju niladi™?'^' prvaka druge slovcn- ’ ' v snh . vzhod s 4:0. Povratna tekma cihjebi],-"- ^titev v bov JC bilo H----Gornji Radgoni in Raden-^avcev M* ^^.'®tošnjih 17. športnih iger de-■ Mercariade. Sodelovalo je iBOOt-v”-----'■"* ■ mercanafl bli(S i|fr|t . Skolje, pred-^o^arkarst zbora, in državna članska na ki se v Radencih pri- ' ntai;' ^*'^®8ovalci v posameznih disci-Ko Itndli “°8®met: MIP Ptuj, košarka mo-“'^bojkg ^^■''ske: Agrokombinat Krško, Kočevje vfp^' Koper, ženske: KG l^®81Janje žen i -^rokombinat Krško, ^^lanjava i n (^anos Postojna, moški: Sadje PlSj. ženšk/''^''^’ puška moški: MIP mič Krško, namizni tenis ^®aske: Eta v j’ Degro Portorož, kros Sevnipa,-^lniiiL^ moški; Kmečka zadruga bZ^^l^irsti nV ' “ Pbnah - ^bniht; in 14 zadružnih ^®'^ica in moški; Kmečka zadruga 1. Lendava. Skupni vr- I*®2O8 3 p" 242, 2. Agrokombinat Kr-Kamnik 197 in 4. Sloga Gornja Radgona 177 točk. V preostalih športnih panogah (skupaj 11) pa so tekmovanja potekala po raznih krajih Slovenije. Mali nogomet - V Veszpremu na Madžarskem je bil mednarodni ženski turnir v malem nogometu. Med sedmimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Pande iz Gornjih Petrovec in zasedla v svoji skupini drugo mesto ter se uvrstila v finale med štiri ekipe. Petrovčanke si delijo tretje mesto z Rapidom iz Romunije. (FB) Atletika - V Novi Gorici jc bil tek Trnovo 95. Sodeloval je tudi lendavski tekač Branko Perme in v kategoriji ml. veteranov na 12 km zasedel tretje mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil 11 med 65 tekmovalci. Nogomet - V prvenstveni tekmi slovenske mladinske nogometne lige sta Publikum in Mura igrala neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Cipot, Rudar iz Velenja pa je premagal Beltince z 1:0, V tekmovanju slovenske kadetske nogometne Uge Je Mura igrala s Publikumom v Celju z 0:0, Rudar iz Velenja pa je premagal Beltince z 1:0. Športne igre socialnih zavodov - Dom Lukavci je bil organizator letošnjih športnih iger socialnih zavodov Slovenije, Sodelovalo je 320 tekmovalcev in 24 ekip, ki so tekmovali v odbojki, kegljanju in krosu. Skupni zmagovalec je ekipa Maribora, Lukavci so bili šesti, Rakičan pa osmi. V krosu sta Pintaričeva in Šindlerjeva (obe Lukavci) v svoji skupini zasedli tretji mesti. Ženska ekipa Lukavec je zasedla drugo, -moška pa četrto mesto, (NŠ) Mali nogomet - V Poljčanah je bilo tekmovanje v malem nogometu za revialni pokal. Sodelovala je tudi ekipa Mavrice Agrotima iz Ljutomera in zasedla drugo mesto. (NŠ) I I ( htiii Sil f I li kol lesarski “laraton Ajda > ' iz i)' II* r( « '"“•'aton Ajda i, ^.'^“lesarjev " J®''enije in Avstrije II. MMNL MS Apače Gmd Minicom 2219 2 1 156:1740 2218 0 4 160:4636 2215 2 5 95:37 32 Tromejnik 2212 3 7 107:5727 i a. * II J' 'd r{. P i, 1. 2d, !l 1^0 M' V ti .“edejjo > 11-1,“®' II. SMNL-Vzhod BELTRANS 1913 4 2 57:18 30 Šmartno Kozjak Rače 19 9 5 5 37:22 23 19 9 5 5 32:24 23 1910 3 6 29:36 23 Železničar 19 9 4 6 31:28 22 Središče Dravinja Aluminij 19 7 8 4 44:48 22 19 6 4 9 39:35 16 19 6 4 9 27:33 16 Kovinar(Š) 19 4 6 9 29:43 14 TURNIŠČE 19 1 1 17 20:51 3 I. MMNL MS Rakičan Emal Remet Čarda 2421 3 0 112:2245 2418 1 5 89:31 37 2412 6 6 97:36 30 2411 5 8 58:47 27 ei fS 1 £ 1 Gančani Cankova Šalovci 2212 2 8 62:49 26 2210 210 98:72 22 2211 011 59:83 22 Prosenjak. 2210 1 11 77:99 21 Križevci Rotunda 22 7 213 60:11316 22 6 1 15 64:97 13 TeSanovci 22 3 116 47:164 7 Hodoš 22 1 021 23:174 2 Bakov. (-1) 2412 210 72:44 25 Kema(*1) 2410 6 8 54:45 25 Vesna Bratonci 24 9 510 71:60 23 2410 1 13 63:11921 Goričanka 24 9 213 50:79 20 Dokležovie 24 7 512 56:92 19 Les Serdica ligop 24 6 315 41:84 15 24 5 415 54:11414 24 4 1 19 50:94 9 Vestnik z vami vsak četrtek! ■. *■■ >1J J- I , vib«' J ^avske Toplice in Kolesarski klub Tropovci sta pre-l.DThvll_ f J <> . * ... 'bC. . Dh 1¥T- Ih HI juuu i lopovvi ata pit- ‘uui v . 5.- tradicionalni kolesarski maraton Ajda, ki Brazde vzdržljivosti - kaveljc - koreni-nieL*.''TiriEo 40 L-h , f^^^^arjev iz Slovenije in Avstrije. Od tega jih iDnT J “ ® maraton, 211 kolesarjev pa 110-kilo- ;ii! Alg 'ti iDDTn.T xr . "‘“raion, 211 Kolesarjev pa iiir-Kiio- * udeleženec je bil 73-letni Rudi ^'js[arei'fn*^ znani udeleženec kolesarskih pn- ;žS' ■■'i i Wi S ■ 'M Z uvTstitvtio v prvo državno B-l^o so soboške odbojkarice dobile pokrovitelja. V Čemelaveih so namreč te dni podpF šali pogodbo o pokroviteljstvu direktor firme MTC SL Oto Žunec in direktor firme Roto inž. Štefan Pavlinjek ter predsednica ženskega odbojkarskega kluba Danica Cipot. Tako bodo odbojkarice iz Murske Sobote v novi tekmovalni sezoni nastopale pod imenom obeh furm. Ob tej priložnosti so predstavili ekipo, trenerja in cRje kluba. Fotografija: Jure Zauneker _ i" i Nureb ^'JSCareifn j , . znam uoeiezenec KOiesarsun pn-h* k. Sohnjg . ijdelcženka je bila 6 6-1 etn a Eufelija Temi in iz SobX udeleženca pa sta bila 7-letni Rene Filipič j “^tlčeni r»v Sanja Plohl iz Gornje Radgone. Trije ( illMb. SIT 7 '' absolutni kategoriji so si razdelili na- Jp 1^(1035);^ s ^‘^l^ovalci ■i 45*^'T ^'■'^^''^-'^aiec), od 35 do 45 let: Ljubo Car , .■^“uv fYcrs«n Zakotnik (Ljubljana), gorska kolesa; W .^}^riia; ( .. zenske: Vida Uršič (Kamnik). Absolutna 1^.’ J i' s ml' s"”'""'* posameznih kategorijah so bili - < (Žalec), od 35 do 45 let: Ljubo Car i J tR I 1 A K_ r-* 4 . . * , (Veržej). (PM) < ■■ itf" Ti' (Ljubljana), gorska kolesa; ', 2. Boštjan Demšar (Celje), 3. j l 1J£. Spidvej Horvat peti V organizaciji Spidvej team Lendava je bila v Petišovcih tretja dirka za odprto državno prvenstvo v spidveju. Gre za dirko, kije bila 21. maja zaradi slabega vremena odpovedana. Pred okrog tisoč gledalci so tekmovali dirkači iz štirih slovenskih klubov, prišli pa so tudi tekmovalci iz Hrvaške. Steza je bUa zelo zahtevna, zaradi česar je prišlo tudi do več padcev, Med Lendavčani se je najbolje odrezal najstarejši Artur Horvat, ki je 9 točkami zasedel sedmo mesto. Roman Špitaler je s 7 točkami zasedel deveto, Jožef Koren pa s 4 točkami dvanajsto mesto. Po treh dirkah vodi Pintar (Ljubljana) z 42 točkami, Artur Horvat pa je s 25 točkami peti. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 20. avgusta v Petišovcih. Andrej Matjašec vestnik, 22.junij^ 18 odsevi mladosti Ali veste? Obvarujmo nas planet Presenetila me je nevihta I ? ti (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnjič smo vas spraševali, katero telo se imenuje tudi cilinder. Dobili smo dokaj zanimive odgovore, na primer, da je to blatnik pri parnem stroju, stekleni valj pri petrolejki, valjasta posoda, visok trd klobuk itd. Dovolj je bilo, če ste napisali, da je to valj. Današnji nagrajenec pa je ZORAN SEDEJ iz M, Sobote (Lendavska 45). Čestitamo! KUPON št, 41 - ALI VESTE? Ali veste, kaj je mešano število? Odgovore pričakiOemo najka-siteje do 28. junija. Moj temen/svetel dan Najtemnejši dan je zame sobota, ker me čaka veliko dela. Najprej pomagam mami pri zajtrku, potem pokosim travo. Nato spet pomagam mami pri kosilu. Ob sobotah večkrat diši po sveži, pokošeni travi. Le zakaj ne? Saj jo kmetje že kosijo. Tudi jaz sem večkrat pri tem opravilu. Vsako soboto se mi nekaj zgodi. Prejšnjo sem se opekla na soncu. Vso noč nisem mogla spati. Ko bi bila vsaj enkrat v soboto prosta! DINA KAVAŠ, 3. raz. V tednu je sedem dni. Zame je najlepša nedelja. Takrat imamo dosti obiskov ali pa kam gremo. Imam tudi veliko časa za igro, K meni pride prijateljica Renata Nedelko, kije doma iz iste uUce, Najraje skačeva gumitvist. Ko je ura pol osem, gre prijateljica domov, jaz pa se grem umit in spat, SPELA ANTOLm, 3, raz. OŠ Odranci Naš šokki izlet Današnji svet, v katerem vlada razvita, napredna tehnologija, je prostran, a žal onesnažen. Onesnaženo okolje je delo človeških rokuje delo, na katerega ljudje ne moremo biti ponosni. Naj bo odmetavanje smeti še tako prepovedano ali nekulturno, nekaterih nič ne ustavi, da tega ne bi počeli. Tako so tudi gozdovi marsikje odlagališča raznih odpadkov. Namesto da bi ljudje staro kramo odpeljali na recikliranje, se vedejo neodgovorno in s svojim početjem uničujejo prelepi svet narave. Razhta nafta ob obali, izpušni plini iz avtomobilov..., vse to je umazana aktivnost ljudi. Zaradi onesnaženja ozračja je na svetu ogroženih že mnogo živalskih in rastlinskih vrst. S tem pa ogrožamo tudi sami sebe. Vsak dan lahko srečujemo komunalne delavce, ki praznijo zabojnike, potne smeti. Ko bomo ljudje morali nositi zaščitne maske, sc bomo najbrž zavedali svoje malomarnosti, toda takrat bo prepozno. Učenci OŠ Fokovci, ki obiskujemo likovni krožek, smo izdelali maske, ki ponazarjajo smetnjake. Na sprednji in zadnji strani oblačila je napis: »Varuj okolje!* Tako smo se tudi mladi zavzeli za dobro našega planeta, a vsekakor to ni edini način, s katerim sc trudimo ohraniti naš planet. Seveda učenci osnovnih šol sproti skrbimo za urejen videz okolice šole. Vsako leto spomladi pa organiziramo očiščevalno akcijo s pomočjo krajanov šolskega okoliša. SIMONA GOMBOC, 7. raz. OŠ Fokovci Bil je lep sončen dan. Poklical meje sosed in predlagal, da greva na nogometno igrišče brcat žogo. Strinjal sem se. Po kosilu so se oče, mama, babica in sestra odpeljali v Mursko Soboto. Kmalu je prišel sosed z žogo. Na igrišče sva se odpravila peš, Tam sva tako zavzeto tekmovala. da nisva opazila ob- lakov, ki so se s bližali nad najini glavi-se pripravljal na odločil®^ je zagrmelo. Od strahu se®" tako slabo brcnil, bolj proti zastavici kot PJ golu, sosed pa se je h prav t^ko pognal v nap smer. Ko sva se čez Itakš®^ ;P nuto spet zavedala, s® padati debele kapljice-se prestrašeno vprašala,« 1 J tl n n n il I r Neko noč sta mojster in vajenec pekla kruh. Ko gaje mojster omesil. ga je dal vajenec v peč. Nato sta sedla, da bi si nekoliko odpočila. Kmalu pa sta zaspala in medtem seje kruh spekel. Še dobro, da se je vajenec pravočasno zbudil, ga vzel iz peči in dal na police. Kruh je zelo dober. ANDREJA nCKO, 2. a OŠ Grad Nekega dne nam je tovariš povedal, da bomo šli na izlet. Že teden dni prej sem si pripravila oblačila in druge potrebščine. Tudi na tableto proti slabosti nisem pozabila. Prišel je težko pričakovani dan izleta. Zbudila sem se že ob pol šestih. Hitro sem se oblekla, še hitreje najedla, pograbila nahrbtnik in že sva se z mamo opeljali v Apače. Tam je bila zbrana že večina sošolcev. Kmalu je prispel tudi avtobus in nas odpeljal dogodivščinam naproti. Vožnja je bila prijetna. Radovedna sem opazovala okolico. Naša prva postaja je bila Ro- gaška Slatina. Tam smo si ogledali steklarsko šolo in zdravilišče, V šoli smo videli, kako učenci izdelujejo razne predmete iz stekla. V trgovini smo si lahko kupili spominčke. V zdravilišču pa mi je bila najbolj všeč velika dvorana, kjer lahko obiskovalci pijejo zdravilno vodo. Iz Rogaške Slatine smo se odpravili v Brežice. V tamkajšnjem muzeju smo se seznanili z življenjem ljudi v preteklosti, Videli smo mnogo zanimivih najdb. Po ogledu smo se odpeljali v Cateške Toplice. Tam smo veselo plavah v bazenu in se Novice od tu... ... in tam Skupina Čuki se je pred kratkim vrnila iz snemalnega studia v Innsbrucku, kjer so končali snemanje za novo ploščo, na kateri bo tudi njihova uspešnica Hugo. Kaseta in kompaktna plošča bosta izšli jeseni. Pred kratkim so končali snemanje tudi Buldožerji in kmalu bo izšla pri založbi Helidon njihova ploščla Noč, 2e pred tremi leti so nameravali posneti ploščo in materiale delno posneli, vendar jih je uničil požar v studiu Tivoli. Sedaj lahko upamo, da še bo album enih najbolj uspešnih slovenskih glasbenikov vseh časov znašel na glasbenih policah. Če bi morali našteti duete rock glasbenikov in opernih pevcev, bi jih našteli kar nekaj. Najnovejši pa jeLuciano Pavarotti in Bryan Adams. Na Pavarottije ve m koncertu seje pojavil tudi Adams in skupaj sta zapela Adamsovo skladbo Ali For Love. Celoten koncert so snemali in tako bo skladba posneta na novem albumu tega opernega pevca. •kitit Joe Cocker se je odločil, da osvoji tudi publiko v Rusiji. Prvič ja tam nastopil ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne, sedaj pa se vrača v Rusijo na turnejo, kjer bo nastopil v vseh večjih mestih. Slovenija rock 1995 TAe Drinkers Koli, solo kitarist Robi Likart, bas kitartist Miro Medvešček, bobnar Andrej Pancar, klaviatu-rist Evgen Malis ter tonski mojster Roman Tišlar. Koli je avtor vseh besedil za njihove skladbe, poleg tega pa na koncertih uspešno igrajo tudi znane hite skupin Na slovenski glasbeni sceni je Čedalje popularnejša Ijubljansko-zasavska skupina The Drinkers. Skupino so ustanovili v gostilni, zato tudi takšen naslov, vendar pravijo, da s pijačo nimajo več nič skupnega. Čeprav je skupina imela že več uspešnic, kot so Pošast, To bo dan in druge, je največ pozornosti vzbudila s skladbo Simona, ki se že vrti po radiu. Skladbo so posvetili plavolasi slovenski es-tradni umetnici Simoni Weiss, ki jo je v videospotu uspešno nadomestil Salome, slovenska transve-stitska zvezda. Skupina obstaja več kot leto, člani pa so pevec Sandi Kolenc- l-- r LTNOFEZ- ČEŽN.JE BORIS KERCMS. 6,b OS PUCONCI spuščali po toboganu. Slišala sem, daje kopanje v tej vodi zdravilno. Kmalu smo postali lačni. Privoščili smo si okusno kosilo. Nato smo nadaljevali pot proti Krškemu, kjer smo nakupovali, sledil pa je še ogled jame Pekel, To je velika podzemna jama, ki še ni povsem raziskana, V njej je voda stoletja dolgo oblikovala apnenec. Najbolj značilni so kapniki. Ker je bilo že pozno, smo se odpravili proti domu. Na izletu sem se prijetno počutila in spoznala veliko novega. Rubriko pripravli«: ALEKSANDRA NANA RITUPER it j] zs ■C 'a? A.t t Qucen, ZZ Top, Bijelo dugme, l^ncea in drugih. Še posebno pa njegove oboževalke otrpnejo, ko Koh odpoje skladbe Queenov, V Anteni so o njih nekoč zapisali; »The Drinkers so norci. riti, , Sklenila sva, da bova #‘|| moč stekla proti dom#-sva tudi storila. Med t« treščila strela, SosedmiK j da si Je premislil in d# ' ' počakal, da bo nehalo#' Ker ga nisem hotel ga, sem ostal z njim i# sva na pokriti terasi ob Čez pol ure sem se n# čakati in sklenil sem, "h • d rj d 1 n n vseeno stekel domov. , ■■ Tudi sosed se mi jc Tekla sva z vsemi moč#"'. ler se sosed ni spotaknil*#^ na kolena. Ker ni mogel 3 sem ga nesel na hrbtu. ' sva do nase hiše in poc“j je bila nevihta mimo-sem soseda odnesel še na dom. VOJKO OŠC#’*’ Tudi beseda boli Nekega dne sem šla v Mursko Soboto po nakupih. Stop^a sem po pločniku in si ogledovala izložbe. Medtem sem zagledala staro ženico, ki je stala ob robu cestišča, Rada bi prečkala cesto, vendar tega ni upala storiti. Na semaforju seje že večkrat prižgala zelena luč, ona pa je Se vedno boječe trepetala. Bada se je gostega prometa, N» drugi strani je stala mlajša ženska. Ne vem, mogoče je bila njena hči, Z rokojojejcznoprigam#^.i(l prečka cesto. Starka se smilila. Prijela sem jo -,,,i ji pomagala čez cesto- srečna. Ž nasmehom Glasbena uganka a k d: Pl tu sicena. i. iiasiiicnv**- j, mi je zahvalila. jo je nadrla: »Kaj se »l‘ kašen polž čez cesto?* povesila oči. Sreča na''J k obrazu je izginila. lJI , p. Velikokrat tudi besed# ' ('Pl JASMINA DEBELA^ Podružnična OS G t 40 I Zlato noto popularnosti ni dobil niti Jonas niti je ni,d skupina Gbspoud Srmak, ampak Čuki, in to je bil , len odgovor. Iz našega bobna smo potegnili dopisnico na GaŠpatja, Adrijanci 32,69203 Gonut Petrovci. - Potrdilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas k reševanju nove glasbene uganke! Napišite dva hita Akna Vitasoviča! Odgovor: vahi**:. I 19, »JI je 01 pl ie Pl tc iL (H la Kupon št. 13 Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do - jj, na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitek 69000 Murska Sobota, s pripisom: Pop Rock Novicee#- j Et Iti m St Ir 01 d bi ta Mursko morska lestvica 21. junija 1995 Pomuvje po)^ ;i i' Vse mo, da se pomurske prijavijo na nalni rock festival Po’ z 1! 1' tl, n, v 01 N 0: 1o bi to ‘95, ki bo 8. in 9. sejih^Tj^ 1, Alka Vujiča - Laži me 2, Latino - Ne tražim ljubav 3, Jasmin Stavros - Diamanti 4, Charlie - Žene 5, Davor Radolfi - Tvoje ime kao ime ruže Predlog: Alen Vltasorič - Gušti su gušti gornjeradgonskem tošnji festival bo vaj#' ,jcF nastopilo pa naj murskih skupin in jr 1* nih pogojev, kdo lah ni, edino ne smejo cialne glasbe, zaželjcao skupine pošljejo tudi svoA posnetke. Vse skupi^j/ želele sodelovati na se prijavijo do 1. j slov:Toro, Partizanska^ 69252 Gornja Radgo^j;! telefonu: 61 650, od 1 ‘ kakršnih človek ne sreča vsak dan. Ko jih zagledaš, najprej pomisliš, da prihajajo iz ksJršne risanke, kjer kraljujejo pojave, kot sta Beavis in But-head.* Skupino The Drinkers in Se dvajset znanih slovenskih skupin boste lahko v živo spremljali na velikem 3. slovenskem rock festivalu, ki bo v petek, 23. junija, na prostoru kinološkega društva ob Noršinski cesti. Nastopili bodo še Avtomobili. Califor-nia, Mercedes Band, Ne joči Peter, Inter-ceptor, Bigfoot mama, Chateau, Be Radio in mnogi, mnogi drugi. Koncert se bo začel ob 16. uri. in če bodo nastopile vse skupine, bo gotovo trajal do sončnega vzhoda. 8< af R; lij «n 1, dt 1« H n Koncerti .1 V petek, 23. junija, bo v dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani nastopila skupina Fugazi iz Wa-shingtona DC. Koncert se bo začel ob 20. uri s predskupino iz Murske Sobote - Psyclio*Path. Ljubljanski koncert je del njihove evropske turneje, ki seje začela maja. Člani skupine so bobnar Brendon Canty, kitarista in vokalista lan May Kaye in Guy Picciotto ter basist Joe Lally. Fugazi so imeli svoj prvi koncert septembra 1987, od takrat so sedemkrat koncertirali po svetu, izdali pet albumov ter nekaj komiplacij in singlov. ure. AUDIO - VIDEO • • • 69000 Murska .1^ Slomškova1 TELEFON, TELfir 069/32-465 Čt sh Hc I m to to til J Linija 1995 -19 nasveti Idlf Kc^ ijjiti elit srf JP» IfS*' I^ogajanja na ljubljanski borzi S|wštoratie bralke in bralci, t-č ...'.-.j-. r--——'~f -tekat bo poročaiije o dogajanjih dcljck jc njen enotni tečaj pora- a* liubljaiisiii {toni oz, trgu vred- sel na 98,6, prometa pa je bilo za "“^»»Piijev zajemalo obdobje 176 tisoč tolarjev. Mom, 13, 6,, i 19.6.1995 soč tolarjev prometa). V pone- m pone- 15,. 5 ,555 »»»RnakotacUaA- ron>«n. J. 1 . lU’ delnii ice ,, seje vrnila v sre- S 97,3 na 97,5 se je v sredo povečal enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa in se na tej ravni zadržal tudi naslednjega dne (72 tisoč tolarjev prometa). V petek tečaj porasel na -Mvaursasejevmilavsic- ko^je m 1S*i 4o 1 nsi< na 11500 in se na tej 97 A v ponedeljek P i#l :»vtii uitiala tudi naslednjega { j mio tolarjev p tl* drst, skupno je bilo za 449 tisoč na ■ M’ 'eMtv pmiMU. v petek pa je ob me vMaPlia B ” »tu prometa poskočila na Kvt«*.vij 5'Tmkjc padel enotni tečaj rcdnC delmCC , ttdne dnin« Probonke i 14344 . ■ padel enotni tecaj i m 13719,kB je bilo le za 961 ti- Več tolarjev prometa . tivgadncrahlorz_ iii* eb 55,7 taio tolarjev “ 1 Utitekpa padel na 13448 (16,9 1 MO tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 13267, (rf je bilo za 159 tisoč tolarjev ilV- prometa, v ponedeljek pa na fo" 13240 ob 5,3 mio tolarjev prelil «1^, Borzna kotacija B - P II i' prometa, nasled- porasel na I3748 prometa, v padel na 13267, mr* 31570 ob 2,1 mio tolarjev prometa, 13. junija je padel enotni tečaj prednostne delnice Primofina s 30520 na 30000, ko je bilo za 120 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 29902 ob 2,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 295545 (325 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 29600, ko je bilo za 5,4 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 30000 ob prometu 240 tisoč tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaška je padel v sredo s 655,3 na619,l,koje bilo za715 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 648,0 ob prometu 417 tisoč tolaijev. V (Aiiji^ ^uzopean (^askion ,^esiqn S 1 N C E 1 9 2 S redne delnice BTBR z 1155O na petek je njen enotni tečaj porasel 11480, ko je bilo za 57 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 11012 ob prometu 628 tisoč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 11240, ko je bilo za 56 tisoč tolaijev prometa, vponedeljckpa na 11290 ob prometu 34 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadasa jc na 690,0 vendar ob le enem lotu prometa, v ponedeljek pa na 698,3, ko je bilo za 2 lota prometa. eoftotUne nitne iipše lajmlfne, olKsne in ftiiatelfe vatimu nit /ti iiA ptrfnai/liatHO n nkfiai okeliiitsie teSemSejetžetmce ptrSietia (sMuta t^taopeaa (^athion ne^e^ia, 2S. luniia 1995 PLES /ČADETOF tki * lorek^n delnice Salusa jc za 202 tisoč naslednjega dne porasel na " Sr naslednjega 115287** 11,8 mio tolarjev pr<> tolaijev rti8,1 f V tOfaV j ^'ijiicetečaj redne ^'"Ptoiieu ?? E 291 "®alcdnjega dne Ptometa. ■ ■ ■ Ob 44 na ii ^orzi enotni tečaj padel na 8089, ko je bilo za 510 tisoč tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 8400 (le 2 lota prometa). Borzna kotactia B - tečaj porasel na 112920, ko je obVCZIlicC bilo za 5,4 mio tolaijev prometa. UMETN/ŠKrH DEL nMa /tjnn Amtotta f uptmini SAZSTAFA DEL DLUPP (znZl {aklah eiiital V ponedeljek pa na 113645 ob 4,8 mio tolarjev prometa. Z obveznico LEKA je bil v četrtek sklenjen aplikacijski po- V sredo je padel enotni tečaj sel po tečaju 99,0 (+0,3-odstotne delnice Finmedie, in sicer s 14160 na 13533, ko je bilo za larjev. 406 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 13498 ob 2 mio mio tolarjev tolarjev prometa. V petek je njen "^''cinice !,. ^1.4 ■ ■ točke) v vrednosti 26 tisoč to- Enotni tečaj obveznice OZG-ja je v torek poskočil z 92,0 na 93,0, ko je bilo za 666 tisoč to- enotni tečaj poskočil na 13970 larjev prometa, naslednjega dne ob le enem lotu prometa, v ponedeljek pa padel na 13624. ko jc bilo 6,8 mio tolarjev prometa. Po dobrem mesecu dni sc jev 'i PoskoW^^'^® petek trgovalo tudi z redno dclni- I Protn«''^® SanlcF Hmezad banke, promet jc bil f’' pa je (®CE 1) ' I V Vred V na 13800. V ponedeljek je rtjen ■ 1 PQ«ei P^iiavli. enotni tečaj poskočil na 15000, ' deli o?P'*^acijski vendar ob le enem lotu prometa, • uJv pa je |,|“ ^’^ ‘ v ponc- Z delnico MK Založba so biU k . C4 »ne? I# u ** ’3.4 n« 98.7, koJc ?i>g'^Prome prome- »i ž 1 ,1' i i i ^■1 1 * ■| F ‘*7,41?*® Poskočil na Pro- tolarjev ^tzjiice RSL 2 n< {‘^jebilosku^ MUSm FARK SLOi^NSKE SKULPTURE Stnttmkskkiaiftllke^ kentfiieha v t^Uniski t^abeti MODU/i flEVUA X sobomim programom pa je bil v vrednosti 66 tisoč tolarjev skler^en aplikacijski posel po tečaju 92,8. V petek je njen enotni tečaj padel na 92,6, ko je bilo za 13 tisoč tolarjev prometa. Le en lot obveznice PTT-ja I I I I skromen (69 tisoč tolarjev), njen Ljubljana je v petek zamenjal la- GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA enotni tečaj pa je padel s 15200 stnika, in sicer po nespremenjenem tečaju 99,5, v ponedeljek pa je bil v vrednosti 76 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 100,0. Nespremenjen V sredo prijavljeni aplikacijski enotni tečaj 98.5 je v sredo ohra-posli v vrednosti 1,3 mio tolarjev nila obveznica PTT-ja Nova Go- (nidos dd e n d a v a LEN D po tečaju 9100 (487 tisoč tolarjev), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj padel na 8904 ob 3,1 mio tolarjev prometa. V petek jc njen enotni tečaj nekoliko porasel na 8987, ko je bilo za 1,9 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 8936 ob prometu 447 tisoč tolaijev. rica, ko je bilo za 798 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 99,2 ob prometu 328 tisoč tolaijev. V sredo je porasel enotni tečaj obveznice Rogaška 1 s 26,1 na 28,5, ko jc bilo za 241 tisoč tolarjev prometa, v petek je bil v skromni vrednosti 7 tisoč to- Tako rekoč na ponedeljkovi laqev sklenjen aplikacijski posel ravni (porasel je le za 1 tolar na po tečaju 29,2, v ponedeljek pa je 4000) jev torek ostal enotni tečaj njen enotni tečaj ponovno pora- redne delnice NIKE, ko je bilo za sel, tokrat na 31,6 (163 tisoč to- skromnih 116 tisoč tolarjev pro- larjev prometa). meta, naslednjega dne je padel na 3901 ob 2 mio tolarjev prome- Neborzno trgovanje ta, v četrtek pa na 3804 (9,4 mio uj trgU OTC tolarjev prometa). V petek je ® njen enotni tečaj nekoliko pora- -''UKt —uini■ sel na 3830, koje bilo za 6,2 mio 'tilsi^ ’ ' »o je padel tolaijev prometa, v ponedejjck pa '^tPeta mkj padel na 3829 ob 1,6 mio to- . <2 mio EnolnI lečaj delnice Term J?.8. kotečaj padel ko Jebiio « 11,4 mio Enoml tečaj delnice Term Čatež je podel v sredo s 733,7 na tolstioT. OTC - redne delnice Za 2.28 odstotka na 4171 je v ponedeljek padel motni tečaj redne delnice GEA COLLEGE, prometa pa je bilo za 375 tisoč SEDEŽ: LENDAVA, PARTIZANSKA 93 POŠTNI PREDAL: 66 TELEFON; H.C. 76 055, 75 150, 75 055, 76 056. 75 169 DIREKTOR; 75 420, NABAVA: 75 708, TELEFAK: 75 254 ŽIRO RAČUN: 51020-601-12617 Obseg del v naši družbi narašča, zato vabimo nove sodelavce naslednjih poklicev: - glavnega skladiščnika, - več mizarjev, - več keramikov in lamnosekov, - več zidarjev - več tesarjev - več vodoinštalateijev in monterjev ogrevalnih naprav - več elektroinštalaterjev ^red^"^'"' '®^aju 712,6, ko je bilo za 931 tisoč to-B pouii ? Pftjavljcni laijev prometa, naslednjega dne "a 84,5 ob tL2 mio to- neS'’aosHs"?P'ikacijskiFr V ®"t®njeneL "r® tolaijev pi "sl ] i tečaj uviiiiuc Rjjir-ja zursiiii s ”5 SUft^Mavo i‘ .'^t^iSčeno 33676 na 31722, koje bilo za 1,3 t.,. S.O. Vrv . m Sicer n on e promcta, nasled- njega dne pa na 31338 ob prometu 533 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 30991, hs O aJx_ 1 Za 79,69 OdftnU« pa 6600 je v petek padci eivothi teč^ redne pa na 708,0 ob prometu 850 ti- deUlke Grada, pnmrti pije bilo soč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 716,8, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 720,3 ob prometu 44 tisoč tolarjev. za 198 tisoč tolaijev. Tončka Božinovič 11 so bili v Borzna Rotacija B - d.^tv ®‘lo za t sn S po- 10 *ias|ednjega “^“6 tol a ■ ®’3oi>Prome- v petek (75 ti- prednostne delnice v sredo je enotni tečaj predno- stne delnice KBTP-ja zdrsnil s Castš prvih bprcev H. Brdtlca €0250 vocM TptatPks 0500 SlPvan«kP ctatp 54. LJuMtPriP ttOOO 9O€i 1»-«. T««ri«kp OA I3i>347 FaHIVPAPka CPflte *-S. €2^*^^ kt^bor ko je bilo za 9,6 mio tolarjev pro- meta, v ponedeljek pa porasel na Vse informacije o razpisu dobite v tajništvu d.d., ki vas bo povezalo z odgovornimi vodji. Pri njih boste lahko dobili vse potrebne informacije, tudi o osebnem dohodku. GIDOS, d.d., katerega večinski lastniki smo delavci, je v obdobju hitrega posodabljanja vseh svojih organizacijskih enoL Dodatna spodbuda za prijavo na naš razpis Je tudi osebni dohodek, ki ga ponujajo druga, nam konkurenčna podjetja. samil, V^nlklB zvami! 0 iiuedes Interles d.o.o., Krajgerjeva }9a ueasi iiniL^n toplina doma, radost živyei(ja telefottt 062 / 721016 062/ 721 215 telefaks: 00 1S6 {0) 62 721 016 IZDELAVA * MONTAŽA * PRODAJA 'i ( p. STENE OKNA, VRATA, SENČILA, I ZIMSKI VRTOVI, k MARKIZE, PREGRADNE 'I vestnik. 22. 20 O tem in onem Obvladovanje utripa je ključ do uspeha 142-147 ud,/min,, kar mu je dajalo občutek, da je dovolj spočit za nadaljevanje teka. Glede na to, da ni imel podatka o svojem flačiu aktivnost je eden tistih dejavnikov, ki človeka vsestransko tcc^, sprošča, mu vnaša novo delovno voljo in energijo, obenem pa v nriotoškem smislu krepi srčno-žilni sistem, srce samo in dviguje raven s^ttšoe telesne psihofizične kondicije, toda le, ko to počnemo z zdravo mero razuma in na ravni obremenitve, primerne lastnim sposobnostim. To velja tako za vrhunski šport kot za rekreacijo ne glede na to, atije ta zdravstvena, rehabilitacijska ali splošna. PirL$t RhTE CUflUE I .nii Copyri5fht by Po]ar EJectro HA 3d0 ® - -fCf tm T^^JS^e /A '21 V vrhunskem športu imajo tekmovalci »na voljo« stroko-vipake, ki jim načrtujejo treninge, obremenitve, nastope ipd.; rehabilitacijske programe planirajo in vodijo zdravniki. Zato se bomo v tem prispevku omejili na tisto populacijo, ki je pri nas najbolj prepuščena sama sebi -rekreativcem. Čezmerna želja po napredovanju v času, razdalji in hitrosti; neizogibna navzočnost tekmovalnega duha; zaslepljenost z nesmiselnimi stavami in zbadljivimi primeijanji; nostalgični spomini na mlade dni in zakasnelo dokazovanje telesnih sposobnosti - to so prav gotovo najbolj negativni razlogi rekreativne aktivnosti nepregledih množic, Pri tem je potrebno seveda navesti Še obratne, pozitivne vzgibe za redno vadbo rekreativcev: skrb za zdravje in zdravo srce, skrb za dvig splošne psihofizične kondicije, dvigovanje delovnega elana in delovne sposobnosti, zdravstvena rehabilitacija, kontrola telesne teže itd. Tako enim kot drugim pa je skupno: nimajo ustreznih navodil, vadbenih nasvetov in programov, priporočil za pripravo na nastop na množičnih prireditvah; ne dajo si izmeriti svojih telesnih sposobnosti, v načelu vedno vadijo zunaj priporočljivega območja obremenitve (se prenaprezajo), vadijo v zmogljivostno heterogenih skupinah in se ravnajo drug po dntgem. namesto po lastnih spo-sohnostih, med nastopi sc »zaganjajo« in tvegajo lastno zdravje, v najhujših primerih tudi švijenje. Kot zgled omenjamo srčne diagrame treh udeležencev letošnjega maratona v Radencih, U^leženec A je tipični zgled slabše pripravljenega starejšega rekreativca, ki seje odločil za tek na 21 km; udeleženec B je 52-let-ni solidno pripravljen rekreati- vec, ki trenira redno s pomočjo monitorjev srčnega utripa in pozna svoje limite ter priporočljivo območje obremenitve za tek na 21 km; udeleženka C je mlada tekačica v razvojni stopnji, ki trenira podobno kot tekač B in je tu tekla 10 km. Vsi trije so pri teku uporabili sistem srčnega monito-ringa Polar Šport Tester, tako da so imeli na ročnem ekranu ves čas teka vrednost svojega srčnega utripa in štoparico, po prihodu v cilj pa so se podatlri iz Šport Testerja magnetno prenesli v osebni računalnik, Tu se je njihov tek podrobneje analiziral s pomočjo grafov, grafikonov in listingov. Dejstva in ugotovitve iz tako dobljenih podatkov, katerih del je prikazan v obliki krivulje srčnega utripa, so naslednje: Tekač A Pred tekom ni poznal svojega maksimalnega utripa; vadi po občutku, v zadnjem času nekoliko manj. 1^0 1.:^ * I HMfUVVR <1 ^MLie:c« p :ZB .0ti 6 46 ne • FtverA^e l?9 KM,VlJEHItOtUATnilC Ttlzrmu g EJPO«IA«0 škCrccuii tCr^TOuA rteuA Pw* IN SVEUk *t«tOČTjrn] cbmočs hiza OIACAAM SItCNCOA mVA «D TEKO*! T v b^rrop MIZA c Ha'•'iCaNA IKlA IfJ-lAJ MIKEM TEI 4 K0»<^ANTH>go(fb0 o delUp t^miv dogovor ustreza izvajalcem estra, a« mm v? ppiBurskih zdravstvenih zavodih veidno +—4^ ... l. *_ *a-J1 irJ pojavlj^ tiktdtetime tt^ve. Delno j« to tudi posledica moi^e^ tiMmoova^azovapja akontacije Iz zavarovalnice -, hiši’ Malčki v Serdici so bili veseli našega Novosti pri predpisovapju zdravil En prostor za vs^ Zdravila predpisuje samo osebni zdravnik Zavod za zdravstveno zavarovanje je pripravil navodila o predpisovanju zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo pomembne spremembe in novosti in ki se še kako tičejo tudi bebiikov, zavarovancev. Zdravila predpisuje samo osebni zdravnik Morda najpomembnejša vsebinska novost je, da sme zdravila na recept predpisovati samo osebni zdravnik zavarovanca, zdravnik specialist pa le, če ga za to z napotnico pooblasti osebni zdravnik, a jc tudi v tem primeru omejen in lahko predpiše le zdravila iz svojega delovnega področja. Brez predhodnih pooblastil sme drugi zdravnik predpisati zdravilo le, kadar gre za nujno, neodložljivo zdravstveno storitev, Specialist psihiater lahko predpisuje zdravila na recept s svojega delovnega področja brez posebnega poblastila osebnega zdravnika. Kako v primeru, ko bolnik zapušča bolnišnico Odpustni zdravnik lahko predpiše zdravila zavarovancu, ki zapušča bolnišnico, vendar količinsko [e za čas od odpusta do prvega obiska pri osebnem zdravniku. V navodilih tudi natančno določajo, koliko zdravil lahko zdravnik predpiše na en recept. Na recept je mogoče predpisati le eno zdravilo, in to pri aktualnih stanjih do deset dni, pri kroničnih boleznih, stanjih, pri katerih je potrebna dolgotrajna uporaba zdravila naveč za tri mesece, ali do ponovnega kontrolnega pregleda. Zdravila z negativne liste zdravil bodo zdravniki lahko predpisovali na receptne obrazce le dotlej, dokler v ta namen ne bodo izdali nove listine. V juliju nor receptni obrazec Julija bodo zdravniki začeli zdravila predpisovati na nov receptni obrazec, ki pa ga ne bodo smeli uporabljati zasebni zdravniki, ki z zdravstveno zavarovalnico nimajo sklenjene pogodbe. Prav uko novega obrazca, ki je namenjen za zdravila, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne smejo uporabljati zdravniki v samoplačniških ambulantah. Za zasebne zdravnike je namreč pripravljen poseben obrazec za predpisovanje zdravil, ki ga je izdal inštitut za varovanje zdravja, ob njih pa tudi posebna navodila za predpisovanje. Zdravila, kijih ni mogoče predpisati na običajni receptni obrazec 1234E67 I Um- -i_nwtfcAicf ^1 I Ko smo Mii pred nedavnim v Serdici, so nas povabili tudi v njihov otroški vrtec. Ne zato, da M nam pokazali, kako bogato opremljene prostore imajo, ampak da bi videti, kak« le v enem prostoru, ki ga uporabljajo tako za Igralnico kot jedilnico in spalnico. Imajo pa precej prostora zunaj kar najbolje skrbeti. ■—- >"* 11'1 I nikr>*>wB [I Rp./ i ISSl* I • CllM 310 I --MU-------- ] ll 'M f t J A, f-‘ Medtem ko so nam malčki v serdiškem vrtcu peli doErod®' naredili tale posnetek. (Fotografija: J. G.) Jr 'I ll iSU«"' 1 Našega obiska so bili dokaj veseli in v znak dobfodožli‘^®_,'; jd Oti Zdravnik na običajni receptni obrazec ne more predpisati zdravil, ki niso registrirana, ampulira-nih zdravil, razen če si jih je bolnik usposobljen dajati sam (sladkorni bolniki), zdravil, kt se uporabljajo pri nujni medicinski pomoči, materialov za obvezo-vanje ran ali za trdne obveze ter drugo. peli tudi nekaj pesmic, ki so se jih naučili v tem Šolskem letu. Od 20 jih je približno polovica romskih otrok, ampak to _ Ih otrok, ampe^ , o m ANGELA FtEt7i(|iia| nv*hhArhih rfl7lik> vem delu skoraj ne pozna, saj vzgojiteljici,___________ . NARDA SKLEDAR ne delata med njimi nobenih razlik' rimi je pač nekoliko več dela In skrbi. Uspelo pa jima Je n*u| tesno sodelovanje s starši, ki so se med drugim skupaj z izleta na Pohorje, večkrat pa pomagajo tudi pri obdclovaiU^^ j «y vrta, na katerem pridelujejo zelenjavo za kuhinjo-udeležujejo tudi piknika ob koncu Šolskega leta, ko vvrteuP^ bogato razstavo otroških izdelkov. Vzgojiteljica FelkarJe^jj vodja vzgojno-varstvene enote, nam je ob lej IjlCa rClJta^J* Jdl* ,|) ., priložnosti m Irt Je V Wt)^ i 1 'V' -■!{. / ■ iitg k-- I ■*^'inzam2ovaini((a2OI Pl »J Pl eleMričnt štedilnik s steklokeramično ploščo. Goienje GA, EC 641B6, v beli barvi okrasni cvetlični keramični lonec, MAREI KERAMIK, 16 cm. šbrje modeli If )!*.} a « 4 'I : I eteMrtCni 6wtušit s steklokeramično ploščo, Gorenje Ga, £C 641 flS. v rjavi barvi « 'if'. * "'Zamrzovalnika 651 J,a I ? l4 I OKj^i I' 1 J JC65§5i8ER^ W(walnii‘1 > i' i 20 m cevi za zalivanje z nositeem in Dfikijučki, Claber, 8865,012 -17 mm 1 I 3Ok»*w JI l4N.1WBa p' ( pao(Kiaffj]Ska.UV,!^3lXlDSK i brivnik, PHILIPS, 545 gratis: 5 audiokaset PHILIPS 60 CD pi}si!k£iB(ippM9rlgos JOHK 230 mm, različni motivi 550,80 1 r'; - rr^ frsvironn, 1428 bidoAn SHmftua nožev, ttoiMOod. KAA662A I i bf3.:;p 30 m cm* za zahan/e Ciaw, 9039, 0 12-17 mm «//WWw I L I > 3U1 2SE 3P 5^ (JJ Ul 3 HI O 22 lU zz gg (J3 < 3 -3 Ul ZP 3IUJ 53 (JJ □o Zffl 339 -aW) □ui ZH e televizijski spored od 23. do 29. junija < ž Ul > o ifi < TL Ul > o co < z UJ > Q w < z UJ B (/> < “Z. UJ > o cfi < z Ul > O tn < z Ul > o _i to 5 ; g c s o }J B t-aaJ2f'-'><’ •a So s .S ' 7--O«S Co"" ® „ V% o ta o t- M* Jf O "3 O 5 t H < ■f’ o E« M 4> ta- • C-J $ . .. £ dd § p £ ■2 “ š ,M a — 'Z d ra .. g E -5 2 s I a 13 I I D I ra 3 rt OO 7Z I? e "S " o 13 » s s*;-3 a o r ■M .1“ 5 O s 2 Oi e g ' «1 £S X 3O i“ 5j o S — J S t-! .2 s -; 3 5 , « ;3 ^7g^i::i 5 zS MO “ " s I s-^s-sicjSiSB-a- “-c^p c S 3 -c _^s«o^7|=r;s= ' “iS S^°1 = Ua'' O i g SP = £ s 3 oJ 5^ E “-S-j; ■. —a . — «LL I o 3 ž ? s tc ii ra ‘ _l 00 ■ UI7? tP rA d c CA •H ra č E N. o O O frt Ofi e S < cc v ra — t) H ne I -3 «5 o U ta rpF Q ra vo ta O ra-*'^ eS eo J! , S 8 S ž ? s DO!? 0“ a.5'.^ čs e I e a -□ ' * *^ *- ^ ^ 42 gp • Esassi^agoi^i 8'=n»33PPli3'="' c c ® *? £ rt ,ra Irt p — 5 tA {aS A Tl iT! P t *c o g i.X —'TiC-4 fi-- 5j'«O 2 . I a « ' '31 c‘- i2 a..sr’R:t87 g a^l-7 d I P S "3 ' ® ' 3 i|1s=2|a|| - ;=^s*3 = "hM”" ® s <4 > .2 ol 'n t - e o = e '^-. ■BOO — SgSgj. I fcnaA" ;«SiS ' g;s 2 c: i i g o E 13 fi .H A ^a-PP-^^P L&S S'g:| S|o g.ii.-|gg.a2oli|j|;c£’ — ■7;'* «ta-^ iblM — rtOA iiddS e S itK 'G I .1 " ^ ” *“ ■■ ’ta gr:-f27 = | S " E g 'i '5. rt g I rt^ d , .2,'C* o ?K .-, _ . -, — g. UQ 4 ^1-0 SsiSSgjl^o i^Sg—" 3o 'i-jn E- I 2- . 1xoe o A. 3 ° .S S _■ o\ -■s ° t ž cn cc s o < rt 6 ' 6 5N a" -a,— o: B ,, '0.3 S-O 'E id « ' • I g N g 5Sl7-§eo.=-^g-3i * Ort^,2ta'C^ I j£ g ,5 .p ■> "g s g "88^-5 ^3*^« '-z5Š“«S £.^^§7-5 O » «> «2 S (A < E‘5' 'g v» J A - jjOg 3 3 7'g£-£g ^'■S G S s e <= ' 2 * ll>it^s3?’S ptdrt^«*:55 Sa^ £ _ O N mA m ta pl*; I „g - s s (-.-.gg , .“ flL ' O '5. a4!;r;4 š g^Slž ra — 2 3 ra ra » I o (-■ "d & I—I E'S «o — ^ =* 7 ' -g -3 'o s ' it S “ ' .a.? S£OoH t 'daCc’^'" ^ rara^ta^ »S-,S|ra lihiižilis? ^Soia^ aB Si^r,; .£ 7 s t: Žj S S E,2 • 7 □ .“i A oc " e ■ 4> w V^ ’vj |■tarav^•C^. k rttair C S-R« o S S a i I 1’3 ■2= ' S^iS ■ .g 2^=32 S^;, cd . cx 2 S ■■ '^ 2 5 5 o (» L^ Tl w Z . ' * ? W _:B rtPi SSsEiou-ig&Kg ,2g c ra '3 'š a? “a o ra »O e o.Ss7£o- VI o OO ■u ’3 '"^2^S'CAS a-šs Še — — 7 a - 7^ I rt « * rt (S •■** - 1 ta ' f 5®^!® s *-*■ s P- ■gs-Omt4tdi tdgl^ ra ^Si -1 O PC ra — rt c — “ Jrt o ».g !! .1- it S-'.: H s £ « Onh ■3w.s '77:1 o >M g P e M • . o E . « e tS 0 jj * ™ -, so rt 5 ra *i a J5 ca 5 5i C d ■3 « 5 o o 2 3 o a (A - ?- * rt n p T “ S3#>^2 ' eS--gS:S ® S^ 5 - ■ S""? 7>J3'S< “ p-S • ' p 9 "■I CA Eh p E_« o s (/) cc < 'N D S s 2.2 55 S7^£ * 2 o 2 lS ® »N o “ 2 -- < s co > S a H S 3 U ' o Q ta I - B —. .^ B VI ■g s a;S7 " ■ Q 2 S S 5 i1 - * Ph:S : « 13 ai:>"csta^o.g7w “ "5 “= G ”3 g I £ '«g S-^td g ^ S 7 7 -S § ""B o !j — 2— S,jj «. 5''^‘£ ■o' o,7tc ' - ' S "a - 7 fc' ra .J2 rt ra trt £t ta a4 raN E 0^*" 0^^' a z „-3? s oa.?" iC. e J tal _. Sr O U §:p® o c I _ ra • ”»>'"'«bcS I •a ««»viS M — “Ji rt^otihlco rt-ta ra l£;7sN|-a^^ 5r:s.5-aa->!^£,s“Sr:i^crJ:g o --g o « J ^2! ^.Es s ? ' t.S”j< g7.ŠŽ|ol7S| " CMrtrtOd^A — 25sSg -lieS-J 5Ž7 a*! 1^ a P T o -i 5 » 'S « «-S g 3 - B ■.^o ■ So "S o >4n ■ o vn .S V ^■SP| 7 ra I o > Jž rt — Z — O ■^p šeZ (N I 2 S^ o o K-i - 5 s ” J3 o d v ra t-i ’ 'O g 5 a SS^sR"!t IvsS-iE^ 37 5 E£ E £ sr: £ ’* £ 7 « a “• s “ s 13 5 " rt?« 3 rt Cu KO ra 'C CO < P >N I —I 1/1 ■ M o “S 3 § ■5 ” ** S M > * ■“ c ” o 'C CA < K -«~ Sg-Ž-^^^^oa^-SoS [5-?°« 0—0 — K-SJaJ -Pi575.?57 '££^sŽ'I r**^ — ’ T*^ ta rao2-d — 'o.Ji’*'02 rtoOd-. I » ptf — O > -3 ‘ - ■'' , J. o , E “3 !-■ . « ra lA / ra fi o S .a ra ,2 o P S e c m ra 0M <— tix-M’C£:POrV — — fc o — - Gifl C2U jd . . 5 _ ra rt d 2 ■§ § P ' (5 VI ,.:, G S§!lzg^i?5 P J gl5 n2 7 ^o 2 1. “ T Ej^ a ^ll^l § it-!. I ' s ' ' ’ 2 o I Oh I s 2-6 e 4 3.2 I t4 s ’ -i .a? n ra N ra a 2 s ... A 3)r'i 6 N G Krt (O O d h O - “ I 'd — „ « s ■" _, ra ra Pk - £ I s SS7 “ I “ 8 tj" 2 ag &■ o StStd 9^135.5 S!d K t* M s t) I , c jj E 7 zS “ .2 ;g Sl J?-M « db, - o rt E ° •g 7- •izglSčs'^^.'' X"* ra) d c .ž a rt c: — -n ' Q I O ra „ rta — — * « S .d »L d *s O Sl ' = I 3T.5 ' •rt 2 o z-rt - — =§?l4,pi « — .rt 3 V trt 5 - N ra rad ira.«aj3 > ea> v -a 'd d u -s M hZ oO oo o o, Jo I — s. = 00 2 o 2 y S E 05 l-K 2 o _ >« g .■S- . .'. '£pS^i| ® ? 7 ? s ' 2o £ iS S , ° C «4 t M ii - rt "=2ii>-ra « §0|^taS ^sSsS--’-'--2 ''' 2 o •d ra M a t . ‘O ra C I u «4 OO czi I ra c I ^^•alUS rt CGO-Modr? '3 S« ŠEr: 'S"aagz=8E, C — M. ra^l^^ooob*^ i>2l®S7Si'g O s I s -S n— o .. Ul -G ~Š rt o S " - s 2 « “ * 2 5 p p ““ S 3 c ^ '■' 3 « -S > Krt O ■» ?5 rS lA za w CbA ' ^3' “^s’ a '“t f'‘ o'P« ‘ ° «>i.s ..g ja.2.T ■ ° 2; 5 ffs « 3 2 -g o 5 Z B Oz3g o -- ■ •sa g;5Q — ra i A -a- £23;5 I o ' I« v H 5 1 ž co cc < -N Q W ’ " i “■ 0 s I R m ’Ol,^7 ■ BS-S.K^g I £ 2 s S,?3 S “os 5 g-?o ' o1>:di2^:ES a § 3 '3 « s > 00 K "S K I 5'g« «-072-^ t PC — !gi>--dPt* — c^tNJi-ara*! 7 s 5 v*i I ’ "O * 4J “T _ 5* : ra O O ra v ra ra c -■! Si ii o 2 'C ft. £ U< 4 s p I 1 N _: N ;;jo I I N fl Ptn«^ -vj Mhrt—' -v 3a“«rt'£ N"ac4 o-r— 2——— I ST ’ o.aTLj^r?' Ara d “2 Crt.sd a. '.Egico^ra »Og;?—^StaCo^Sra J2”gfojn I f3 i2**?P^rt^rt^.—■ 'ntu.g-p _ «*..^'g7fi<="g,aoa ;-g5ic4,^« o_i-K ra X I— Cf) < ra C rt ra O Q V Qi S O .š.£7 r Spi PU>Aq I 3bda i/MCO si.ss *<■ »n '''' ^'■^S ^■s|=6 s£Si ta O 2 VI “as s .«^,^7S£^£=5a? £ u-i ra*“'*^'5fn g-«n2L - _* .. -d S- O « i—-I - hP. « ' " >'2 S . O.rM S ‘C » o z ' SoSc>2oo'Ot'^ 25 “ S " S , goSŽS-Psd '15 aS.B- «5 o: 7ggo23^ip aSjj 1:^ y P -S TL ^3 *r il^li»9 .■sifSg-s- g* r^o:g2-=saaa bži'^' ra - • rti - 5 B. 2 s d-?’" no>.iQ'*o „ ^»pja I " « “ 5 J -! 8 rt >*vj ^r-.oa‘*!Mrt^*G SN'a goSSS?« E :g - 'o ra o o i? 1 5.2,55'2.: 1 SSii ■ršs-a||2,§š|'^j 5e a'?^:5^ 7=F.4 ? s o - " ■ .7'S^ |f B o • ' I csor: isS^ •?aSj|^'S3'i;t' * lE o rt o 'q." -- - c? IZ, f*i — ftCO Sr I : 2 C Eo- 00 -o — I H »rt v- ' jT ij O 2» O v> rt I O O bJ A O > ' — n . A 00 Cta ■'4 J? S3.&7^sh "^^;a’|72 ’ £'| '.g'^o ._r" P S O ra ra , c p I p * Sra-' I A ’ 5 * zip Š 3.§^-2.S *■ ? . ■=! s el ' -5. I 5^ tO ? g ' ra E I CQ > ra “ J 3 i « O rt M 2 fiS 7''3 a “ šiSP-cj as JS flsEpes — P sp _— Vi i. ta J S;3fi-33® 2=«' ® -5 a ra -z S «e ’ P T’ ih^7 Ž>g? UJ A« s v Ul U4 OO 2 o o 4 "ra S <3 42 < C e ra < I ra q£ oc O eis7 S2J37_2i:E7 E t/ ■ ’ 'C JT! ra A3 «> E £ 3 a ’3 2 _ S » - bi -p -.r ^ o ^sl .Hg£g|sy^..&O">'^3 -tO-ij.5|.g . rt 3 • .„« Si 5i Š • f gj £7 .A ni .ML .dL A M.k M Mrt o gh--a j 1 00 c I "3 C ra I O to ? 7||2|a^p|l s rt - d 2go“;'ac i.^'.?« "Or.jfian;-~n is-jsižir 53*9 d a ra tf v « Tfi SSo d^^.Sl.SLS rt2 iS “> ■8S s-a !3 “ ^7;2-§ « §”.£-’7> --------- -, " g « § .o ! s? “ 2 « s o S 2 s 2 Ji o o 00 v*i fsl f*i o o d —« — »-M o d S ra s^="^7|s.Esr t^S:^777&g-"'‘5 - ‘ ' ' Ul S * ta ” “ ra o o .! .M I v\ Om UJ S i57C1 ■yi o I7r! c \L£ * o B.g'© rt_ ra g Aj cc Q S p O .5 o ^5--E i?!::! 3,4 £ 7 S 11 ■“ ®-" a • c •2£^ i;£ 5 Si; i'>i5 a I Kt ? i" «> =: o ip ra b. .— Ij r« 74^^ ra O 5 >“7 o cr . “gtdO . »S £ Sjs 7’^7o3!^ečf3 o5^|?g2SS^|§ rt M 4. Ctr^ Oft ra _ < c d s «■i^£'“ S itd ‘^^'eiariffE-^SjSgn EN'3 iZo-SOa 1 o.., gS ra ? rt n .s. ' W t e| zv gj-^ c *a 5\J 00 VI '" ** o s i5i*-5 I «> —Ti "ra O ra - .M if- ** gs:g o o , g::; *»"' k i ° * .3 □ B-iš iU S š — s'o28 g“.a2 ri^.g.:--’ - A |tl So-''^" kSI- 'mJS'* 3.T^ ra 2,^ s 10 ta c7^ 2 -5 ? ■“£|“ . S^ S; o a-gO t'£ S B o -o5Eo6.KS6fi-;; ari I S" 'a 3i ®nag^ a|7:g £27^ E**'v> « o SoJŽ ra a 0 g--:2 *=*':z ra g.Eg-^ ■aSSalRg SSp’''^'9i ■o^sSSBt~-£2lit I Ou 5 5 ’-728'='122: Šn£ - 0:5 7- “ •no« “o 3-a>n g »•OO-JŽO M a"-?-^ 5 ih lili a 2 “ 2« O S if> CC < 'N O < 5 d ra Tl .E rt T o , . S7S>2 f-ž^Š™ 2 aJ 1-6 -<£73:3 e; a> " ta I d ■-'"J^rart-^rM^C II ■?! ssS t7«Ko'G »^*^dQ“ I taL”C“y^ z3 g ” a s • .« g ' 5tS ’ f p cc O w» * ra , KA •“ “ "■? ' -s ■ M a - £ S J5 s B o* 1 rtrt^^EtfOo^S^! N zit-a ii 7 S r' 'g Jfij, o5 SZ «^7«2 A ' 1" “'HSfiSsRptSj^ £ a — t o > > 2 — rf O s Il>1 P* cc o 3 H 7^^ Ssi^g §7š> ' .373^35 le ' « rt > .K ra o ' ‘ I js S 5 C G ra ra OO I 4) ^■a E “■S^zs.^^^g SS^Nti^.l 1.3= _ in “ 'O- =>§“5 la^-^SsS-^So ' floffio d H*,? ' S25'Ji»2.M 18 c '1 • » • O® 5 S — cissS.S^ C4 tu K » PO 5 00 ra 1 «> ra I •' I O g » ra > o O * G ■" rt S *r] s a £=3 4i ra 4A i •“ *2 ra .G ra .' n Ji^ O rt — g; Krt 'O 2 I p I ta t' •a^^rd-a- •o 2'-ig5s‘S4)i=rt .SCO S « J! ' «-S — ga ‘^mc Kc^ £ " jKi-i I n p c £ o c o - š s 02 o aoi o ^z ž* ^SO^g^gŠ^ot^M . O ra ® vb **? O , N •— GVb— w'—rt* ' ra * i o « ' S _■ S ? .h S M ' r: O o MZŠ, — LA I—— >^e ttrt 'o I A zij • ‘0'5 :^3 S2J&4I 3'?^.£. 2 o 2S’o7-* p 7 -s ■a S “• 4 :t 2 " ■=• M o 5 I' ''’ a£ “ 12 _'5:»O._.CKO a >._,Ovi-c;ita 4S^ /s 0 v* t? -ta >- o A * s 'u ML H s.s--a-s ,szQ 2h315?3 5^ 00 M I t ra gt B N rt Q VI — p o o 5 M 'w®-S "g^ 5p^ rt*^c\ 3 Krt n 'Ei.'! d e S ® Sfw g J H “ 2*^-3 I '.!z£SŠ tin rt G "O • — .-6 :iže3“>«sjc5 “i^^;g^7£57.So ‘fr— .Mt^rtO^uC ' ■s-s,2 = 7-e^g'g.a - - ■S-ua 2 1 ra r*^raoi>S*> 7&?7t^a| ra s Krt c <*» ra sS „ « H -3 -n 3 r^Žaiagall^^s *■ 4: 00 ra N ■o rt M ■■ §2 .ra g .« N s « 'IT s š-ag g”’ |l| ■ .^2 !“ ag-p ' § a3 — 2! ££w c:-P35 cs» ra v ra 2 "O ® -«2 ' 1 = « S i ' •§ E g š -S ' e2£3 -Sl® s 7“'" •45 '4S M VI 'ra ra 3 I I VI 'SeC^i'-5'4'4 ■2 2: Q oS o a - -s " — "S , .7 B “ 5 > - 'S - 7 R a p. A £ X 2 ra S fA A ra ' E S *“ ^ .sk’’" ’ ' ““'"š g"o;s-g|- 2-a I—'2Oigt£_ • 2 y:S S g » ra ra 6^o«.d' ' ' ' aaiaiii ft£*^35.et- " qS Tl E !^O ak:4gg|y5l|>fif= o5.!ioi^5l552^S «1 '~77“*’<=>® o' '(§ b5 s4,gs3"-SSSgSs5i grtaogBc 'a;E*7 2 HU(a;d-taort^^Qrt 1 ■as-tS S s c Cl, “2^3 «l7l O '1^ BI "G = 5" "š * “ -a fc o rt (.J c c & O Grtrt O53£;>-g5riW;q .^1 U ra“Co-ra3M;0*^ tl a I 2? ttj — rJ .y ' " , 5'2-7||7 2e£s“ EgO t|f Š|Č •5 »'ži M '■5 00 C O M o e rs - 3 J= j I * !2 S N I a cc i f '•S i -7 & , s 7 grt A4A ■rtj £ ra P S P ra so rt ;> 8*^3 ^,2 3 g > zgss-S® §■,- " •o - s >0 s t« ' ooS^viH* ^■" L * “ Jk “ 'J ■cJizi M ' rtmO^vi_> " C fi 'P o 23 k7£ S g rn v h, -.i; -; ... ^ CU c<4 rs o 50 d " 7r?;š5:2gssr: • ^§7 > e S'’*^^^'dooo\d 5 rtlSiJi Irt Ci^i « — — — rMiMOK>33cK CA ,0 O *n > — Jt3 o VI 10 $ en cc .S Q < S ra . -ra J £ <> • a ® ’C 2^ ' g p “=55 ± ** ^ <> -.* -_ 00 c « « T ; -" Q a .£ *'*■' • O e*i*^ ra CA 3 o I 5S?5j.3 o 3« L p >/1 sg“,Ba7 “ I £ '2" > -5 ' > « ^ •- -.' ■ i^gzS ra — '•=■ ti To I CZ = g:2 |7s «23 g, 5 o 17 cc I ‘S* I ra>s| t .S, J2 -O 1 5 " ' ra c o _ iB “o 33 -S.^ 5 l°a^flii£ sa-3— > e''*o ''”a«oSA I s-a ©SJ? 'iJrtS^^Arart^ Q A ' * c" * g ">-g s £ 7 a; ' sfi ' 7 = 8 g^SSl ib /*4 u ■ 0 •a ra i;? 71 ■£ S 2« 7 s s-2 S "Sag --£^^13 Pš?-!7 = 07 rt v-> o M rti <,0 v> , /M o l=7Sa;oS o rt s g h rtJ .5 -a ral 4> ra ■ _- =S»eig3;i 1 S^;-a" - “ “ 'l ra CA O ra — o - o s r4 E »ra M ra ra ® ST v £ Jt r ® P- ra ra O o ra £ ra da CA -• “'Ort “a't^iAg.‘3c.a I -a S S cd |2 g e £<=■3527 g*-)«« ii^dšsi?^;! o;o .a. « X ra ra ra * d ta oo 6 ra fA o (rt t o. Ž ra S - ■ f ra .R. c: a 5 ra -" N ra *G M U p 3 O ss 0 M ra d 00 I I N ' P S <0 ■; 40 Vt * ■sTi >|7^1 «-§£g:EEA3S g .7 -š S. <5 S 73 c 2 to cc < -N Q < Za ra — '^ ** S ® S ■ iSs 5? .g>trtN S 2 ra ra L. ■£ s 2 iM C g c „=> s - !« 'l 0 . ' č*4 2 «0 .« g ' jLa e I'"! C S.- č* g a “ a zS2 e brt-----------ca.j 2:: 3232-So e <3 ^>,ora-« —— 2 . IE I ®75|7:^; d> o M 00.9 ra E 22. junija 1995 23 vestnik rj ' Moja domača banka r 'i it 'tli 13'' /O Pomurska banka d.d. -——1 Murska Sobota >MERKUR 1*^ r ' l«?r i il I- AŽBvcl/lJ. 8.00-14.45 8.15-11.30 8.00-11.00 14.00-17.00 J Drjiiiin... šo/skt zvonec bo konec naznanil, dridrin... radostne dni mi bicikel oznanil! Simon, 9 /et 16. junij« do 1. julij« . v TC MERKUR v Murski Soboti ^nrilo pri nakupu kolesa: kolo ROG + m^ica in ključavnica, kolo UNIVEGA + spiralna ključavnica Ponudba gorskih koles moško ali žensko kolo - ROVER 303, Altus Gripshift moško ali žensko kolo - ROVER 305, Alivio Acera Gripshift moško kolo - ALPINA 501, STX Alivio Gripshift moško kolo - ALPINA 503, STX-RC Alivio moško kolo - VIA CARISMA, STX Alivio il II I II II 'II II 55-320,00 S»T 62.520,00 SIT 70.800,00 SIT 93.720,00 SIT 66.480,00 SIT z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % ceneje! Možnost plačila na tri čeke ali na štiri čeke z odloženim plačilom {prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). 8 ■ ■ F- HODL SPIT/ DCiORIT/ 9 II HODL LANDTECHNIK Ges m,b.H A-8483 Deuisch Goritz Spitz 10 Tel. 03474271 Station Mureck Cmj i h' ■k) Glttci2 Cmnuiio* t»llr MrMt« r AiMilMirtl»h4 NtnSODRF Cfitiii * fa. Hilti ] Mviftk Goto«rl ■ 11 PO AKCIJSKI CENI % imamo vse, kar kmetje potrebujejo! - I kombajn CLASS Dominator, letnik 85, motor Mercedes 125 KS, s kabino, mulčar, delovna širina 3,6, 3,9 in 4,5; - 2 kombajna CLASS, letnik 85, 81, motor Perkins 125 KS, s kabino, mulčar, delovna širina 3,90; - t kombajn NEW HOLLAND TF 42, letnik 86, motor FIAT 280 KS s kabino, mulčar, delovna širina 3,9, z vozičkom , 5-redni koruzni adapter z opremo; -1 kombajn IHC AXIAL FLOW 1460, letnik 88, motor IHC 160 KS, delovna širina 3,6, koruzna izvedba brez adapterja; - 1 balirka NEW HOLLAND za okrogle bale TIP 835; - 3 balirke Class, TIP MARKANT 40, 60 in 55; - 1 balirka CALiGHANI, TIP 4600; - 1 traktor STEVER , TIP 540, s kabino in prekucnimi priključki; - 1 traktor DEUTZ, TIP 6206, s kabino in prekucnimi priključki; AKCIJSKA PRODAJA » vrvica za vse tipe balirk! -10 rabljenih trosilnikov za gnoj od 2,5 t do 4,51 s stoječimi in ležečimi valji po izredno nizkih cenah; - 5 kombiniranih predsetvenikov s hidravličnim zapiranjem znamke REGENT in KNOCHE, širina od 3,3 m do 4,4 m; - 4 hidravljični plugi, obračalniki REGENT in EBERHARDT, 2- do 4-brazdni; - 1 žitna sejalnica REFORM; - 4 enoredni silažni kombajni znamke MENGELE, DEUTZ FAHR in PZ. Poleg tega imamo veliko izbiro rabljenih strojev po izjemno ugodnih cenah. Vse informacije po tel. (069) 62 134 ali 0043 3474 271 (S HODL- dober partner slovenskega kmetijstv^ I 24 vestnik, 22. vestnik 1 POČITNIŠKA OVNA KOLONIJA NA GORIČKEM ' modeliranje iz gline. Svoje ustvarjalne potencia- Zveza za razvoj kulture mladih organizira v Domu duhovnosti v Kancevcih likovno kolonijo za mlade od 10. do 15. leta starosti. Namenjena je vsem tistim, ki jih zanimajo risanje, slikanje in le bodo mladi lahko razvijali pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev, za prosti čas in animacijo pa bodo poskrbeli psihologi in učitelji. LIKOVNA KOLONIJA JE ODLIČNA PRILOŽNOST MLADIH ZA USTVARJALNO DRUŽENJE, REKREACIJO (plavanje, jahanje, izleti) IN VELIKO RAZVEDRILA, HKRATI PA TUDI PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE LEPOT IDILIČNEGA PREKMURJA IN NJECJOVIH ZGODOVIN-SKO-ETNOLOSKIH ZNAMENITOSTI. I ITANOVAHJMU HUM UHIBUKI SLOVIHUI CELO CELO STANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM Stanovanjski sklad Republike Slovenije Vam onugoEa pridobitev kredita za nakup novega stanovanja. Kredit Vam daje za nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko ploTate cel6 c6lo stanovanje piidololenih prodajalcih. PROGRAM: l.dan: seznanitev z udeleženci likovne kolonije, predstavitev programa in oblikovanje skupin 2 .dan; študij risbe in modeliranje iz gline 3 .dan: risanje in slikanje na prostem, modeliranje iz gline 4 .dan: slikanje na prostem 5 .dan: ponavljanje in modeliranje iz gline 6 .dan: slikanje na prostem, navajanje na samostojno likovno osmislitev 7 .dan: pregled likovnih del, ki so nastala, kritičen odnos do likovnega dela ter vrednotenje tega skozi znanje, ki so ga pridobili ZAKAJ JE TAKŠEN MtENT UGODEN ? I. Kredit odplolujete 15 let s 6,82% letno teolno obrestno mero 2. Meseino obveznost (fiksna anuiteta) znaša 200 DEM v tolarski protivtednosti za 22.800 DEM kredita. 3. Ktedit pridobite brez pologa z zavarovanjem s hipoteko. 4. Najvišji kredit znaša 228.000 DEM S. la '^aia odplalilno sposobnost se upc^tevojo vsi Vaši prejemki, na tekolem in Žiro lalunu. Likovna kolonija bo organizirana dvakrat: 15.-22. julija 7,-14, avgusta PRIJAVE SPREJEMAJO NA NASLOV: ZVEZA ZA RAZVOJ KULTURE MLADIH, p.p. 197, MURSKA SOBOTA Podrobnejše informacije osebno po pošti ali telefonu: 31 000 int. 422 (od 10. do 13. ure) 54 138 POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d. 69000 MURSKA SOBOTA KOCUSVA )4o. i.l : (069) 32 S97, tMMoR,: (069) 32 098 CTANOVAHJA PRODAJAJO: GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, Ul. 15. moia 16, GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prešernovo 9o, GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljana, Emonsko 8, HRAST, obitno zadruga, (066) 342 693, Novo Mesto, Adomileva 2, KMS, (061) 15 93 001, Ljubljeno, Galiieva 15, KOMUNAPROJEKT, (062) 226 111, Maiiboi, Paitizonslm 3-5, MARKING, (062) 222 242, Maribor, hutuansko 47, Sa STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 789, Ljubljana, Štihova 26, SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendavo, Kianjlevo 6, SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kranf Nazorjeva 1, SGP KOGRAD INŽENIRING, (0602) 83141, Dravogiad, MarU 3, SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Selana, Cesto no lenivec, SGP PRIMORJE, (065) 63 204, AjdovHinu, Vipavska 3, SGP STAVBAR MEGRAD, (062) 225 711, Maribor, Indushijsko 13. Razpisne pogoje, višino posojilo in posojilne pogoje določa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC STANOVANJSKE^ SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objovljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republiko, Slovenec in Veiet, 29. moja 19’5. Vse dodatne informacije lahko dobite osebna no Stanovanjskem skladu Republike Slovenije v Ljubi joni, no Pof jansK* cesti 31, ali po telefonu (061) 17 10 500, 17 10 517,17 10 518,17 10 519, 17 10 552 oli 1710 554. Z4 DOBRO NALOŽBO VAŠEGA CERTIFIKATA! Vlogc sprejemamo do podaljionega roko 10.7.1995. Povečan razpisan osnovni kapital (za 30 %) Pomurske investicijske družbe 2, d.d., se vpisuje POLJOOPSKRBA MURSKA SOBOTA, MarkiŠavska 5, tel.: 21 048, 22 704 .c^ ŠE 23 DNI - POHITITE! Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah Ljubljanske banke Pomurske banke, d.d., M. Sobota. Ugodno prodajamo: - visokotlačne stiskalnice, balirke za seno in slamo, uvoz iz Poljske - vrvico za balirke -vrtne kosilnice: MTD, Alpina, Gorenje (s košem ali brez njega), že od 27.600 SIT MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI! rezervni i I Grelna, R«** Oramlp Dubravk) . tratetorje In vsa rezervnih motokultluat«’’ Intraktarl^ NOV ODPIRALNI ČAS: od 7. do 10., ob sobotah od 0. do 12. POMURSKA INVESTICUSKA DRUŽBA 2, d,d. Oglašujte v Vestniftu! 25 ii I 1 I I I' 1 vestnik Od jutri Soboški dnevi Soboški dnevi bodo od 23. do 30. IP^ P gostinska in b« grad v soboškem parku, ki« bo _ ciovenija rock ’95. Na todtmi ponudba. Uvod v Soboške dneve bo , irostoniktnološkega društva ob NorSlnslu cesti festival, U junija, od 16. ure nastopUo 25 začel ob 21. uri. aa katerem bodo predstavili deset novih skladb, pa Otvoritev Soboških dnevov bo v soboto, 24. junija, ob 19. uri na ploščadi pred soboškim gradom, kjer bo imel pozdravni nagovor tupan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Priložnostni kulturni program se bo začel že ob Ki. uri. ko burna v grajski dvorani lutkovni ptedrtavj Gostovanje bou in Grajski strahei. Uro kasneje bo Mpajikem odiu gledališka pred-•tiva uboUih gimnazijcev z na-TOvoffi Vatk in sedem kozličkov. 18 uri bo pred gradom kon-o«tt plesnega orkestra iz partnerskega mesta Ingolsudt, ob 20. uri pa enourni koncert Be radia. Vmes ™ polet balonov in nato Žur do (arih ur z Novo legijo. nedeljsko popoldne 25. junija bo t thamenju promenadnega koncer-* icdbt na pihala iz Murske Sobo-'e ob zelenem Jezercu. Začetek je napovedan za 11. uro. Ob 18. uri bo na ploščadi pred soboškim gradom n^tt J. Straussa Ples kadetov v izvedbi čltoov Slovenskega narodnega 8'edališta iz Maribora. Predstavo J^^^a mestu Mura ob 70. obletni-tovatne, ki se bo z dnevom odprtih viat predstavila v torek. 27 ■ ju-niia. Tega dne ob 21. uri bo Murina ?^^‘^®odna prireditev pred so-nnskim gradom. Že dan prej, torej ( .oncert Be radia. Vmes Jezercu. Začetek je v ponedeljek zvečer, ob 19, uri bo v predprostorih grajske dvorane pokušina prekmurskih vin, na grajskem dvorišču pa ob 20. uri pripravljajo koncert mešanih pevskih zborov iz Kormenda, Furste-felda in Murske Sobote. Prireditve ob letošnjih Soboških dnevih se bodo nadaljevale v sredo, 28. junija, ko bo na grajskem dvorišču ob 20. uri predstavitev knjige Boruta Brumna Na robu zgodovine spomina, v kateri je govor o urbani kulturi Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Dan kasneje, v četrtek, 29. junija, bo ob 20. uri na grajskem dvorišču Se ena predstavitev zanimive knjige, in sicer Veku bukev avtorja Jožeta Žoharja. Obe knjigi bosta izšli pri Pomurski založbi. Kot nekakšna sklepna prireditev Soboških dnevov bo otvoritev 12. mednarodnega bienala male plastike v Galeriji Murska Sobota, ki je že od leta 1973 organizatorica te edine tovrstne likovne manifestacije v Sloveniji. Ta izjemen kulturni dogodek je napovedan za petek, 30. junija, ob 19.30. Na letošnjem bienalu male plastike bodo 3 svojimi deli sodelovali avtorji iz 13 evropskih dežel. MILAN JERŠE TA PETEK, 23. JUNIJA, OB 17.00 IN V SOBOTO Velika predstavitev AVTOMOBILOV vw IN AUDI. Predstavitev bo pred hotelom ELIZABETA v Lendavi. Možnost testne vožnje tudi z AUDIJEM A8. d.o.o., Prešernova “^^5 Ljutomer, telefon:81 166 VABLJENI! STAN, motorna vozila BIKaSfflW»^ if r- objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji; - zahtevana izobrazba: V. oziroma VI. stopnja - stopnja izobrazbe: srednja šola ekonomske smeri ali višja šola - znanje tujega jezika: nemščina/angleščina - delovne izkušnje: 3 leta - droge zahteve: izkušnje pri delu z računalnikom ' Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili iH>šijite v osniih dneh po objavi na naslov; FJF ŠKRlLEC/d.o.o., Murska Sobota, Len^vska ulica 37. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE objav^a prosta delovna mesta VEC carinikov v CARINARNICI MURSKA SOBOTA Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne ali tehniške smeri, starost do 30 let, znanje enega svetovnega jezika. Za zaposlitev se lahko prijavijo kandidati, ki že imajo delovne izkušnje, lahko pa tudi pripravniki. Delovno razmeije bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. S pripravniki bo sklenjeno delovno razmeije za določen čas. Kandidati za zaposlitev morajo biti državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, zaželjcno pa je tudi znanje madžarskega jezika. Kandidati morajo izpolnjevati tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Url. list RS št. 15/90, 5/91,18/91, 22/91,2/91-1 in 4/93) ter v Zakonu o carinski službi (Ur. list RS št. 1/91-1, 58/93 in 65/93), Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: CARINARNICA MURSKA SOBOTA, Nemčavci Id. 69000 MURSKA SOBOTA. USER POD SONCEM MORJEM BISER SLOVENSKI roiAPUiČI aČisro morsko dno '95 MSB SMO pusnu POD VODO, SAJ SMO JIH DOVOLI NAŠU V UUDEH Aiclo no hs upttK. SBiMHKnapeM IB pS dtk ItiBddMeie Mi kol 100 l|ul. «no ogrrmo RaMb prijaajai' nam«, Dpviio, de 4fw> iMf imIo dvignil «kobi» um SiMiav. d.0.0., in ATRIJ, d.o.o. ''•opisujeta po pooblastilu lastnika prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb: P, V^store Murske Sobote na parceli št. 1029, velikost 898 m2, k.o. 1.07'^’^^ .P^®*TsiavUa stavba z gabariti K-tP+3N-tM, od tega trgovino v treh etažah bruto površi-pisarniške prostore v dodatnih treh etažah bruto velikosti 772 m2. Prostori so v opremljeni. n*! in 7?o proda poslovne prostore s pridržkom izročitve dela prostorov (trgovina v velikosti v IS** JZlVJl* iiti posest čez lO let. Wiulinaa(,j, ponujena cena za ot ponujena cena za opisane prostore mora znašati 330.00(1000. ()0 sit. sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Slovenije ozi Uajmi •morajo izkazati z overjenim pooblastilom. 1^*1*1100*01* pogodbo skleniti v 8 dneh po objavljenem irboru.^ob p^^ bd oziroma njihovi mora pogodbo skleniti v 8 dneh po objavljenem izboru, ob podpisu pogodbe wdrži prodajalec 1/3 že plačane kupnine. Lastništvo nad w 040 n po«s4 fcplBča- bd nriui 1 »'"'"tuje pravico proste iZDire Kupca ne gieoe na puuujcnt pu i™, Pri informacije o prodaji nepremičnine lahko dobile vak dtlovntk med 9.00 in 13,00 0^2 221 504, telefaks 062/223 328. g. Bačko ali g. Gal), ko se lahko tudi se vzpostavi ob plačilu celotne kupnine. prometni davek in vse stroške v zvezi s praimoin laslnitiva si pridržuje pravico proste izbire kupca ne glede na ponujene pogoje pa tudi odsto- nepremičnin, hn CDITbn-i^L i__■ 3«J»nUa 1995 (velja poštni žig) na sedežu prodajalca: ,__ t AN, d.o.o,, Heroja Tomšiča 4, 62000 Maribor. MOPEDI IN KOLESA Prodaja mopedov Puch in raznovrstna izbira koles. Trgovina Gabriel (061) 15 91 222 m2202 RACE, pasme čiri-vela (bele), 3-do 5-dnevne, po 350 SIT/kom, prodajo. Naročila sprejema Gostilna Vučko, Razkrižje, tet: 89 164. Dostava zastonj. m2435 KRAVO, staro 6 let, kontrola A z dva meseca starim teletom prodam. Tet: 40 152. Framc Benko. Krašči 75, p. Cankova .«2467 PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca, prodam. Tet: 76 590. m2475 GOSI, bele in sive ter purane, bele, vebkanke, si zagotovite z naročilom po telefonu 82 838. ni2476 posesti ZASTAVO 101, karambolirano, in molzni stroj Vitrex Virovitica prodam. Tet; 46 563. m2405 MOTORNO KOLO MZ 250. prevoženih 3.500 km. prodam. Do-manjševci 66. m2406 OPEL KADETT. letnik 1981, prevoženih 140,000 km, lepo ohranjen, prodam. Robert Mertuk, Finž-garjeva 3a, Beltinci. m2408 TAM 2001, registriran do aprila 1996, vozen z B-kategorijo prodam ali zamenjam za osebno vozilo ali gradbeno dvigalo. Gederovci 19. m2410 ZASTAVO 750, modre barve, reg. do aprila 1996, prodam. Tet; 65 897 ali Murščak 53. m2414 ZASTAVO 101, letnik 1985, registrirano do konca oktobra, prodam. Šavel, Košatovci 2. m2419 FORD SIERO, letnik 1986, prevoženih 32,000 km, prodajo. Tet: 57 122. m2438 KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO OPEL KADET C, TIP 1200, naprodaj za 1.500 DEM. Tet: 68 023 od 18. do 21. ure. m2445 JUGO 45, letnik 1990, prodam. Tet: 45 173. m2447 RENAULT 19 TRE, letnik 1991. registriran do marca 1996, prodam. Tet: 24 585, po 14, ure. m2458 FORD FIESTO, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam za 3,300 DEM, Tet: 22 952, m2459 FIAT 126, letnik 1986, prodam. Ribič, Kocljeva 5, G. Radgona, tet: 0609 628 246. m2480 VAMAHO 125 CROSS, model 94, ugodno prodam. Tet: 45 599. ni2483 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam zi 50.000 SIT. Noršinci 36, tel.; 48 714. m2493 živali NESNICE, MLADE JARCICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in lik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Penitninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčic lOodstotni popust aU eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata. Nemčavci, tet: 24 393. Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070. Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025. Zidarstvo Darinka Zamuda. Galušak. Videm ob Ščavnici, tet: 68 044 in Bistro Huber. Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko natočite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica. tet: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 PUJSKE prodam. Pertoci, Petanjci ll.m2430 Podjede KAUČIČ Ivapjševski Vrh pri Negovi obvešča vse hamionikaije in ljubitelje te glasbe, da prireja VELIKO TEKMOVANJOE V IGRANJU NA HARMONIKO 1, julija 1995 ob 12, uri pri Negovi V GORNJI RADGONI - Trate -prodamo dvoinpolsobno stanovanje zaradi preselitve na Primorsko. Tel.; 069 6! 672 ali osebno Vrbnjak, Kocljeva 13, G. Radgona. m2316 PROSTORE, 70 m2. v Murski Soboti, Cankarjeva 14, oddam v najem (sedanji Iskra servis). Tet: 21 959.m2413 SOBO s kopalnico oddam. Tet: 24 425. m3420 TRAVNIK na Vaneči, 43 arov, dam brezplačno v najem za eno ali več let. Tet: 21 537.m2421 GARSONJERO v Ulici Staneta Rozmana 6 v M. Soboti, 30 m’, prodam. Tet; 32 945, 31 150. m2431 V LJUTOMERU ali oklici najamem dvo- ati večsobno stanovanje. Tet: 82 500, m2432 HI$O s parcelo zamenjam za trisobno stanovanje v bloku z doplačilom. Informacije od 3. 7. v Krošlci 13 v Murski Soboti. in2443 VINOGRAD s hišo v Lendavi, 20 arov, prodam za 6.000 DEM. Joža Horvat, Brezovica 13, Velika Polana. m2446 STANOVANJE, dvorišče in sadovnjak prodam ali oddam. Tet; 77 425. 012450 PARCELO za počitniško hišico in vinograd, 18 arov, v Filovcih, prodam. Tet: 24 929, zvečer, ni2453 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, 50 m2, in ZASTAVO 101 prodam. Tet; 21 816. m2454 76-arska parcelo, zazidljivo in ko-mutilano urejeno, na Jugovem v Beltincih ugodno prodam. Tet: 26 075, zvečer. m2464 VINOGRAD s parcelo, 10 arov, v Lendavskih Goricah, prodam. Tet: 23 623, m2473 NJIVO, 81 arov, v KO Puconci, lepa lega in oblika parcele, prodam. Tet: 21 393. m2485 CUDOVITVO STANOVANJSKO HIŠO, 400 m2, komfortno, staro 5, let, velikost parcele 800 m*, vseljivo takoj, v Cernelavcih (novo na-slje) prodam. Dill, d.o.o., tet: 32 322. STANOVANJSKO HIŠO, vseljivo, s poslopjem in večjim zemljiščem v Krogu prodamo. Dill, d.o.o., tet: 32 322. m2489 kmetijska mehanizacija KOMBAJN CLASS DOMINATOR 85, pripravljen za Žetev, prodam. Janez Forjan, Trg Slavka Osterca 17. Veržej. m2423 ŽITNI KOMBAJN EPPLE 211 prodam. M. Polana 70. m2436 KOMBAJNA KLAS SENATOR IN ZMAJ 780 ter balirko Polistroj Klas prodam. Tibaut, Hotiza 33. m2437 KOMBANJ EPPLE 250 prodam. Marič, Vadacci 90, tet: 49 277. m2444 ŽITNI KOBANJ KLAS DOMINATOR 85 in 106 prodam. Tet: 062 812 206, m3448 TRAKTOR STEVR , 1 cilinder, TIP Tekmovanje bo v dveh kategorijah. V prvi kategoriji nastop harmonikarjev do 15 let in v super kategoriji vseh drugih. Vsi tekmovalci bodo nagrajeni s praktično nagrado. Najboljših pet v obeh kategorijah Čakajo lepe nagrade. Zmagovalca čakata velika nagrada in pokal. Izpolnjene prijavnice sprejemamo v Okrepčevalnici Kaučič, Negova 17. do 28. junija. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu: 60 011 ali 60 033. 26 vestnik, 22. junija ,1 Pooblaščeni servis za •raklerje FENOr • Stovodl sanUmfi bi RagtmA trobtnitmi RNDT lar mdtup Driglmlnlh nuTVBil delov. nuiKT0ILd.«Ji. (TdobKovoD TiLtiltfoltt,: (061)841382 ne knjižice št. 20794-4, HKS Pa-nonka Murska Sobota, izdane na ime Štefan Lukač, Puconci 72. m2481 REZKALNI STROJ za kovine, univerzalni, star dve leti, ugodno pro- dam Tel.-. 45 599. m2482 OTROŠKI VOZIČEK, malo V SPOMIN 25. junija mineva 20 let, odkar nas Je zapustil dragi mož, oče in dedek ra- bljen, in starejšo ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, prodam. Pro-senjat, Slomškova 68, M. Sobota. m2486 KOLO za invalide prodam in dam vnajem poslovni prostor. 55 m2. v Veržeju ob glavni cesti, relacija Ljutomer-M. Sobota. Tel.i 87 851 ali 87 168. m2490 Jožef Šinko iz Radence Hvala vsem, ki se ga spominjate, se z dobro mislijo ustavite ob grobu, prinesete rože ali prižgete svečo. 80 s koso, prodam. Karel Kolarič, Banovci 12 a, p. Veržej, m2466 TRAKTORISTA iščem. Noršinci 62. m2468 KOMBANJ BARIGELI za sladkorno peso prodam. Noršinci 62. m2469 KOMBANJ ZMAJ 133, letnik 1986, z adapteijem za koruzo, malo rabljen in odlično ohranjen, prodam za 11.000 DEM. Tel.: 60 154. m2488 delo Žena Pavla, hčerka Margica in sin Branko z družinama Predsshenike RAUKOMN, Urin Z40 cm, 2 )eii In ni) Ur 3 mts izmeti, Iz dara zaloia doMta pa zala ofladnl Hil 105,000,00 srr. Po tej ceni samo 6 kosov Kmthfo Mušič. Mautet tuL 061 738 810. DVOOSNE PRIKOLICE za pšenico, 9 m J in 11 m3 (5 in 71) prodam (stranice 100-odstotno tesnijo). Tel.: 82 580 in 81 487. m2491 razno GUME IN I ALUMINIJASTA PLATIŠČA 1 Izredno ngodno za vse vrste vozil. Trgovina Gabriel: (061) 1591 222 ml 201 APN 6 in dve moški kolesi ter eno žensko kolo prodam. Pertoci, Rakičan, Cvetkova 4. m2396 PRIKOLICO ZA AVTO, kovinsko, prodam, tudi na obroke. Cankova 54, popoldan, m2403 NOVO DVOKRILNO OKNO 120 z 140 cm, prodam. Tel. 23 553, po 20.“ uri. mtn ODKUPUJEMO seme golic po najugodnejši ceni. Tel.: 48 075. m24]l EXPORT . IMPORT Finančni Inganlring Optmunitifa avoi daturpo telo ugodni oPrMtnt mori In kraOroročna pnmoatltvana potofUa. P. E. MURSKA SOBOTA AitUtoktaNovakaČ Tal. - Mataka: (069) 32848 NATAKARJA ali NATAKARICO zaposlimo. Tel.: 31 708. 0)2422 DOO išče sodelavce za prodajo in dostavo tekstila na terenu. Ponudbe po telefonu: 069 60 557. m2451 KVAUnCIRANA TRGOVKA ALI NATAKARICA dobi zaposlitev. Trgovina in bistro oddaljena 18 km od M. Sobote. Vse informacije po 15. uri v Gederovski 18 v Čemelaveih, in2484 srečanja NOVO! NOVOl Ekcem, revmo in luskavico vseh vrst, tudi najtrdo-vratnejšo, lahko odpravite za vselej. Biomas, p.p. 82, Slovenske Konjice, Naročila po telefonu: 063 763 346, m2439 BRODARSKO DRUŠTVO BISTRICA vas to nedetjo spet pričakuje v Kantini pri Muri. Zabavna prireditev se bo začela že ob 10.00. Imeli bodo tudi ribe ua brodarski način, m2494 storitve GRADITELJI, POZOR’ STROJNO, HITRO IN POCENI izdelujem cementne tlake (estrihe), prenos materiala po gumijastih ceveh. Tel : 062 773 421. in240I SOLARNI----- KOLEKTORJl • izdelava in montaža • napeljava vodovoda in montaža centralnega ogrevanja Tel.; (062) 653 351 Novo! Novo! KLIMATSKE NAPRAVE Ugodne možnosti plačila. Tel.: (062) 795 389 ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. J / k 1 S 001809-474-2662 21. junija sta minili dve žalostni leti, odkar naju je zapustil oče in dedek Ernest Kerčmar tz Andrejce Cas hitro mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. Žalujoči bčerki t. družinama ♦ V življenju le delo na zemlji si poznat, sedaj od vsega truden si zaspat. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večni bo ostal spomin. ZAHVALA 11. junija nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ludvik Lepoša iz Adrijanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ti ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence, šopke in sveče, nam izrazili sožalje in ptslali pisna sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku VDiju Kerčmarju za tople in tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinkc ter kolektivom Veletrgovine Potrošnik, Mure in Pomurskih mlekar. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Adrijanci, 11.6. 1995 Žalujoči vsi njegovi Pokliči in uživaj rroncDivcR-v DOMAČI MED, cvetlični, akacijev, prodam po 300 SIT/kg prodani. Kozarce prinesite s sabo. Alojz Cigan, Odranci, Ribiška S, tel.: 70 173. m2418 KLETKE ZA KUNCE, ciikutarko z motorjem in male pusjke prodam. Panker, Satahovci 20c. m2426 PRIKOLICO za avto prodam. Gjer-keš. Trnje 48 c. m2440 SEDEŽNO GARNITURO in regal za dnevno sobo, rjave barve, dolžine 3.5 m, prodam. Tel.: 21 673, po IS. uri. m2449 OPOZORILO! OPOZARJAM SLAVKA RUGLJA, da ne vključuje mladoletnih otrok Maje in Petre Srpak v nezakonita početja. Drago Srpak, Maistrova 22, Maribor. m247O PREKLICUJEM veljavnost hranil- F ^PARKETARSTVO rau)Ciua«ni*wr MMtOMOG J KOZIC, »TL uiealMoKMMkimsa polaganje In brušenje PARKETOV, LADIJSKIH PODOV, VSEH VRST TALNIH OBLOG IZ PLASTIČNIH MAS, TOPLIH PODOV, ITISONOV, PLUTE, VINFLEKSA ... ZANCSI-JIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel. 061 5718 75 -g 00972-66^ 6-1 ega Pri ZAHVALI za Marijo Glogovšek Je prišlo pri pripravi besedila za objavo do napake. Priimek pokojnice je Glogovšek in ne Globovšek, kot je bilo objavljeno. Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo. m2477 Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje Je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata in sorodnika Karla Pivarja iz Upovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, v dobrodelne namene in za svete maše ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, članom gasilskega društva, govorniku Alojzu Tratnjeku, pevcem za odpete žalostinkc ter kolektivoma Mure in Potrošnika. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Lipovci, 9. 6. 1995 ŽaliiJoČi: žena Regina, hčerki Dragica in Marinka z dnt-žinanu, oče, brat in sestri z družinami ter drugo sorodstvo Smo del tebe in ti si del nas, vedno boš ostal v naših srcih, saj nas povsed spremljajo sadovi tvojh pridnih in skrbnih rok. Ladislav Rudaš Ob boleči izgubi našega dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo govorniku gospodu Vargi za toplino besed in gospodu župniku Jožefu Bernadu za sveto mašo in obred. NajlepSa hvala tudi dr. Djakoviču in sestri Horvatovi za skrbno nego med njegovo kratko in hudo boleznijo. Lendava, lO. junija I995 Žalujoči vsi njegovi Hladna zemlja, črni grob je zadnji dom tvoj, sine moj. K srcih naših topli dom. Je misel nate - večni zov. Le zakaj solze nam v oči privrejo? Mar zato, ker si hudo trpel, ali zato, ker Bog te Je prezgodaj k sebi vzet? Morda nas čakaš ves spokojen, da snidemo nekdaj se kje! V SPOMIN Jožiju Berdenu iz Filovec Letos mineva sedem let. odkar je po hudi bolezni odšel od nas naš Joži! Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, postojite pri njegovem grobu in prižigate sveče. Hvala za vsak cvet, ki ga položite Jožiju na grob! Starši Na grobu ti rožice lepo cvefo, one naj tebi povedo, kako Jih zaliva naše solzno oko. Minilo žalostno je leto, zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža te cveti, ki grenka solza jo rosi, in svečka v spomin gori. V SPOMIN 24. junija 1995 je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Kristina Hozjan iz Tnjja Odšla si tja, kjer ni trpljenja. Za tabo je ostala velika praznina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki sc jc spominjate, se ustavite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Žaliki vsi, ki smo te imeli radi i '! A Zaman Je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja- ZAHVALA V 89. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Franc Recek iz Dolnjih Slaveč 48a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc, Lovski družini Rogašovci ter vsem lovcem, rogistom in godbenikom iz M. Sobote. Hvala Gasilskemu društvu Dolnji Slaveči - Motovilci ter predstavniku KS Grad za izrečene besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi dr, Curčiču za vso pomoč med njegovo boleznijo, Hvala tudi PogrebniStvu Banfi, Vsem Sc enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Viktor z ženo, hčerka Ema z možem, vnuki z družinami, pravnuki in drugo sorodstvo Oče, ko si odhajal, se nisi poslavljat' saj si verjel, da boš prišel, a usoda Je hotela, da za vedno si odšel. Le najini srci vesta, kako boH, ko tebe več med nami ni. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 71 ■ letu zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Koloman Gomboc iz Satahovec 48 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje'”’ znancem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zaduj' poti, darovali cvetje, vence, sveče ter za svete maše. Poscbi’’ hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc, društvu upokojencev, govorniku krajevne skupnosti in osebju intenzivne nege kirurškega oddelka-Najlepša hvala tudi kolektivu Mure in SGP Pomgrad. Žalijjačl vsi njegovi I I cestnik, 22. j ija 1995 27 Tri leta že Te zemlja krije, pod gomilo njeno mirno spiš. Srce ljubeče ti ne bije, le v mislih naših še živišl V SPOMIN Boleč je spomin na 23, Junij pred tremi leti, ko je za vedno odšla od nas ljubeča žena, mama in stara mama i J Il I I I I i I. I I il Na grobu ti rožiee lepo cvetijo, one naj tebi same povedo, kako jih zaliva naše solzno oko. V SPOMIN U- . Ozelenela so tvoja polja in vinograd, oživela so tvoja lovišča, Cecilija Žida . iz Čeplnec 140 Sl. kt ste jo poznali, jo ohranite v lepem spominu. Njena družina 25, junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat Anton Krčmar iz Renkovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žali^oči vsi, tvoji n^dražji f h- ‘ leto dni te zemlja krije. J / *^i^bh z nami vedno si. mirilo seje zlato in trudno srce. ofirno naj počivajo tvoje skrbne roke. V SPOMIN ■ č, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Jože Zelko iz Turnišča, Čevljarska 17 mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem in plameni sveč. s spominom nate tvoji najdražji V Tiho L Hwii > 1 L« rt jr ■ prazno je tvoje dvorišče, naše oko zaman te išče... V SPOMIN 18. junija je minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedi, sin, brat, tast in stric Ludvik Mikola z Vaneče za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hvala. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo ZAHVALA Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN • Minevajo tri žalostna leta, odkar nas Je zapustil dragi mož, oče in stari oče Franc Rogan iz Matjaševec 19 'n žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno ™pih spominov, ko smo bili še skupaj, ® ^sera, ki postojite ob njegovem grobu, mu Prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji F življenju le delo na zemlji si poznal. sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel sl tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Janez Kociper Ob boieci ■ “ Lipovec vfem '^ nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo fle ga irisom. sosedom, prijateljem in znancem, ki premili na njegovi zadnji poti, darovali vence. Posebna h in svete maše. ^®lostinke pevcem za Čutno odpete - — g, Tivadarju za spontane besede v- slovesa ob njegovem grobu. ^*ltti<>čb Se enkrat - prisrčna hvala! _ ' Anton, hčerki Magdalena in Marija jtužinanii in drugo sorodstvo__________________ z Smrt se izlila Je v bledo obličje, pogled Je zaplaval v neznani spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje Je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga mama, tašča, mamca in prababica Rozalija Kolman s Hotize $ Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem patronažnim sestram, ki so ji lajšali bolečine, posebno sestri Gjerkeševi, Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Stara mama, pogrešal te bom! Tvoj Luka 'd ■W t '■! Utihnil je tvoj glas, , obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 40, letu nas Je zapustila draga hčerka, sestra in teta Nada Mihalič iz Gornji Slaveč 99 Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, sočusvovali z nami, darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala g. dr, ČurCiču in patronažnim sestram. Hvala tudi binkoštni Cerkvi iz Nuskove. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: oče Viljem, sestre Marta, Frida in Šarika z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 82, letu nas Je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Andrej Mlinarič Oh, kako boli, ko ljube mame in sestre več med nami ni. Veliko si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala. ZJiHVNLk V 38. letu ijas je zapustila najina , ljuba mamica in sestra Dragica Kerman iz Murske Sobote “ vedno poslovili 16. junija 1.1. na posiovui iD.jumja 1.1. na evttje ste ga prišli kropit, darovali J Župniški dom, nam ustno, pisno, ter ga v tako velikem številu dr. Joj-t. 7 prisrčno zahvaljujemo. Posebna \'^'^njcu za ’h 8- dr, Stefanu Horvatu, kaplanu ’^vo igj. otreil in hvala govornikoma za ganljivo Pogrebnemu nn.j? ^®®®de ob odprtem grobu. Hvala pevcem, in vsem, ki so karkoli **^<N Po poročilih agencij je imelo po KresUnoveni gostii-vanju mačka toliko svatov, da je v prodaji zmanjkalo mačjih konzerv. Starešino državnega zbora Jožefa Školča - Čujsa je pestil moralni beli maček, zato je parlament samo dan po poroki sklenil gozdove do nadaljnjega še pustiti v cerkveni lasti. Zvedelo se je tudi, da se je Školč na gostiivanjski pojedini spovedal - poročnemu klobuku Kreslinove Eve, misleč, da gre za metropolita in kardinala Šuštarja. Laszb Ligetija-Lalija, najbolj znanega lendavskega makrobiotika, ki je pretekli teden v gozdiču sredi lendavskih goric jedel koreninice gozdni trav in imel pri tem vključen baterijski odganjalec komarjev, ki spuSča glas “pii-iiiiii”, so zajeli ameriški marinci in ga odvlekli na letalonosilko Kearsarge, misleč, da je njihov sestreljeni pilot. Po poročilih Vestnikove meteorološke službe se bo vreme Se naprej popravljalo in žetev letos bo. Deževje je trajalo, dokler se urednik Pi-pajanoš ni vrnit z dopusta, ki si ga je vzel za sušenje sena na Kranjskem, okrog pristave PrapreČe. »življenje v gulagu. Pa-nonka se počasi ureja. Podrejeno kmečko prebivalstvo se pridno uti pesmic borbe in dela, motike nezadržno izpodrivajo traktorje, v Panonkini palači že urejamo muzej revolucije,« v zadnjem pismu svojim nadrejenim Ljub- Ijani piše prisilni upravitelj zadnjega kolhoza na teh prostorih, komisar Škulj - Novosibirsk. Deputat k a in deputati PreJcDiursko-Prleške repu- blike (PPR) v Ljubljani so tisti, ki so razrešili blokado tovornjakov na mejnem prehodu Dolga vas, vendar je domača javnost o tem slabo obveščena. Po predlogu velikega poznavalca (avto)cestne kulture Dragu Šiftarja - Čar-Uju so na madžarski strani formirali brigado Ukrajink in drugih prodajalk ljubezni. Šoferje je potegnilo čez. Prezidij PPR kot vrhovna partijska cerkve no-posvetna oblast je na zadnji kongregaciji opravit in potrdil nekaj imenovanj. Prezidij se zaveda, da bo navajanje oseb, ki bodo zasedle vplivne cerk-veno-posvetne položaje samo s kraticami, med ubogim prebivalstvom povzročilo mnoga ugibanja in vznemitjenja. vendar je tudi prepričan, da bodo mnogi prav uganili. Zato sporoča da je bil župnik A. R. iz M. S. imenovan za župnika v D. Nadomestil ga bo M- H. iz B.. ki mu bo pomagala A. B. iz V. Nekatere od teh odločitev bodo za žensko javnost boij sobne kot Kreslinova poroka. Za novega ravnatelja oziroma ravnateljico beltinske šole so bili enakopravno imenovani J. B., M. B K., L H. in G. S. Mandate bodo opravljali po četrtinah. Radgonski župan Vodenik - Poldrugi Miha in župnik-Zrini - Drojni Miha sta namesto občinske samouprave uvedla cezatopapizem. Spet sem tu, vaša Radgonska klepetulja. Opazujem, poslušam, opozarjam, kritiziram in tudi hvalim. Vesela sem (najbrž tudi vi), ko opazite, da sekajspremeni na bolje. Žal paje tega precej manj, kot bi pričakovale poštene Radgončanke in volivke. O, groza! Prejšnji četrtek (slišim in gledam) zopet komedija zmešnjav. Kje? Ja, v radgonskem občinskem svetu. Predsednik P, E, imam eno veliko prošnjo (tu me mnoge Radgončanke in druge krajanke zelo podpirajo!): prestavite seje sveta na petek, ker upam, da bo takrat tisti zabuhlo rdeči (dobesedno) občinski svetnik ostajal doma in nas ne bo na suho j...l! Velika zgaga in škoda Je za našo Radgono! Pa tista »butasta^ borba za denar. Tako smo vsi začelifinancirati veroučne učilnice, pa nas nihče ni vprašal. ko so jih začeli graditi Slišim pa, da otroci obeh šol ne morejo telovaditi, ker so inšpektorji zaprli telovadnice. Pri Svetem Juriju so župniki premagali F nogometu državnozborske poslance s 3:0 (najbrž so se predali brez borbe!). V Radgoni paJe del svetnikov z uspešnim manevrom dosegel še boljši rezultat, ki ga lahko zapišemo takole: župnik: župan = 7:2. Za boljše razumevanje pa to pomeni- 7 mio to- latjev za veroučne učilnice (plus mnogo obresti) in 2 mio za sanacijo šolske telovadnice. Pa naj bo. Če je tako! Bomo pa več molili in manj telovadili, fn potem se bodo »lokalnie radgonski novinarji na dolgo in Široko razpisali, da imamo polovico 18 let starih fantov nesposobnih za slovensko vojsko. Upam, da bo nekatere radgonske svetnike kmalu srečala pamet(če že ni prepozno!). Danes, ko to berete, seje že začelo poletje (upam, da ne bo prevroče). Zadnji konec ledna (pomladanski) pa Je bilo v naših treh občinah blazno živahno. V soboto so se veselili v radgonski in radenski šoli pa 2000 trgovcev Je okupiralo Radgono in Radence (infarkt, vam povem!), v nedeljo pa je bilo zanimivo okoli župnišč v Radencih in pri Svetem Juriju. Tam so poskrbeli za svoje farane! Župniki tudi kaj vračajo. Kaj pa v radgonski fari? Nič! Samo dajemo, dajemo, dajemo „„ še poročiti se nekateri ne morejo (cerkveno, mislim), če niso poravnali vseh denarnih obveznosti! Sicer pa bo tudi ta mora minila. Pozdravlja vas poletno razpoložena Radgonska klepetulja # AVTOHBA RAJBM MZUKl vabi 23. in 24. junija med 10. in 16. uro Mikloša Kuzmiča 18, M. Sobota NA DAN ODPRTIH VRAT. ™ bodo predstavili vam š g •II SJ CD C. H rtARK' SENIE Pl rr' I MONOS I ■4 NOVOSTI: • SUZUKI BALENO 1,3 IN 1.6, limuzina in HB • VTTARA V6, terensko vozilo • CARRV VAN, mestno dostavno vozilo • SUZUKI SWIFr, 1.6, GLX, limuzina • MOTORNO KOLO RF 900 • MOTORNO KOLO DR 650 Vsa vozila prodajajo tudi na posojilo in lizing. CENA vozil od 15.900 DEM. Lendavski pereči Prejint teden, ko sem se potit zaradi okopavanja sladkorne pese, »Ipricanjae vinograda in krompirja ..., sem po tifio klel. Le kako ne bi, ko pa nisem in nisem mogel razumeti, zakaj taka krivica: na eni strani ljudje (injaz sem bil med njimi!), ki moramo delati, na drugi strani pa šofetji v Dolgi vasi, ki so s tovornjaki zaprli cesto, nato so ugasnili motor/e in si vzeli večdnevni počitek. Nelogično se mi je zdelo njihovo zatrjevanje, da so to storiti samo zato, da bi izposlovali določene ukrepe, ki bi Jim omogočili, da bo potem hitrejši pretok tovora Čez mednarodni mejni prehod. Počivali so torej zato, da bi po uresničitvi njihovih zahtev hitreje delali - pravzaprav dirkali? Hočejo hitro čez mejo zato (pri tem mislilm na domače voznike tovornjakov), da bi prepeljali še veČ in več tovora in st tako prigrabili več denarja. Ali ni na naših cestah ie zdaj veliko preveč vlačilcev In druge nadloge, od katerih menda nekateri nimajo niti dobrih zavor, zato seje resnično bati, da nas bo kateri podrl!? Vedeti je pač treba, da mi mopedisti in kolesarji, ko se peljemo iz vinograda, včasih vozimo cikcak. Če kdo najde opravičilo za ravnanje tovornjakarjev, ga mora tudi za ne povsem treznega kolesarja, ko pa tirsnega sokar vendarle ne pridelujemo zgolj za druge, ampak ga radi srknemo tudi sami. In ker sem že omenil vinograde, naj z njimi nadaljujem, ko pa je v krajih upravne enote Lendava (občine Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje in Velika Polana) veliko vgoričancevr in zato ljubiteljev kapljice. Nekateri Imajo vina celo toliko, da ne vedo, kam z njim, to pa ne preseneča, saj ljudje (tako tudi vinogradniki!) v teh poletnih vročih dneh pijejo predvsem pivo. Takih skrbi pa nekaj let ne bo imel N. N. iz Lendave, ki je dal dobršen del trsnih nasadov izsekati. Tega pa ni storil zato, da bi se tako znebit pričakovanega pridelka, ampak - vsaj tako sem slišal - da bi avstrijsko banko, pri kateri se Je krepko zadolžil, odvrnil od prodaje vinograda, ki ga Je bil kot nepremičnino zastavil za posojilo. Človeka razumem, da posojila ne vrača, saj sem bil svojčas tak grešnik tudi sam (dobil sem posojilo za hleve, ki pa jih nisem zgradil, ampak sem denar kot Še kdo porabil za nakup avta!), ne verjamem pa, da bodo avstrijske banke, v katerih mnogi jemljejo »ugodne krediter, usmiljene, Tako tudi našega junaka, četudi Je vinograd skrčil, vedno bolj pritiskajo k zidu, ljudje, ki vedo povedati, kdo vse je taka posojila vzel, tudi pripovedujejo, kdo je naslednji na vrsti za obešanje. NACI Cene sadja in zelenjave Cene rabljenih avtomobilov Na nedeUskem sejmu rabljenih irtomobiloT pri soboškem Agroser-risu so panirali 49 vozil, lastnike pa so zamenjala le štiri. Znamka Lada Nha GotfJ Lada Samara 1300s Zastava 126 P Jugo 45 K Lada Samara 1300 Opel Kadet 1,61 Zastava 126 P BMW 316 Renault 18 TU Golf JX 1,3 Renault 5c Audi 100 Golf J 1300 Jugo 55 K Renault 4 GTL Letnik 1987 1977 1991 1987 1989 1993 1987 1988 1987 1986 1988 1993 1985 1981 1990 1987 Prev, km 79.000 136.000 38.000 81.000 98.000 24.600 129.000 83.000 120.000 95.000 67.000 33.000 120.000 95.000 44.000 147.000 Cena 2.700 DEM 2.000 DEM 7.000 DEM 1.200 DEM 3.200 DEM* 9.300 DEM 8.800 DEM 1.400 DEM 11.500 DEM 6.000 DEM 11.500 DEM 10.700 DEM 10.000 DEM 3.00« DEM 4.500 DEM 2.300 DEM Mdln PNMmli Bmim Nrriti llMM KM Piralllillt Kimrt CMtob frtdait tmda. ni. IrMaa Umki UMl IM IH IH ISO 2« iKi-nt IH »I 1» IH KrMLid. tOO-lit tmattorl tmaat MudlM Imfcn Iranlli IHIII Cri* LUhIm IH SH 3U m 1« H« IH Idilo Sinil bliiN 2H IH IH HO im Ml IH IH IH IH IH 1M 3H 490 HO IH in IH 3m IH 1» IH IH im III 3» IH im 3» 1H IM IH 3U 3» IH HI SH 3H 3m IH i IIUCM* KI SO JO AVSTRIJCI ŽE ODKRllJ V kukumih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, tah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem frehod« ni čakaRja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, no tudi za avtobuse. , , Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno trz« > inšpektoija (piacfelugyeldi iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE 11 ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE ■ MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN t y L I Tretja številka Vestnikovega nimeii»čmega tabloida izide» j 29. junija. V ujej berite o skrivnostni zdravilni moči venca iz Rathnožanec; o sladkem življcuju med kabinami tovorujakov; o lem, kako so do tal potirli Kučanovo liiŠO;*^ kulturi sna... oziroma o permakulturi; o prekmurski ainb*^ Ljubljani; o novi prekmurski »sneji«, Id je vzela rokerja >>' Turnišče: cene pujskov četrtek Na sejmu pujskov v Turnišču je bilo minuli četrtek 32 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do gramov. Tokrat so prodali le 16 živali, za par pa je bilo P' no odšteti od 10,000 do 15.000 tolaijev. t Moja domača banka c /b Pomurska banka d41 I Murska r I MeitlalnUki tečaj Pomurske banke z dne, 10, jnnt|i 1995, Ireif od ZI.0«,1995 od 00.00 dalje. Srednb tečal Banke Slovenile 20. kanila 1995 od 00.00 da||e. ' Diiira ATstrjJa FrucO* Nemčtl* iKllj* Srba ZDA Enota 100 100 100 100 10« 1 Banka Sbrenife 1.156,8176 2.313,5156 8.134,0007 6(9074 9.023(4326 113,6971 Naknp prodaj l 1.135,00 2.280,00 8.080,00 6,70 9.660,00 112,90 11^ Če ste varčevalec LB Pomurske d.d., in ste v zadnjih 12 mesecih tolarska ali devizna sredstva, vah* priporočamo DOLGOROČNI TOLARSKI DEPOZIT S PREMIJO, ki vam omogoča, da dobite tekm^|, inflacijo in dobiček v obliki stimul^ll^ obresti! - Najnižji znesek vezave: 80.000 SiT - Doba vezave: 12 mesecev - Obrestna mera: od 9,43 % do 9,97 % - Izplačilo obresti; če vežete znesek d 500.000 SIT, se lahko odločite za izpl^^' obresti mesečno, trimesečno ozirom^ Šestmesečno. , a Podrobnejše informacije dobite v vaši eHtT** ti L^ Pomurske banke. ! i: ^Dihij^unija 1995 21 h i fO C1 X J« o* !i ii u Itk jrf lO« 4' ik etr I I I I I I vestnik ' AT!?- ^OSBR»ls;i; »ratonoi prosta mesta F.>; 'btl A 'U> eta> ali uprmme aisoi. _’“9aio21ka, izflbtazba J^^gkažilippSijKe Škafar Bodp g izbiri jb? u Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA objavlja prosto delovno mesto 1. referent II za potne liste Pogoj: - višješolska izobrazba pravne smeri, 9 mesecev delovnih izkušenj, - 60 dni poskusne dobe. Začetek dela 20. 8.1995 2. sodelavec I za promet Pogoj: - srednješolska izobrazba ekonomska ali administrativne smeri, - 9 mesecev delovnih izkušenj, - 30 dni poskusne dobe. Nastop dela 20.10.1995 Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota G, Radgona, Partizanska c. 13, 69250 G. Radgona, Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri. ?$j^RSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d. *^ooo Murska SOBOTA, KOCUEVA 14o, tel,: (069) 32 897, telefeb; (069) 32 898 dobro naložbo vašega CERTIFIKATA! p F^ovečan razpisan osnovni kapital (za 30 %) ' ornurske investicijske družbe 2, d.d., se vpisuje ŠE 17 DNI - POHITITE! Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah Uubljanske banke Pomurske banke, d.d., M. Sobota. I" 1 •Ji* POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d. LADA CENTER « AVTOTRGOVINA = ®223i Pernica, Vosek 6d (obcesti Maiibor-Lenart), tel.: (062)640 540 ponedeljek-petek od S, do 16, ure, v soboto od 8, do 12. ure novih avtomobilov LADA Jr 1 . n« ''' ■ -.fr:. p. t«hnieni’ preproge, pregled 1 " posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300,3 vrata, samo 999.000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA vrHannldeV * avtomehanika • avtokeparstvo • vulkanizerstvo ■ Borut Jagodic Na podiaei 81., 82., 84. in 99. člena etanovatijskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91, 19/91 in 21/94) in 15. Člena pravlhiika « porabi sredstev stanovanjskeRS sklada oličine IJutomer (Ur.l.SS št. 21/94 in 13/ 95) upraviii odbor stanovanjskega sklada občine Ljutomer objavlja IV. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LJUTOMER I. RAZPISNI POGOJI Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. So državljani Republike Slovenije in im^o stalno bivališče na območju občine Ljutomer. 2.Svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Ljutomer. 3. Im^o gradbeno dovoljenje, izdano v letu 1991 ali po tjjem za individualno gradijo, Če gre za: - novogradnjo - pri zidek/dozidavo - adaptacijo/rekonstrukcijo 4.Sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki primernega stanovalca. 5.So sami ali/in soplačniki plačilno sposobni. 6. Stanovanjskega vprašanja niso in ne rešnjejo z nakupom stanovanja po določilih stanovanjskega zakona. 7.Povprečni neto dohodek na družinskega člana ne presega dvakratne neto plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 1995 oziroma trikratne po- vprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za mesec maj, če je prosilec samski. n. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI 1. Razpoložljivih sredstev je 20.000.000,00 SIT, 2,Odobreno posojilo se bo obrestovalo po 3 % letni obrestni meri, glavnica pa se bo Terorizirala z indeksom rasti drobnoprodajnih cen (R + 3%), 3,Plačilna doba jc največ 10 let In jc od«sna od višine odobrenega posojila. 4 . Kreditojemalec mora odobieno posojilo obvezno zavarovati. 5 .Vse stroške, povezane s sklenitvijo posojilne pogodbe, nosi kreditojemalec. m. NATEČAJNI POSTOPEK Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo vložiti ali poslati svoje vloge n^poznejedo 14.7. 1995 na naslov: Stanovaiusld sklad občine Ljutomer, Vrazova 1 - s pripisom: RAZPIS. Prosild lahko dobyo vhtge v sprejemni pisarni Upravne enote Ijutomer. K izpotpjeni vtogi morgjo prUoiUti Se priloge, Id so navedene na vlogi. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo. Sklepe o odoMtvi posojil sprejela razpisna komisija Stanovaitjsk^a sklada občine Ljutomer v 15 dneh po roku za vložitev vlog za odobritev posojfla. (HNOVAlUSia MUD UrVBUU ILOVnUl CELO CELO STANOVANJE Z UGODNIM KREDITOM Stanovanjski sklod Republike Slovenije Vam omogolo ptidobitev bedita zn nakup novega stanovanja. Kiedit Vom daje za nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko plaEata celd cdio stanovanje pri dololenih piodojakdi. ZAKAI JE TAKŠEN KREMT UGODEN ? L Kredit odplolujete 15 let s 6,62% letno realno obrestno mero. MeseZna obveznost (fiksna anuiteta) znala 200 DEM v tolarski protivrednosti za 22.800 DEM bedita. 3. Kredit pridobita brez pologa z zavarovanjem s hipoteko. 4. MojvtSjr kredit znalo 228.000 DEM. &. Za Valo odplof dno sposobnost se upoitovojo vsi Voli prejemki, na tekolem in žiro tolunu. STANOVANJA PRODAJAJO: GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, (JI. 15. maja 16, GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prelernovo 9a, GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljano, Emonska 8, HRAST, obrtno zadruga, (068) 342 693, Novo Mesta, AdomiEeva 2, KMS, (061) 15 93 001, Ljubljeno, GoliEeva 15, KOMUKAPROJEKT, (062) 226111, Maribor, Partizanska 3-5, MARKI NG, (062) 222 242, Marib«, fbrttzonsko 47, Sd STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 769, Ljufaljono, Štihovo 26, SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendavo, Kranjčevo 6, SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kranj, Nazorjevo 1, SGP KOGRAD INŽENIRING, (0602) 83141, Dravograd, Mariborska 3, SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Selana, Cesta na lenivec, SGP PRIMORJE, (065) 63 204, AjdovlEino, Vipavsko 3, SGP STAVBAR ME6RAD, (062) 225 711, Moiibot, Industrijska 13. Razpisne pogoje, višino posojib in posojilne pogoje doloifa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec in Veter, 29. maja 1995. Vse dodatne infottnacije lahko dobite osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije v Ljubljani, no Poljanski cesti31,oli po telefonu (061) 17 10500,17 10 517,1710518,17 10519,1710552 ali 1710 55A, Vloge spn|einamo do podol|šanega roko 10.7.1995. 22 vestni K, ZB. junija^i T I •iOAOvi I 6 i C ij 22Oi<^OagS.?i5i O ed E? X tu iti C < 2Q -J« i co: X ->iu ap X I tu: ! 3 I LU' O! -5IUI □P "SU- < 3 31U ZQ (?] 38 !2s; I -arC: ; 2h gffi •o .s. S"b _ I vs 2 Q u 6 "Sb ’ televizijski spored od 30. junija do 6. julija 4l žsm s ,s V • -Z. LU O Vi < ž LU > O Vi z Ul > o Vi < 22 Z OJ > o Vi p < 22 Z lU > o m < 22 Z UJ > O Vi < z LU > O Vi f5. »rt 'sv = «£|H57 = | cT — .3^..rM.gfN £Ž-5|ŠS <3 9? ■ '“■ ■jj _ J3 S®:3-- o •= u "g Si « " .$ ‘S • "S s — 't te C H lo o E _ R :> 2 ' I "g S ,rt IZl .'—o V*) 00 < ® O E ' A3® 3 '2'5^? te c te jr jy ’ lO ii s s 2 .2 n. is. z 2 “ 3 š 2 « 'Š 7 I ^7^ gl m O. P ' O ■—I ' ja s' -jrtX gJs Crtfl? M^i R'as; c oiij^ I" S9::i’S ,, «".§5 i.-S“ V’l' »1 = 0 SOfS-^eJS N ■“ .51 O £fl lA rt ' 5 '2 '*' 0 S ^'^^ g S g g S : ii: i S ?7 53 E-- O'^ oS ~ ''2Jt a2 ■5 .a. s ;a * ' ' S .3 = ' S .a■£ i S "2 o .»S B t = f « = ? oll = 33^ o-s e — c ■* /F -^ — i w .s£. 2 £ «9 “ 1 ‘T « -S 5- .13^ I LZ1 LA o 2 p r '■J c ..G — ~ ta n 04 04 S© lA A rt rt rt LA fr C ta -.S c’27. J 'J t ' ' 1 'S s a - ' 2g^j|7Rs^ o g gm - - - •■ Sis - .0 . ?-=?: s J on. p I E “ iS ' -3 :=o.5S^" ?£-3-R2 3- - go« - .§ I o . O'^ ' »■'"« “S ® 4> in 2 I ‘A 1 1 =3 ta ■N B — S — •ta A* A se O sXSf “2 ox.£T2.g® -.."'o,'’sl S £“ l^ss'51shF7.^ 5 = = :=>“? § ® ■ ii Z B - .5 m .» ® 'C o 13 c rJ 5 B ^ni iLbOi -jS .a » J?M. »■'•■Bim-.i I =trf I B 3® «, ■§ « e os ■ta. 3 c .=.x Ite * rt “ * g s; 3 ? Sr.F ■ . ffl a « le C A Q 7.h -= te 1^ ^ta “§1S^2 J n rt o S n d g X V - ‘ Q iS Ort-' — M « 'S -3 - J3 e g ? ■ “ rt C 5> S _ ‘Se rt V -3 rt rt U! C C e^ ca "i I 3- c ’C> o «> •• ii> ' 33 I - « £ - i g ' "^ S 0-“ S ta _ ta _ c O o iŠ St le H § d « ■č''^ 7 'A rt’© 2 rt « , = <>1 ® Sž .H n It * m S B « " o 5 £ “ tA fr-X.O- © M ©t > 'lx5J”'^^ a ’ = ta- 1^ « I ' 15i| , a ‘-2. f: I p4 »* 4n *“ ^.SSS o tl. £ ' 'S £ .3 s s O > e C .S S » S rt 12 _ c 5 > 5 *T7j£l hn •: o: Vi 5 P J CL ta co Sa - s- «C g« rt-S " ” 2 .p - £ r4 N 3 « § - 1 o 'S^C o -IC '. ^bj c o g , £.^— gSTEga Sna ;o S" "is--.!i,’S = S.ssf3 A go- > £ N S I S G > »2 ** 2 I D Sgp-s 7 .n s --H .= 'C ?« s i ■ s“.^1e°“|: 'sl S E|2.^|Ž:2f I j oS.*^ta^ "O .ta SFj u vi C.J & n I o fi ? e rt « .S£.'S £ -a .?.» /T Q3 c?5O >■■:.- se ta 5 — o o c c ® ““■ v ? s? rt ‘ ' 2^8« ' 5s§|s3S;5g.Ee a fN O O rt c o rt F., rt E. .M „ ^.5“ U^rtsGu ^ta^rt m^uNnmh ■ ec 3. -a -fr * J *** 4^ I rt BS F F*t 43 —* M cfl d §gS J = ug|?:;j 27|||-Sh7 < *a c/a .arf U3 rt N O 52 rt i "3O3B-S(!.S M c”w '••J .a 5 3^ ta Ji Ch-STSof; S rt č «t • -o bO rt o < d F s ^*lw*^**^ rt «rt 7 AT® §15 ' o m o ft. 00 3 s IsT^sTr^e^ S® Ž.®R - »Bi ©ni^rOsg b'9u-.“' n ' 1 n! r-i ~ R o" <" -3 ”S'2iort'e"^ ' 1 F - «2 - ■-"'^ g =7 l^TS a 5.55 “ 5 2 J? .1 s .^R o -S s gJi a.2 £^:||a2 g|;; Sa^soa-^seižf I BS.a ■1«®^ E g£I? *"° ^-5 »=®m« * i ' 0 I rt £. go A 2 i '•^'^ b s as.-—^ ®Z"'' - 3jj — - — ■jjt/i Q.[^ 3 ' "Jt s o © ‘BB “* P €.hd S*^<*^5 p« 3 le5-2" o - s 3 = * rt O 1> 4> rt^frJ^j'—'C-j-Grt rt:©*^o^ e kta. eaa g e |g-O jR I =.N 1 - «šl ' 2 b t ,S®g I o22o="^‘^;t“ 2*«o-7R>“-“ ^"2 2.i||-S7Q£7a- i.2,b^^Si,O = ■s '£ s « g -“.2 75 s K c 5s - g Q r: £ _ « r rt rt čl""® S « / 2 ! '3 Q s ■ -T s !2 LA ** PO oq O v - - “ + 2 "O ca rt :3T g ? -•-s &0 .s a >rt .2. “ ne C LA — v 3 S -a s « ?, o p p I s s rt 2 s E a A s 3 "3 " (N .2 p7S°°-=,’^T2 š|cii^ s 15 = n? 1 ?-:g "ta ta u ta oec s rt rt *Si * Q 2 ® J- p 2 I J s :s "g .2, > g’C O SO ra _ ot ,r2 §; 8r< ce 4) C a3 MO** en ri rt ž Vi X < •N O < od O rt r4 s £ s-;' ' OjS«^ ^"^oO žS^dj’--72'55^17 •= O .S 5 "S o 'S — ® ®® 6-t - 2 . o < O\ •- •■ ’ ’'’Q — 3 " " ' o - Sn n-S « - •ta ta rt I ^<1 = ai; ■ I ta i^JL © O.; B 1 .3 — g 5^1bl hh 5 03 mo'«^ £*>■ B Si25'SiS'n'''?t s gso 2- Sil -J XI « o « o.g JO A e ’9 o Srn B, 25 — J5 'P B ♦ ’ * S-.-s-s cJfeSs 27«^31=7 rt I .O X § o' o i S a I 5 « rJ :§!" S M lil ‘ 53^2 CE " ff 2 A> C e&- o ^■asSS -12 ta. —' ■—' 2 , ‘C O. 00 ’ 2 rt • 3 S gl‘=2^4^ ■zsosTsais S(žs s® sloSl«'> ■ --- .u , .g - CM te -ta O q B Irt ' O I rt s “■« J^:S E ' I He ta *ta £ = rt rt - X ’N ’ Im 1_ rt ® rt r4 3 rt e G Ud 'O r>i < q .M rt X 'Ota rt va rt S 3 > rt o sfi ts* . ;3 , g-KX“ «£ ^ £^* g 10 ’ ič I 2.E = a “■'” , S.S = mo S S7 sos°4is;q =5 '2 i E? ' JSe.aSMr^ariBS £o^«3 ttAUSiffleOnH o—.CK Q0 > o Ck rt *§ » I C*« rt M u A.± »Q rt rt Q 3 O fs M L. rt 0 — C 113^:^ = 771x3 :<&‘^S!'52 23 iS 5 s u KI rt rtfli^’taf^^ 5rt j3=: 2 5 I «S2Ja£.'’--S2SS , 5 2 .si ' p S" ^ .*> A 2 I 2 Ji rt ’ 73 A A 22 i^Sji <=>?©■? 77S-^.2i.£7 - :2^a oJgS^SFl^fSŠ-s^š^oE^S CLifl£uUd Ssoos ^^oiiS o p .s g *= ? -3 o .gR|1^š.s "Ta|sš.-"s — ' « Q K? o '5 4 ' iS ■- ’* a 2 s Ji.a^.is £■ £ — ■ o 7 i4 s s-iišlso’., v ““^2 So® =-S « O 2 S e l"S.Na g3 ■ s ■B,a-c2so>3^;^- ,rt n A in ' ‘ a.3 * S S i -S5 5*2**! £ S;S2i-S2s<^S ! j: -a « I I .c s a'^ .XiA i>A.A4>rt?^O*a ■*. F > I s Ur-' .lisic X - i^ -^rt-JecO 7“-l-|:lh l.eo^ ^22=5« Q a e ' a o I '®. ®s o 2® s'3® = -SS“® p , o ta z rt rt , ,„• s ,1: L-ScSi^SB55g°i .l^sŠšP” rt 1>< «> S ■=? = -*~=?°eš lllii 5" •a go O —■ CA ' s — rt oc O rt O >“l n I tl ® *J ' i"K < es - 2.22" s 2 . .- <> rt rt o a -C - p-i m 5 .fS* o "«h5o S L a -s«c . v ft« o ' 'g£N oN rs X -i B ='^7-B .fi e —' .So B .ta o I T! — a.5 A rJ SBUEfl-ioO^" MUriš--. i| .62'8§:c:sRa>7"''^ § s " T 7 “ 00 = — T i ® o c q ž Vi CE •S Q O - = . -- ¥ W s — ee.x2 e: i Is T ' . r -’« - g g.a£;5 I-ST" ' a £-=2,^ E o a *1 ’l.£*g-. o .S S B 0 £ o ' JI ri y c S) ".£ S 5®S £ ' ® 3 ? ?: !~* o A" L < I o = ti H B. .£0 — ©pS^ SA -.Sr." « gaS .-3Ž £ ® = ’čo.aR.a,Z!i.3*'-o I 5^“ ” ' u S*2" 2 3 »iH S iS 2 ' 2 5 7 “£ia~JEniS’®7 — '=*"" ' e O -Z K' ® S -a.« - 2 n ' Ji BS = :; 2 S » M o c «'«3 O.S.S • -fifrOlMrt O^CjOnZ. _ E c“ >-iS"’ o , ■ " 00 Č p o ri -g fl C1.3 e-eH II’Ji '2' ' " 2 « o; £ ' „.; .«5 —' re rt a * 9\ Si? ' ° a M 00 § £ "S. > rt X rt — e S C _; I C > rt rt srt . f' ’>-CO’3 — ? 3 rt BO &O* = ? tf] c 2i u> c M £ -- m. .. -. . 2 s f = rt £3 e c2ž 4 s )rt h« I< S'® S |Sr~ □=-..., Ž,> -c fS o *> ^3 p “"Jm ■= o « c o č 22S"ts=s7g.;s| ■';:32i'> a :Š° S r4 rt e r4 > rt o rt rt S I i s® .;«e.;3.ss s ® — s*'' 2^ K e O r n £^«*^9=5Ž « 2 ? > " o 5 ’O Vi 5 2 >ce & O. CE C Um fik t 5 fr S »A E . ; asF ^g^^ac^oo-g < o 3fr 'y ? ta "S P ta d 3? >A "ta^'^ fr «8 , £9 « g -fn,Fi - B-gS"^ “"g — = ■■7l'^“= = = — SrtLArtPOLALA o " -F ' Sbv^B»*Au.> .-" žE^fo„a5;5;o.-3E5 Od Ceb"Q — .ffta^CNrs c rt 4ša.^ž5SSi.2« OiS-- « c a gni-e ' B 5,;— --¥m- AW " 3 rt I 7 .g O <7 g .c.i5o:g “S »“S A S=-5 N 2,«o.3c = Ei^.S* B S!’=o3-al.S|5« = ‘= * B 3 := I isO > "" rt rt :s rt 5 © A I © ž ' ' 2 fe 3 « 5 s £ £1 o -5 « B c J i* rt ta J*3 2 ti r4 I "S " S -i . P . s B "-. rt . 3 rt -M . I O O 5?o,® ? I M .S7^ ’ rt "a »'C £ o o— " ' “ 5 ’ E & “ Ci se^“ ■ ^=“ = s.-^--N Q A X ! (N I o ?i *S ® N jeo » .3 g 7 J " " te se I S 2 2 zi s a := <^ B c 3 ' I §Q:x “ « ii rt 'A • ;^ Ha S O 23 o O > n,5- ■a'^'.-’^3-=" i « - S.S®" *ži7-ŠB '^F^d S S e<3 !(I«7 — »ri M* 0 - - — « 0 ^•' I rt £ Jž ® O rt = » a, E>U it ~ J o, o >■ ©\ © te f»i I Q š s • -B v pSt o o m g-Sl« 5 ^'2 ■= lloc |O“£.^ i I - g.S2'^° s I O '3 rt ' jb > se O Q iS I 'S 7 I cu-^ rt®*^?* e iP rtbn-Tifneoort^ -1^ . ta— *-o*^rt , V e C «j **i rt rt 2 - C -2 au. c- ib oO P - ' > ' g ■='<2 S N a £ > “ 3 u l-'l ac a -hlsi S p rt I § rt ta , £ = - S « = 3 s c B i s » (*1 Cii g < C > rt rt "a'A o rt ^5C< * a. g ‘ 7 C '-=h“=^7t« •i ° -c Mn —• , e rt rt •a rt 2 S o I ■3 cc Vi ? O E "11 = < «02 a '. ' t3 c 2 §.§.2 rt ” ta X. Bi. “■FlSlf P..? _ . . M S ” 5 5 X »■■ 'j 'S a »Z1 rt S«S. rt ® < I'- 4“' A 2 o •or O tal tS 'S tl .= c?"^r A e — o^rfj § “ 'š. ® e . -6 5-es-“7.J 0 1 I lA '•I ' Aa ' 2gSE>Sotij » c -.S N > 0.1^ - S S « ® J2 I o & 2 ' ~ J? J4 I 9 id S’a^;!2a°£2a«s 2? ' ' £t3« ; E So o d J> g s,, g T ^B « 5 o inrj !;j5o9u a 4. rR (] ' vi 2S“^-S jSE B M? ' s ” B lo 1 B .^33 S ' 3 o a.j ^^9 52 .3 's StP !S 3? I •® B1 ® S 5^* I* Sl g.s ■č"2 2 ■" gS* ' '7 : S- O'T=! p S Vi X < -N Q < S s 2! 3 =3 A E b- ce 1= 1^ o s rt I S 'C <^43- .g '3 " B |g sgg p B .3 I ' Ji £ J 4 ±i ' i 2 a 7 “ 'S' _ = BF —J rt ® S 5 te ■— :^ t 5 '■3' I 'S 2 712 3 ■^A. ee^" — « - » v d I « SJ - Pti” * ;i«|sS;>5,U^ S c - S .n ->0 3'® rt '.SS a S- « J ■-! « 7 Ii IL _- "O « J5 — rt o .5 s* o-5>±> .3-r« te > 0i *• ■.T »LI S I z M t/a CE rt „ » KJ « nj ^.2 'S g- , ' =° S O 2 8 > r "S c £ '=^ fi o s g -^ Hrt'''’ 1 =*ta ■ c g Os -rt y r-; 2Q £ c 1 o .3 — g M -fi “p92 'o-Sgg h 5 - rt .5 c-> 'S 5 - - “^2 |7 ; g rl* §71 ' [g .3 -č- s “^ = Q „ X, S2:^ i SqR s^ « o o = S I 2 > rt eo a rt ta -ifA I. ' rt rt O n rt o«s;f§"oš,^ E .X- W I - rt O P -S i rt fi. , 5.?® s rt 4> = “ .i; £■ Oi o &I rt o 3 co > rt &- :a I CE I 0 rt I 43 = « 2^“ii' . rt &C/J rt -g E Os £ rt> 1^ ' BO ^Q — _■ o. o -“"^ž EH s 5 rt 0 te rSS c ta ’ rt ta fj rt rt . ‘ 2? « " ta 'T - ’ S — o rt 7 .H c ' s- _ >2 sS sO?^ > >» v j5a »29" ■ >> « jj O -i2 §2^ 'O "P -a X , t- js 5 — “ 2 S G k . J ».&" " ’-----'-lis fsi g o o ;x 2:s?q e I •Ib gifl o '• q .. i- rt t V" o-S-S®?! o » A 2i -^“717 0 — 52 1- S oi 9 I ji o SS u o s S C S T 3 7 ais flillo bJ g «qES— o o o q I 1 iJ -i o ,-, ■Ai£A>SS^ --Ji^sTS--' I ■" A * ° K = -sž ■©»s ■ |m-|§7 g;q?J ® — .5, .3 B s :5 rt ce F « d -D ® 5.S J — rt »o C © O t tJj ■ S IS o <5 a i5 •= S 9 2 ’ t? g A® 2: s a.o s «? s i; 4j \ C to M *n c« 'O I Q o n < ; S--l" B i ' 3 3' ' = ti o Q G C ” I T’ “-7 S'2b' ■ •^ = .-; u 1= .a fS S .3 “Jž o S ,3 £ h S ''"^^ S □ "o -A-S2'5g = £ 3,^ ^=>^-£:p|j=|g|h 3 «7"ž£ “-^Š" Fin a'-' taO.3",c«SS’ 3,®— S.ta 2® §:2l§ 55^5 = 2 h 2 4.3 S-E T = « o^^fS s-ssBjjcičsSTg £^C>?is ^'Ckrt^SrtlfS''*^ ' 9 0 ®^fr O.>^“ ;r X_ 9tata4lta.tag a ite > rt M rt ® *e X "rt Aj' ■ 'lil E; « s E M « -.3« gRl « 'gs E ■3 SaSŽ R 0 ^ SE ii£S:a ■Elo — «) I £ s 1 hi o z 5J -d O O O fli t _ I .rf 5*1 g; ra s £ g to < 12" 00 ta Ib. -■; tal . 1 rt rt 5.3:a I c rt S "2 z I "iinu s -o‘^2? I a rC* — a *: I E H 9 ffR .3 z s ? g * «> -^O a ‘ 7'StIj7" o7.« -agsjSofS^taS 3 .s - . . R s “ = .= ’N £ T o I rt rt o LA LA I rt ta ? f^O o fr .2 * • _- rt oa ■ 2 rt 3 « w> O -a •gg--" E «T So ' ' §s:2 i L ta ® £ b- <» > F ta ji o ir. LA £g^'^ ® e 12 S ■E2^ gi 7ag^l!<^£si| iSaSRlani£=3 ■a .a^ci -5 " „ fS 1 r3 * I f 7 2 '. S 2 ' e. F . 5 o « 'KnjonJijOS “t|2|73.g=?.i3 la ' .S 7|«.l5?št-S22o 3Sp-S:^s2r:;E 1^2-52 ®- M) :* l=5ql|5- ' 1 ' 3 o ;"S ' a- .1 S.lsaos-e-sf . 7^ ilh^shiiišs fi'3S-:: ' ' =.§>5 i’- |2x;.2-^g J I rt S E-g:^.^" » .-J A I? n - s ^Lrt s rt > U ' rt -M »L-, d S I .0'5= ' I > :a I rt c CA • "-. * rt (-4 _ rt jj n S ? rt P -^^OCb“rtT3 I ta 17 ■” '5^^ 9 d " . - s - 5 2 .■§■§•« ■ irtfr|K *jj"2Ea ert^ , Š l £.»11352 '1 5 s? 6 ^^Iflllr.hsal ©froi©..,: > ■ £ V z^rtoossa-u-^ta-^ '.»ort i—O^tairt j3 ... '.»Ort 1 H« lA 4i t'* O srišsS-B S = s S“S - ” še CE - N .1 1= - - ' I - .. ’■ ti 2 « =■*’ - ’ ■ ■- li X? A 1* >'=. r S o .0 c -.5> rt rt 2 ■a - n .rt rt rt ’.y « UJ e fik r>t E tab X -* rt s o le 2P 3» 2 rt te * e A □ ' — rt o ___ . .=.i -E.!i,'2.£5.2 -o rt I ±2 c:2 P»G-->iti J2 « ". £5® 5 E A "■=1 = ISRŽ "ox .2m".C^ f-* 2»'S"‘*'**tarri^ dA» ffCitaM oES^LA-g^d^SS^^g lil tA J 6 1 Sml-lC -’- tD ’rt o £«3 rt e Q^ F '” «* tS tj U CL, — X Bu tslj >'P“ R1 s J, f p s 12--£.§2 a-SsT- 3(S rt 5.B ? 7®* «a 7; ? O I '2 0« o o S A S B I I I 23 ^niK^9. junija 1995 T -'f fdfl 10 i 0 Či I d S Na podlagi deločU 100. in 101. čl. Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21/94), 6. čl. PravUnikao normati-tih in standardiJi ter postopku za uveljavljanje pravice do Wina S4x;ialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 18/92) tn sta-™amega sklepa OBČINE GORNJA RADGONA (Ur. Ust ‘'S, št. 3/95} je OBČINSKI SVET Občine Gornja Radgo-®8 na seji 15. 6. 1995 sprejel naslednji SKLEP O JAVNEM RAZPISU OBČINE GORNJA RADGONA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ ZA LETO 1995-1996 ll m ! L M 6'sl h j''*' Občina Gornja Radgona razpisuje pogoje 1 cialnih stanovanj, ki bodo med veljavnos j 0^,1-. 5 za dodelitev socialnih stanovanj na | : m Radgona izpraznjena ali na novo pri o j ^sa stanovanja bodo upravičencem dodeljena po P 11 stili listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa. li ll n. vestnik I o ii te , i? i; b »S, !*• Opravičenci za pridobitev stanovanja- bo dodelitve socialnega sunovahji so - Repubbte Slovenije s stetom območju nove občine Gornja Radgo • anaša; dohodek na družinskega člana ne doseže: vtsine fa znag^ - la otroke do dopolnjenega 6, leta starosti 29 % od vsakokratne povprečne plače v držaji, . 'la otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14, leta 5^ % od vsakokratne povprečne plače v o^zavi. . I ' Ufflrokc od 15. leta starosti do konca 42 X od vsakokratne povprečne plače vrza। . ' ka odrasle osebe 52 % od vsakokratne povprečne p I v državi Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št 28/ 93 in 19/94) OBČINA PUCONCI objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA OBNOVE OBČINSKE ZGRADBE V PUCONCIH. 1,INVESTITOR: OBČINA PUCONCI, PUCONCI 80. 69201 PUCONCI 2, PREDMET RAZPISA; Obnova občinske zgradbe z dvoriščnim objektom na parcelni številki 1791, k. o. Puconci. 3. TERMIN IZVEDBE DELjejulij-oktober 1995. 4, RAZPISNO DOKUMENTACIJO DOBITE PRI PODJETJU DOMING, gradbeni inženiring, d. o.o., Markišavska 3. 69000 Murska Sobota. Podrobnejše informacije posreduje g. Danijel SRNEC, telefon 069 21 770. 22 770. 5. KONČNI ROK ZA DVIG DOKUMENTACIJE je torek. 4. 7.1995, ob plačilu določenih stroškov. 6. MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA; - prejeti pogoji in navodilo ponudniku - ponudbena cena - reference - druge ponudnikov ugodnosti 1, PONUDBA mora biti zapečatena in označenaz »Ne odpiraj, ponudba za obnovo občinske zgradbeTuconci«. 8. ROKza oddajo ponudb je PETEK, 14. 7, 1995, NANA-SLOV; Občina Puconci, Puconci 80.69201 Puconci. 9. 0 datumu odpiranja ponudb bodo ponudniki obveščeni pozneje, 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu najkasneje do 21.7. 1995, OBCINA PUCONCI 4*410« Podjetje za trgovino, transliort m servisirat^, G. Sadgona, d. o. o. 69250 Gornja Radgona, tjuiomersia 29 razpisuje javno dražbo za prodajo nepremičnin: - poslovna stavba, 339 m 2, pare. štev. 465/1, v), št. 114, - zelenica, 1923 m2, pare. Štev. 465/4, vi. št. 114. vse k o. Mele. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno, zato kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. Poslovni objekt je komunalno opremljen. Izklicoa cena 10.695.109,00 SIT. Javna dražba bo 17. 7. 1995 ob 13. uri v sejni sobi na sedežu podjetja v Gornji Radgoni, Ljutomerska 29. Pogoji: - polog varščine v višini 10 X od izklicne cene na Žiro račun: 51910601-18192, Dsjkassneje dan pred dražbo - PRIPIS JAVNA DRAŽBA - sodelujejo lahko pravne in fizične osebe, ki predložijo virman o plačani varščini, potrdilo o plačani varščini, potrdilo o državljanstvu - fizične osebe, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra in pooblastilo za licitacijo. - predložitev pogodbe v treh dneh po končani dražbi, ki jo bo uspeli dražitelj moral skleniti v 5 dneh po predložitvi, sicer varščina zapade, - neuspelim dražiteljem vrnitev varščine brez obresti v roku osem dni po končki dražbi, uspelemu diažitelju - kupcu, pa bomo varščino brez obresti vračunali v kupnino, -kupec bo moral kupnino poravnati takoj po veljavnosti pogodbe, sicer varščina zapade, pogodba pa se razdre, - prometni davek in vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom bo plačal kupec. Ogled nepremičnin mogoč 14, 7. 1995 med 9. in 10. uro. Vse dodatne informacije po tel. (069) 61 944, g. VELA. -1« I J i u *! P 14 it S**®*- Za eku? 'zračun odstotka vsakokratne plače v RS znaša 23/9^^ apnl-junij 1995 30.829,00 SIT (Ur, Ust RS, št. - • ■ ’ 'ZPnlnjevnij pa je potrebno naslednje splošne po- Kuraki v varna življenje. 1 ■5i fi ^11' (4 J) .1 1 I a goje: z njegovih ožjih družinskih članov, ^4hja to prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stano-' da neprimernega stanovanja, dgojj^ stalno prebivališče v občini Gornja Ra- J^a drzavijgj^ aU kdo od njegovih ožjih družinskih članov. prebivajo, ni lastnik počitniške hišice ali “‘■lifceBfl. stannvaniu m dni. ' se Štejejo vsi dohodki in prejemki, ki sojih vla-njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh Pted vložitvijo vloge. la IH* Sestavo prednostne liste: zn sestavo prednostne občinske liste za dodeli- h!v^0^I 'preanosinc uu^ndikc y najem, sc bodo upoštevala določi- lat B 5 2.dodeljevanje socialnih stanovanj St. 18/92), IV. ' Magai^e 1 Mogli J. ----------••• vitjjg , Pnoobitev socialnega jisncrvunja dobijo uppn- ' ^‘odatv^ Občine Gornja Rjids^na. v pritličju. s^ahtevka in dokazila: iHch prejemkih - dohodkih potrdi izplace- l ','7''?4olastnent bivališču in števil notranje Občine Gornja Radgona. dejavno* l ® premoženjskem stanju izpostava I potrdi Republiška uprava za javn P 1 -‘otTtja Radgona, soba št, 30/11- 1 Mogk je tjgjj J priložiti', 1 ' Pohdilo o državljanstvu, ^r>dho ali odločbo o 1 ' najemno oziroma podnajemno po^^^daiito ah darilno \ i^odeiiivi stanovanja oziroma kupo? g^anje, v kate-Pogodbo ali sklep o dodeljevanju za sta I tem biva vlagatelj, „, 1 potrdilo pristojne totavnisKC icomis’)^ 1 ali težki duševni ali težki 1 izvid iti tnnenv- r.«----*-'-- pristojne zdravniške komisije o morebitni težji - Mil iiivuKjJ* mnenje pristojne zdravniške komisije o nesposob- ^'^jtio živi’ ’ ‘^'^raslega družinskega Člana za samo- za zaposlovanje o nezaposlenosti pro-oaraslega družinskega člana, MogOsn-, slov: '’"‘'^8anU je treba vložiti ali poslati po pošti i RADGONA, za javni razpis za social- na na- 14. 15 dneh po objavi razpisa, to je najkasneje I OBČINA GORNJA RADGONA [ I, 'I I I M 1 z .2 ■o a tn site 1>' , t i «• e 'V 4 l'.*W s' r ▼ ▼▼▼▼ ŽlVLJENJSKl KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav I So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mimo posedati v eas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš. da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam, S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do s\'ojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. = zavarovalnica trigiav I 24 vestnik, 29. junija vestnik Občina KUZMA ŽUPAN Na podlagi 49. in 50. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94 in 14/95) razpisuje delovno mesto v občinski upravi TAJNIKA OBČINE Pogoji: -višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri - poznavanje dela z računalnikom - opravljen izpit iz ZUP - najmanj dve leti delovnih izkušenj Kandidat bo imenovan v skladu z zakonom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in podatke o dosedanjem delu pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Kuzma, Kuzma 24, 69263 Kuzma z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi pristojnega organa. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLNJA BISTRICA razpisuje I. meddruštevno tekmovanje za memorial DANIELA KRESLINA, ki bo v nedeljo, 16.07. 1995, ob 14. uri pri gasilskem domu. - Tekmovalna dtsc^lina: vaja z motorno brizgalno po pravilih CTIF, suha izvedba. - Tekmujejo člani. - Oprema je po predpisih Gasilske zveze Slovenije za člane, dodatka na starost ni. NAGRADE: Prve tri ekipe prejmejo pokale. Prva ektoa prejme še prehodni pokal. Preostale ekipe prejmejo diplome za sodelovanje. Prijave sprejemamo na naslov: GD DOLNJA BISmiCA, 69 232 ČRENŠOVCI, ali po telefonu: predsednik GD; 70 393, tajnik GD:70 369 Prijave so možne tudi na dan tekmovanja. V pričakovanju vaše prijave vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ. VABI ORGANIZACIJSKI ODBOR ■ SGP POMGRAD NIZKOGRADNJE MURSKA SOBOTA, d, o, o. Bakovska c. 33 objavlja prosti delovni mesti - dveh gradbenih delovodij Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Posku sno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP POMGRAD - NIZKOGRADNJE, MURSKA SOBOTA, d, o, o., Bakovska c, 33, 69000 MURSKA SOBOTA. MERKUR, trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c.1 Trgovina na drobno Gregorčičeva 8 64000 KRANJ išče mladega, ustvarjalnega, sposobnega sodelavca za poslovodjo trgovskega centra MERKUR v Murski Soboti, Obrtna ul. 39. če imate: - končano \nšjo ekonomsko ali komercialno šolo, - 3 leta delovnih izkušenj pri zahtevnejših delih v prodajalni s tehnično-železninskim blagom, - če znate najmanj en tuji jezik, pošljite prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje do 11.7,1995 na naslov: MERKUR KRANJ, SKP - Kadrovska služba, Kranj, Koroška c, 1 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen ( čas s 6-mesečnim poskusnim delom, SPLOŠNA BOI,NLŠČNIC;A MtntSKA sobota OBJAVUA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSBV: 1. KOMBIBUS TKANSPORTER VW, letnik 1985 izklicna cena 160.000,00 sit 2. ROTACIJSKI nnlčar za traktor izkficna cena 8,000,00 sit 3. KOLO z DiotoiJeBi TOMOS, letnik 1979 izklicna cena 20.000,00 sit Javna dražba bo v torek, 4. julija 1995, ob 13,00 za kotlovnic Splošne bolnišnice M. Sobota v Rakičanu, Ul. dr. Vrbnja^ Ogled je možen na dan dražbe na istem kraju, in sicer 1 uro začetkom. Vse pcrtrebne informacije dobite pri vodji oskrboval^ tehnične dejavnosti dipl. inž. J. Hericu po telefonu (069) 32 Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, Id plačajo *®' ščino v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni Splošne bolnilia' ce M. Sobota neposredno pred začetkom dražbe. Prometni davek ter druge dajatve in stroške v zvezi s prenos«® lastništva plača kupec. Kupnina za pridobljeno osnovno sredstvo sc mora poravnati v 5 dneh od dneva dražbe. Prodaja bo po sistemu VIDENO - KUPLJENO, Poznejših roU* macij ne bodo upoštevali. I Vaif otroci proživlJoio počttnlco v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPUCE smo pripravili zanimiv otroški počKnišItl program, H traja teden dni (5 dni) in ponuja: teniško šolo konverzacijo In učertje angleščine ali nemščine med Igro kopapj* pod vodstvom športnega animatod* malico tNFORMACUElN PRIJAVE: /IK zbmvuRc MOMon mzs Služba rezervacij tel, (069) 48 210 1 I PONUDBA SKB banke I T I I 1 Po posojilo v SKB banko KoBkokrat ste ž» prhtnitUJslI o natcmu posojila, pa nista naredili odločilnega koraka? In koSkokrat sto zaradi toga preložili pomembne odločitvo o nakapa na "prihodnje lato", M nStoH ni prišlo. Razmislite io onkraL Mor da Ja zdaj pravi trenutek. Da vam obUšanno premislek, navajamo pogoje npjemai^o potrošniških posojil v SKB banki. Kratkoročna potrošniška posojila: e občan poslovno sodeluje z banko (poslovanje s HV, TR, ŽR, depoziti, Dobrodošli! Jutri ob 13. uri se odpirajo 3 3 3 dolgoročno varčevanje) • občan poslovno ne sodeluje z banko • lombardna posojila: 11 % + Rzbs 15 % + Rzbs ■3 ri„:i_j____ . . ....... A__________________. Pobud zadev poskušal biti pozoren na retevatCe poitebu' prepričanje je. da slovenski narod ne ''tlavno^r 'l?'*’'.*,*' ekstremistov, temveč le ponoo iu ®v«ovnn j® znala obdržati m preživeti i. Ln 2. Zato oe hiCUh p/etrcHov lunidi rkzumnih ljudi. POIitičnT BlepoinitecuB poHincznih pok pohvalil, ker ste na nuvilljlv "lina st™ angažiranost, pri čemer zveza borcev 'febujejo'*^^'^*’ Spravljajo naj se la tiHci, ki topo- b i/ bše, 6- hi Mulca bi bilo v tem trenutku najsla- Zavz 1drugače bodo lahek plen dru-vseejio oh J* večjo enotnost borcev, ni mu pa bi btlo *cdno več različnih podjetij, zaradi Ceiar je *®* opazo , *Res je, da smo borci poMulL pasi- stODiti*jo8ajanj v družbi. Odločneje pa ntonmo na- V*®*'®*’ hočejo izmaličiti vlogo NOB.« je bil Ni Toiopo, ®'®*anju v I “o potrdili poročilo o finančnem po- * '"'eni Daiirk Borci zahtevajo, da spominsko ploščo ^otcev in žrtev vojne, ki je bila na mestni biE, Ogorčeni pa so tudi nad zahtevki, da postavitev spominikcEii mnniHija sode-postavili spomenik, vreden Sest milijonov '^*’'ževan‘ ™ 1^0 borci pogrešajo denarno pomoč ran Tonpa, ;y. - -’*aai UMI VI spominskih zanmenj iz NOB, 2!2torna vozUa ■cinik H „ ** SsISi i ^l^eparstvo, tel.: ^Na(ji t , * 4/96^’ ”8'^' re- '«nik i98g_ [ dizel, 1 6, re- •"odaiti Tel oeregi-JiSldlu ^^*’-'88 326.p.^sri 88 326. in25 Ji letnik za MILAN JERSE V) * 102561 km. pro- ‘"‘ Tel,: 21 357. prodam. Tel,: ‘ Tel-: 47 0*1^ J[10Q^ 2.7^vci27 ter.5?‘’‘“n.Seru-P>Tei‘^j!«mk77, m2S97 77. ugodno *”4 m3, letn.k MLADE NESNICE, pasme hisez, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tek: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tek: 46 505. Na vsakih deset ena zastoiC- m396 KRAVO, staro 6 let. s teletom, ugodno prodam. Odranci, Vrtna 6. in2496 KRAVO, brejo, staro 5 let, prodam. Dolenci 77. tek: 59 061. m2500 DVE VISOKO BREJI KRAVI prodam. Dolnja Bistrica 106. m2539 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A. prodam. Milan Pucko. Velika Polana 18, tel.: 70 583. m2544 PUJSKE prodam. Satahovci 36. m2547 MLADE NESNICE pri vas doma. Naročila sprejemajo po tek; 82 401. m2576 TELETA odkupujemo zelo ugodno. Naročila na tek: 82 401. m2577 PUJSKE prodam. Gradišče 45. m2578 PUJSKE prodam. Tel,; 22 945. m2588 KRAVE po izbiri prodam. Bale. G. Petrovci 61. m259O KRAVO, suro 7 let, brejo 6 mesecev, prodam. Alojz Horvat. Kratka S, Turnišče. m2595 posesti JARCice. ^®bUo. uvoz podjetje c •® • po Mio '*^'ičo “^dst^Jvsakih 10 Be Gosli- '9 Bjy‘•‘•n ob Huh.. tel.: 68 044 til mese- ovoz iz Ne- ‘Oličtne dosta- eno ■ vsa prodaja- imentacjjo. vse Hubi ler r. 044 Grad. Ul.: S3 168, d-o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE...VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! tel (069132322 FAX-TEL. (069)32322 A. NOVAKA 4. M SOBOTA GRADBENO PARCELO, 7 do 10 arov, ob glavni cesti Gerlinci-Eikšin-ci prodam. Tek: 49 145. in25O4 V VEČESLAVCIH oddamo 1 ha obdelovalne zemlje v brezplačni najem. Tek: 061 16 86 041 ali 061 16 86 041, zvečer, in2S06 56 AROV MEŠANEGA GOZDA na Goričkem prodam. Anlolin, Ob Gmeu 2. Odranci. m2513 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Maribora, 50 m\ CK, kabelska TV, lasten parkirni prostor, prodam za 50,000 DEM. Tek: 26 351. zvečer. m252O POSLOVNE PROSTORE, 70 m’, v M. Soboti, Cankarjeva 14, dam v najem (sedanji servis Iskra), Tel,: 21 959. in2523 PRODAM NOVO HIŠO, zgrajeno do 3. faze, na 7-arski parceli, veliko 220 m\ v naselju Čemeiavci. V hiši elektrika, voda, telefon in kabelska TV. Tek: 49 323.m2524 GRADBENO PARCELO na Melincih, mirna lokacija, asfalt, vodovod, elektrika, prodam. Tek: 57 030, od 8. do 16. ure razen nedelje. m252S OPREMLJENO DRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO na 1000 m’ veliki parceli blizu M. Sobote prodamo. Tek; 22 679. m2529 V NAJEM DAM VEC PROSTOROV. Stefan Sčavničat, Veščica 11. 69240 Ljutomer. m2532 HIŠO s parcelo zameidam za trisobno stanovalce v bloku z doplačilom. InfortnacUe od 3. 7. v Kroški 13 v Murski Soboti. m2551 HIŠO, montažno, za stanovanje ali počitniško hišico, vodovod, elektrika, ugodno prodam. Tek: 21 964. m256O GARSONJERO. Ljubljana Šiška, prodam. Tek; 75 577, in257O SOBO s souporabo kopalnice oddam. Tek: 22 792. m2582 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti iščem. Tek: 31 998, od S. do 14. ure. in26O4 iftasrr^ming 00972-6666-16861 ----SOLARNI KOLEKTORJ1 • izdelava in montaža • napeljava vodovoda in montaža centralnega ogrevanja Tel,: (062) 653 351 zdeN^ EXPORT > IMPORT FInonini Ingentring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. kmetijska mehanizacija KOMBANJ EPPLE 211 HT v dobrem staiCu prodam. Ludvik Voroš, Moščanci 70, p. Mačkovci. tn2495 KOMBANJ TITAN, letnik 1978, z obema adapterjema, ugodno prodam. Tek: 76 925. zvečer, m2497 TRAKTORSKO PRIKOLICO, domače izdelave, novo, prodam. Sebe-borci 131. m25l5 TRAKTOR ZETOR, 60 KS, prodam ali zameitiam za manjšega, primernega za vinograd. Karel Lapoša, Nuskova 14, p, Rogašovci. m254O TRAKTOR STAVR 18 z reduktorjem prodam. Veščica 19. m2545 KOMBAJN EPPLE prculam. Anton ŠČap, Obrtniška 1, Turnišče. m2546 BALIRKO ZA SENO tip MF prodam. Tel.: 00385 41 867 436. m2554 KOMBANJ ZMAJ 780 prodam. Dezider Gal, Kolodvorska 22. Lendava, tek: 75 213. m2563 KOSILNICO LAVERDA,15 KS, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za avto Renault ali Jugo z doplačilom. Kupim traktor Stayer 180 (žaba) za rezervne dele. Gorica 32. tek: 45 263. m2572 ZETOR 59-11 in ZETOR 69-11 prodam. Ivanci 70, p. Bogojina. m2573 KOSO IN PLUG za motokultivalor, gozd, 0,64 ha, v K. O. Branoslavci, 100 m od glavne cene, prodam. M. Sobota, Sodna ulica 19, tek; 21 458. m257^ KABINO ZA TRAKTOR ter otroški voziček in zibelko prodam. Tek: 062 724 559. m2593 razno ODKUPUJEMO seme golic po najugodnejši ceni.Tek: 48 075, m2412 NOVO! NOVO! Ekcem, revmo in luskavico vseh vrst, tudi n^trdovrat-nejšo, lahko od pravite za vselej. Bio-max, p.p. 82, Slov. Konjice. Naročila po telefonu: 063 763 346. m2441 Karabinko. KAL, 7X6, z daljnogledom, novo cevjo, in rusko znamke Hamerlec.kak 16/16, prodam. Prša. M. Polana 87, m24S2 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala za 3, letnik Srednje kmetijske Sole Rakičan, izdanega v Sol, I. 1993/94 na ime Igor Kuzmič, M. Sobota. m25l7 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu Poklicne gostinske šole v Radencih, izdanega leta 1973 na ime Miroslav Trstenjak. Maribor. m2518 BAZEN, premer 7 m. globina 1,20 m, kompletno s pokrivalom, bazensko lestvijo, čistilnim filtrom ter kompresorjem za vpihavanje zraka, prodajo. Primeren za zasebno hišo ali gostilno. Cena po dogovoru. SGP Pomgrad - Nizkogradnje, Bakovska c. 33. Murska Sobota, telefon 22 571, od 6, do 14. ute, m2526 STENSKO VITRINO, 1,6 m, ugodno prodam. Tek: 81 354. m2527 SINTETIZATOR CASIO, 5 oktav, nov, z garancijo, prodam. Cena po dogovoru. Tek: 41 753. m2537 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št. 14776-9. izdane pri H KS Panonka na ime Franc Bagaroš, Petanjci 16, p. Tišina. m2543 rroncDivER^ ■ VT-VftIzI*« ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel.OS1 571 875 OptonionMK* »vo^ donorpo zofo ugodni oOročtnf mori in kraikoroCna promotUtvon« poaofPa. P.E. MURSKA SOBOTA ArtiHoMa Novaka 4 Tal, -tatofaka: (069)32840 STREHE IZDELUJEMO, popravljamo. pokrivamo. Tel,; 51 489. m256S Vestnik za vas! KUHARICA SESTRE VENDEUNE je ena največjih slovenskih uspešnic, a v Prekmuiju je še marsikdo nima! Zato iščemo izkušene zastopnike za prodRjo Kuharice sestre Ven-deline po Prekmurju in Štajerski. Dobri prodajalci zaslužijo mesečno tudi po 170.900 SIT neto! Pokličite nas po telefonu 061 331 477 ali mobitelu 0609 623 762. Založba Vale - Novak, Pod hrasti 59, Ljubljana. m2499 VINO RIZLING, že od 5 1. prodajajo ter frezo Gorenje Muta prodajo. M. Sobota, Bakovska c., Peček, tek: 24 441.m2556 KOMPRESOR. 80 1. in žago cirku-larko, vse v dobrem stanju, po ugodni členi, prtKlam. Tek: 70 429, m2557 LADIJSKI POD 590 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. kak. razred, prodam, Tek: 063 451 082, m2565 KUHINJSKI Štedilnik za CENTRALNO KURJAVO in kombinirani hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje, 250 I, malo rabljena, prodajo. Tek: 65 856. m2566 KUHINJSKE elemente, električni štedilnik (2 plin + 2 elektrika), prodam. Brezovci 4]g. m2579 TRNOVA DRVA (na metre) prodajam z dostavo. Tek: 47 011. m2585 OPEKO BIBER, novo, 20 % ceneje, in rolete PVC, rjave, več širin, prodam. Tel.: Tl 122. m2602 HUKOLICO za avto ugodno prodam. Tek: 46 572, po 15. uri, ali Petanjci 76. m26O7 delo KVALIFICIRANA TRGOVKA ALI NATAKARICA dobi zaposlitev. Trgovina in bistro oddaljena 18 km iz M. Sobote. Vse informacije po 15. uri v Gedetovski 18 v Čemela-vcih. m2484 NOVO AMERIŠKO POOJniE PONUJA REBNEAU PRILOŽNOSTNE ZAPOSLITVE. ' lutaiMU^ ».|m«tl995«b 19L ari v buMu Upa v Leadairt. aiZHS NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V BISTROJU zaposlimo. Bistro Studenec, Kra-marovci 21. m2589 D.O.O. iSče sodelavce za prodajo in dostavo tekstila na terenu. Ponudbe tel.: 60 557. m2605 storitve ■ ■ GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancifo na vašem domu. IZDELUJEMO in montiramo rolete, Žaluzije in lamelne zavese. Tek: 51 156, zvečer po 20. uri, m2564 'i Pokliči in uživaj I '2^ ? 001809-474-2662 PARKETARSTVD ' ]«te BOŽIC, teKelMomiMliieacs polagaikl« In bruiaal« PARKETOV, LADIJSKIH PODOV, VSEH VRST TALNIH OBLOG IZ PLASTIČNIH MAS, TOPLIH PODOV, ITISONOV, PLUTE, > VINFLEKSA ... I ŽIVINIREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p.o. Murska Sobota Štefana Kovača 40 na podlagi 57. dena statuta in sklepa sveta delavcev razpisiye delovno mesto direktorja za dobo štirih let. Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ^etijske ali veterinarske smeti, - 5 let delovnih izkušenj v stroki, - predložitev osnovnega koncepta programa razvoja zavoda. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po odločitvi. ;; Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. bolezen je bita močnejša od Uvljenja. MaiFžj ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Anton Rogan iz Vidonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči žena Marija, sin Anton, hčerka Marija z družinama in sestra Terezija . ' Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. 4. julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi sin. mož in oče V SPOMIN Robert Žekš iz M. Sobote Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji nAjdjražJi I 26 vestnik, 29. junija I P življenju le delo na zemlji si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. TJMNKLk Ob nenadni smrti dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Smrt se je izlila v belo obličje, ■ i pogled je zaplaval p neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine. I življenje je trudno končalo svoj boj. ZKHVKLN V 65. letu nas je zavedno zapustil naš dragi oče, tast in dedek Anton Recek Ivana Andrejča iz Murskih Petrovec se iskreno zahvaljujemo vem sorodnikom, sosedom in ; vsem, ki so darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalosti nke. Vsem še enkrat - lepa hvala! Žalujoči vsi pjegori F iivljenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden sl zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal spomin. ZAHVALA V 70. letu nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in boter Anton Korc iz Boračevske ceste 2 v Radencih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovnikoma za sv. mašo in pogrebni obred, Hvala pogrebnemu podjetju Vrbnjak za organizacijo pogreba. Lepo se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem internega in kirurškega oddelka bolnice v Murski Soboti in vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Radenci, 16. 6. 1995 žalujoči vsi lOegovi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V SPOMIN 1. julija bodo minila 3 leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in tast Jožef Kolmanko iz Večeslavec Hvala vsem, ki sc z lepimi spomini ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Njegovi najdražji Čas beži, vendar Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakat več pomladi, kdaj vzcvetijo breskve in trt nasadi. V SPOMIN Danes, 29. junija, mineva 7 let, odkar smo se poslovili od dragega sina, ata in brata Valentina Gašparja iz Čepinec ne izbriše bolečine, praznine in spominov nate. Vsem, ki ohranjate spomin nanj in postojitc ob njegovem mnogo preranem grobu, iskrena hvala! Tvoji najdražji Ko Živet sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. 'u. Sotine 12 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa ter zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu za vso nego in skrb. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sin Franc z družino r I I t- ■'‘i Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Kruta usoda nam je iztrgala našega dragega sina in brata Roberta Krajnca iz Krapja 13 {18.3.1974-30.5,1995) V času, ko še ne moremo dojeti krute resnice ob nenadni izgubi plemenitega Robija, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gasilcem iz Zgornjega Krapja, družini Jelen iz Lukavec, mladincem, govornikom, gospodu za odigrano Tišino, Podjetju Tehnostroj - Modema oprema in g. dekanu za cerkveni obred, Hvala tudi Majdinim sošolkam in sošolcem iz SETUAŠA in g. prof. Metki Norčič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Neutolažljivi mama, oče, sestri Majda in Tadeja ter dedek Hvala ti, ljubi mož, atek naš, za srečo skupnih let, za duše tvoje zlati cvet. ZAHVALA Angel smrti je 13. 6. 1995 v 78, letu zaprl knjigo življenja » W' Franca Sartre z Melov 10 upokojenega mlinarja, kiparja, restavratorja V bolečini ločitve se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč ter izraze sožalja. Hvala gospodu kaplanu Ivanu Krartjcu za poslovilni obred in govor, gospodu Avsccu za zdravstveno pomoč, govorniku Srečku Žišku, oktetu OGZ Radgona za žalostinke, podjetju Vrbnjak za pogrebne storitve, vaškim gasilcem in folklorni skupini, delegaciji medobčinskega društva slušno prizadetih in Obrtni zadrugi G. Radgona. Hvala vsem za vence, cvetje in maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na pjegori zadnji poti. Samo telo vzelo je slovo - vendar za vedno z nami si ostal. čeprav čas gre svojo pot naprej, vam nihče ne more odvzeti bolečine, p naših srcih še živita, zato pol nas vodi tja. kjer p tišini mirno spita. V SPOMIN V SPOMIN Boleč je spomin na 3. julij pred tremi leti, odkar nas je zapustil dragi mož, očka, sin in brat f <1, • ■ i Ernest Kranjec iz Sotine Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hvala. 3. 7. bosta minili 2 leti od smrti dragega sina, brata in strica Janeza Ošlaja 3. 12. bo minilo 9 let od smrti dobrega moža očeta in dedka Janeza Ošlaja Žnlnjoči vsi troji najdražji iz FTlovec 126 Hvala vsem, ki se ju še spominjate! Vtuiiti najdražji J V SPOMIN 30. junija bo minilo 10 žalostnih let, polnih trpljenja, skrbi in bridkosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi Solza, žalost, bolečina te zbudila at, a ostala je praznina, ki hudo boli. Štefan Flisar iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Oh, kako čas beži, pet let je že, odkar te ni, grob prerani ti krasimo, a odgovora ne dobimo. V SPOMIN Kruta je resnica spoznanja, da sc nikoli več ne vrne med nas naš dragi sin, brat, mož in očka Andrej Zemljk iz Radenc Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in niu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Hladna zemlja te obdaja, dih v prsih nam zastaja, že eno teto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 18. junija je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Milan Hozjan iz Velike Polane Vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu in * cvetjem ali prižgano svečo obudite spomin na njego''*’ življenje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi V SPOMIN 1. julija mineva žalostno leto, ko nas jc zapustil naš dragi I i I I I I I I I Feri Šarkanj in 6. avgusta minevajo štiri leta, ko nas je zapustila naša draga Šarika Šarkanj roj. Moreč Lepa hvala vsem, ki sejo kakorkoli spominjate! Vsi njuni Na grobu ti rožice lepo cvetijo, one naj tebi same povedo, kako jih zaliva naše solzno oko. v SPOMIN 30, junija bo minilo žalostno odkar nas je za vedno zapush draga žena, mama, tašča, mama in sestra Jolanka Albefl iz Ivapjševec 9 Čas hitro mineva, vso ljubezen in dobroto ti lahko vračamo le Se s cvetjem in plamenom sveč. S spominom nate tvoji najdražji I. vestnik, 29^ junija 1995 ___27 I9i I 4 J? I V življenju le delo na zemlji si poznal, ji sedaj od vsega truden si zaspal. ' Odšel si tja, kjer ni več bolečin, , ,J a nate večni bo osiaf spomin. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in brat Alojz Mesarič iz Bakovec boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^cem, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih rcnutkih in vsem, ki ste ga v tako velikem številu ^premili na njegovi zadnji poti, darovali vence, p®tje. sveče in za svete maše ter izrečena sožalja. bna hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem ®ttpctc žalostinke in govornici KS za izrečene besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Veš mama? Včasih je bil za srečo potreben le smehljaj. ZAHVALA V 75, letuje 13, junija 1995 umrla naša draga mama Helena Ritlop - llonka npok^na iz Crenš :na babica z boleči Crensovec o v srcu sc zahvaljujemo vsem, ki ste darovali za Posebei Im^^' besede sožalja. ždftvrjd dl. Hagymasevi in zdravstvenemu odd ’ Črenšovcih, osebju internega razumeva • ' Posebej oddelku intenzivne nege za boie(i„(, Tr bolnišnici Rakičan, ki so ji lajšali žbom ^aplrinu Kranjcu za obred, pevskemu članičain 6- Horvatovi za poslovilne besede in r^rtias za obiske med boleznijo. Hvala vsem za ®^wstvovanje! Crcnšovci, 13, 6. 1995 Jjhi žalosti vsi, ki smo jo imeli radi I Življenje valovje tam zunaj hrumi, tu vlada pa mir in tihota, tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. (Gregorčič) ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po hudi in dolgi bolezni zapustila naš draga žena in mama Marjeta Gergorec Ob boleli in “ Proseiuakovec ®orodniVQ.J'^^®'^t>mcstljivi izgubi sc zahvaljujemo vsem ^r^Prciniij ' prijateljem in znancem, ki so jo izreki?^ zadnji poti, darovali vence, cvetje in ^inišna;' Hvala internemu oddelku soboške Natioč. Zavarovalnice Triglav za vso Odpete ža^ **Pniku za pogrebni obred, pevcem za sloves^*^' govorniku g. Molnarju za besede skupaj še enkrat - iskrena hvala! ^9ioca mož \Tlijem in sin Štefan iz Proseitjakovec ll 1, Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda Je, ki se ne vrne. V SPOMIN Boleč jc spomin na 29. junij, ko so minila tri leta tihe žalosti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila naša predraga žena, mama in stara mama Marjeta Puhan iz Fiiovec Hvala vsem, ki seje radi spominjate, prižigate sveče ter prinašate cvetje na njen prerani tihi dom. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi 'V ll Od nas je odšel dragi oče Vendel Andrejek ki nas jc zapustil v 76, letu starosti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki so mu lajšali bolečine, posebno župniku in pevcem za pogrebni obred ter pogrebcem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Ana, sin Jože s hčerko Matejo, sestra Marija z možem Jožetom, vnuki Micka, Miran, Kristjan, sin Avgust z ženo Micko ter vnukinji Monika in Nives Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Jožefa Vogrinčič $ Cankove roj. Gaber Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi sodelavcem iz Mure in Telekoma iz M. Sobote. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Cankova, 23.6. 1995 Žalitjftči vsi ivjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Anke Stemnčec roj. Belec se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji med boleznijo stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter sočustvovali z nami. Ostala bo vedno v naših srcih. Vsi lueni Zaspi, moja mama, zaspil Zapri se v tihe, globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni! Tu se dobrota plačuje z doboroto. Tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo! (Tone Kuntner) Vsem, ki ste nam stali ob strani v uri slovesa od naše drage mame in žene Slavice Franov dipl. oec. rojene Fekonja iz Ljutomera se zahvaljujemo. Hkrati se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in sveč, pevskim zborom za odpete pesmi ter g, kaplanu za pogrebni obred in sveto mašo. Iskrena hvala govornikom za spodbudne besede. Žaliuoči; mož Josip, sin Dario, hči Selma, mama Helena ter brat Valentin z družino Brat, ko si odhajat, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da za vedno si odšel. Le najini srci vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas jc nepričakovano komaj v 44. letu zapustil dragi brat Aleksander H ari iz Panovec Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Iskrena hvala g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, še posebno pa družim Gomboc iz IGiževec, Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: brat Koloman z Marijo in drugo sorodstvo Ozeleneli so gozdovi, oživela so lovišča, prazno Je tvoje dvorišče, naše oko te zaman išče. v 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče. dedek in pradedek Franc Kous iz Kroga ^^todnik™*!^^ ** prisrčno zahvaljujemo vsem Ptuiioč, znancem in prijateljem, sosedom za ' ena ustna in pisna sožalja, za darovano evetje, sveče in sv. maše. Pl ^osebei' «- pat™ za pogreb, govornici . Pevskemu odpete žalostinke, lovskemu ‘Spolnili ni-„ ™8istom in vsem lovcem, ki so mu bran?^*^ Hvila tudi g. Ratniku in KajLjju za organizacijo pogreba. za odpete žalostinke, lovskemu Vsi logovi, ki ga imamo radi Če bi naša solza Te rešila, črna zemlja Te nikdar ne bi pokrila. V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, dedi, tast, brat, stric in svak Jože Gašpar iz Murske Sobote z neizmerno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob z venci, šopki in svečami, darovali za sv. maše ter druge dobrodelne namene in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala vsem za izražena sožalja. Posebna hvala ČČ. duhovnikom - g. župniku v pokoju Ernestu Veleberiju, g. stalnemu diakonu Francu Murksu, g. kaplanu in pevskemu zboru. Za ganljive besede slovesa se zahvaljujemo ge. Hertlovi in g. Šticlu. Neutolažljivi njegovi najdražji Ljubljeni naš dedi - zelo Te pogrešamo! Tvoji dragi vnuki Igor, Matjaž, Nataša in Mitja •s Skromno in pošteno si živela, srečo in ljubezen si med nas delita. A sedaj naš dom ovit v mrtvo je sivino, v njem obup z neizprosno je praznino. Tudi vrt tvoj pisan in cvetoč ne dehti več tako lepo, kot Je nekoč. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin nam bo in hvala ti za vekomaj. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, sestra in babica Zlata Kf^ednar roj, Kaufman iz Bodonec 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ■ ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za sv. maše in v druge dobre namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti na vrt počitka. Posebna hvala g. župniku Ludviku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Banfi iz Veščice. ' Vsem Se enkrat - iskrena hvala! žalujoči: hči Olga s Karl-Heinzem in vnukom Kristjanom iz Nemčije, nekdanji zet Manfred, sestra Irma z družino iz Kanade in vnukinja Sandra s Silvom iz Bodonec 1 NI Vestnikova fotografinja Nataša Julinovna - Maija-novna je povila sina. Prve besede malega potujočega reporteija, ko je zagledal bliskavice okrog sebe: »Daj zaslonko na pet cela osem!« Miha Vodenik Pol- dragi Miha, sicer pa radgonski župan, je. zgrožen nad slabo telesno držo, rekrutov v svoji občini, od stiankaiskega kolega, župnika Zrima, zahteval, naj mu pri mariborskem škofu izposluje pravico do birmanja. »Mularijo bom naredil za vojsko!« V soboto dopodne, Klaski val na Glavnem trgu Vse je zabasano z avtomobili. Parkirani so na najbolj domiselne načine. Načrtovalci prometnih težav bi tu lahko dobili navdih za še večje neumnosti, kot so jih sami sposolmi proizvesti. Nekomu od njih so prav posebej uspela križišča. Vzemite senčnik, stol za kampiranje in nekaj piv, usedite se v križišču pri LB v Ljutomeru in ne bo vam dolgčas. Tujec, očaran nad lepotami glavnega mesta Prlekije, se brezskrbno pripelje v to križišče iz soboške smeri. Navajen logično postavljenih prometnih oznak brezskrbno sledi polni Črti, znaki mu pravijo, da ima prednost, on se pa znajde v položaju za čelno trčenje z voznikom, ki je pripeljal po Ormoški cesti in hoče v središče. Na tem mestu je bilo že toliko prisrčnih prizorov, da je skupina prometno prizadetih občanov ustanovila Podjetje za trženje prizorov v živo in že postavlja tribuno za častne goste. Zares zabavne zgodbe se dogajajo tudi v križišču pri Lipovcih, ko se pekete iz Prlekije v Soboto. Lepo se postavite na pas za zavijanje v levo prod Soboti, se dela- I ■ I Lendavski pereči Marsikaj razumem, nečesa pa vendarle ne! Le zakaj, HJJSKI te nerodnega voznika in ob koncertu avtomobilskih siren uživate na čelu kolone, ki se nabira za vami. Večina teh za vami bi rada zavila desno, kar bi v normalnem križišču lahko, pri tem so pa nemočni in prepuščeni na milost spretnost onih pred seboj. Posebej motamo poudariti umetni ški vtis in tehnično izvedbo križišča pri ljutometskem pokopališču. Saj niti ni tako nepraktično, le nenavadno je. Prvo sončno nedeljo vas vabimo na otvoritev spomenika ljutomerski prometni Veneri prav na tem križišč. Pa se vrnimo na liutomerski glavni tig. Avtomobilski muzej, ki si ga tu lahko ogledate, je Že sam po sebi tu- I ga, moramo mi možje umreti veliko prej kot ženske. PogkJ^ dragi moji, malo naokoli in spomnili se boste mlajših sovos^ kijih ni več med vami. Mnogi so klonili v srednjih letih, m™. za veliko prezgodnji odhod jm je več: prometne nesreče, na bolezen, zapitost, samomori... Resda s(m)o možje liko starejši od boljših polovic (vsak Je hotel imeti paČ pa so tako najbrž tudi leta starosti vzrok, da ostanejo Ženevi' (in ne narobe; moški vdovci), a Je prvih - prej naštetih Direktor kolhoza Pa-nonka Škulj - Novosibirsk je za sanacijo marmorne palače Kmetožerke v soboški Kocljevi zaprosil Bolgara Christoja in njegovo ženo Jeanne Claude, ki sta pravkar zastrla in ovila berlinski Reichstag, ter čarovnika Davida Co-perfielda, ki je pod plahto v nič zacopral že cele že- Sejem rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Avtoservisu je bilo naprod^ 37 vozil, lastnike pa so zamenjala le tri. tezniSke postaje, sprejeli! Niso njo »Kmetje smo za grad- mreže železniških prog po Prekmurju in Prlekiji, če bodo po njej vozile parne lokomotive. Potem bomo lahko našo pšenico pošteno prodali za kuijavo,« je v državnem svetu izjavil kmečki svetnik Evgen Sapač - Br-zič. »Imamo tudi ustrezen knov how, seminar za kurjače bo vodil Štefko, ki zaradi nizkih odkupnih cen že ves čas kuri v peči Znamka Jugo 55 Jugo 45 Jugo Florida 1,4 Lada Samara Lada 1300 karavan Opel Kadctt 1,6 VW Jetta 1,6 Zastava 126 P Lada Samara 1,5 Renault 5 C Mercedes 190 D Fiat UNO 60 Golf J Zastava 128 Jugo 45 Letnik 1988 1989 1989 1989 1989 1989 1987 1988 1995 1989 1988 1986 1978 1985 1984 Prev, km 101.000 49.000 46,000 73.000 69.000 90,000 107.000 34,000 6.000 79.000 113,000 84.000 104.000 119.000 94.000 Cena 3,000 DEM 3.000 DEM 6,500 DEM 6.000 DEM 4.000 DEM 15.500 DEM 8.400 DEM 140,000 SIT 1.070.000 SIT 7.700 DEM 17.500 DEM 5.100 DEM 2.400 DEM 1.800 DEM 1.000 DEM za s pšenico. centralno kurjavo * * . Takoj po izidu geopolitične študije Od Mure do goric je bil njen avtor, nekdanji Vestnikov novinar Jnš Makovec, sprejet v Prleško akademijo zna- Dosti in umetnosti. »Knjiga ima pomen memoranduma, ker definira prleški življenjski prostor z besedami: Meki Živijo, do koder jedo kislo mleko z vilicami,« je zapisano v utemeljitvi Modre Prlekije. Po trditvah dopisnega člana ustanove Lnd-wiga Bratuše - Aarona jedo na Ptuju kislo mleko celo z zobotrebci. * » ♦ Novinar Murskega vala Duško Radič - Saroš je v sredini jutranji oddaji rešil vprašanje Muri nega Kuhariča, kaj bi bilo z njegovo tovarno, če bi pingvini znali Šivati: »Če bi pingvini šivali, bi severni medvedi nosili frake, Ku-hariCevi kreatotji pa bi risali zimske kolekcije za Bušmane.« a 2? ,a ’S -rt .S .rt T £ rt E a i »1 li z s SENIE U|||^ •■S ristična znamenitost. Vidite lahko elegantno oglate iade, tam se bohoti Športna izvedba stoenke, ob boku ji stoji stari fiat 1300, hroščev je, kot da smo v državnem krompiiju, tudi kakšnega princa je še videti. Fičko ni nobena redkost, starinske škode so pa prav lepe. Mercedesi so že polnoletni, stari audiji, opli ali foidi pa že skoraj znajo govoriti. »Oh kul,i i' očital, se tega sramoval, ko pa smo vsi moški »babnjekie- aciiat, se tega sramoval, ko pa smo vsi mosKt »oaonjeKt', - j smo ondan v moški družbi (in s pijačo na mizi!) »obdelovali', mlade vdove. Zapisnika sicer nismo pisali, a ugotovitve so Af/ifj ■ vse, ki so nenadoma ostale brez moža, so zdaj veliko kol prej; * marsikatera, kije bila prej neurejena, se zdaj liči, sto novo »trajnoe; * veliko žena s svojimi možmi ni hodilo na veselice, zdaj so vdove, pogosto pridejo; JI * kar nekaj mlajših vdov Je naredilo izpite za vožnjo ne le torjev, ampak tudi avtov, in z njimi se pogosto kam same zapdl^ zato zbadljivci vedo povedati, da se hodijo nastavljat; '' * doslej se nobena mlada vdova (vsaj katera od poznanW^ poročila, to pa ne pomeni, da ostajajo vso večnost l možu, kajti ljudje vedo povedati, da (najskrivaj tjubimkdP '~^ Ugotovitev je še več, a jih vseh seveda ne bom nizat, t to, kar Je zapisano, ugotavljamo ne le moški, amjrak tudi ne ženske, zato se zdi, da vidijo v mladih vdovah veliko renco oziroma strah, da bi s svojim vizzivanjem* zapeljalo *fZ2jFC//3ye/r)< ife 1»!-ve može. Se same hočejo biti zato zdaj lepše, darovitejše fd HrZv«* Md ? ' \ je dobro, mame? d Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Turnišču so rejci minuli eetnek junija) ponujali 56 živali, starih od 7 do 10 tednov to I od 15 do 20 Idlogjamov, Povpraševanje ni bilo ravno | saj so prodali manj' kot polovico vseh živali. Lastnike j® ! zamenjalo Ic 25 pujskov, za par pa so novi lastniki to i odšteti od 10.000 do 15,000 tolaijev. Moja domača banka č_____- /O Pomurska banka d* i ■ ■ . . . lUiCTlM SOl*’J L MONOSIER ' onDV KI so JO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. V kultuniih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehoda Hodoš ni čakanja za prestop. Ob tržnici je veliko pariurišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfeldgjeloi iroda). , OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVrTE PRIJETEN DAN, 1. JULIJ 1995 Cene sadja in zelenjave TtMn Mnki Ortdi hMla faSM Irattt UWN KM 3M hrtOha 1 Cntaea homm Krmlr, rt. ŠMiart. IbrdiN ItMkH Grtrtit tshh IrtHlCi Kmra ISO us 110 i4vieo ISO ISO IH . 110 400 500 300 ISO ISO ISO Tdrin Omli RrlKn Ijdmir lOS 140 ISO 100 150 140 3» ItO 300 Meqt*lnlšfcl teč a| Poinarske b*nkt i dne, 27. 1995, točakjjS I od 28.06.1995 od 00.00 dalje. Sredpjt teč*) Banke Storentje * 27. JnnUa 1995 od 00.00 dalje. ____ Drisr* Enot* Bsuka Slarentje NaktV pr«^ : H r OB 20. URI /ll\ /i\oRnvsKn muvBJtti inumE tokkŽp Avstril* Francu* Ncmt1|a Itatitt Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.156,9100 z.317,8086 8.135,8019 6,9602 9.828,8623 112,7785 NOVO! 1.135,00 2.280,00 8.080,00 6,70 9.660,00 112,80 iiiijf ) I' IH no IH KO 130 400 350 100 500 IH IH m IH 300 KO 170 100 3H 400 IH 330 zoo IH IH Dolgoročno gotovinsko posoja*’ Ob gototflnskih posojilih na odplačilno dobo do 12 oz. 24 mesecev vam zdaj ponujaf’^’® novo posojilo z odplačilno dobo do 36 mesecev. Obrestna mera je spremenljiva: R + 14 “l*'-Podlaga za pridobitev posojila je 15 % depo^ od odobrenega posojila. S podrobnostmi vas bodo seznanili v vaši LB Pomurske banke. Prepričani smo, da bomo skupaj naSU pravo rešitev. 1 I I I NAJLEPŠA NOČ - MORAVSKA NOC