POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 31, 22. AVGUST 2003, CENA 269,00 SIT TEDNIK # UCKLUNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trq 1 a 3000 CELJE SN0002 VVKM RIHOUtKj Poslanstvo Mozirskega gaja se zrcali tudi v vzorno urejenih vrtovih mnogih slovenskih domov floto:-Franjo Atelšek) ^ 814014 9770351 wr ■ , . * W / 1"jtz ■ \ ' /*•* " 'Si ¥1 i' m* 5? Bi? im ■H . K : F El 2 L VI a 0 Xfl >I§1 fl 1 fSSwBjl^ 7/V. a ' I fii »J nr? jfil r m \»1| tfci Tin 25^ J].® [Ti im \\m. k - kil \*«r ^ m %rjy NOVO OD 1.4.2003 DALJE DELUJE NASA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO VEC STANOVANJ IN MANJŠIH HIS NA ŠIRŠEM OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL v Nazarjah (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. [AUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 898 1600,6SM: 041 ««5 223 glinIPP Nazarje, Lesarska 10 Tel.: 03/83-98-550 v sodelovan Zadru z Mercatorjem STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO Mans«. KRC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Modul blok 6/1, kom Samokolnica B2EE 99,00 SIT Stresna lepenka s posipom, 10 m2 Fasada Demit Plus, 5,6,8,10 cm 1.629,00 SIT I [Kombi plošče, deb. 3,5 cm, m2 ■ M Kombi plošče, deb. 5 cm, m2 1.489,00 SIT 1.269,00 SIT LES IN PVC PROG l' ' I Nivedur S 25/1 Tervol DP-3/50 1.459,00 SIT Nivedur E 25/1 B Sffl Purpen, 750 ml 659,00 SIT lnox cisterna, 501 lnox cisterna, 100 I 11.490,00 SIT 15.990,00 SIT in se velika izbira ostalih izdelkov mercatorjeve akcije -Plačilo na več obrokov brez obresti Možnost dostave ^ ■ Gotovinski popusti •« dom Z avtodvigalom. AM.MIKLAVC Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delövnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav tbr strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! § Nekaj prostih dni od prejšnje do današnje številke Savinjskih novic sva z ženo izkoristila za potepanje po Beli Krajini. Ob tem so se mi neprestano karsame po sebi porajale primerjave z _______________________ Zgornjo Savinjsko dolino, saj je očitno, da so Belokrajnci (tako kot mi) tudi še na relativno nizki stopnji turističnega razvoja. Takšno oceno si drznem zagovarjati na osnovi preprostega dejstva, da ima turist tako pri njih kot pri nas pravzaprav malo možnosti za trošenje denarja. V mislih imam seveda stacionarne goste, medtem ko se izletniki praviloma že vnaprej odločijo, kaj bodo kje počeli. Najbolj bistveno razliko med obema pokrajinama sem opazil pri čistoči okolja. Kar se tega kriterija tiče, smo Zgornjesavinjčani (žal) že marsikaj zapravili. Še posebej kvaliteta rek je pri nas bistveno slabša. Ko bi vam le lahko opisal, kako čista je Kolpa! Kljub svojemu počasnemu toku v njej dobesedno mrgoli ribjega življa. Kje so časi, ko smo lahko za Savinjo in Dreto rekli kaj podobnega... Sprašujem se, kdaj bomotemu problemu zares namenili dovolj pozornosti? Ali pa bomo še naprej vztrajno tiščali glavo v pesek in se še naprej slepili z zastarelimi resnicami o neokrnjeni naravi v Zgornji Savinjski dolini? Na to vprašanje je posredno opozoril tudi Lojze Plaznik ob otvoritvi razstave o 25-tetni zgodovini Mozirskega gaja, koje prebral odlomek iz nagovora mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja ob blagoslovitvi kapelice si/ Valentina. Škofje 5. septembra 1993 med drugim dejal: »Danes -na pragu novega tisočletja-se vprašajmo: Ali še sploh razumemo govorico rož? Ali smo še sposobni dojemati vso to lepoto? Kaj nam pove ta prečudoviti Savinjski gaj? Dve resnici. Prva: toliko različnih cvetov in vendar imajo vsi dovolj prostora drug ob drugem. Med njimi ni vojne, ne zavisti in ne sovraštva. Vsak cvetje enkraten, neponovljiv, ima svojo lepoto in svoje dostojanstvo. In barve, četudi tako različne, se v naravi ne bijejo med seboj. So ena sama harmonična krasota... In druga: imejmo odprte oči za lepote narave, naše slovenske narave, ki jo tako radi poimenujemo - raj pod Triglavom. Na skrunimo jo s sodobnim vandalizmom! Bog ve, ali bodo naši poznejši rodovi v tretjem tisočletju še poznali cvetlične gaje, parke in vrtove, ali pa bo vse posmojeno od najrazličnejših plinov, požgano od strupov in kemikalij, posušeno od najrazličnejših sevanj?Ali nam bodo zanamci kot neodpustljiv greh očitali: kaj ste naredili z naravo ?! Kjeje žuborenje bistrih potokov, kje je petje ptic in lepota cvetlic? Kakšno dediščino ste nam zapustili?...« o-L Američani v Okoninii? 34. Lučki dan Lučka v tunelu nekdanje veličine Gozdni požar na Raduhi Z vodo in izredno voljo nad uničujoče ognjene zublje.. Tema meseca Devetletka pred vrati 25 let Mozirskega gaja Slikovit sprehod skozi zgodovino. EP v lokostrelstvu Srebrna medalja Žareta Krajnca Svetovne letne igre specialne olimpiade 2003 Košarkarji bronasti, Damjan Rajterza las ob medaljo... Na naslovnici: Utrinek s tekmovanja v gozdarskih spretnostih v Gornjem Gradu ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 31,22. avgust 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Flelena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon infaks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne / odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________________________________________________________________________________________________^ © KAJ SE SKRIVA ZA NAPOVEDJO LJUBENSKE ŽUPANJE ANKE RAKUN O 50 NOVIH DELOVNIH MESTIH? Američani v Okonini!? V tančico skrivnosti zavita napoved Ijubenske županje Anke Rakun na letošnji osrednji občinski prireditvi, da si lahko ob ugodni postavitvi planetov in ostalih okoliščinah, ki vplivajo na odločitev, obetajo v »njeni fari« kar 50 novih delovnih mest, je v dolini, kjer kronično primanjkuje zaposlitvenih možnosti, povzročila kar precej govoric in ugibanj. Velika večina špekulacij seje vrtela okrog nakupa obrata Iskre, kar naj bi menda storil najuspešnejši ljubenski podjetnik, vendar v tem primeru ne bi mogli govoriti o novih delovnih mestih, v najboljšem primeru o ohranjanju dosedanjih, ki že nekaj časa visijo na nitki. Kolikor nam je doslej uspelo razkriti ozadje napovedi županje Anke Rakun, je celotna zgodba sila preprosta, čeprav se sliši skrajno neverjetno. Gre za to, da naj bi v Okonini, kjer si že nekaj let prizadevajo spraviti »v promet« termalno vodo, zgradili hotel s petimi zvezdicami. To naj bi storila ameriška firma Swiss Investments USA, ki jo v Evropi zastopa Brane Goričanec. Koliko je resna namera ameriškega kapitala da investira v ljubenski občini, bo seveda pokazal čas, očitno pa je, da so Američani v tesnih stikih z velenjskim Premogovnikom oziroma Zvonetom Esom, ki je zadolžen za projekt Golte, saj je v dokumentu, v katerem omenjena ameriška družba predstavlja hotel s petimi zvezdicami, njihova namera kar nekajkrat povezana oziroma odvisna od ukrepov družbe Es. Sicer pa Američani povsem pravilno ugotavljajo, da turistični trg vtem okolju še ni izkoristil svojega potenciala, kar naj bi pomenilo, da ena najlepših evropskih pokrajin še dolgih postopkov, pri čemer naj bi mu stala ob strani predvsem lokalna skupnost. Trženje hotela bodo profesionalno opravljali večji organizatorji potovanj iz Švice, Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske in drugih zahodnoevropskih držav, z zamislijo ho- čaka na ustrezno turistično izkoriščenost. »Investicije, kijih načrtuje gospod Es, kot tudi naša, lahko pomagajo gospodarstvu v danes obrobni regiji. Že danes lahko ustvarimo pomembne spodbude za projekt, ideje in vizije pa morajo biti upoštevane tudi s strani politike. Gre za to, da naj bi v Okonini, kjer si že nekaj let prizadevajo spraviti »v promet« termalno vodo, zgradili hotel s petimi zvezdicami. To naj bi storila ameriška firma Swiss Investments USA, ki jo v Evropi zastopa Brane Goričanec. V ospredju so tako predvsem pogajanja o popustih pri davkih kot tudi ukrepi glede poenostavitev pri pridobivanju gradbenih dovoljenj,« je med drugim zapisano v kratki predstavitvi projekta Hotel. Nekoliko poenostavljeno razumevanje zapisanega pomeni, da investitor pričakuje polno razumevanje in izpolnjevanje njegovih hotenj na vseh nivojih, brez birokratskih ovir in tela s petimi zvezdicami pa bi radi nagovorili predvsem ljudi s kupno močjo, kar pomeni, da naj bi v Okonini bivali predvsem tujci in mogoče tu in tam kakšen slovenski petičnež. Ta novi turistični raj, ki ga obljubljajo Američani, seveda v nobenem primeru ni mačji kašelj. Celoten projekt so po napovedih sposobni v celoti sproti financirati iz lastnih sredstev, saj so samo v začetno financiranje pripravljeni vložiti preko sto milijonov evrov, v vsakem primeru pa ostaja napoved o novih delovnih mestih, ki naj bi jih zasedli tudi tukajšnji ljudje, še naprej v veliki meri problematična in nekoliko utopična. V hotelu s petimi zvezdicami vladajo posebne zakonitosti, ki so v pretežni meri vezane na visoko usposobljeno strokovnost, česar pa, vsaj po znanih podatkih, vtem okolju ni v izobilju. Kljub jasnosti namena se celotna zgodba še vedno zdi precej oddaljena od uresničitve, saj bo potrebno pred začetkom gradnje razčistiti kar nekaj zadev, ki so povezane predvsem s pridobitvijo zemljišča in vseh potrebnih dovoljenj. Od interesa do uresničitve je ponavadi pot precej dolga, v primeru hotela s petimi zvezdicami v Okonini pa se zdi še nekoliko daljša, če upoštevamo dejstvoma kapital z resnimi in jasnimi nameni vsaj dvakrat preveri, preden vstopi v resno igro. Savinjčan ERA VELENJE Savinja se bo izlila v Ero Skupščini delniških družb Savinja Mozirje in Era Velenje sta pred nedavnim potrdili predlog, da se trgovsko podjetje Savinja pripoji Eri. Kot je znano, je Savinja s 60 zaposlenimi že sedaj tesno povezana z Ero, saj je slednja njen največji, 24-odstotni lastnik. Po napovedih vodstva Ere naj bi postopek pripojitve stekel že v teh dneh, Savinja pa bo v prihodnjem letu izbrisana iz registra gospodarskih družb. Na skupščini Ere so delničarji podprli strateške razvojne usmeritve, ki jih je pripravila uprava družbe, zadovoljni pa so bili tudi z doseženimi poslovnimi rezultati. Era je v letu 2002 ustvarila skoraj 250 milijonov tolarjev dobička, glede njegove delitve pa se je na skupščini zapletlo. Uprava in nadzorni svet sta delničarjem predlagala, da se polovica dobička nameni za oblikovanje rezerv, druga polovica pa ostane nerazporejena, Slovenska odškodninska družba pa je predlagala, da se 56 milijonov nameni za dividende delničarjem, ostanek pa ostane nerazporejen. Na koncu je bil potrjen predlog PID-a Setev, kar pomeni, da ostane lanski dobiček nerazporejen in se prenese v letošnje leto. Delničarji so soglašali tudi s spremembo dejavnosti družbe. Era namreč želi svojo ponudbo razširiti s storitvami s področja instalacij, plinskih in vodovodnih napeljav, montaže stavbnega pohištva itd. V Eri pravijo, da ne želijo kupcu blaga samo prodati, ampak poskrbeti tudi za vse ostalo, kar je potrebno, da kupec blago začne uporabljati. KF BANKA CELJE Potrjene dobre mednarodne bonitetne ocene FitchRatings, ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, je ponovno potrdila dobre bonitetne ocene Banke Celje d.d. Dolgoročna ocena BBB in kratkoročna ocena F3 potrjujeta, daje Banka Celje d.d. zanesljiv poslovni partner, saj označujeta dobro kakovost dolga in sposobnost banke za pravočasno odplačevanje tako kratkoročnih kot dolgoročnih finančnih obveznosti. Analitiki so poudarili, da ocene temeljijo na dobri likvidnosti, kapitalski ustreznosti ter donosnosti banke, kakortudi zdravi strukturi aktive. Poslovanje banke analizira tudi institucija Capital Intelligence, ki je banki dodelila enake ocene že marca letos. Po teh ocenah je Banka Celje vključena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, kar pomeni, da je uvrščena v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. KF s,___________________________________________________________/ TURISTIČNA PONUDBA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Bazen je za dolino ne le zaželen, temveč nujen Da je turistična dejavnost v Zgornji Savinjski dolini bolj ali manj prepuščena sama sebi oziroma kreativnosti posameznikov, je znano že dolgo. Vendar se trendi postopoma spreminjajo in v dolino prihaja vedno več turistov, med katerimi imajo pomemben delež tujci. In če že imamo obiskovalce iz vse Evrope, bi bilo prav, da se odgovorni s pomočjo turističnih delavcev končno usedejo za skupno mizo in sestavijo strategijo - program, ki bi odgovarjal zahtevam tako domačih kot tujih gostov. V kampu Menina v Varpoljah, kije v lasti Jureta Kolenca, delež tujih turistov konstantno narašča. Letos je na primer znašal že kar 95 odstotkov. Kolenc pravi, da se nad obiskom ne more pritoževati, je pa res, da mora vsak turistični ponudnik danes poskrbeti tudi za animacijo gostov, seveda če ti tako želijo. »In gosti so radi animirani, predvsem tujci,« trdi Kolenc, ki skrbi, da začasnim prebivalcem kampa ni nikoli dolgčas. Vsak teden organizira pohod v hribe in kulinarični večer, kjer gostje poskušajo pa tudi kuhajo tradicionalne slovenske jedi, med katerimi ne manjka zgornjesavinjskih specialitet. Za goste pripravljajo tudi športne dejavnosti, v primeru slabega vremena pa jih odpeljejo na panoramski ogled doline. Skrbijo, skratka, za pestro ponudbo, za kakršno bi se morali potruditi tudi ostali ponudniki turističnih storitev v dolini. Lastniki turističnih kmetij imajo seveda dovolj dela že z osnovno ponudbo, vendar bi morali biti bolj informirani, kam lahko gosta usmerijo, če si želi dodatnih aktivnosti. Vse prepogosto se zgodi, da tujce, če se ne znajdejo sami, kot po tekočem traku pošiljamo v Logarsko dolino, kot da je to edino bogastvo, ki ga premore Zgornja Savinjska dolina. Jure Kolenc: “Še vedno je mnogo neizkoriščenih možnosti.” (foto: Franjo Atelšek) »Ponudba v Zgornji Savinjski dolini je bogata, pestra in še vedno je mnogo neizkoriščenih možnosti, a kaj nam pomaga takšna ponudba, če vsakdo dela za sebe in se z nikomer ne poveže,« je naslednja ugotovitev našega sogovornika Jureta Kolenca, ki razkriva dejansko stanje turističnega programa naše doline. V bistvu le-tega ni, treba pa je pohvaliti posamezna turistična društva, ki skrbijo za razne prireditve, ki izboljšajo ponudbo. Prav tako velja izpostaviti Solčavane, ki so poskrbeli za dvojezično vodenje svoje prireditve. Po njih bi se lahko vsaj delno zgledovale tudi večje oziroma bolj znane prireditve, ki bi bile tako zanimive tudi obiskovalcem, ki ne razumejo slovensko. V Zgornjo Savinjsko dolino najraje prihajajo Nizozemci, Nemci in Belgijci, saj se tudi njihova pokrajina bistveno razlikuje od naše. Čeprav jih očarajo že naše gore, jim je treba ponuditi še kaj več od lepega razgleda in prijetnega sprehoda. Velika pomanjkljivost, ki odvrne tudi marsikatero turistično agencijo, da ne vključi Zgornje Savinjske doline v svojo ponudbo, pa je odsotnost bazena. Vsi turistični ponudniki sicer prijazno ponujajo kopanje v Savinji, a kaj, koje ta praviloma premrzla ali preveč umazana. Bazen je za Zgornjo Savinjsko dolino ne le zaželen, temveč nujen. Barbara Fužir Naša anketa Žgoče in nevarno sonce Sončni žarki so iz leta v leto nevarnejši. S sončenjem v najbolj vročem delu dneva Ivegamozdravje, hkrati pa pripomoremo k hitrejšemu staranju naše kože. Kljub vsem znanim nevarnostim pretiranega sončenja so mnogi ljudje še vedno razpeti med željo po trenutno privlačni, zagoreli koži in zdravjem. In kako za zaščito pred soncem, ki tudi v teh dneh še ne popušča, skrbijo Zgornjesavinjčani? Jerneja Pernat, Rečica ob Savinji Ne sončim se ravno veliko, saj za to nimam niti dovolj časa. Če pa že utegnem, to storim dopoldan. Uporabljam tudi kremo za sončenje, vendar z bolj nizkim zaščitnim faktorjem. Franc Jurkovnik, Loke pri Mozirju Načrtno se ne sončim. Če že dobim barvo, jo dobim slučajno in nehote, med delom ali ko hodim v hribe. Za zaščito pred soncem uporabljam pokrivala, kakšnih posebnih zaščitnih krem pa ne. Nataša Skornšek, Rečica ob Savinji Osebno mi je zdravje pomembnejše kot rjava polt, zato se tudi sončim bolj malo oziroma skoraj nič. Če pa sem že na soncu, uporabim kremo za sončenje. Mojca Kokovnik, Nazarje Sonce je vedno bolj nevarno, posebej v hribih je treba paziti, da te ne opeče. Rjava polt mi ni pomembna in se zato soncu ne izpostavljam več, kot bi bilo potrebno in zdravo. Uporabljam kreme z zaščitnim faktorjem in pokrivalo, če grem kam ven. Remic Fanika, Nazarje Rjavo polt imam pač toliko, kolikor je dobim naravno, se pravi, z nenamernim nastavljanjem sončnim žarkom. Včasih sem bila več na soncu in sem ga tudi bolje prenašala. Ko vozim, uporabljam sončna očala, včasih pa tudi pokrivalo. Zvonka Zakrajšek, Nazarje Ne sončim se veliko, je pa res, daje porjavela polt privlačna. Kar pa še ne pomeni, da mora biti zažgana. Sončim se, ko imam čas in pri tem ne pretiravam, ponavadi okoli 11. ure dopoldan ali od treh do šestih popoldan. Ker nimam občutljivega tipa kože, uporabljam nižji zaščitni faktor. Pripravila Barbara Fužir, ® NA LUČKEM DNEVU SPET VEČ ŠTANTOV lučka v tunelu nekdanje veličine Prihodnje leto bodo v Lučah praznovali 35. Lučki dan, številne prireditve in nad pričakovanji veliko število obiskovalcev na letošnjem praznovanju pa so dober obet, da bodo Luče po vseh dilemah, ki so v zadnjih letih nekdaj vrhunsko narodopisno dogajanje skoraj pokopale, ponovno zablestele v že videnem sijaju. V turističnem društvu, na občini in v ostalih društvih, ki so sodelovala pri organizaciji tradicionalne prireditve, si lahko oddahnejo. Pot turističnega rajanja seje ponovno obrnila navzgor. Lučke upokojenke so spomnile na čas, ko so po domovih nastajala ročna dela (foto: Ciril M. Sem) čnost, kije svojstvena samo njim. ci so k celoviti podobi praznovan-Tako so domači čebelarji prikaza- ja prispevali brušenje sekir, tišler-li življenje čebel v steklenem pan- sko delavnico, kuhanje šnopsa in Osrednji dan tradicionalnih dnevov v Lučah je bila nedelja. Po procesiji in slovesni maši v čast farnega patrona sv. Lovrenca so domačini povabili obiskovalce na sprehod po vasi. Od štanta do štanta naj bi se srečevali s tradicijo kraja in prireditelji, ki bodo morali v prihodnje spoštovati tudi napovedano uro prireditve, če seveda ne želijo, da njihova prizadevanja ostanejo na nivoju "od šanka do šanka", ki ima zgolj izrazit družabni naboj, vendar brez narodopisnega učinka. Kljub temu je potrebno prijazne organizatorje pohvaliti za doma- ju, pridobivanje medu, ponudili pa so tudi medene izdelke. Upokojen- ročna dela. Lučani so prikazali tudi mašinanje žita, prešali so sadje za mošt, kmečke žene so se predstavile s krtačenjem in pletenjem volne, člani smučarskega kluba Luče pa z izdelavo smuči po starem in pripravo tekmovalnih smuči. Savinjčan Čebelarji so obiskovalcem ponudili vrsto medenih izdelkov (foto: Ciril M. Sem) LOVSKA DRUŽINA IN TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI V Blateh po beltinsko Lovska družina in Turistično drušlvo Rečica pripravljata tretji, zdaj že tradicionalni koncertv Blateh, ki bo v nedeljo, 24. avgusta, ob 16. uri. Mlada beltinska banda je bila ustanovljena leta 1997vokviru beltinške-ga kulturno umetniškega društva z namenom nadaljevanja bogate glasbene tradicije, saj so se v vodslvu društva zavedali, da brez pravega podmladka ne bo naslednikov legendarnih Kociprov, Miška Baranje in drugih manj znanih ljudskih godcev, ki so sodelovali pri ohranjanju ljudskega izročila vtem predelu Slovenije. Poieg veselja do ljudske glasbe je bilo potrebno vložiti ogromno truda, odpovedovanja in ne nazadnje sredstev, daje nastala takšna skupina, kot je sedaj. Skupina nastopa doma in v tujini. Njihov repertoar zajema prekmurske pesmi in plese ter ljudsko glasbo drugih narodov, predvsem Madžarov. Sodelovali so v radijski oddaji »Jaz pa nekaj znam«, na Etno večeru v okviru Beltinskega mednarodnega folklornega festivala, spremljajo folkloro na številnih nastopih ter imajo številne samostojne nastope. TV Slovenija je o njih posnela posebno oddajo v okviru mladinskega programa, kije bila predvajana tudi vtujini. Glasbeni vodja Mlade beltinske bande je Samo Budna, sicer član Marko bande. Vsi člani skupine so glasbeno izobraženi in obvladajo dva ali več instrumentov. Marija Sukalo Agrarna skupnost PETELINJE« Gornji Grad išče izvajalce za sečnjo in spravilo, ter kupca za posekan les v svojih gozdovih za leto 2003. Načrtovana sanitarna in redna sečnja: cca. 1000 m3 iglavcev in listavcev. Zainteresirane izvajalce in kupce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel.:03/58-43-079. Vaše ponudbe pričakujemo do 5.9.2003 alnikov preko mili vodov Celje zdrževanje, projektiranje, ožičenje ~ tel:037“^0t) 1190 objavlja prosti delovni mesti z možnostjo opravljanja pripravništva l.OPERATER 1 z izkušnjami popravila osebnih računalnikov in mrežne opreme 2.OPERATER 1 z izkušnjami izvedbe računalniških mrež s poudarkom na pasivni opremi Vse prijave, z dokazili in elektronskim naslovom, pošljite na naslov: Epromar d.o.o., Kosovelova 16, 3000 Celje Odgovore vam posredujemo v 15-ih dneh preko elektronske pošte. PROGRAM SAPARD Se 6,5 milijarde tolarjev Izšel je tretji razpis za pridobitev predpristopne pomoči iz programa Sapard, za štiri vrste ukrepov pa je na voljo še 6,5 milijarde evropskega denarja in denarja slovenskega proračuna. Z upravičenci morajo biti sklenjene pogodbe do konca aprila prihodnje leto, oziroma do dne, ko bo Slovenija kot članica Evropske unije začela sklepati pogodbe za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Denar bodo lahko upravičenci koristili do konca leta 2006. Zaradi (pre)strogih meril denar iz prvih dveh razpisov ni bil v celoti porabljen, zato so zahteve sedaj precej omiljene, zlasti pri naložbah v kmetijsko gospodarstvo. Za denar iz tega ukrepa se lahko potegujejo tudi kmetje, starejši od 40 let, kmetijsko gospodarstvo, ki prosi za pomoč, pa mora biti veliko najmanj tri in ne več osem hektarjev. Po novem je lahko nižja tudi stopnja izobrazbe. Zgornja meja skupne vrednosti naložbe se je zvišala na 150 milijonov tolarjev. Pri naložbah v turistične kmetije je novo to, da lahko upravičenci z naložbo zagotovijo največ 20 ležišč ali 60 sedežev. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Najboljši vlcerji so Lučani Nazorska območna enota zavoda za gozdove je skupaj z Občino Gornji Grad tudi letos pripravila izbirno tekmovanje v gozdarskih oziroma vl-cerskih spretnostih. Na dobro pripravljenem tekmovališču na lovskem strelišču pod Gradiščem v Gornjem Gradu se je v kleščenju, preciznem prerezu, zaseku in podžagavanju, kombiniranem prerezu, obračanju meča ter prežagovanju platanice z amerikanko pomerilo dvanajst ekip krajevnih enot in tri ekipe GG Nazarje, najboljši pa bodo že v nedeljo zastopali gozdarje iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni. Pomembna disciplina gozdarskega tekmovanja je tudi kleščenje (foto: Franjo Atelšek) i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica * IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in £&?***» ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA '-496 Med ekipami so največ znanja in spretnosti pokazali vlcerji iz krajevne enote Luče 2 Krnica, za njimi pa sta se uvrstili ekipi krajevnih enotŠoštanjl Bele Vode in Ljubno. Med posamezniki je bil najboljši Anton Planinšek pred Ivanom Vol-erjem, oba iz Luč, tretje mesto pa si je »prižagal« Stanko Goličnik iz Šoštanja. Po tekmovanju je vodja nazorske območne enote Toni Breznik podelil tudi priznanja najboljšim gospodarjem z gozdovi v letošnjem letu, celotna prireditev pa je potekala v sproščenem druženju gozdarjev in lastnikov gozdov. Savinjčan POLFINALNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE V finalu tokrat Zvonko Krumpačnik Mozirski gaj je bil v nedeljo, 17. avgusta, prizorišče drugega polfinalnega tekmovanja harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, ki so ga organizirali KUD Ljubečna, mozirsko turistično društvo in Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. Prvi del polfinala je bil teden dni prej v Postojni. Mladi in manj mladi harmonikarji po letih in po stažu igranja so v parku cvetja pokazali zavidljivo visoko raven igranja na frajtonarico, komisija v sestavi Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček pa je bila pri ocenjevanju zelo stroga. Zgornjo Savinjsko dolino bo v finalu Zlate harmonike na Ljubečni zastopal Zvonko Krumpačnik (foto: Ciril M. Sem) Na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko v Nazarjah je komisija z Ljubečne za nastop v polfinalu izbrala Zvonka Krumpačnika z Ljubnega ob Savinji in Primoža Zvira iz Šentjanža, Oba sta se v nedeljo pomerila z ostalimi harmonikarji, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, v igranju skladb in priredb ter venčkov različnih avtorjev. Vsak harmonikarje moral zaigrati venček narodnih in skladbo po lastni izbiri v skupnem trajanju šest minut. Med petindvajsetimi nastopajoči- mi je komisija izbrala trinajst finalistov. Tako bo v starostni kategoriji od 41 do 60 let v finalu raztegnil svoj meh Franc Župavc s Senovega, medtem ko so se v kategoriji od 15 do 25 let v finale uvrstili štirje harmonikarji, med njimi tudi Zvonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji. V kategoriji do 14 let se bo v finalu občinstvu predstavilo šestfrajtonar-jev. Finalisti se bodo zadnjo avgustovsko nedeljo na Ljubečni potegovali za nagrado Avgusta Stanka, nagrado občinslva in zlato harmoniko. Marija Sukalo C0^0 \ Kresničke Ni mi do denarja, vendar drugim ta papir toliko pomeni, da mi brez njega še na ij stranišče ne pustijo. Savinjčan V J • Jože URANK (1929-2003) Jože Urank se je rodil 18. maja 1929 v Nazarjah. Leta 1953 je diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu in se nato zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Celje kot taksator. Na Gozdnem gospodarstvu Nazarje je v letih od 1955 do 1967 opravljal številne odgovorne vodstvene naloge: bil je pomočnik vodje za nego in vzgojo gozdov, vodja urejanja gozdov, upravitelj Gozdne uprave Nazarje in vodja proizvodno tehničnega sektorja. Po združitvi gozdarstva in lesne industrije v GLIN Nazarje je postal vodja tehničnega sektorja za gozdno proizvodnjo in po ustanovitvi TOZD-ov direktor TOK Gozdarstvo Nazarje. Po razdružitvi gozdarstva in lesarstva leta 1976 je postal direktor GG Nazarje. To funkcijo je opravljal do leta 1984, ko je prevzel vodenje območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Pred upokojitvijo decembra 1990 je leto in pol opravljal funkcijo direktorja TOK Gozdarstvo Nazarje. Njegova predanost delu za skupnost se je izrazito kazala skozi vse njegovo življenje. Še zelo mlad je bil od avgusta 1944 aktivni udeleženec NOB. S svojim znanjem in požrtvovalnostjo je kasneje veliko prispeval k razvoju Nazarij in bližnje okolice, saj je bil med drugim predsednik krajevne skupnosti in različnih odborov. V prvem mandatu je bil član občinskega sveta nove občine Nazarje, vznak zahvale za življenjsko delo pa je leta 2001 prejel Zlati grb Občine Nazarje. Jože Urank je bil ljubitelj narave, humanist in človekoljub, ki ga vplivne strokovne in javne funkcije niso pokvarile, temveč požlahtile in ga približale ljudem. Kot takšnega se ga bomo spominjali z globokim spoštovanjem. Franci Kotnik Slovenska ljudska stranka Vas vabi na tradicionalno SREČANJE DRUŽIN na Mozirski planini v nedeljo, 24. avgusta 2003, ob 11. uri. Gost srečanja bo g. Janez PODOBNIK predsednik glavnega odbora SLS in vodja poslanske skupine. Program: • Dobrodošlica domačinov • Sv. Maša • Kulturni program • Pozdrav gostov • Družabne igre Posebna nagrada za najštevilčnejšo družino na srečanju. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. I. RS št. 69/02), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogovza podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2003: - naziv častnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu vširšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, društva ali organizacije Občine Mozirje za življenjsko delo ali za izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanašajo na izvajanje nalog občine, oziroma zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Nagrada Občine Mozirjeje denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, drušh/a in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje z obrazložitvijo; -vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. 0 podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, lahko občinski svet za pripravo dokončnega predloga oziroma gradiva za odločanje, na svoji seji imenuje posebno delovno telo. V tem primeru mora občinski svet opredeliti sestavo odbora in njegove naloge. 5. Priznanja se slavnostno podelijo praviloma na seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje,Savinjska cesta 7 p. Mozirje- RAZPISZAZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ, do vključno 05.09.2003. OBČINA MOZIRJE LiHHEsAviNJiH Pesem in glasba iz slovenskega srca Na tradicionalni turistični prireditvi v Lučah so lahko prišli na svoj račun ne samo tisti, ki prisegajo na športne in družabne dogodke ter narodopisje, ampak tudi ljubitelji umetnosti, še posebej dovršenega petja in muziciranja. Takšen je bil namreč koncert, ki so ga pripravili v farni cerkvi sv. Lovrenca. Bratje Smrtnik iz Kort na avstrijskem Koroškem, Savinjski trobilni kvartet in Komorni zbor Viva la mušica so seveda imena, ki vnaprej zagotavljajo glasbeno doživetje, ki se pomni. Združeni nastop Viva la mušice in bratov Smrtnik (foto: Ciril M. Sem) Dogodku ob rob je vredno zapisati, da je »domači« komorni zbor, ki gaje pred dvanajstimi leti, takrat s skupino deklet; ustanovila Simona Moličnik, na letošnjem državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel srebrno plaketo mesta Maribor, kar priča o zares visokem nivoju delovanja. Poleg prve zborovodkinje Moličnikove in pevcev samih jeza doseženo kakovostno raven nedvomno zaslužna tudi mlada zborovodkinja Jerica Bukovec, ki sedaj za eno leto odhaja na strokovno izpopolnjevanje na Švedsko. Savinjčan Obnovljeno kapelico je blagoslovil novoštiftni župnik Lojze Ternar (foto: EMS) NOVA ŠTIFTA Kapelica lurške Marije rešena propada Nad Novo Štifto pri Gornjem Gradu se je kdo ve kdaj umestila domačija Slapnikovih, ki so vse do danes ohranili trdno vero in spoštovanje do krščanskih vrednot in slovenske zemlje. Za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne je molila prednica sedanjih gospodarjev in se zaobljubila, da bo postavila kapelico lurški Materi božji, če bo njena prošnja uslišana. Vse seje srečno izteklo, tako kot se je srečno izteklo mnogo desetletij pozneje, koje mati sedanjega hišnega gospodarja molila za srečno vrnitev sinov Boštjana, Janeza in Stanka iz takratne JLA. V zahvalo za pretekle rodove in s prošnjo za prihodnost je celotna Slapnikova družina obnovila kapelico, velik del župnije pa seje v dobri volji in prijateljstvu udeležil blagoslova in maše, ki jo je daroval župnik Lojze Ternar. Savinjčan 25. OBLETNICA PRIHODA SESTER KLARIS V NAZARJE Življenje v molitvi in pobožni tišini 750 let je minilo od smrti svete Klare in potrditve njenega Vodila, ki ga je dva dni pred njeno smrtjo potrdil papež Inocent IV. Ob 25. obletnici prihoda klaris v Nazarje so točno na obletnico Vodila njihove ustanoviteljice v soboto, 9. avgusta, na samostanskem hribu pripravili veliko slavje. Somaševanje okrog 50 duhovnikov, predstojnikov Frančiškovih rodov in škofov, je vodil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, pridigal pa je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Sestre klarise so v Nazarjah že četrt Stoletja (foto: arhiv Družine) Ponovno odkritje in spoznanje asiške luči po vzgledu sv. Frančiška in sv. Klare je bil temeljni namen slavja, je ob začetku slavja dejala opatin-ja s. Katarina Ambrož. Nadškof Rode je v nagovoru poudaril pomen uboštva, ki je posebna karizma sester klaris, popolno odpoved in popolno podaritev Bogu ter zvestobo in ljubezen do Cerkve. Po maši je sledila akademija, na kateri je p. Viktor Papež orisal Klarin nepopustljiv boj s papeži za potrditev njenega Vodila. Zakonca Alojz Rebula in Zora Tavčar sta brala pisma, ki sta si jih izmenjevali svetnici Klara iz Italije in Neža iz Češke. Slavje v Nazarjah so po obedu, ki so ga gostiteljice pripravile za vse, udeleženci sklenili s petimi litanijami Matere božje. Savinjčan «*% Piše: Aleksander Videčnik Agrarne operacije Komisarza agrarne operacije je leta 1924 izdal planinsko statistiko za leto 1923. V uvodu je zapisano, da razpredelnice, ki so zajete v poročilu, predstavljajo poizkus statistike planšarskih obratov v Sloveniji. Omenjajo, da podatki še niso popolni in navajajo tri vrste planin - zasebne, skupne in tiste, ki imajo sirarske zmogljivosti. Vrednost paše je izračunana po normativih, ki so tedaj veljali za glavo normalne živine na dan. In kaj povedo te številke: Na planinah seje leta 1923 prepaslo 3.441 krav, 1.675 volov, 4.693 juncev ali junic, 1.128 telet, 503 konji, 6.582 ovac in I. 639 koz. Poleg te živine se je zredilo še 871 prašičev. Vrednost te paše ocenjujejo na II, 109.375 din ali 44,437.500 kron. (Za lažje razumevanje vrednosti naj povem, da je kilogram navadnega kruha tedaj stal 2 din, op. A.V.). Vsote pomenijo kosmati dohodek iz naših planin. Kapitaliziran po 4% da za osnovni kapital, ki ga imamo v naših planinah ogromno vsoto = 277,725.000 din. Pri tem upoštevajmo, je zapisano, da so naše planine še zelo zanemarjene in bi se moglo doseči z melioracijami izdatno povečanje letnega dohodka. Izboljšanih planin je po podatkih le kakih 17% od vseh zajetih. V tabeli, ki našteva planine, so podatki razvrščeni po tedanjih okrajih. Za Gornjegrajski okraj so zajete tele planine (podatki so točno prepisani): Ter, Zelenjak, Travnik, Na Ravnah, Kašni vrh, Lepenatka, Globoki stan, Gospodni stan, Sedlice, Rastke, Seliška planina, Kun-špernikova planina, Vodotočna planina, Vodov, Jezero in Podvežak, Ravne, Poljšak, Čreta, Loka, Javorje, Želnatica, Merščiše-Vodol in Štajerski Rak. Zanimivo, na našem območju po teh podatkih ni bila niti ena od planin izboljšana po agrarskih operacijah. Tako je zapisano. Kot vemo, predvidena agrarna reforma, žal, ni bila v celoti opravljena, kar še danes otežuje koriščenje planin v pašne svrhe. mlini in žage d bučah Franc Kladnik-Jerče mi je že pred leti obljubil podatke o tem, koliko žag in mlinov je bilo v Lučah in okolici. Seznam, ki gaje pripravil, za kar sem mu zelo hvaležen, obsega pravzanimivo vsebino, kije ne gre zavreči, saj predstavlja neko sliko preteklosti teh krajev. Luče: V vasi sta bila dva mlina in dve žagi. Na Savinji je bila Juvanova žaga in zraven še Vavdnov mlin in žaga, pravtako sta bili na isti reki še dve žagi Firštova in Žunterjeva. V Kmičkem vrtiu so bili tile mlini: Osojski, Žmavčev, Sp. Voier, Zg. Voler, Črski, Jezerski, Metuljev, Molički, Škomnov, Otov, Robnikov, Mlačnikov, Hrabrov, Hrib-erski, Draški, Sp. Klinerski, Zg. Klinerski, Sp. Špehov, Zg. Špehov, Majkov, Mlakarski, Sp. Jerovčki, Zg. Jer-ovčki, Rmškov, Rmšeč, Sp. Ložekarski in Zg. Ložekarski. - Žage so bile tri in sicer Spodnjekliners-ka, Hrabrova in Sp. Ložekarska. V Podvolovljeku so našteli tele mline: Pogorevčki, Kotnikov, Riharski, Mlačnikov, Repov, Petkov, Obcir-jev, Funtkov, Roščov, Seliški, Mlinarski,Žagarski (še dela), Podpečki, Dovnikov in Zamrski. - Žage pa so bile: Riharska, Obcirjeva, Mlinarska, Podpečka in Zamrska. Največja mlina sta bila Riharski na Lučnici, kije imel tri kamne in Vavdnov v Lučah. Podveza je imela tele mline: Prekov, Planiški, Hri-brski, Markoski, Kladski, Pavčov, Jerijev, Sedlski, Rebrski, Praznikov, Vitezov, Navrški, Koklejski, Sto gleski in Pečovski. - Žage pa so bile: Prekova in Reberška. Raduha je imela mline: Sp. Zavrački, Zg. Zavrački, Podvejski, Zg. Nadlučki, Sp. Nadlučki, Martkov, Dekmerski, Koželov, Slapnikov, Dešmanov, Pemeč, Prošov, Bevčov, Modrakov, Sp. Teučov, Zg. Teučov, Obojnikov, Gabržov in Smrečki. Strmec je imel naslednje mline: Moklavčev, Radr-ški, Dlšakov, Zg. Mliner, Sp. Mliner, Lovrinčov, Zg. Strmčki, Sp. Strmčki, Drtičnik, Črski, Zaleski in Hlipočki. - Na tem območju so še bile tri žage in sicer Zg. Mliner, Sp. Mliner in Črska žaga ter mlin. Konjski vrh -tu so našteli tele mline: Kosmačov, Revsov, Podpečki, Trkačev, Brclonkov, Rjavčov, Ca-hočki, Parbeski, Golobov, Zg, Jamelski, Sp. Jamel-ski, Robnikov, Kuharski, Prepadski, Dežmanov, Shodočki in Drolekov. - Tu je bila le ena žaga in sicer Robnikova. Jerce je še zapisal, da mu je za Raduho in Konjski vrh dal podatke Tevčov Jože, za Krnico, Podvolovljek, Podvežo pa jih je sam zbral v času, koje kot gozdar deloval na tem območju. Že tedaj so bili objekti v glavnem v ruševinah. Tako je zajetih 106 mlinov in 19 žag ali z drugimi besedami, toliko je bilo na Lučkem vodnih naprav za mletje in žaganje. Podatki so za poznejše rodove še toliko zanimivejši, saj so izraženi v hišnih imenih, morda so katera izmed njih že pozabljena. Morda. Lan, dar nebes Laneno predivo je bilo našim babicam v čislih kot obkladek, ki vzame nase vročino in prisad. Za šene in za zlato žilo so zmešali beljak z lanenim oljem, razmotali so predivo na tenko in namazali nanj. Toje hladilo in zdravilo. Tudi pravkar oprane štrene, kuhane na pepelu, so zdravile zlato žilo. Toplo predivo so devali na bodeč, na bolni zob, na boleče ude. Mi ne vemo več, zakaj vse jim je služilo, vidimo pa, da je bil lan res dar nebes, prvotna lekarna in oblačilnica nekdanjih Slovencev. Platno, menijo učeni možje, je služilo prvotnim Slovenom kot plačilno sredstvo inje baje od tega beseda »plača, plahti, plačati.« Platno je bila tkanina, v katero seje oblačil Slovenec dolga stoletja. Starinoslovci pravijo, da se vidi iz staroslovenskih grobov, da so nosili Slovenci one davne dobe platneno obleko: moški dolge hlače in dolgo prepasanojanko, ženske dolgi janker in platneno prevezo na čelu. So pač že takrat odumeli, daje platno najbolj primerna tkanina za kožo. Kajti obleka iz kož je bila torišče nesnage in bolezni, sukno in volna se napojita potu in prahu, se nabereta mrčesa. Platno se opere, pospešuje izhlapevanje telesa in obtok krvi. Platno nas brani mraza in vročine. Bomo nadaljevali. Razred v lučki osnovni šoli leta 1927. Levo v kotu stoji učitelj Ludvik Mašat, ki je bil v Lučah zelo priljubljen. Sliko nam je posodil Franc Kladnik-Jerče. GOZDNI POŽAR NA IZREDNO ZAHTEVNEM IN STRMEM POBOČJU RADUHE Z vodo in izredno voljo nad uničujoče ognjene zublje Fotografije: Franjo Atelšek Več kot 150 prostovoljnih gasilcev iz vseh gasilskih društev Zgornje Savinjske doline se =sje v začetku tedna tri dni spopadalo z ognjen-gšjjjmi zublji na izredno zahtevnem in strmem Skalnatem terenu na pobočju Raduhe, točno tja meji med solčavsko in lučko občino. Požar, kije po nekaterih podatkih med večjimi na tem območju v zadnjih letih, je pomagalo gasiti Šest avtocistern, do središča požara pa so morali gasilci potegniti 1,2 kilometra cevi in premagati 250 metrov višinske razlike, kar priča o njihovem izredno požrtvovalnem in /■Usklajenem delu. Franc Finkšt, regijski gasilski poveljnik: »V treh dneh smo porabili približno sto tisoč litrov vode, kar dovolj zgovorno govori o tem, kako temeljito smo se lotili požara.« Po neuradnih podatkih naj bi gorelo na površini petih hektarov, vendar je zaradi izredno težavnega in goratega terena težko oceniti dejansko površino požara, ki ga je v noči s četrtka na petek zanetila strela, v vsej razsežnosti pa seje razplamtel v ponedeljek. Domačini so o požaru obvestili regijski center za obveščanje in gasilce, ki so takoj sprožili obširno akcijo. Na pobočju med solčavsko in lučko mejo je v vladalo v torek cel dan pravo obsedno stanje. Delo gasilcev je poleg strmine oviral močan dim, na srečo pa ni bilo prehudega vetra, ki bi ogenj razširil še globlje na lučko stran pobočja. Kotaleče kamenje je ogenj prenašalo na skrajno težko dostopen teren, kjer so se lahko kosali z njim samo gasilci alpinisti, kot so legendarni Čif, Tomaž in Darko. Na nesrečo gasilcev tudi ni bilo odrešilnega dežja, ki bi pripomogel, da bi akcijo uspešno končali nekoliko prej in z manj naprezanja, čeprav je kot zakleto v noči s ponedeljka na torek, torej v času, ko se je požar najbolj razplamtel, močna nevihta zajela vse okoliške kraje, samo na področje, kjer je gorelo, nebo ni namenilo več kot nekaj kapelj dežja. Po neuradnih podatkih naj bi gorelo na površini 5 hektarov zelo težavnega in goratega trena se odločili za vodo, čeprav so pogoji vse prej kot primerni. Fantje so brez izjeme izredno disciplinirani in požrtvovalni, nenazadnje namjetisoč dvesto metrov cevi uspelo položiti v dveh urah in to na izredno zahtevnem terenu na nadmorski višini 1.050 metrov,« je povedal regijski poveljnik Franc Finkšt, kije bil v času gašenja ves čas na terenu. Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar je dodal, da so se fantje resnično izkazali in vložili maksimalne napore v boju z ognjenim vsiljivcem, kar smo se lahko v torek popol- Kotaleče kamenje je prenašalo ogenj na skrajno težko dostopne lokacije »V treh dneh smo porabili približno sto tisoč litrov vode, kar dovolj zgovorno govori o tem, kako temeljito smo se lotili požara. Prvi dan smo poskušali ogenj zadušiti. Ker nam ni uspelo, smo V % V intervenciji je sodelovalo 6 avtocistern, do središča požara pa so gasilci morali potegniti kar 1,2 kilometra cevi L Delo gasilcev je poleg strmine oviral dim, na srečo pa ni bilo prehudega vetra dne prepričali tudi na lastne oči. Naj dodamo, da so gasilci iskali tudi pomoč helikopterja slovenske vojske, vendar ga zaradi več požarov, ki ta čas divjajo po Sloveniji, ni bilo mogoče dobiti. Kljub temu je fantom uspelo v torek do noči požar omejiti do te mere, daje bil v sredo dokončno saniran. Savinjčan Devetletka pred vrati V šolskem letu 2003/2004 je po vsej Sloveniji z zakonom obvezno devetletno osnovnošolsko izobraževanje, ki prinaša kar nekaj novosti, največji pa sta všolanje šestletnih otrok in preskok učencev iz 5. razreda osemletke v 7. razred devetletke. O tem ste bili starši verjetno natančno seznanjeni na različnih roditeljskih sestankih v šolah, informacij o prvem razredu oziroma prvi triadi pa je bilo manj. Kaj morajo vedeli starši Otroci so mlajši Vstop v šolo je stresni dogodek tako za otroke kot za starše, zato je razumljivo, da starše skrbi, kako zdaj, ko so otroci ob vstopu v šolo še leto dni mlajši. Učni načrt za prvi razred je dokaj obsežen, potrebno pa je poudariti, da večina dela poteka ob sproščenih dejavnostih in ob igri. Leto mlajši otroci težko zdržijo dalj časa pri eni dejavnosti, zato je pri delu potrebno veliko motivacijskih trenutkov; odmorov za sprostitev in igro. 199,00 SIT Tehnični svinčnik Sunting + mine 159,00 SIT Tempera TE -12 PIO 858,00 SIT Radirke sofske Factis 99,00 SIT 24 barvic 249,00 SIT Flomastri, 12 kosov 129,00 SIT Navadni HB svinčniki, 4 kosi 99,00 SIT Nalivno pero Stilo, metal BL Zvezki A5 52 listni 49,00 SIT Zvezki A4,52 listni 299,00 SIT 99,00 SIT Lepilo v stiku, 10g + tekoče lepilo, 30g Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozirje z Mercatorjem --------------- Zgomjesavlnjska kmetijska . zadruga Mozirje z. o. o. GREMO V SOLO v času od 14. avgusta do 5. septembra 2003 Delo naj bi potekalo po nekem »skrivnem« urniku, ki ga otroci zaradi raznolikosti dela sploh ne zaznajo. Dve učiteljici V prvem razredu devetletke poučujeta dve učiteljici razrednega pouka ali učiteljica razrednega pouka in vzgojiteljica, kar se bolje obnese, ker vzgojiteljica bolje pozna razvojno stopnjo šestletnih otrok in zato veliko pripomore k oblikovanju učno vzgojnega procesa. Ker otroci delajo v manjših skupinah, jim lahko učitelj posveča več pozornosti in tudi natančneje opazuje njihov napredek. Učiteljici ali učiteljica in vzgojiteljica sta pri delu v razredu enakovredni. Opisno ocenjevanje in spričevala Novost v prvi triadi je tako imenovano analitično spremljanje napredka učenca ali opisno ocenjevanje. To pomeni, da se napredek učenca ne ocenjuje s številkami, ampak se datumsko zapisuje, kdaj je učenec dosegel posamezen cilj oziroma standard znanja. Standardi znanja so z zakonom določeni in jih ima učitelj zapisane v redovalnici. Če jih želite videti so na razpolago tudi vam in pravje, da jih učitelj predstavi na prvem roditeljskem sestanku. Opisno ocenjevanje sicer pomeni veliko več dela za učitelje, pomembno pa je, da so otroci zaradi tega neobremenjeni in ne doživljajo stresnih situacij ob morebitnih neuspehih. Starši so ob koncu ocenjevalnega obdobja obveščeni o napredku svojega otroka, na koncu šolskega leta pa dobijo spričevalo, na katerem je napisano, do katere stopnje so učenci dosegli posamezne cilje. Naj vas opozorim, da v devetletnem šolanju ni več izkaza -knjižice, v kateri so zapisani učenčevi dosežki, spričevalo je edini do- Spričevalo <■ VMU/V/. fnzn-.iu d c veil rine oi ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR! Obveščamo vas, da bomo v šolskem letu 2003/2004, v času šolskega pouka, vsak dan opravljali prevoz dijakov in študentov v Ljubljano in nazaj. Prevoze bomo začeli opravljati s 1.9.2003. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko 03/8384160 in 03/5844414 ali mobitel 031/370279. Zgornji Zavratnik, d.o.o., Raduha 49a, Luče kument, ki ga učenec dobi ob zaključku posameznega razreda, zato ga skrbno hranite. Odgovornost staršev Ker so v prvem razredu 6-letni otroci, so jim starši dolžni zagotoviti spremstvo od doma do šole in nazaj. Spremljevalci so lahko odrasle osebe ali otroci starejši od 10 let. Vsekakor pa morate učitelje seznaniti, kdo je tisti, ki bo prihajal po otroka, da ne bi prihajalo do neprijetnih zapletov in skrbi. Kaj lakko naredijo starši Spremljajte delo otrok in njihov napredek Ker v prvem razredu devetletke praviloma ni domačih nalog ali pa so redke, in ker bodo učenci večinoma puščali svoje stvari v šoli, ne boste mogli vsakodnevno pregledovati njihovih zvezkov in spremljati njihovega dela. Pogovorite se z njimi, kaj so delali, kaj jim je bilo všeč in tudi kaj jim ni bilo všeč. Ne silite otrok v različne izvenšolske dejavnosti, kijih dodatno obremenjujejo. Pustite jim čas za igro in igrajte se z njimi. Po nakupih z razumom Ko boste kupovali potrebščine za vašega šolarja, mislite na uporabnost in ne samo na ceno in izgled. Kupite majhno in lahko torbo, kot so jih včasih imeli v mali šoli. Peres-nice naj bodo prostorne vendar ne prepolne. Učenci v prvem razredu potrebujejo samo svinčnik, radirko in šilček. Če barvic nimajo že v šoli, mu kupite barvice v samostojnem ovitku. Ker imajo otroci težave s pravilno držo pisala, mu lahko kupite posebne nastavke za svinčnike, še bolje pa so svinčniki in barvice trikotne oblike, ki otroka prisilijo v pravilno držo roke. Če je le mogoče, kupite debele svinčnike in barvice, ker je otroška roka zelo okorna. Poskrbite, da bodo svinčni- ki ošiljeni, saj otroci pri pisanju in risanju močno pritiskajo na podlago in se ošiljena konica hitro izrabi. Razvijajte odgovornost in delovne navade Ne delajte namesto svojih otrok! Pomagajte jim razvijati čut za odgovornost. Otrok se mora navaditi, da si bo zapomnil določene stvari, na primer kaj je za nalogo, kaj mora prinesti v šolo, kaj je naročila učiteljica... Pomagajte mu pri tem, skupaj poiščite način, kako si bo zapomnil navodila, recimo narisal, označil z znakom in podobno. Če boste delali stvari namesto vaših otrok, ne bodo nikoli samostojni. Največji problem pri toliko starih otrocih je vztrajanje pri delu. Najdejo vse mogoče izgovore, da bi prekinili delo, ali so lačni, žejni, jih lulat, imajo ravno takrat ogromno za povedat, so utrujeni... Brez usmiljenja jih prekinite in vztrajajte, da delo opravijo do konca. Verjemite, obrestovalo se bo. Sodelujte z učitelji V prvem razredu devetletke boste skoraj vsakodnevno v kontaktu z učitelji, ali zjutraj, ko pripeljete otroka, ali pa po pouku, ko ga boste prišli iskat. Pozanimajte se na hitro, kakšen je vaš otrok v šoli. Če imate živahnega otroka, si ne zatiskajte oči ampak prosite učitelja za pomoč in upoštevajte njegove nasvete. Skupaj boste lažje prebrodili težave. Tudi če mislite, da se vašemu otroku dogaja krivica, se najprej pogovorite z učiteljem, šele nato z drugimi strokovnimi delavci na šoli. Redno obiskujte govorilne ure in roditeljske sestanke, saj boste tako najlažje spremljali delo vašega otroka in pa tudi dogajanje na šoli. Ponudite učiteljem svojo pomoč Za organizacijo različnih kulturnih, naravoslovnih in tehniških dni učitelji velikokrat potrebujejo pomoč zunanjih sodelavcev različnih ZAVAROVA l_l\l I CA IVIARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 NEZGODNO ZAVAROVANJE, ŠOLSKIH OTROK, MLADINE IN DIJAKOV Zakaj se zavarovati? Mladost je lepa, polna čudovitih odkritij in prijetnih doživetij. Toda tudi na mlade na vsakem koraku prežijo številne nevarnosti, ki lahko vodijo do najrazličnejših nezgod. Vsaka nezgoda pa je povezana z določenimi stroški, ki dandanes niso več zanemarljivi. Tu priskočimo na pomoč mi. Če imate sklenjeno zavarovanje, vam ob nezgodi, skladno s pogoji zavarovanja, izplačamo ustrezno zavarovalnino. Kako se zavarovati? Preprosto! Obrazci za sklenitev zavarovanja so vam na voljo pri vaših zavarovalnih zastopnikih in v pisarni Zavarovalnice Maribor v Mozirju. Jamstvo zavarovalnice se prične ob 24. uri tistega dne, ko je bila plačana premija, vendar ne prej kot 31.8.2003 ob 24. uri za predšolske otroke, osnovnošolce in dijake oziroma 30.9.2003 ob 24. uri za študente. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 839-45-00 ali OSIVI 031-695-808 strok (zdravniki, ribiči, lovci, zeliščarji...) Če imate čas in veselje za delo z otroki, povejte učiteljem, da ste jim pripravljeni priskočiti na pomoč. Zelo veselije bodo. Novosti v 7. razredu in tretji triadi Nivojski pouk V prvih dveh obdobjih šolanja učitelji skušajo učencem individualno prilagoditi zahtevnost dela. V tretji triadi pa pouk pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti. Učenci se glede na njihove sposobnosti in znanje razdelijo v skupine. To pomeni, da bodo v skupini vsi po znanju bolj ali manj enakovredni in ne bo prihajalo do situacij, ko so morali učitelji veliko pozornosti posvečati počasnejšim učencem in so bili boljši prikrajšani za kvalitetno delo, ali pa obratno. Vsi učenci bodo obravnavali enako učno snov na različnih zahtevnostnih nivojih. Učenci lahko ob zaključku ocenjeval- Za nih obdobij po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo spremenijo raven zahtevnosti. Starši s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z odločitvijo učenca o spremembi ravni zahtevnosti. Izbirni predmeti Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence v tretji triadi izvajati pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanis-tičnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov in posameznega sklopa. Učenec mora med izbirnimi predmeti izbrati tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega sklopa. Seveda pa je od šole vez med starši in otroki so pomembni tudi izobraževalni roditeljski sestanki do šole različna ponudba izbirnih predmetov, saj je odvisna od pedagoškega kadra, ki ga ima šola na razpolago. Za konec Morda se vam zdi, da se Ministrstvo za šolstvo igra z vami in vašimi otroki, vendar devetletka že poskusno poteka na šolah po Sloveniji in besede iz prakse so precej spodbudne. To je novost tako za učitelje kot za starše in otroke. Le pogumno, s skupnimi močmi bomo zmogli. Želim vam lep konec počitnic in veliko uspeha v novem šolskem letu. Robbie Williams je od 1 . do 3. avgusta nastopil pred rekordnim številom občinstva. Britanski pevec je stremi zaporednimi koncerti v Knebworthu dokončno zapečatil status največjega pop zvezdnika na svetu; na gromozanskem prizorišču rock koncertov še noben izvajalec ni nastopil trikrat zapored in s tem zabaval 375.000 oboževalcev. Gneča je bila tako velika, da seje na cesti pred Knebworthom naredila 17 kilometrov dolga kolona; na tisoče oboževalcev je tako na cesti ostalo še takrat, koje Robbie oderže zapustil. Prodaja Robbiejevih albumov seje po koncertih strmo povzpela - kar za 250 odstotkov! Republika Banana, dame in gospodje! Po mnogih zapletih, ki so botrovali izidu -■--—■— ----- šestega albuma Kingstonov, je novi album »Republika Banana« naposled pred nami. Na novi, šesti plošči »Republika Banana« ene najbolj aktualnih domačih pop skupin najdemo enajst skladb, dodaten mix nekaterih največjih uspešnic skupine, ter dva videospota s pripadajočima dokumentarnima filmčkoma o nastanku le-teh. »Republika Banana« prinaša Kingstone, kakršnih smo vajeni in jih imamo radi, obogatene z nekaterimi novostmi, ki spremljajo izid plošče. Medtem ko na trnih pričakujemo nov videospot skupine IMude, ki bo iuč sveta ugledal po napovedih še pred mesecem septembrom, in v času, ko se po trgovinah prodaja singl 'Nekje vmes', so se Boštjan, Luka, Gaber in Tošo vrnili s tradicionalnega sindikalnega izleta. To kolektivno druženje je trajalo natanko en cel vikend v mesecu juliju. V polni bojni opremi so se odpravili na Kamenjak, najjužnejši rt polotoka Istre. Alenka Whitney Houston se trenutno večino časa nahaja v snemalnem studiu, kjer snema svoj prvi božični album. CD bo na tržišče prišel že jeseni, Whitney pa ponovno sodeluje z Mervynom Warrenom, ki seje kot producent predstavil že na soundtracku iz filma 'Preacher's Wife', v katerem je Whitney igrala glavno žensko vlogo. Ob tem pa še novička, da je Whitney nominirana za letošnjo Soul Train Lady Of Soul, nagrado v kategoriji'Najboljši R&B/soul album', ki si jo je prislužila z albumom 'Justi Whitney'. Nagrade, tokrat že devetič po vrsti, bodo podelili 23. avgusta v Pasadeni v Kaliforniji. PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Potujoči tabor po Kamniško-Savinjskih Alpah Tudi letos so v mladinskem odseku PD Gornji Grad pripravili planinski tabor za mlade planince. Tabora, ki je potekal od nedelje, 20. julija, do petka, 25. julija, se je udeležilo 26 mladih planincev, za varno vodenje in dobro počutje pa je skrbelo sedem planinskih vodnikov PD Gornji Grad. Letošnji tabor je potekal v Kamniško-Savinjskih Alpah, in sicer tako, da so hodili od koče do koče, vmes pa seveda osvajali vrhove. »Vandranje« so začeli v Logarski dolini, končali pa v Gornjem Gradu. Zadnji dan so se namreč z Velike planine mimo Kranjskega Raka čez Kašno planino in Lepenatko kar peš podali domov. To pa je prav gotovo dogodek, ki ga mladi nadebudni planinci zlepa ne bodo pozabili. V šestih dneh seje nabralo kar lepo število vrhov, ki sojih osvojili. Začeli so z Ledinskim vrhom, nato pa so po vrsti osvojili še Brano, Planjavo, Lučko Babo, Ojstrico, Lučkega Dedca, Konja, Veliko planino in Lepenatko. Zavetje so jim nudili v kočah na Okrešlju, Kamniškem sedlu, Korošici in Veliki planini. Na poti jih je vseskozi spremljalo lepo vreme, nevihte, ki so se pojavile, pa so opazovali skozi okna planinskih koč. Proste trenutke na turah in ob večerih so izkoristili za planinska predavanja o liku planinca, orientaciji, planinski opremi, pripravi na turo, gibanju v gorah in za družabne igre. Pika na i je bila vsekakor planinska poroka, saj sta si zadnji dan na Kalu, pod mogočnim Rogatcem, obljubila planinsko zvestobo mlada planinka Katja in postavni planinec David. Vteh kratkih šestih dneh, ki sojih preživel skupaj, so doživeli veliko lepih trenutkov, kijih bodo povezovali tudi v dolini. Seveda seje na licih kdaj utrnila tudi kakšna solzica, ki pa je, ko seje posušila, bila že pozabljena. Druženje smo zaključili na Počrevinovem griču, kjer so najprej razkrili skrite prijatelje, se okrepčali s pico in posladkali s sladoledom. Za konec so še enkrat zapeli: »Lumpi mara bit, lumpi, lumpi mara bit, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, tositi,kasmpajes? Zobe sončiš na pon', ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha, pa z bejbi bornom se igraš!« Klemen Petek Zaključek “vandranja” na Počrevinovem griču (foto: KP) PERO LOVŠIN NA LJUBNEM OB SAVINJI Bolj "domač" v spodnji Savinjski dolini Da je ljubenska mladina zagnana in polna idej, je dokazala tudi v času tamkajšnjega občinskega praznika in organizirala koncert Pera Lovšina, glasbene legende, ki pooseblja ravno tisto, česar večini primanjkuje in za kar si ljubenska mladina prizadeva: samosvojost in upornost. To, da mladina zgolj poseda in da iz njenih glav nikoli ne pride nič »pametnega«, je že dolgo le izgovor tistih, ki si zatiskajo oči. Mladi živijo aktivno, če le hočejo in če lahko, iz njihovih glav pa nemalokrat pridejo dobre ideje, ki lahko zgolj čakajo na realizacijo - ali pa so realizirane, tako kot na Ljubnem. Lokalni odbor Kluba zgornjesav-injskih študentov je organiziral koncert Pera Lovšina, ki je.skupaj s predskupinami The slaves, Pohorc blues band, Flowerless grave, Hailenstein... in kasneje še DJ Brlijem ustvaril vzdušje, ki bi ga bilo treba v naši dolini začutiti večkrat. Za pogovor smo Pera Lovšina zaprosili pred koncertom, ravno sredi ogleda nogometne tekme, a seje rad odzval vabilu. Zaupal nam je, »da v kraje, kjer jedobra žurka in pozitivna energija, vedno rad pride«. - Ste prvič v naših krajih? Ste že kdaj igrali v naši dolini? Glede na to, da so fantje iz moje skupine s Polzele in Žalca, sem bolj »domač« v spodnji Savinjski dolini, sem pa že bil vteh krajih, "civilno" na in s Pankrti pred kakšnimi 25 leti v Mozirju. Torej tukaj nisem prvič. - Ste brez pomislekov sprejeli povabilo ljubenskih študentov? Na kraje, kjer je dobra žurka in pozitivna energija, zmeraj rad pridem. Med poletjem je tako tudi na Obali, kjer so zdaj največje žurke in kamor vedno rad grem, žal pa po Sloveniji primanjkuje dobrih rock'n'roll klubov. Včasih jih je bilo več, na primer klub Butterfly v Celju. Časi se pač spreminjajo. - Ste zdaj med poletjem zelo zasedeni s koncertiranjem? Ja, ponavadi je tako, da sam sploh ne iščem aranžmajev, bolj oni poiščejo mene. Predvsem med vikendi imam polno. In kot sem že rekel, na Obali je "kul", zato tudi rad igram tam. Zdaj je bila Koprska noč, pa v Portorožu sem bil. V redu ljud- je, super vzdušje. - Morje ste videli zgolj »službeno«. Si vzamete, kljub zaposlenosti, kaj časa zase? Bil sem že na kratkem dopustu, za štiri dni, zdaj pa sem polno zaseden. Okupirajo me koncerti, v studiu ravnokar končujemo novo ploščo, veliko je dela tudi s promocijo.. - Kaj kot stari maček menite o mladih slovenskih glasbenih skupinah, o prihodnosti slovenske glasbe? Menim, da nam slovenski bendi glede na to, kakšen je slovenski trg, kar veliko ponujajo. Vendar »težji bendi«, tisti, ki niso tako komercialno naravnani, težje uspejo. Pri punku pa je tako. Takrat, koje bil v polnem zamahu inje bila Ljubljana eno največjih punkovskih mest Evrope, so bili tudi drugačni razlogi, ki so nas gnali k ustvarjanju takšne glasbe. Bil je drugačen čas, druga oblast. Takratje v Ljubljani gostovalo mnogo velikih imen svetovne glasbe, takrat so nastali tudi Laibach. Z glasbo so oziroma smo podirali meje in so se manjše tehnične napake lažje spregledale. Zdaj pa je poudarek ravno na tehnični dovršenosti. O slovenskih punk bendih menim, da nam imajo kar nekaj za ponudit in da glede prihodnosti slovenskega punka ni treba biti črnogled. Barbara Fužir ogledu Gaja Pero Lovšin Piše: Marjan Denša Najbolj so napadeni smrekovi sestoji v nižinah, na vseh južnih legah in na območjih, kjer so bili v zadnjem obdobju sestoji ali skupine dreves poškodovani. Visoke temperature in dolgotrajna suša slabita vitalnost gozdnega drevja, hkrati pa omogoča hiter razvoj žuželk, torej podlubnikov. Ker v letošnjem letu vvečjem delu območja smreka tudi obilno semeni, to dodatno zmanjšuje njeno vitalnost. Zato na osnovi dosedanjih izkušenj pričakujemo, da se bo število žarišč (od podlubnikov napadenih skupin smrek) v naslednjih tednih še močno povečalo. Podobne, oziroma še bolj kritične Piše: Tatjana Burger Vlaganje v sklad ne prinaša fiksnih donosov (8% -15% na letnem povprečju), vendarje njihovo naložbeno tveganje zaradi zakonodaje omejeno na minimum. Večino se vlaga v različne vrednostne papirje, v različnih državah in panogah. S tem se tveganje naložb razprši. Donosi so odvisni od gibanja tečajev vrednostnih papirjev, ki so v naložbeni strukturi VS. Vrednost točke se povečuje z dividendami, z obrestmi iz obveznic, z nakupi in s prodajami delnic. Vrednost točke sklada dnevno niha. Možen je tudi negativen donos, vendar naj to ne pomeni znaka za preplah. To je lahko tudi priložnost za ugoden nakup. Pri dolgoročnem vlaganju se možnost izgube bistveno zmanjša, zato naj bi se v sklad vlagalo srednje- do dolgo- Lubadar grozi Posledica dolgotrajne suše, visokih temperatur in semenskega leta smreke je izredno hitro povečanje števila od podlubnikov ogroženih dreves ob koncu meseca julija in na začetku avgusta. Javna gozdarska služba je v tem obdobju evidentirala nad 2.500 m3 napadenih dreves (lubadark), njihovo število pa iz dneva v dan raste. so razmere tudi drugod po Sloveniji. Lahko pride tudi do gradacije (epidemije) podlubnikov, zato je treba takoj in odločno ukrepati! Zlasti zato, ker sta se močno razmnožili obe vrsti podlubnikov, ki delata največjo škodo, veliki lubadar (knaver) in mali (šesterozobi) lubadar. KAJ STORITI? Delavci Zavoda za gozdove Slovenije opravljajo v okviru varstva gozdov poostren nadzor nad gozdovi in ob morebitnem odkritju s podlubniki naseljenih dreves (žarišča) o tem nemudoma obvestijo lastnika gozda in mu predpišejo ustrezna zatiralna dela in rok za njihovo izvedbo: posek napadenih dreves in kleščenje vej, lupljenje napadenih dreves na podloženo ponjavo, uničenje zalege in gozdni red. Takojšen odvoz oblovine (lesa) na skladišča za strojno lupljenje je možen, če bo les olupljen v dveh dneh in podlubniki uničeni. Nadzorovanje svojega gozda je dolžnost vsakega lastnika gozdov. V poletnem času priporočamo, da se iglaste gozdove pregleduje vsaj enkrat mesečno. Ker pa so lubadarji sedaj v porastu in se nova žarišča pojavljajo dnevno, morajo lastniki gozdov gozd vtem času pregledo- vati pogosteje, najmanj enkrat tedensko. Če opazite napadena drevesa, o tem nemudoma obvestite svojega revirnega gozdarja, ki mu bo povedal, kako sanirati žarišče. Pomembno je, da se na žarišču posekajo in izdelajo vsa ogrožena drevesa, tudi tista, ki so samo malo napadena. Drevesa, ki so v neposredni bližini napadenih dreves, dajejo sprva videz zdravega, nenapadenega drevesa. Posebno, če je žarišče večje, sejih zdi lastniku gozda (in včasih tudi manj izkušenemu gozdarju) žal označiti in posekati. Posledice se pokažejo kasneje, ko žarišče "izbruhne" še enkrat, velikokrat še z večjo močjo. Staro gozdarsko pravilo je; če se smreka na žarišču z vejami dotika lubadarkejo posekaj, prihranil si boš sitnosti. ŽARKOV POMEŽIK Zanimivo vlaganje v vzajemne sklade V Sloveniji je varčevanje v vzajemnih skladih (VS) še dokaj nepoznana oblika varčevanja, ki vedno bolj in bolj dobiva na svoji popularnosti. Skladi se razlikujejo predvsem glede na naložbeno politiko oz. glede na to, v katere vrednostne papirje vlagajo denar. Najpogostejše so tri oblike; delniški, obvezniški in mešani skladi. ročno, kar naj bi pripomoglo k povprečni rasti vrednosti točke. Vstopna provizija pri večini slovenskih skladovje 3% na vsak finančni vložek, izstopne provizije večina ne zaračunava. V VS lahko vlagajo fizične in pravne osebe. Vlagatelj vplačuje sredstva kadarkoli želi, višino in dinamiko vplačila določi sam. Najnižje možno vplačiloje omejeno z vrednostjo ene točke (najmanjše možno vplačilo), omejitev navzgor ni. Vstop iz sklada je možen kadarkoli, to pomeni, da lahko točke VS prodamo kadarželimo, delno ali v celoti. Vlagatelj lahko v vsakem trenutku izve, kolikoje realno vredno njegovo premoženje v VS. Informacije o vrednosti dobi v borzni tečajnici (Dnevnik, Finance, Delo, teletekst...). V njej najde vrednost točke VS (VEP). To vrednost nato pomnožiš številom točk, ki jih ima v lasti. Zmnožek pomeni vrednost njegovega premoženja. Večina slovenskih skladov se imenuje posebni, kar pomeni, da se prilagajajo novi zakonodaji. S sprejetjem je omogočeno tudi (večinsko) vlaganje na tuje trge. Prednost vlaganj na tuje trge pred domačimi je vtem, da so tuje delnice relativno cenejše (kupuj ceneje, prodajaj dražje), denominirane so vtrdnejših valutah, ustaljena dividendna politi- ka podjetij, višji dividendni donosi, kapitalski dobički fizičnih oseb zaenkrat še niso obdavčeni, večja likvidnost... Nasvet: Preden se odločite za varčevanje v skladu, se pozanimajte o naložbeni strukturi (delniški, obvezniški ali mešani) in o tem, ali se večino vlaga na domačem ali tujem trgu. Zdenka Čok s.p finančno svetovanje: Efenkova 61, Velenje. TATJANA BURGER tel./fax: 03/58-75-484 tel: 03/ 89-70-433 E-pošta: info@agencija-zarek.com E-pošta: tatjana.burger@volja.net iz teorij e v prakso GALERIJ* MOZIRJE Slikovit sprehod skozi zgodovino Mozirskega gaja Ekološko-hortikultumo društvo Mozirski gaj. Zavod za kulturo Mozirje in Občina Mozirje so v sklopu 25-letnice parka cvetja v mozirski galeriji pripravili pregledno razstavo o nastanku in razvoju gaja. »Ko sta pred 30 leti naša spoštovana sokrajana Ivan Zupan kot idejni pobudnik in Jože Skornšek kot prvi podpornik in uspešen animator sodelovanja slovenskih vrtnarjev, zastavljala temelje današnjemu gaju, še nista mogla slutiti, za kako žlahtnega novorojenca pripravljata zibelko in pleničke,« se je ob otvoritvi razstave slikovito izrazil Lojze Plaznik. Sprva so imeli pobudniki v mislih zgolj ureditev športno-rekreacijskega parka na območju nekdanje trške gmajne na desnem bregu Savinje v povezavi s kopališčem v Kopelcah. Toda mozirski turistični zanesenjaki so svojo zamisel razvili v prečudovit cvetlični park, ki je nato ponesel sloves Mozirja širom po domovini in po svetu. »Danes, po 25 letih njegovega obstoja, lahko s ponosom povemo, da je gaj že davno prerasel krajevne in občinske meje in daje postal hortikulturna znamenitostdržavnih in celo mednarodnih razsežnosti. V vseh teh letihje hkrati odigraval tudi nadvse pomembno vlogo ekološkega osveščanja in h o rti ku Itu rn o-estets ke vzgoje za stotisočere množice hvaležnih obiskovalcev. Njegovo poslanstvo se zagotovo zrcali v vzorno urejenih vrtovih mnogih slovenskih domov,« je še povedal Lojze Plaznik, kije dolga leta aktivno sodeloval pri urejanju in vodenju parka, bil pa je tudi eden od glavnih akterjev postavitve razstave. Dokumentarno gradivo je na razstavi, ki bo v bližnji prihodnosti našla svoje stalno mesto v samem parku, sistematično razporejeno v tri sklope: Od ideje do uresničitve, Otvoritev in Hortikultura 78 ter Gaj skozi 25 let. Dodatno so na fotografijah predstavljeni etnografski in ostali objekti, ki bogatijo podoba gaja, cvetlični motivi živali in utrinki z veselih trenutkov. Bogato vsebino razstave, ki je na ogled do konca avgusta, zaključujeta panoja umetniških fotografij Vlada Lamuta in Marije Breznik. Plaznik je ob zaključku otvoritvenega nagovora opozoril še na marljive roke vzdrževalk Mozirskega gaja, ki ves čas neutrudno sledijo strokovnemu vodstvu in fizičnemu naprezanju vrtnarja Jožeta Skornška, še posebno zahvalo pa Mozirje dolguje obema Milicama, Zupanovi in Skorn-škovi. Prva je svoje žrtvovanje ob vedno odsotnem možu doživljala v začetnem obdobju gaja, dokler se ni »postavil na noge«, druga pa tovrstne žrtve okuša že celih 30 let. Franci Kotnik V._____________________________________S SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 25-LETNICI MOZIRSKEGA GAJA Srebrni jubilej "Skornškovega gaja" V soboto so v Mozirskem gaju s slavnostno akademijo počastili srebrni jubilej parka cvetja ob Savinji in se ob tej priložnosti spomnili vseh, ki so v minulem obdobju prispevali svoj del, da je Gaj tudi po četrt stoletja občudovanja vreden hor-tikulturno-etnografski objekt. Med posamezniki, ki nosijo največ zaslug za razvoj parka, je na prvem mestu seveda mozirski vrtnar Jože Skornšek. Skornšekje na akademiji obujal spomine na na- Partnerstvo, ki se ho v obojestransko zadovoljstvo nadaljevalo še najmanj pet let: Mozirski gaj in Svea (foto: Ciril M. Sem) jbolj prelomne trenutke v zgodovini Gaja, pri čemer ni mogel mimo katastrofalne poplave leta 1990, ki je park skorajda uničila, vendar so ga prostovoljci predvsem na njegovo iniciativo že do pomladi naslednjega leta toliko obnovili, daje lahko spet odprl svoja vrata. Ekološko-hortikulturno društvo, ki sedaj upravlja s parkom, seje Skornšku za njegovo življenjsko delo simbolično oddolžilo s priznanjem in veliko kovinsko plastiko vrtnarja. Pomen parka v nacionalnem merilu je orisal slavnostni govornik, minister za promet Jakob Presečnik, da se za prihodnost parka ni treba bati, pa je potrdil podpis nove petletne sponzorske pogodbe med EHD Mozirski gaj in poslovnim sistemom Svea iz Zagorja. Poletni sklop prireditev ob 25-letnici parka bodo v Mozirskem gaju sklenili ta konec tedna, koje še na ogled Cvetlična Forma Viva 2003. V soboto, 23. avgusta, bo Gaj za občane Zgornje Savinjske doline oziroma prebivalce na območju Upravne enote Mozirje na ogled brez plačila vstopnine. Franci Kotnik Da je Gaj učakal 25 let, je v največji meri zaslužen Jože Skornšek, ki je prejel priznanje za življenjsko delo (foto: Ciril M. Sem) Cvetlična Forma Viva navdušuje obiskovalce z zanimivimi aranžmaji in skulpturami (foto: Franci Kotnik) Piše: Igor Pečnik Proizvajalci osebnih avtomobilov ugotavljajoča dobička ni več veliko. Cene so sicer čedalje višje, vendar pa sta tudi oprema in varnost vozil na zelo visokem nivoju. Tržna niša seje pokazala pri terencih, katerih cene so v povprečju kar enkrat višje kot pri os-ebnih vozilih. Pri Volkswagnu na račun razvoja terenskega touarega in prestižnega phaetona celo kasn-ijo z novima golfom in polom, pa še enoprostorec touran je zaradi tega prišel pozneje. Vse je torej podrejeno dobičku! Povsem iskreno: touareg je prava zverina. Z dolžino 4.754 mm oziroma celo 4.854 mm z vlečno kljuko, ki je serijska, in z višino 1.726 mm, da o širini 1.928 mm ne izgubljam besed, se uvršča med velika vozila. VOZILI SMO: VW TOUAREG 2.5 TDI V pol metra globoko vodo ali v gledališče! Avtomobilska moda gre svojo pot. Športne limuzine inVaravani so zgodovina, zdaj so na prvem mestu veliki terenci. Takšni za najmanj deset milijonov tolarjev! Terensko zgodbo o uspehu je začel mercedes ML, jo nadaljeval BMW X5, sledi jima volvo XC 90, končno pa je svoj lonček pristavil tudi Volkswagen z modelom touareg. Testno vozilo so nam posodili pri velenjskem Avfocentru Meh. pa se z njim odpeljati v gledališče. Zunanjost je na slikah morda malce pusta, v resnici pa je touareg povsem v skladu z Volkswagnovo oblikovalsko klasiko. Sprednji del je narejen v pas-satovem stilu, zadnje luči pa bomo v podobni izvedbi občudovali pri novem golfu. Smerniki so v zunanjih vzvratnih ogledalih, ročna zavora pa na nogi kakor pri mercedesu. Notranjost je spominja na limuzine najvišjega nivoja. Prostorna in kvalitetno izdelana. Ergonomijaje vrhunska: vse na svojem mestu. Podvozje je terensko in hkrati limuzinsko, kar pomeni, da je s touaregom mogoče zapeljati v vodo do globine 58 cm ali Štirikolesni pogon in nastavljivo podvozje skrbita za udobje ali športno poigravanje. Lahko pa vse skupaj preprosto prepustimo avtomatiki. Za udobno počutje v peklenskem poletju skrbi tudi štirikanalna klimatska naprava. Usnjeje všteto vceno, ne pa tudi ogrevanje vetrobanskega stekla. Dizelski motor 2.5 TDI se touaregu lepo poda. Vožnja je lahkotna, poraba zmerna. Zavore zelo zanesljive za vozilo, ki tehta 2,3 fone. Lega v ovinkih je odlična, če je podvozje nastavljeno športno, udobje pa vrhunsko, če je vklopljena nastavitev »comfort«. Tudi višino vozila nastavljamo z gumbi. Ali smo na avtocesti aii v brez-potju. Morda nalagamo kaj v prtljažnik, pa ga malce spustimo... Luksuz, kamorkoli pogledaš! Še večji luksuz pa predstavlja model z motorjem VI0 TDI s petimi litri prostornine in 313 KM. Kdor prisega na bencin, ima na voljo motorja 3.2 V6 (220 KM) in 4.2 V8 (310 KM). Sam bi se odločil za V10TDI s 750 Nm navora pri 2.000 vrtljajih in 225 km/h končne hitrosti. Do 100 km/h potrebuje vsega 7,8 sekunde, in to pri 2.524 kg »žive« teže. Če vam to ni dovolj, se ozrite po prestižnem Porschejevem terencu cayennu. SREČANJE ZAKONSKIH PAROV V NOVI ŠTIFTI Bog, ohrani zdravje! Štirideset zakonskih parov iz raznih krajevSIovenije seje prvo avgustovsko nedeljo prišlozahvalitza okroglo zakonsko obletnico k Mariji Zvezdi v Novo Štifto, kjer so skupaj s salezijanskim duhovnikom Tonetom Ciglarjem in domačim župnikom Lojzetom Ternarjem obnovili zakonske obljube. Čez nekaj let bo minilo že dvajset let, odkar prihajajo zakonci k romarski cerkvi, z vsemi težavami, kijih pri- naša skupno življenje, in tudi z veseljem ter potrpljenjem, ki dopolnjuje zakonsko sobivanje. Zakonci, ki so letos dopolnili pet let skupnega življenja, kottudi tisti, ki živijo skupaj že štirideset in več let, prihajajo k Novi Štifti z eno in edino željo: Bog naj jim na priprošnjo novaštiftne Marije ohrani zdravje in medsebojno potrpljenje na skupni poti zakonski poti. Savinjčan KINO NAZARJE Sobota, 23.8. ob 20.00, in nedelja, 24.8. ob 17.00: BES POD KONTROLO - komedija Režija: Peter Segal Igrajo: Jack Nicholson, Adam Sandler, Marisa Tomei, Ellizzette Duvail, Krista Allen, Marisa Chandler V komediji Bes pod kontrolo Adam Sandler in Jack Nicholson igrata pacienta in terapevta, čeprav je včasih težko reči, kdoje-kdo. Po nesporazumu na letalu, ki povsem uide nadzoru, umirjenemu Davu Buzniku (Adam Sandler) sodnica Daniels (Lynne Thigpen) ukaže, da se mora udeležiti terapevtskih srečanj na temo bes pod kontrolo, kijih vodi dr. Buddy Rydell (Jack Nicholson) in na katerih sedijo sami ekscentriki. POD KONTROLO EVROPSKO PRVENSTVO V POLJSKEM STRELJANJU Srebrna medalja Žareta Krajnca V nedeljo seje z evropskega prvenstva v Franciji vrnila slovenska lokostrelska reprezentanca. V stilu goli lokje Gornjegrajčan Žare Krajnc ponovil uspeh izpred dveh let na Češkem in osvojil srebrno medaljo. Slovenska moška ekipa je osvojila četrto, ženska ekipa pa 5. mesto. V reprezentanci sta nastopila tudi člana Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarda Zemljak Perhač in Primož Perhač. V končni razvrstitvi sta zasedla 10. oziroma 7. mesto. DP V________________________________/ LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Državnn rekordu Ošepa in Satlerjeve Drugo avgustovsko sobotoje bil vZagorju predzadnji letošnji turnir v disciplini 2 x 70 m za FITA Slovenski pokal. Na turnirju, kije bil hkrati mednarodni, je nastopilo 72 tekmovalcev iz štirih držav. Mozirski lokostrelci so ponovno streljali odlično. Pri kadetih je Aleksander Ošep izboljšal državni rekord na 673 krogov, enak podvig pa je pri mlajših deklicah s 504 krogi uspel Tjaši Satler. Sicer pa so mozirski lokostrelci osvojili štiri prva mesta: Bernarda Zemljak Perhač (643 krogov), Dušan Perhač (662 krogov), Aleksander Ošep (673 krogov) in Tjaša Satler (504 krogi). Primož Perhač je s 622 krogi osvojil 2. mesto, Janja Perhač s 519 krogi 3. mesto, Miran Borštner s 611 krogi 4. mesto, Ivan Šket s 641 krogi 7. mesto in Marko Satler s 639 krogi 9. mesto. DP <________________________________/ NOGOMETNA TEKMA MED DEBELIMI IN SUHIMI V LUČAH Bnletnn predstavu nn kurjih očesih Lučka »marakana« na pokošeni njivi ob sotočju Savinje in iučkega grabna se je tresla od navijaških strasti gledalcev, ki so na prijateljski nogometni tekmi med debelimi in podhranjenimi Lučani prišli na svoj račun bolj kot navijači slovenskih prvoligašev, kjer praviloma opazujejo uspavanke za mrtve vagabunde. Nogometna predstava, ki je po poletni nevihti spominjala na baletno predstavo, je bila prava paša za oči, igralci obeh ekip pa so tokrat resnično dokazali, da so sposobni privabiti ob igrišče več ljudi kot ekipe zvenečega imena. Tekmovanje je na koncu odločilo streljanje 11-metrovk, pri čemer so bili suhi malce preslabotni Začetne minute tekme so obetale lahko delo suhih, ki so bili zaradi Švica in dežja premočeni podobno kot njihovi tolsti nasprotniki, ki so namesto žoge grizli travo in krače suhih. Vendar obetaven začetek ne obeta vedno tudi dobrega konca, saj so se debeli pobrali in se vrnili v igro. Tudi po zaslugi župana Cirila Rosca, kije dokazal, da zna delati z glavo. Žoga ga je namreč tako posrečeno zadela v glavo in se odkotalila vgol suhih, dajo je vratar Čeh lahko samo še pospremil z očmi in pobral iz mreže. Psihični pritisk, ki so ga ustvarjali vglavnem navijači suhih, debelih ni zmedel pri valjanju nasprotnikov in tako da seje tekma v rednem delu končala z neodločenim izidom. V glavnem po zaslugi energičnega sodnika Vančija in dežurne zdravstvene ekipe, kije uspela zaflikati potolčene noge in pogasiti žejo igralcem obeh moštev. Po nekoliko časovno nategnjenem rednem delu je sodnik odredil streljanje enajstmetrovk, kjer so nekoliko več spretnosti pokazali debeli in za gol razlike premagali suhce. Savinjčan KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Union Olimpija v Nazarjah tokrat proti Crveni zvezdi V Košarkarskem klubu Nazarje se tem času že intenzivno pripravljajo na začetek nove sezone. V zaključni fazi so dogovori z novimi pokrovitelji, z namenom promocije zanimive in atraktivne košarkarske igre pa bodo v sredo, 27. avgusta, v nazorski športni dvorani pripravili pravo poslastico za gledalce - tekmo med ljubljansko Union Olimpijo in beograjsko Crveno zvezdo. KK Nazarje je že predlani uspešno organiziral mednarodno košarkarsko tekmo med Union Olimpijo in izraelskim Hapoeiom. Takratni trener Olimpije Zmago Sagadin je bil s pogoji, kijih nudi nazorska športna dvorana, zelo zadovoljen, zato je tudi sedaj, koje na krmilu Beograjčanov, z veseljem sprejel predlog, da Crvena zvezda eno izmed tekem v sklopu njihovih pripravvSIoveniji odigra vNazarjah. Organizatorji vabijo vse ljubitelje košarke, da si tekmo, ki se bo začela ob 18. uri, ogledajo. Vstopnice so v predprodaji v baru Nazaret v Nazarjah in v gostišču Pevc na Ljubnem ob Savinji. V sodelovanju z nekaterimi pokrovitelji so za gledalce pripravili privlačne nagrade ter dodatno presenečenje. KF SVETOVNE LETNE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE - DUBLIN 2003 Košarkarji bronasti, Damjan Rajter za las ob medaljo CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Na Norveško le Primož Piki Na zadnjo tekmo Celinskega pokala v Skandinavijo bo izmed članov slovenske izbrane vrste odpotoval le najboljši posameznik smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, Primož Piki. Tako Norčič kot Radelj sta Sloveniji že priskakala dodatni kvoti za prvi del zimskega svetovnega pokala v novi sezoni, velika možnost za še eno mesto pa se odpira tudi Primožu. Peta pozicija v skupni razvrstitvi celinskih tekem Piklu še zagotavlja dodatno mesto v svetovnem pokalu, vendar pa bo potrebno dobro skočiti tudi v norveškem Trondheimu, saj so zasledovalci blizu. Čeprav forma Ijuben-skega orla trenutno ni optimalna, je njegov uspeh kariere, ki mu na široko odpira vrata reprezentance, povsem dosegljiv. Vso srečo, Primož! Franjo Pukart __________________________________:_____________________J KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Drugo mesto v pretepoškem Vitanju V sklopu priprav na novo sezono je ekipa KMN Nazarje sodelovala na močnem turnirju za pokal "holcerja" v Vitanju, in v konkurenci 24 ekip osvojila drugo mesto. Organizatorji se tokrat niso proslavili, saj so dopustili fizično obračunavanje s "krivci" za neuspeh domače ekipe. Turnir v Vitanju je nekaj posebnega v negativnem smislu popularizacije malega nogometa, saj se tu dogajajo stvari, ki niti slučajno ne sodijo na nogometna igrišča. Pojem "fair play" je organizatorjem popolnoma tuj. Domače ekipe so v Vitanju zakon in če jim kdo prekriža račune, je ne bo dobro odnesel. To so tokrat občutili predvsem celjski Skavti, ki so morali svojo premoč plačati s številnimi modricami, za nameček pa jo je s strani pobesnelega gledalca huje skupil še sodnik. Nič hudega, so rekli organizatorji, in turnir se je nadaljeval s finalnim krogom, v katerem so Nazarčani, pod pokroviteljstvom Avfoprevozništva Zobek, premagali izkušene Skavte, žal pa nepričakovano izgubili z ekipo iz Šmarja pri Jelšah in tako osvojili še vedno odlično drugo mesto. Končni vrstni red: 1. Vulkanizerstvo Mulej Šmarje pri Jelšah, 2. KMN Nazarje Zobek, 3. Skavti Celje, 4. Vitanje. Franjo Pukart ŠPORTNO DRUŠTVO LOKE Po mivki v laseh še Tovkec šov Člani Športnega društva Loke so v soboto, devetega avgusta, na igrišču pri restavraciji Gaj organizirali turnir ženskih in moških ekip vodbojki na mivki. Turnirja seje udeležilo osem moških in pet ženskih ekip, znova pa so blesteli gostje iz Florjana. Člani letos ustanovljenega športnega društva Loke so spravili pod streho že več projektov. Najprej so organizirali sankanje čez drn in strn, skupno so se podali na spremljanje smučarskih skokov v Planico, organizirali so turnir v malem nogometu, sedaj pa še enega v odbojki na mivki. Za slednjega upajo, da bo postal tradicionalen. Zmagovalci obeh delov tekmovanja, tako ženskega kot moškega, so prišli iz Florjana. Ob slovesu so jim domačini seveda obljubili, da naslednje leto temu ne bo tako. Pred mladimi Ločani je že nov projekt. Zadnjo avgustovsko soboto bodo namreč organizirali vaške igre, ki sojih poimenovali karTovkec šov. V šaljivih igrah se bo pomerila kopica mešanih ekip, ki bodo poskrbele za smeh in vse, kar sodi zraven. Benjamin Kanjir V Dublinu na Irskem so konec junija potekale svetovne letne igre Specialne olimpiade, na katerih je sodelovalo 7.350 športnikov iz 162 držav. Enega največjih športnih dogodkov v letu 2003 se je udeležila tudi 30-članska slovenska delegacija, v kateri sta pomembno vlogo odigrala člana društva specialne olimpiade iz Mozirja, Damjan Rajter in David Paulič. Damjan je nastopil v atletiki, in sicer v teku na 100,200 in 4-krat 100 metrov, kjerje osvojil dve četrti in eno šesto mesto. Do medalje mu je zmanjkalo borih 20 stotinksekunde, kar samo dokazuje njegovo dobro pripravljenost, ki jo je stopnjeval iz dneva v dan. David, kije opravljal vlogo glavnega trenerja košarkarske ekipe, pa je na močnem turnirju (sodelovalo je 38 držav) s svojimi varovanci posegel celo po medalji, kar je bil enkraten uspeh. Velik met je košarkarjem us- Jovi in skupina U2, smetano filmskega sveta sta predstavljala Pierce Bro-snan in Arnold Schwarzeneger, na čelu ameriške ekipe je stopal legendarni boksar Mohamed Ali, na tribuni je bilo opaziti Eunice Kennedy Schriver, sestro pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, in njenega sina Tima Schriverja, igre specialne olimpiade pa je slavnostno otvoril Nelson Mandela. Slovenska ekipa je bila med svojim bivanjem na Irskem deležna izrednega gostoljubja in prijaznosti pel v dramatični končnici pete skupine, ko so z minimalno zmago nad Poljsko osvojili bronasto odličje ter bili za svojo izjemno borbenost nagrajeni z bučnimi ovacijami številnih gledalcev. Slovenska reprezentanca je skupaj osvojila kar enajst medalj, od tega tri zlate, prav toliko srebrnih in štiri bronaste. Sicer pa svetovno prvenstvo ni samo velik športni dogodek, ampak predvsem spektakel, ki se vsakemu udeležencu vtisne globoko v spomin. Poleg novih poznanstev se tu srečaš z ljudmi, ki sijih prej poznal samo preko raznih medijev in igre v Dublinu so bile vtem smislu res nekaj posebnega. Uradno otvoritev so popestrile svetovno znane osebnosti iz športnega in političnega življenja ter sveta glasbe in filma, med katerimi so bili v ospredju najvišji predstavniki domače politike s predsednikom na čelu. Za glasbeni del sta poskrbela Bon domačinov. Predvsem mesto Car-low, ki je bilo vseskozi okrašeno s številnimi slovenskimi zastavami in slikami naših športnikov, jim je pripravilo veliko prijetnih trenutkov. Tu so spoznali lepote izrazito zelene irske pokrajine, znamenito glasbo s plesom, priredili so jim veličasten sprejem v znanem golf klubu, z več tisoč glavo množico pa so v središču mesta skupaj pričakali olimpijski ogenj. Ta je po trinajstih dneh športnih bojev naposled ugasnil in utrujeni, vendarz lepimi občutki, so se naši tekmovalci vrnili domov. Naslednje letne svetovne igre Specialne olimpiade bodo leta 2007 na Kitajskem, medtem ko bodo zimske že čez dve leti vjaponskem Naganu. Upamo, da spet z udeležbo mozirskih športnikov. Damjan in David se zahvaljujeta vsem donatorjem za fi-nančnoindrugo pomoč,saj breznjih ne bi mogla potovati v Dublin. Franjo Pukart KONJENIŠKO TEKMOVANJE NA VENIŠAH Kocijaži in konjeniki navdušili gledalce Člani Konjeniškega kluba Buteko so v petek, 15. avgusta, na Venišah organizirali kar tri tekmovanja. V prvem so se tekmovalci z (trovpregami pomerili v spretnostni vožnji za državni pokal, ob koncu programa pa še za pokal Veniš. Vmes so za dobro razpoloženje poskrbeli konjeniki v spretnostnem jahanju. Najstarejši tekmovalec v tekmi za pokal Veniš je bil Ivan Mirnik (foto: Benjamin Kanjir) Tekme, ki je ena izmed šestih za slovenski pokal v spretnostni vožnji z dvovpregami, seje udeležilo enajst ekip. Vožnja s kočijami med ovirami in z omejenim časom je prinesla obilo užitkov tako za gledalce kakor za tekmovalce. Ob zvrhani meri adrenalina so slednji pokazali veliko znanja, tu in tam pa je s stožcev, ki so označevali tekmovalno progo, vendarle padla kakšna žogica, kije prinesla kazenske točke. Dvovprege so v drugi tekmi za- menjali konjeniki. Njihove ovire so bile seveda še težje, žogice so padale ena za drugo, največ neposlušnosti pa so konji pokazali na vodni oviri. V zadnji tekmi prazničnega dne se je osem dvojic pomerilo v spretnostni vožnji za pokal Veniš. Pravila tekmovanja so narekovala vožnjo brez napake skozi prvih deset ovir, naslednjih pet pa je bilo potrebno prevoziti v najkrajšem možnem času. Benjamin Kanjir LETNARJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU V LUČAH Žagarstvo Mazej drugič zapored Ekipa Zagarstva Mazej, sestavljena iz znanih imen slovenskega malega nogometa, je novi (in stari) zmagovalec Letnarjevega memoriala v Lučah, ki ga že vrsto let organizira tamkajšnje športno društvo v sklopu tradicionalne turistično-športne prireditve Lučki dan. Kerje žreb hotel, da se najmočnejši ekipi turnirja Žagarstvo Mazej in KMN Nazarje Jopies srečata že v polfinalu, je bila omenjena tekma v bistvu že finale pred finalom, v kar so se lahko prepričali številni gledalci. Hud pritisk Nazarčanov na za- četku tekme ni resneje ogrozil izkušenih »žagmajstrov«, ki so v nadaljevanju preko iznajdljivega reprezentanta Kurtiča dosegli odločilni gol. Igra Nazarčanovz vratarjem na vse ali nič ni obrodila sadov in tako je bil zmagovalec turnirja praktično že odločen, saj igralci Flamenga v velikem finalu niso bili dorasel nasprotnik Mazeju, mali finale pa je po loterijskem izvajanju »penalov« dobila ekipa iz Trojan. Končni vrstni red: 1. Žagarstvo Mazej, 2. Flamengo Andraž, 3. Trojane, 4. KMN Nazarje-Joples. Franjo Pukart SI.MOBIL LIGA - 5. KROG Vijoličasti derbi v Šmartnem brez zmagovalca Težko pričakovan obračun med Šmarčani in Mariborom Pivovarno Laško se je sicer končal brez zadetkov, zmagovalci tega dvoboja po so vsekakor domačini, ki aktualnim državnim prvakom niti za trenutek niso pustili dihati. Igra brez volje in nepovezanost mariborske ekipe sta dodobra razburili številne njihove navijače na tribuni, na drugi strani pa so bili Šmarčani s taktično dovršeno igro in nevarnimi protinapadi bližje zmagi in za svoje poteze tudi nagrajeni z bučnimi aplavzi. Sicer pa je bil peti krog ligeSi.mobil vznamenju remijev, saj so se karštiri tekme končale brezzmagovalcev. Še najbolj presenetljiv remije pri Primorju iztržil Dravograd, do delitvetočk pa je prišlo tudi na derbijih v Kopru in za Bežigradom. Blaževičeva Mura je na Ptuju z veliko težavo ugnala Dravo, medtem ko je Ljubljana zabeležila svoj prvi komplet točk. Rezultati 5. kroga: Šmartno: Maribor Pivovarna Laško 0:0, Kumho Drava Ptuj: Mura 2:3, Primorje: Dravograd 2:2, Sport Line Koper: CMC Publikum 0:0, KD Olimpija: Gorica 0:0, Ljubljana: Domžale 3:0. Lestvica po 5. krogih: 1. CMC Publikum It, 2. Primorje 10,3. Sport Line Koper 10, 4. Maribor Pivovarna Laško 10,5. KD Olimpija 8,6. Gorica 8,7. Mura 7,8. Domžale 6,9. Šmartno 4,10. Dravograd 4,11. Kumho Ptuj Drava 3,12. Ljubljana 3. Franjo Pukart ČRNA KRONIKA • OB KOLO Moziije: V času med 5. in 8. avgustom je neznani storilec vlomil v klet stanovanjskega bloka na Praprotnikovi ulici v Mozirju. Iz notranjosti je ukradel gorsko kolo višjega cenovnega razreda in s tem lastnika F.S. oškodoval za okoli 250.000 tolarjev. • VLOMILCI PRI TABORNIKIH Nazarje: Med 13. in 15. avgustom je neznani storilec vlomil v leseno hiško v Kokarjah, kije v lasti celjskih tabornikov. Iz notranjosti je ukradel več steklenic piva in rotacijsko kosilnico. • HUDI NESREČI KOLESARJEV Logarska dolina, Radmirje: 15. avgusta ob 11.45 uri je 30-letni kolesar P.P. iz Velenja med vožnjo od doma sester Logar proti Logarski dolini v desnem, nepreglednem ovinku zapeljal levo vtrenutku, koje nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 35-ietni D.P. iz Ormoža. Trčenje je bilo neizogibno, kolesar, ki ni uporabljal kolesarske čelade, pa seje pri tem huje ranil. 45 minut kasneje seje na regionalni cesti v Radmirju zgodila še ena hujša prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodovala 22-letna kolesarka Š.Z. iz Novega mesta, kije med vožnjo iz Gornjega Grada proti Juvanju v blagem, desnem ovinku zapeljala na most potoka Mlinščica, izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču. Kolesarka je v času nesreče uporabljala zaščitno čelado. • POGIN RIB Solčava: V Solčavi, v potoku Jurček, je prišlo 16. avgusta do pogina rib. Policisti so ugotovili, da je za pogin okoli štiridesetih rib krivo betoniranje pri urejanju panoramske ceste pri Svetem Duhu. Za pomanjkanje kisika je bil kriv cement, nastala škoda pa je ocenjena na okoli 10.000 tolarjev. • POŽAR NAD IGLO Solčava: 18. avgusta okoli pol štirih zjutraj je zagorelo na neprehodnem območju nad Iglo. Na pomoč so poklicali gasilce alpinistične enote iz Luč. Prve ugotovitve so pokazale, daje prišlo do požara zaradi udara strele. Obisk v Radmirju Spoštovani, sicer ni moja navada, da bi pisaril na razne strani, toda včerajšnji pripetljaj oz. današnji razgovorz gospodom 'Nevemkako-sepiše", ker njegovo ime pač ni nikjer zapisano. Glede predstavljanja po telefonu pa smo v Sloveniji še vsaj 50 let za ostalim razvitim svetom, s katerim se tako radi primerjamo. Torej, včeraj, 15.8.2003 se nas je okrog 13.00 ure zbralo 5 (pet) ljudi pri cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju, ker smo pač naivneži pričakovali, da si bomo lahko ogledali znano zbirko plaščev in kelihov. Ker na "pripopanem cegelcu" ob glavnih cerkvenih vratih pač piše, da želi imeti gospod z gospo mamo mir od 12.00 do 13.00, kar je povsem razumljivo, smo vsi potrpežljivo čakali, daje minila 13.00 ura. Ker sta ostala dva udeleženca nekje v vasi nekaj sliašla, da bo potem ta gospod prišel odpret cerkev, smo še kar potrpežljivo čakali. Ko pa tega gospoda le ni bilo od nikoder, sem si pač dovolil, da ga pokličem. V vseh kulturnih državah je navada, da ljudje odgovorijo na telefonski klic. Včeraj niti po treh klicih nisem doživel te časti. Ker pa jaz in moja družina zeio radi potujemo in spoznavamo lepote sveta in nam je tudi Slovenija zelo pri srcu, bi pa vseeno radi enkrat obiskali to rad-mirsko zakladnico. Zato sem danes poklical na številko, ki je napisana na "cegelcu" pri cerkvenih vratih, da se prepričam, ali res drži, da je ob torkih ogled za individualce. Ko sem gospodu "Nevemkako-sepiše" omenil, daje včeraj pet ljudi najmanj pol ure čakalo na njegov prihod, me je ta karna hitro odpravil z vprašanjem, ali ne vem kakšen praznik je bil včeraj in odložil slušalko brez bev ne mev, torej brez pozdrava. Res zelo kulturno obnašanje za nekoga, ki naj bi bil vodnik po tako dragocenem zakladu, kot naj bi bil shranjen v tej cerkvi. Sedaj se človek vpraša, ali niso ravno prazniki in nedelje za večino običajnih državljanov najbolj primerni dnevi za izlete in oglede raznih znamenitosti. Glede na neprijaznost gospoda "Nevemkako-sepiše", bi si pač morali vzeti dopust, če si hočemo kaj ogledati.V "Evropi", po kateri se Slovenci tako radi zgledujemo in to tudi na jugu Italije, ki jo Slovenci tako radi popljuvamo, se kaj takega zagotovo ne bi zgodilo. To vem iz lastnih izkušenj, ker jo precej dobro poznam, zlasti Sicilijo. Tam se mi še ni zgodilo, da bi nekam prišel in bi naletel na tak odnos, kot v Radmirju včeraj in po telefonu danes. V skrajnem primeru na urniku piše delovni čas in se tega tudi držijo. Tako bilo lahko določeno tudi v Radmirju in potem si zagotovo ne bi dovolil gospoda "Nevemkako-sepiše" motiti na takšen praznik, kot je bil včeraj. Zdi pa se mi, da v Evropi takšna znamenitost ne bi bila na ogled samo "po dogovoru", temveč bi jo odprli za ogled, verjetno v korist celega kraja. Naj omenim še to, da so ravno v sosednji Italiji, ki je veliko bolj katoliška od naše Slovenije, na ta cerkveni praznik za ogled odprte vse cerkve. Naj na koncu dodam še to, da sem invalid brez noge in pot do Radmirja in nazaj do doma zame ni ravno mačji kašelj. Lep pozdrav, Janez Mervar Trebelno 40 Opravičilo V prispevku Peš po mejah solčavske občine v 29. številki Savinjskih novic sem pomotoma zapisala, da se je Čit podal po brezpotjih Julijskih Alp. Podal seje namreč po mejah solčavske občine, ponekod tudi po brezpotjih Savinjskih Alp. Za neljubo napako se opravičujem. Marija Sukalo Popravek V prejšnji številki Savinjskih novic sta se mi v članku Koncertni krst novih orgel povsem nenamerno zapisali dve napaki. Pravilen priimek mariborskega kanonika, kije blagoslovil nove orgle, je Goličnik in ne Globočnik, koncert pa sta imela zakonca Klančič ne Klančnik. Nosilcem napačno zapisanih priimkov se opravičujem. Savinjčan Gledam vrh Triglava in neba obok Zahvaljujemo se gospodu Ivanu Čopovi, Petru in Tjaši, gospe Marički Suhoveršniku županu občine Mozir- Celinšek in Izletnikovemu šoferju je, daje omogočil čudovito doživetje gospodu Francu Juvanu. Vsi ste s za člane naše organizacije, ki so pri- človeško toplino še olepšali naš izlet, zadeti v svojem gibanju. Hvala gospe Organizacija Zveze borcev Stanki Borovšakovi, gospe Martini Mozirje in Rečica Flosfest 2003 - Pero Lovšin Vsako leto, v prvih dneh avgusta, steče na Ljubnem ob Savinji turistična prireditev Flosarski bal, ki ima že večdesetletno tradicijo. Nepotrebno je omenjati, da ima splavarstvo izreden zgodovinski in gospodarski pomen za Zgornjo Savinjsko dolino, saj je pretežni del populacije včasih živel od splavarstva in lesne industrije. Ta bogata kulturna tradicija se ohranja še danes in se promovira skozi vsakoletni Flosarski bal. Letošnja prireditev je bila še bolj posebna kot desetine njenih predhodnic, saj je v njenem okviru potekal tudi glasbeni večer namenjen vsem mladim. V sredo 30.7.2003, je tisoč obiskovalcev v Vrbju pričakal nihče drug kot Pero Lovšin s svojo skupino Hailensteini, ki so ob svojem nastopu zvabili na plesno ploščad ne le mlade in najmlajše, ampak tudi tiste starejše, ki so prišli ob poslušanju odličnega nastopa obujat spomine iz svoje mladosti. S svojim nastopom se je nadalje izkazala domača glasbena skupina Flowerless Grave, kije bila tudi prva nastopajoča. Na odru so se poleg njih zvrstili še Pohorc Blues Band, DJ Brli in solčavski Slaves, vsi pa so poželi bučne aplavze. Nas-plošnoje celotna glasbena prireditev požela toliko navdušenja mladih od blizu in daleč, kot že dolgo nobena. Najbolj zagrizeni so vztrajali vse do zgodnjih jutranjih ur. Obiskovalci so prišli predvsem iz šestih občin Zgornje Savinjske doline, Šaleške regije, našli pa so se tudi posamezniki iz bolj oddaljenih krajevSIovenije, kot so Celje, Ljubljana in celo primorska regija. Tako tuji kot domači obiskovalci so bili presenečeni nad velikostjo dogodka in njegovo kvaliteto. Pohvale smo čuli tudi s strani ljubenskih svetnikov in gospe županje. Flosfest pa je v končni računici mnogo več kot le enovečerni glasbeni dogodek. Njegova organizacija je nekaterim posameznikom iz Štu-dentsko-mladinskega Kluba (ŠMK) Ljubno ob Savinji vzela mesece časa in živcev. Med najbolj zaslužnimi naj omenim Jerneja Petrina, Petra Pukar-ta, Primoža Klemenška in Luka Budna, sodelovali pa so še mnogi drugi. Ravno to je področje, kjer si Flosfest zasluži posebno odlikovanje, saj so k njegovi uresničitvi pripomogle desetine mladih zagretežev, ki so povsem prostovoljno skrbeli za vzpostavitev infrastrukture, strežbo, hrano, pijačo in končno tudi izvedli čistilno akcijo, ki je potekala dan in pol. Dejansko je dogodek združil mlade iz občine Ljubno in jih s skupnim delom pripeljal do zastavljenega konca. Študentsko-mladinski Klub Ljubno ob Savinji se zahvaljuje vsem sodelujočim za uspešno opravljeno delo ter vsem sponzorjem za izkazano zaupanje. Med slednjimi bi posebej rad izpostavil Klub zgornjesavinjskih študentov in Občino Ljubno, ki sta z izdatnimi finančnimi sredslvi odločilno podprla letošnji Flosfest. ŠMK se posebej zahvaljuje tudi gospodu Stanku Zagožnu, svetniku iz Ljubnega in predsedujočemu odbora za Flosarski bal, kije s svojim delom in zaupanjem postavil temelje letošnjemu Flosfestu. Uspeh daje zagon in zato ŠMK Ljubno ob Savinji že poziva mladino, da si na koledarju za naslednje leto obkljukajo začetek avgusta za Flosfest 2004! Predsednik ŠMK Ljubno ob Savinji Jemej Pintar ZAHVALA Krački iz Lok pri Mozirju, se zahvaljujemo vsem gasilcem in ostalim, ki so pomagali pravočasno pogasiti ogenj, da se ni razširil na ostale objekte in gozd. Hvala! POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 Občina Luče in Turistično društvo Luče se zahvaljujeta vsem tistim društvom in posameznikom, ki ste vsak po svojih močeh pomagali pri uspešni izvedbi naše skupne prireditve XXXIV. Lučki dan. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 SPOMIN Poletnega dne je bilo, ko sonce še ni povsem zašlo, ura petje že odbila ko te prerana smrt je ugrabila. Hoteli smo nazaj te priklicati in nikakor njej te dati. Dve leti zdaj že v grobu spiš a v naših srcih ti živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenja pot. 19. avgusta mineva 2 leti, odkar smo te mnogo prezgodaj za vedno izgubili naš najdražji Zijad AVDIČ iz Lepe Njive Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULIJ 2003 ROJSTVA; Rodilo seje 6 deklic in 9 dečkov. POROKE: 1. Slavko Kobetič iz Kamnika in Jerica Tesovnik iz Gornjega Grada 2. Marko Enci in Marinka Forštner iz Dobrovelj pri Mozirju 3. Milan Kumprej iz Ljubnega ob Savinji in Alenka Pačnik iz Ljubnega ob Savinji 4. Bojan Ugovšek iz Gornjega Grada in Anita Kladnik iz Gornjega Grada 5. Marjan Eržen iz Kranja in Tatjana Rutnik iz Kranja 6. Domen Kurent Iz Žalca in Mateja Zver iz Žalca 7. Janez Marolt iz Mozirja in lika Kramer iz Varpolj SMRTI: 1. Niko Kaker iz Šmartnega ob Dreti 2. Frančišek Jakob iz Ljubnega ob Savinji 3. Frančiška Mavrič iz Lenarta pri Gornjemu Gradu 4. Franc Goričar iz Zgornjih Pobrežij 5. Ana Letojne iz Lepe Njive 6. Angela Ošep iz Robanovega Kota 7. Anton Plesnik iz Podveže 8. Terezija Čeplak iz Bočne 9. Ivana Slapnik iz Grušovelj 10. Franc Vidic iz Ljubije 11. Silvester Forštner iz Šmartnega ob Dreti Si rekel, kmalu vrnem se, a to se ni zgodilo, čakala sem zaman na Te, za mene sonce je utonilo. (K. Tkavc) ZAHVALA ob izgubi dragega očeta Ivana BLATNIKA Vsem, ki ste mojega očeta v tako velikem številu pospremili k mirnemu počitku, iskrena hvala, posebno tistim, ki so mi v teh žalostnih dneh stali ob strani in me tolažili. Žalujoča hčerka Urška Kakšno naključje! Ravno pri vas sem zavarovana! naključen slučaj "Polda, ti imaš pa res srečo z ženskami!" reče Lojze. "Vso poletje je vroče in sušno, a ko pade prvi dež, nanese, da se znajdeš z najlepšo pod kozolcem. A ni to srečno naključje?" "Kakor za koga. Dolžan sem ji bil 10 jurjev. In ravno takrat... kakšno naključje!... sem jih imel s seboj!" oeani člen "Po desetih letih zakona si vložil zahtevek za razvezo. Kaj je šlo narobe?" vpraša odvetnik Roberta. "Pes je bil že star in je poginil." "Pes je držal vajin zakon skupaj?" "To, pa še to, da je uvidela, kdo je v resnici jedel hrano, ki jo je skuhala." "Deset let? Vsaka čast! Dobro seje držal." "Misliš zakon?" "Ne, pes. Vem, kako tvoja žena kuha. Bil sem že na obisku pri vama." "Aha, zdaj se spomnim, da te po tisti večerji ni bilo nikoli več blizu." sante enkrat "Gospa,” vpraša morebitni kupec na avtosejmu, "je bil avto že kdaj 'karamboliran'?" "Samo enkrat v nesreči, ko sem izgubila moža." "Zelo mi je žal," kupec izrazi sožalje in še vpraša: "Je imel že kdaj kakšne okvare?" "Samo enkrat mu zavore niso prijele. Takrat ko sem izgubila moža..." "Mi je zelo žal," možak ponovno izrazi sožalje in si ogleda mlado vdovo, ki je kar dvakrat poudarila, da je samska. "Gospa, kaj ko bi se zmenila še za kaj drugega." "Lahko bi se zbližala, a če me boš varal, kot me je moj mož, bo to samo enkrat!" r Spomin na letošnje poleti je nas bo vedno grel. Žal nas 'Spomin na zimo ne hladi. j slaba prečstaoiteo V zbrani družbi se Ludvik hvali na vsa usta, kako je uspel v svetu glasbe: "Če še ne veste, sem zelo znan skladatelj resne glasbe!" "Res?" se mu čudi Šimen. "Za kateri telefon pa ste napisali muziko?" O, ti smola! Celo letos se mi je to zgodilo! Vedno kadar se poročim, dežuje! kri ni oeča "Bepo, v vsaki gostilni izzivaš pretep, potem pa pustiš, da te pijanega namlatijo. Kaj te žene v to?" vpraša Šimen. "Ne morem iz svoje kože. To je v krvi naše družine. Psihiater mi je razložil, da bi bil rad podoben svoji mami." Odgovor napišite na kupon in ga skupaj podatki pošljite na naslov: Savinjske novice, ©SEGjJtufl Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, najkasneje do torka, 26. avgusta 2003. Rezultate žrebanja bomo objavili v prihodnji številki, na izlet pa se bomo odpravili že v soboto, 30. avgusta 2003, zato pohitite z odgovori! Kdor prvi pride, se prvi kopa! SESTAVIL PEP1NO ČISTO PREMOŽEN- JE, GOTOVINA NEKDANJI KOZAŠKI POVELJNIK SPREVOD TRGOVCEV ZNAMENITA FONTANA ŽELJA V RIMU DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE IME ZA JAHVEJA TAKO NAPREJ THOMAS ADDISON VROČIČNE BLODNJE PRED SMRTJO POPOTNIK (LAT.) ALOJZU FINŽGAR AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) GLAVNO MESTO TURČIJE KRALJEVIČ IZ MAHABHA-RATE MESTO V BAČKI, VOJVODINA SEVERNOAMERIŠKA LOVOROVKA Z RUMENIMI CVETOVI KRATICA ZA TRINITRO- TOULEN TEMELJNA VERSKA POSTAVKA BUDIZMA KDOR JE NAGNJEN K SADIZMU TOM JONES NAKLEPNA POVZROČITEV SMRTI PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRU SLEČENA KAČJA KOŽA VZDEVEK EZAVA MALIK, PODOBA BOGA, NAREJENA IZ LESA OBLIKOVA- LEC EBENOVINE VELIKA POPLAVA NADALJEVAN. GESLA ► LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA OBOROŽEN SPOPAD FRANC OSOLE OJDIPOV OČEV GR. MITOLOG. ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN KRATEK POŽIREK LITINA, ULIV ENERGIJSKA STOPNJA ATOMA RIBJA KOŠČICA MILTON OBOTE FRANCOIS ARAGO OKRASNA RASTLINA, VETRNICA MOŠKA SVEČANA OBLEKA SLOVENSKA PRIPOVED- NICA- GITICA MOŠEJA V JERUZALEMU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Kabina, urinal, Vukov, Aro, IJ, Ljubija, kmet, oval, heroin, rele, pravzor, bron, Anaa, Irak, PT, črevo, ais, Roa, spaka, MP, estet, Lorger, statva, maona, teleobjektiv, Anar, Cats, ka MINI SLOVARČEK: HINA- afriška pastirska plemena ANEMONA- okrasna rastlina, vetrnica SRBOBRAN- mesto v Bački, Vojvodina ADONAJ- ime za Jahveja SASAFRAS- severnoameriška lovorovka TARTIF- svetohlinec, hinavec (ekspr.) OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 30. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri nagrade, kijih prispeva Mizarstvo Kovač iz Ljubije: 1. nagrado, obrezline v vrednosti 5.000 sit, prejme Franc Goličnik, Goličnikova 3, Mozirje; 2. nagrado, obrezline v vrednosti 4.000 sit, prejme Marija Tajnik, Rečica ob Savinji 88; 3. nagrado, obrezline v vrednosti 3.000 sit, prejme Ela Marovt, Bočna 60, Gornji Grad. Dobitniki prejmejo potrdila o nagradi po pošti. Čestitamo! Rešeno križanko iz 31. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 2. septembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA DAVIDOV HRAM. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali lepe nagrade, kijih tokrat prispeva podjetje Davidov hram, ki se ukvarja z veleprodajo pijač. TRGOVINA RSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk, laminatov, DEKOR stenskih ter stropnih oblog... NOVO v ponudbi: KVALITETNE VRTNE GARNITURE Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Dostava na doml Napovednik • Petek (22. avgust), ob 19.00. Vila Herberstein 15. festival Prešmentane citre • Sobota (23. avgust), ob 19.00. Trg v Šaleku, Velenje Starotrški dan v Šaleku • Sobota (23. avgust), ob 11.00. Velenjsko jezero VIP regata • Sobota (23. avgust), ob 15.00. Osnovna šola Šalek Velenje Bridge turnir po Mitchel sistemu • Nedelja (24. avgust), ob 16.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert Mlade beltinske bande • Ponedeljek (25. avgust), ob 20.00. Knežji dvorec Celje Gledališka komedija Transvestitska svatba • Torek (26. avgust), ob 20.30. Stari grad Celje Veronikina nagrada lavreatu poezije in literarni večer • Sreda (27. avgust), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Union Olimpija: Crvena zvezda (Beograd) • Sreda (27. avgust), ob 20.00. Knežji dvorec Celje-dvorišče Koncert zimzelenih melodij • Sreda (27. avgust), ob 20.30. Atrij Majolka Celje Old swing kvartet • Sreda (27. avgust), ob 17.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma - NK Rudar Velenje: NK Zagorje • Sreda (27. avgust), ob 21.00. Ploščad bazena Velenje Festival mladih kultur Kunigunda 2003 • Četrtek (28. avgust), ob 21.00. Knežji dvorec Celje-dvorišče Ritual v gibu in plesu • Četrtek (28. avgust), ob 20.00. Cerkev sv. Martina, Velenje 15. festival Prešmentane citre ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko brejo, 7,5 m pašno. Tel. 041/324-377 Prodam kravo simentalko s teletom in 30 a silažne koruze. Tel. 031 /710-128 Prodam dve telici, simentalko in sivko, breji 7,5 in 9 mesecev. Tel. 58-41-092 Prodam krave in telice in suha drva, menjam za krmo. Tel. 031/698-055 Prodam kozo, dobro molznico. GSM: 031/565-535 Prodam telico, simentalko brejo 5 mesecev in težko 600 kg. Tel. 58-35-456 Prodam teličko sr za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 041/354614, po 14 uri. Prodam bikca simentalca in bikca sivca-mesne pasme. Tel. 5844-592 Prodam dve kravi friziki. Tel. 5841-891 Prodam pujske težke 25-40 kg. Tel. 5885-570 ali GSM: 031/874-813 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________[|||| Prodam telička sivca 130 kg ali zamenjam za krmo. Tel. 58-45-137 Prodam bikca 10 dni starega ih več dobrih brejih telic. Tel. 839-18-00 Prodam dva bikca sivo rjava, stara 14 dni. Tel. 5832-152 ali GSM:031/ 649-944 Prodam bikca cca 120 kg težkega. Tel: 583 24 70 Prodam teličko sivko staro 2 tedna-ugodno, Tel: 03-584-75-63 Prodam teličke frizike 14 dni stare. Tel: 58-41-785 Prodam zlate prinašalce, zelo lepe, bele, cepljene. Tel.: 041 -941 -892 Podarim avto prikolico v dobrem stanju. Tel. 583-12-10. Prodam avtoradio, zvočnike, ojačevalec. Tet 031/772-486 Prodam zvočnike tehnics none in telefon Panasonic brezžični. Tel. 031/772-486 Prodam do 300 kom. betonskih kvadrov 20x20x40. Tel. 5843-487 Prodam walkie-talkie 2 kom., gumi antena, priključki za avto. Tel. 041 / 928-378 Brezplačno oddam zelo dobro ohranjen kavč. Proti večeru pokličite. Tel. 83851-90 ZEMLJIŠČA, NEPREMIČNINE Na odlični lokaciji, v ravnini, sončna lega, 2 km iz Velenja prodam zazidljivo parcelo. Tel.: 031/743-046 Dam v najem lokal za obrtno dejavnost v Mozirju (mimo). Tel. 5831 -648 ali GSM: 031/515-473 AVTOMOBILI- PRODAM Prodam daihatsu charade letnik 1990, cena po dogovoru. Tel. 5841 -397 Prodam clio l,4-l,6v, 140.000 km, zelo lepo ohranjen, cena 350.000. Tel. 041/628439 Prodamgolfl. 1982 vozen, cena po dogovoru. Tel. 5834-070 ali GSM: 040/398-603 MOTOR-PRODAM Prodam avtomatika A35s, rdeče barve, 1.95, kot nov, potekla registracija brezhiben, nove gume, cena 55.000. Tel. 041/840-771 DRUGO-KUPIM Kupim dekliško gorsko kolo 24 col. Tel. 041/832-214 MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PGSGK, GRAMOZ ALI MORDA URGJATG DVORIŠČG Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel. 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter69,3333 Ljubno ob Savinji. POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI i ZELO UH®®I[N KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO. MERKUR NAJBOLJŠI V AKCIJI . TUDI V |'| ITIOiH ... gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... 'A*cuA. - dimniki EKOKER - strešnik DVOZAREZNIK italijanski Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit od 1 do Slet! MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA I VLJUDNO VABLJENI V NAS© KMETIJSKO PRESKRBO Patrov trg 7, Sampater (v prostorih Kmatljaka zadruga Sampatar) TELEFON; 70S 04 70 FAKS; 703 34 Si Dalovnl §aa; pan. ° pat; ad 3.00 da 13.00 ura, sab. ad 3.00 da 12.00 ura ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). Pri nas najdete tudi: - belo tehniko Gorenje, Candy, Bosch, Mille, Elektrolux, Zanussi itd. - akustiko, male gosp. aparate, foto kotiček, - rezervne dele za gospodinjske aparate, - RTV servis ter pooblaščeni servis sesalcev Vorwerk Nudimo vam tudi brezplačno dostavo na dom do 30 km. TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure mmm «m m easmo Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 Portal Savinjske dnline mmutm Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 Delavni čas: pon. do pet. od 7h do 18h v sob. od 7h do 12h Vse slike so simbolične! flULIAMBU ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje Tel.:42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.si Celje - skladišče S4M Podjetje za komercialni inženiring d. o. o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 16, Nazarje Telefon: 03/839 4190,83941911 839 47 71; fax: 03/839 47 72 PRODAJNA AKCIJA OD 22.8. DO 12.9. ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM 5000012489,31 COBISS o erjefno PVC . najboljša okna vrata TELEFON na svetu. simer d.o.o., delavska 8. cehe 034355 800 www.simer.si Del, čas vsak dan med 7. in 19, uro ob sob, med 7. in 13, uro,g MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! G4IMNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 NOVO: PROGiAM - Spalnice, NEW UNE program za turizem Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12, ure Sestavljiv program, nove barve modern design Ugodni plačilni pogoji! E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!