«v!ika 55 TRST, v sredo 24. februvarja 1909 IZHAJA VSAKI EAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjuiraj. l*f sHinlčne štev. se prodajajo r-o 3 nvd. (6 stot.) ▼ mnogih oJmkarnah. v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, . -stojfci, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI SE RAČLNAJC NA MILIMETRE v iirokosti 1 tolone. CtNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po dO st. mm. Za ogia-e v ttkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vr^ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-jnanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .td nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moč I Tečaj XXXIV rAEOČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece Q K; na na- ročbe brez donoalane naročnine, se uprava ne ozira. MaroČnina na nođoljsko izdanje „EDIKOSTI" st»n» : oele- - lbtno X 5-aO, pol leta 2 60 —— — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EFAX GODIKA. Lastnik kon-orcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnRni račun 5t. 841 652. TELEFON it 11-57. Brzojavne vesti. Minister Abrahamowicz odstopi ? DUNAJ 23. „N. Fr. Presae" poroča, da te v parlamentarnih krogih z«gota?lja, da , oljski mioiiter-roiak Ab-ahamovricz koncem tega tedt-a odatopi ia s cer radi neprestanih napadov cd 3'rani poljskega kluba. Nasledo-val mu bo baje posl. vit. Duleba, člen demokratično narodne stranke poljskega kluba, j&iniatsr Košut i>a Dunaja. DUNAJ 23. Trgovinski minister Košut *'e danes predpoludne obiskal finančnega mi-»istra Biiin^kesf1. BUD i M PEŠ TA 23. „Og-. biro" poroča z Dmnaja: Trgovinskega ministra Košuta je daces zjutraj obiikai vojii minister Scbonaicb. Nekoliko Č£sa potem sta prišla k trgovia-kemu ministru tudi nsučtii m nister grtf Apponyi io državni t -nik Sztereiijj, kjer so ee vsi skupaj posvet vsii. O j 10. uri predpoludne se je trgovinski minister skupno z državnim tajnikom odpeljal v pžlačo mri-iterakega predsednika Biernertha, kjer cdlsl svojo karto. Ob 10. uri in tri četrt se ie trgovin-ki minister odpeljal v cesarsko palačo ia jo bil ob 11. uri vspre;et od cesarja v privatni avdiienci. ki je trajala do 12. ure 10 m. Po avdi.enci pe je minister Košat vrnil v cgrjko palačo. Popclu lue bo trgovinski minister konferiral z avstrijskimi državn ki ia te ob 2. uri in pol seotšl z ministrom z?, unauje etvari baronom Ahrentbalom. Naučni minister grof Apponji •a popoludns obiskal nsučnega ministra grota Stargkha. Knez Auersperg odstopil kakor predsednic nižeavstr. kmetijske družbe. DUNAJ 23. rFremoenbiattu piše: Na današnji seji glavnega odbora c. kr. niževstrij-ske kmetijsko družbe ie knaz Auersperg z •sirom na mnenje, da je nje^o^a oseba kriva, da je nad70 voda Fran Ferdinaud odložil protektorat, odvtopii kakor predsednik družbe. Občni zbor, razpisan za 1. marca, je odložen, Proti češkim narodnim socijalistom. PRAGA 23. V Mali Boleslavi je pr:čela nre-skava radi ant mihtarične propagande proti 12 pristašem narcdno-sccijalističoe stranke. Poznanih to iz Male B.IeJave io ckoiice ckrcg prič. K ram are v Članek zaplenjen. PRAGA 23. „D.n" pereča, da je oblastni a včeraj zaplenila 44. sešitek deSa „Črška polit;ka" radi pelitično-zgodovinskega članka :>osI»uca dr. Krt met a o češki in avstrijski p litki v zadnjem ča?u. Lis? dostavlja: N^ verao še, ako je policija izvršila pri poslancu Kramaru lišno prei kavo. Kulturni boj na Francoakem, PARIZ 23. Žipan v Saolieu je s privoljenjem pr^fk a odredil, da ne sme duhovščini spremljati pegrebnh sprehodov več v cerkvini obleki. Ker se neki župnik ni tnj odredbi pokoril, so je proti njemu uvedlo uradno postopanje. Maroko. CASABLANKA 23. General D'Amade ie odLotovtil v O an. Ob njegovem odhoiu ga je prebivaltt o živahna pozdravljalo. TANGER 23. (Nem^a kcib. družba.) — Senetal D'Amaie je d >s el s mkij, p:>=di*av-iien je b;l s sTJi iz topo*. Franco^kn ko'o- mu je prireciiia slove-t-j vsjrtjeiu. Španska kraljeva dvojica MADRID 23. — Krdj in kral;ica sta s pri osin ls urskiui in ir.f atom Jjime odpotovala v Seviijo, kj-r ostaneta do konca velikega Udrjti. RUSIJA. Hasija mobilizira dva vojna zbora? BEROLIN 23. „B rliner T gblatt* poroča iz Jas y-;a: Tak«j kroži govorica, da b^ Ru.ija v kiatke^ii mobilizirala d?a vojna zk^ra. Bomba prsd hišo predsednika dume. PETROGRAD 23, Tukajšnji listi javljajo soglasno, da s j d čki, ki so se igraii na dvorišču Hiše, kjer stanuje predsednik dume Ho-mjbkov, našli »od tamkaj zljžeuim leaom polno bombo. Homjakova druž:ua aa.iku e to vest. PETROGRAD 23. Policijska oblast ae-mentaje vest, pnobčeno od ratnih listov, da so našli boni bo na dvori§ču htša predsednika dume Homiakova. Ver,witter A Scboller naročita za armado sto vagonov mvke št. 5. Gibanje delavcev na Francoskem. VIL (Zaključni članek.) Kaj je pravi revolucionarni zem? Njegova najčisteja sindikali-oblika. Sindi-kalisti-teoretiki. Revolucij ona rn i sindika-izem so često pnsaodabljali anarhizmu. Kes ima nekaj skupnega z anarhizmom : popolno njo do vsoga političnega sindikatizem, tako ne pozna tudi nobene politične akere. Felicien C h a 11 a j e pravi _ o revo-i lucijonarnem sindikalizmu v enem svojih član-I ko v v „Revus de Me haphy4ique v letniku 1905 imenovane ra ' pa izčrpali s tem n-egorega bist?a. Sisidikalizam pomenja novo revolucijo-narno metodo. Ni prt ti političen ali nepolitičen zatOj ker bi ne poznal države, ampak, ker so b le vue dosedanje politične akcije Lancoskih delavcev brecupne, ker parlamentarni soctj*-iizem ni izvoje"al doslej delavstvu kakor takemu še nobene zmage. Socijaliatične stranka v pariameotu so pač same pripomogle k lo-in cerkve in Praga 23. - gospodske zbornice Tomiiž^Czernj. Dunaj 23. — kosipetentne strani nereaaično vest, ki j»e»taaski list in ki 4h je namreč vojna - Umrl je včeraj člen ia bivši praški župan dr. - Fremdenblatt" piše: Od označa o kakor popolnoma jo je priobčil neki budim-je prešla v dunajske liste, uprava pri parnih mlinih delle to nasprotst o o priliki debate razmerja med stranko ia strokovnimi organizacijami tako (po steiografakem zapisku): „Kakor nobena druga stranka — v nasprotju 3 socijalaimi razredi — tako tudi socialistična ne sloni na nobenih gospodarskih temeljih; istočasno pomešava med seboj zastopnike buržoazije, proletarijata, prebivalstva itd.,., da je stranka mnogoterih razredov, ali no recite, da je stranka enega razreda v tem saoisiu, da je izključno stranka delavskega razreda." V tej zoprnosti do politike leže glavni vir in glavna načela siadikalizma, V večkrat imenovani reviji „Mouvement (letnik 1903) piše o teh načeUh nekdanji anarhist in kasnejši 5*nd kalist P o u-g e t: „Ta osnovna načela smatrajo nekateri kakor novo vero, kakor novo socijalno doktrino ; v resnici pa pomenja samo povratek k zdravim naukom mednarodae delavske asociacije (t, j. Internacionale, ki jo je ustanovil Marx 1864). Ta načela združujemo lahko v sledečih dveh točkah : 1. na podlagi dobro razpredenih strokovnih društev je treba organizirati deiavce v razredno stranko in sicer proletarijatu i 7golJ Da 8'gurnem gospodarskem temelju brez ! vsakega dotika s politiko ; 2. ta mova delavska stranka ima obrniti svojo ost napram vsem onim fak-orjem, ki povzročujejo aii trpe njegovo izkoriščanje in zatiranje (kapital in država) in sicer a pomočjo dsrektao akcije v vseh s>ojih podobah; temu socijalnemu preobratu nai pripravlja pot generalni štrajk, ki podre in uniči kapitalistično družbo ter omogoči delavcem, da si osvoje produkcijo izdelkov na temelju družbe". Da se nova metoda n kakor ne odpoveduje socialističnemu cilju, po darja G r i f-i uelh e s v isti reviji (letnik 1903 in 1904): „Delavski razred ne ločuje sv(jega revolucionarnega ideala od zahtev po V8»>kdinjem poboljšanju svojega pokžijs.... Cilj delavska je njegova os?oboditov, njegovo orožie je organizacija, njegova met. da je boj. Kakor si je delovanje delavskega razreda postavilo kakor s/oj cilj. svojo osvobodite?, tako si je postavilo kakor svo-e orožje strokovna druševa in kakor sreditvo štrajk t. j. do skrajne mere priti an boj". Po pisateljevem ainenjU postane „nova deia/ska stranka* „spec fično projptar-jka organizacija". XXX. Češki katoliki proti nemškim krščanskim socijalcein. Državni po-lanec dr. Rud. Horskj prejel od rob ra katoliškega političnega društva za Češko daljše pismo o^irom na sadanje poiitič te dogodke. M-ed drugim je rečeno v tem phmu: „Katoliško društvo za kraljevstvo Č ško protestuje proti Uižjeav-strimki iex Axmanu s tem veČim obžalovanjem, ker je bil ta predlrg stivijea iz stranke, ki se jo pri na3 sploh smatra za katoliško. Zato pozivlia odbor katoliško narodne p^iaice, naj se potrudijo z vso ra-č;o, d?» ta nekrščan-in nenaravni predlog ne zadjbi najviše : sankcije**. Nadalje poživlja dopis katoliško-narodne poslance, naj ne dopuščajo, di bi Ee na katerikoli načia kršila jezikovna ravnopravnost in nerazdeliivoit kraljestva češkega. Posl. dr Hjrsfey izraža v „Čohu" svojo radost na tej možati izjavi ter pozivija vsa plemstvo češko, nai odločno nastopi v obrambo češkega naroda. To govore Crhi brez razlika političnega naziranja. Včeraj amo zabeL'žiii poi'en na-rodeo gla> iz češke aocjaloe demokracije, danes siičaega iz vrst katsiiških naroda;ak j/. Na vso slovensko javnost pa se obračamo s pozivom : posnemate češke izglede v obrambo skupnih narodnih intere-ov. takim viravnati čitvi države in cerkve in podobnim radikal- j ^ nim vspehom ; za izkl;učne delavske zahtevo so niso n. pr. nikdar angažovala s tako siso kakor, recimo, za židovskega polkovnika Dr»yfus3a. Morda zato, ker same niso verovale v svoj absolutni program. Francoski de.'avci so kiitik .vai to postopanje, kritikovali eo vso politiko, vso držalo, ki stopa preko njih, giuha za njih zahteve in potrebe, po svojih patih. Iz te kriiike se je rodiia nova metoda. Teoretični voditelj siadikalizma na Francoskem, Hubert Lagardelle, pravi v reviji „Mouvement socialiste*, letnik 1904 : „Res je, da razrednega boja niso prezirali. Neprestano so spominjali na boj med prole-tari atom in kaoitalom.. da je boj na življenje in smrt. Al: p:i tem so se veodarle omejevali vedno na ono diplomaci;o, ki leži v bistvu vsakega parlamentarnega delovanja ia ki je njeg >v glavni del Pod pretvezo, da je razredai boj poiitičen boj, so napravljali iz prvega volilno borbe." Iz tega izvaja Lagardeile, da socijali- Vznemiriajoče vesti, da Avstro Ogrska stična stranka nikakor ne izčrpa v sebi de- priprav ja odločilen udarec preti Srbiji nočejo lavekega gibanja, da ona celo prava d e 1 a v- 1 potihniti. M-jj tem pa se vendar dozdeva, da s k a stranka, stranka delavcev kakor poseb- j fie tudi na Dunaju nekoliko boja velikanske nega razreda, ne more biti. Zato priporoča ' odgovornost: radi nedugieduih posledic, ki bi brez- mogle navstati valed krvavega konfokta med DOGODKI NA BALUNO. Napetost Avstro Ogrske in Srbije. vesti, da vladfs *) an-arhirem pomenja dobesedno: pi*. ] monarhijo in kraljestvom srbskim. Zato daja vam zadovoljeno diplomatičnim potom, ker si ne more misliti, da bi hotele evropske viaiii izročiti Srbijo Avstro-Ogriki pod nož. Po eb-nim naglasom je povdarjal rečeni srbski liat, da je vse vedenie Srbije povsem korektno. SoieČ po vesteh iz raznih političnih centrov Evropa so tudi res dozdeva, da ta nada Srbije niso po73em brez podlag?. Vprašanj3 intervencije Up.sti ja neprestano predmetoui diskmij v eTrop3kih Uitih iz čeaar ae daj» sklepati, da eventuvelne okupacije Srbije od strani Avstro-Ograke vsaj nekatere države ne bi povsem hladnokrvno gledale. Tako javljajo n. pr. iz Periza, da v tamošnjih a'toritativaih krogih menije, da ki mogla Avstro-Ogr3ka napraviti veliko uslugo stvari miru, ako bi Avstro-Ogrska vlada v okrožnici do vlasti pojasnila situvacijo, aa-vatalo vsled aneksije Bosne in Hercegovina ter bi dokazala, da se s tem državnim aktom ni kršilo nikako pravo Srbije. Ob enem naj bi sa Avstro-Ogrska iz avila pripravljeno od-škodovati Srbijo za tiste gospodarske interese, ki jih morda Srbija trpi vsled aneksije. Tako bi mogle vlasti soditi, da-li ima Avslro-Ograka res dobrohotno namene nasproti Srbiji, o čemer dosednj šo niio na jasnem. S korakom bi mogla Avstro-Ogrska zopet obstoječo kritično aituavacijo ! Tudi mi miaiimo, da Avstro Ogrska na bi prav nič trpela na tvojem ogledu ia dostojanstvu, ako bi ona napravila tak kor*ic, kajti ravno zanjo bi bilo častno in bi si pridobila simpatije vie Evrope, ako bi se ravnala po tistem znanem pravilu : coblesee oblige. Rusija za Srbijo. V podkrepienje gornjih izva anj naj navedemo tu, fcar posnemamo iz izjave neka angleške vodilno oseba, ki jo je priobčil iiit „Foreign tff.ee". Nov faktor v avitrij»ko-srb9kem spor* je spremenjeno vedenje Rusije. Panalavistična struja v Rusiji ie daie-i moć-rnja, nego je bila leta 1876. Vrhu teg i h }če Rusija zadobiti svoj prejša;i ug el na Balkanu. Res je sicer, da jc Rusija obvestila Srbijo, da bi ? siučajtt samomonhki'ga napada na Avstrijo ostala osamljena. A i v zadnjiii dn*rh je Rusija isjavila vla»tim, da v slučaju, ako iz katerega druzega vzroka pride du vojne med A^stro-O^rsko in S.bi^o, poseb m pa, ftko bi sa Avstrija hotela up r-ti sklepoia moreb tne evropske konference, bi Rusija va-jevala na strani Srbije. Kaki eno^rausKi akciji viaati — izlasci, Kar se tiče Anglije, — ki naj bi Srbijo prisilila v razore, ž-j nje, iia more biti govora; bržkone pa tudi ne s j strani drugih viasti. Pa tudi 9 sedanjim vedenjem Nomčije so v Londona zauo voljni. Akcija vlasti poj do izl.isti za tem, da se v prvi vrsti pritisae na A v s t r o-O grško. Glasovi ogrskih listov o izjavi sibske vlade. BUDIMPEŠTA 23. , mači člaoek bedgraj^ke pravi: Mjnarhija želi priti iz aed^njo nu^t-I tosti. Vsak prijatelj miru pozdravi z veseljem i dipiomatično rešitev sedanjega spora. Tola ' ta način rešitve ni v naših r^Sah. — Oa^t' a 'beseda Srbije zam re reš.ti položaj. Laži in hionvstvo bi u^odo le povspeš le. , Pesti Hjrlap" p §3: Neka aogieška v- st se glasi, da zahteva Rusija za Srbijo kompenzacij, katerih mero n*j določi evropski konferenca in pravi, di* se Rusija pj.t^v. na stran Srbije, ako iota ne dobi kompenzacij. To bi utegnilo provzroMti svetovno vojao iu popolen prevrat mednarodiega položaja. SRBIJA. BEL1CJRAD 23. Ker je vodja napredue strank« Stojan Novaković izjavil, da pravznuiu predsedstvo, se zdi, dajeseitava koalici:skag» fcabineta zagotovljena. Vest o rešitvi kriza ja v političnih krogih napravila najbolii utisek. Povdarja se, da tako močno vlade Srbi a sploh še ni našla. V novem kubinetu bodo štirje bivši ministerski predsedniki in pet bivših ministrov zo unanje stvari. BELIGRAD 23. Avstroograki odposlancc Forgach je daoes popoludue nastopil svoj osemdnevni dopuit. tirof Forgach sa teij»k,h stvareh poda v Budimpešto Avstro-Ogrska in Srbija. LONDON 23. „Times" vprašuje: Bi h bilo zadovoljstvo nad kaznovanjem Srbije do- ,Pester Llojd" Samouprave"* tol-la v in obi-ii a Stran II »EDINOST« štev. 55 V Tre tu, dne 24. lt?briwarja 1909 Bolgarski vladar car ali kralj? PTT.TRnftR Ar> 93 Od r.finr^ v.Ijno plačilo za žrtve v denarju in krvi, ki VI ; h zahtevno tako padvzetje ? Bi ii k-;k držanik, ki i n ra uma za velike interesa mosa hi;e, klubova! evrorv^i nevarnosti, ki bi io utegni! i z ari naval v S brn? Baron Aehremh>l ia obljubil, d:* bo dob*o l:no ^ i iSlovsn' m kc r peizeci' na gosoodarskem p :ju, k« r išak r f;)j » v ž~odo Avstro-Ogrski i j bi s političnega rtcl -'a mor<:a utegnile ekveiti d^ ne*e cr-ta zve^e, kar ne bi Avstro* Odrski bilo icord i §3 koristno. Oas je, da Kcna hja naznani svecu, ako hoče re3 jzp Initi k vej o obljubo, na kateri način namerava *o &tori i. Dva srbska begunca v Zemunu. V Zvmun sta prirež .Ja dva vijaka 7. »r ?"k ga pešpolka v B leirgradu. Papež je zabranil Frančiškanom v Bosni kandidirati, R kar znano, trp bo-^n^ki Hrvatje j pvm&n.kavia na inteligenciji, Z to je n v j etiketi radi u?1 ^e, ki se je zaklučia, te d^i ■_ iiag dr. M. ćT ?ai e tudi F uo ka- ■ lit onih krr^ih veliko važnost.' t -m us e p i-.ivi o volimo piavico. Vlada se i d lu župcije. ki leži faktično Ž3 v mestu. Sivanska žepani a seza namreč d li d^ jena suho, a preiskuje, ima-li bolgarski vladar p avico do naslova „car", ša ni dovršila svojega de'a. PE TRG GRAD 23. Neka rridn* vest poroča, d - 30 c rlca Aleksandra Feoiorovaa včerai vt-prejela obisk bolgarskega kralja Ferdin^.cds. ^^ HRVATSKA. Invazija Madjarov pri hrvatskem domobranstvu. da res želi. Ali tudi v tem slučaju nt gornja od edba ni malo opravičena. V prvo imujo prebivalci dotičnih u!ic veliko bliže do me t ih cerkev, po^eb ;o pa da tv. A tena Novega, Solon so lim mestne cerkve bolj ni roko ža zato, ker imajo tramvaj na razpolago. V drugo pa je jasno, da raje zahajajo v me*to, kjfr morejo opraviti tu H druja opr£-viia, izlasti pa kupovanje na tigih. Zato so popolnoma st.-icjamo z dopisnikom, da je iteltjan ka siuiba boža pri sv. Ivanu Poče:k:.m te. Ban Rauch na Dunaju. Baa b&ron R ueii jo v ocd-ljo cduo^oval g tem, hajr.lo logičnost oa le odredbo je k s oveiiv-riui propevedim primalo poslušalcev. Tu vidimo no-P'j.t^p-n u ordinarijata. Slovensko na Dunoj. Temu potovanju priphujejJ v po-1 Popove* pri sv. Juštu odpravljajo, ker }e izj .vi»a nskimjero temu predlogu, S d.vi pa javljajo ias S.irajova, da je sr. Stolpca z c lok m na frančiškan-kt g 1 rrotincijaia, podpisano po kard ur u Amj do Va), prepoved ala frančiškanom kandidirati. Tj jo udarec ;a R-vhte v B isni, ker jo znano, da so fran-di^^arii selo priljubljeni in da so — kar ia ©osebno važna — pr avi n a r o d n i sve-een k'. Nekateri s dijn, da io rzroka tej prepovedi i^Hti nri škofa Stadlerju, ti ie bi: že v rnx :h k tflikt.h 5 f aočiSkaoi. Civilni adiatus Benko. I2 Sarajeva poročajo, da je civ.lii adiatus Berko odpotoval na Dnuaj. Sekcijski načelnik Kučera odstopil. Z Duna'a poročijo, da je sekciiski na-• laik v gsepnjin ministerstvu z\ Bo^no in Herc€go~inn, taini svetaik Hugo b^rcn Ku-eeia nmifev'jea na ias'.no prošnjo. Prodiranje tujcev v Bosni. Okupacijska via3a :e dila trikrat popi jpnbivafatvo in doer leta 1879, 1885 io 1895. Vape h tega popisa po veroizpovedih jo fcil sledeči: Leta 1879 jO bilo mohamedaaeov 448 613, »"ravoslavaih 496.485, rimo katolikov 209.391, Židov 3426; drugih 249, — L-ta 1885 m ha iiadaiic jv 492.710, pravoaiacr. h «71.250. rimo katolikov 265.758, Zidov 5805, dragih 538. — L ta 1895 mon:>m3diince? «48 632, nravosi&vuih 673.246 rimokatolikom 334.142, Židov 8213, drugih 3859. Pod temi nrugimi je raza meti Nem:,e luteranske ce-kve, ki so na elitni v pa; občinah. — is statistike bosanske vlade je raz idno. da je biio 22. spnla 1895 v Bj^ni in Hercegovini 70 848 tajsav. Med temi je 23.295 pravoaiavuib Liieaaov, ki so zapustili svejo siromašno zemjo in se naseih v B.sai kakor pol edeici. Ostalih 47.553 so k^toiiki (nemški, mad arski m italijanski) ter Ž d>e. Oi ieta 1880 do 1889 in 1890 se je naselilo 12.460 poredelcav, pegt&vitGo katoliških Nemcev. TURČIJA. CARIGRAD 23. Mladoturški list; „Tan;na, ki velja ka'ior gia&i o velikega vezirja, izvaja v svojem uvodnem članku: Is;a^a velevlasti in izlasti Ras"e. da ne priznajo brez pr:vo-ljen;a porti neodvi.no ti Bolgarije, je popolnoma pomirila turške kroge, toda baigaisko vprašanje ie vz:rc temu stopilo v novo fazo. Knez Ferdinand :e upal, da bodo velevlasti s!eaiie izgledu Rsisije in p »d pretvezo ktizs v Tnrčiji je kiiez Ferd naud zatitevai od ?ele-v!ast% na ga pr:zna;o. To bi bil ve':ik v^peh. Kce^ Ferdinand pa Reška corkvena vprašanje. Znaau jo akciji. Mad arov, da bi se (mesto Reka <:uii v cukveneei pogl da podredio Odrski. Sadai pa je navstaia proti-akciia 3 hrv^t^ke strani. H vat^ka duhovščina reškega in b .kar^kega okrož a je imela dne 10. t. ro. v Sv. Kuzmi konferenco pod pred sed rvcm župnika Ivana U pani a. Konferenc i je skieaiia : 1 ) d:t jo predložiti nadškofa re-prei.eniac.jo, naj na kompetentnem m^zsta p:i-rcdajo proti odcepljen u ; 2.) da ie slično reprezentacijo predložiti tudi papezkemu nunciju ra Dunaiu; 3.) da je dekanata v Hrvatski m Slavoniji pozvati, da se v obliki peticij uprejo proti odcepljenja Reke. RUS9JA. Car Nikolaj obiskal carja Ferdinanda. PETROGRAD 23. (Petr. brz. ag.) Okolh 4. ura popokdae se je car Nikolaj v odprtih sa tmkov, ker eo bili učlenjeni pri vsrslovaiiski organizaciji, obsodilo na šest do osem let težke ječe. Dnevne vesti. Poroki. Gospod Ivan Eenda, hotelir v Lublj&ni se je poročil z gospico Marico P e t e r n e 1 na Bleda, Gospod Franio Jelušicv Kastvu se je poročil z gospico Vekoslavo Culo 11 i na Rtki. Novoporočencem r.ašo iakrene čestitke. In zdaj še ti! Prejeli smo: Padla je zadnja trdnjava v okolici, ki je stala do sedaj krepko, neomejeno na samo slovenskem stališču. Naša ljuba samosloven^ka svetoivanska cerkev, dobi v nedeljo italijansko prepoved in mašo za svetoivanske I ta 1 i j a n e ! Glejte ga naš presk:bni ordinarijat kako očetovsko skrbi za italijanska ovčice ia koz'iče, četudi ga nibča ni vprašal potem. Oiim par priseljenim Italijanom pri sv. Ivanu ni pri&lo niti na kiai pameti, da bi imeli italijansko bogoslužje. Sai imajo v obližojem mestu d >voij priiikf cd 5. nre zjutraj pa do je baje inelo poslušale.v, pri sv. Ivanu pa ugajajo itelijaobko pi;»pcved le za par itali-jaoskih 05eb? ki bodo morda zahajala k itali-janskim prepovedim ! V tem nesog^a&ju in tej nelogičnosti imamo doka^, da ob takifl odredbah ne vodi o ord:nari;ata stvarni razlogi, ampak drugi, o katerih nočemo govoriti, ker so predobro snani. Ta preklicani ples! Mnogokrat sem mislila prijeti za pero in napisali par vrstic v odgovor onim, ki bi hoteli obsodil vse ple-caice in plesalke na — groma lo. Cnsala pa sem r.amen ma do danes, da se mi ne bi morda očitala, da hočem delati reklamo za letošnje plese. Brna sem se, da bi zagromeli j nad menoj s kakim anatema ali da bi me — j v naimile em *iučaju — označili za „raru-kano" baburo! Slednjič pa se 030kuluiem; tudi j'az, d a kakor ženska povem, k.^r imam na jeziku. Oprostite, ali ma žeaske ne moremo mo'čati — tako nam vsaj p-edbacivata vi „močnejši" ! Jaz, da govorim resnico, nisem nikdar gojila prevelike ljubezni do pl*sa in sem v svoji mladosti zelo maln plesala. Prepričala pa sem se, da pleB ni tako hudičevo žrelo — kakoršuje bi moralo biti po pisavi izrecnih moralistov. Prizoavam, da smo Slovenci pred 25 leti imsli le po en ali ni racuiil s porto in|12 opoludne, da lehko o pravi; ai o svo e verske za^o ;e lo dip.omfttvčno p stopanje izpodlet-to. j dolžnosti, če jih le hoče-o. — Pa se ve: Soto tu s^o rninisteratvo 0 pi.čelo tvojo ka- ■ Italijani morajo pač imeti šole in cerkve v rijero s to briljantno, definitivno zm^go inivsaki ulici, da «e lažje izomikajo in zveličajo, bmešaem položaju: | feer drugače g( e pač težko ! Mi Siovenci da lehko peginljamo duševne in telesue lakote; Ru s to briljantno, definitivno h/g»r^ki tladar ostane v kralj bi ez kral evst-a. CARIGRAD 23. Avst oogrski poslanik m&rkis Paiia icit:i je imel d(*n«i p:edpoiudue z velikim vezir em pogovor. Dosegel se je sporazum v \seh točkah. Protokol o sporazumu s j p dp.še baje še ts dr i. Srbske šole v Solunu dovoljene. Lz S.-iuna poročajo, da je turška da preklicala, prepoved, s katero no bile v solunskem vilajetu prepovedane srbsko šole. BOLGARIJA. BEROLIN 23. rV is-. Z.ituug- poroča: iija ie pozva a vse svoje poslanike pri signaternih vlastiu beroiio.kega kongresa, naj naznanijo vl^a^m, pr» katerib so ftkradiiiraai, dani resnična ^t, čs^, da bo Rusija, ne v srg.&sju z drugimi v'asrmi, priznala neodvisnost Bolgarske. To je Risija prijavila, ker je Angieška naznanila ruskemu ministru za u ien^e stvari, da se ne more priznati neodvisnosti Bolgarske prej negi jo pridna Turčija in dokier ne prida med Tarčijo ia Bolgarijo do sporazuma giele denarne odškod-n;nD. Govori se, da se v kratkem prično zopet poga;an^a m^d Turčijo in Bolgarijo. BEROLIN 23. „Lokai-Anzeiger" poroča iz Petrograda : B Igaiski knez Ferdinand je naznanil, da pride v Petrcgrad na pogreb velikega kneza Viadimirja v civilni oblek;, da ne bi bilo treba nikakega vsprejema. Napro- ša; D98 p^č ni škoda! Samo če pomislimo, da je za vaako pečč co privandranih Italijanov v okolici precej pripravljena cerkev in šola, a za tisoče Slovencev v Trstu ni niti ene ;šole in le mrvica v nekaterih tržaških cerkvah, tedaj minevajo človeku vti ideali ia va& vera v človeško pravico na posvetnih in cerkvenih oblastih. ;Zio je torei pr.Šlo v naš lepi sv. l an, mi pa moramo deiati na to7 da to zlo odatr^nimo ali vsaj zmanjšamo. NobeJ.n S o^enec in nobena Slovenka so na. sme vdelež ti italijanska pridig« in maše, ki bo ob 8. in pol uri zjutraj. Žene sio.en»ke! Pokažite da ljubite svoj nared io 87 jj materni jezik in da za druge ne marate. Kjer pa žena rima dovolj smisla za naše pravice, pa naj nastapaio možie strogo ter prepovejo svojim ženam obiskovati italijansko bogoslužje. Ne bodimo vedno podlpga tujčevi peti! Za to Slovenci ne smejo polniti cerkve, ko bo italijanska pridiga. Pridejo naj sami Italijani ia videti hočem«, koiikf, jih je v re.nici. Č-> bedo prazne klopi, tedaj cdpade italijansko fcogoskž e samo ob sebi, a mi bomo imeli slsdko zavest, da smo odpravili na časten način ma^a krojiš-/. * Vreme. V časa, ko eo običajno zacvetel« primula ia vijolice, je letos ob k ncu jMit^ ZApriČ 1 zooet hud rjrr.2. Včeraj zjutraj sr^ » našli mesto p->a tenko belo cdeio sn^ga m ve? dan je vladala nizka temperatura. Z cč r js zapihala ša barja: torej kakiT ti - can_bra m "«ieca. Pustni torek. Malce radi splošn- d;!r -denco, malca radi hudega mraza je nin .c' i korzj bil prava ironi a N-koliko razcapanih mask, vet-ko mu arijo in še veS pl.ancav ; — evo v e. Pač so bdi vsi ja^ni iok:li, ka7ar 1 ia gostilna polni Jo za i njega botičk*. Nagla Sinri, Včeraj p-jpoladne ie rs f.ea:ki, stari okrig 70 let, ko e sla po uli i R »A'giero M^nn i uikrat prišlo slab , . k da ao je vgradila n^ t!a, Prinesli so jo * v; žo neko oiiž:i:e hiia tjr pizvai z a'a?. lk«. K i 30 na p išei zdra vnik z dra msie post je, je z<.mogel hfmi kens atirati ^mrt at - . , vslrd yrčno kupi. Propeljali s j jo na»w v mitvašu-co pri *vt Ju tu, Nazgode. 21-letni mornsr Petor KuJudo vi 6 jo včera; zjutraj pometal kro* tt Lloydovem parniku „Tbalia", ki aa nab 1 a v arzenalu. — Pri tem delu je pa zdrs*i; na ko^u led i in padci ia-:» r« -r c:io, s-jo zlonnl desno roko. — Perina Slavec, 11 in pol hta stara, iz Boijunca si je včera; zlila na levo reko vročo juho ter 83 tus. » močno opekla da so jo moraii reditelji všrjaj preneili v m ^tno bolnišnico. 5-letna Pavla Pi pan iz R »cnla se j a vee raj igr-la s svojim bta om, ki ja imel v rokah nabasano fl »ubertovo paško. — Pri igrjn;u ss ]e p-i§ka spr- ži a in več senčenih Zinic zadelo mslo Pavio v glavo, tiko d* so jo morali prenosu v bolnišnico. — Ednund Bochkel, kuhar, star 44 let.. stsnu;OČ v ulici Barriera vecch a st. 21 sa ^e vč.raj močno ranil do kosti na lev* roki, ko je sekal meso. Rano so mu cbvazali n;-. zdravniški postaji „Igeau, Padel Je včeraj prpoiudne na t»-ga pred baziliko sv. Justa n.k približno 70 letni u;ičiii gode^ tako re .rečno, da mu ie počiia lobanja nad -ilnikom P; k iciii ;>o zdravnika z zdravniške postaje, ki ie za silo obvezal godca iu ga dal potem prenesti v bM-nišaico. Soledar in vreme. — Danas: P«- pelnica. Mriti-a ap. — Jutri: Valbroga de-. Temperatura včeraj ob 2, uri pjpoludft U° Ceis. Vrcm?. vćarai : cblačao, votar. Trs^fika ^ledaliS5a: GLEDALIŠČ NA DVORADA , APOLLO, uiica Douienico R->sieL.ti 4, M :rijoneti t čna diužba. — D .-.nt: a (sreda) predstava ob fc in poi. VERDI. Da nos odmor. Društvene ai.i »o ga pa uradno, naj pride v Petrograd veliko 2lo, ki nam je pretilo! oficijelni formi. Ko je Ferdinand imel na Pripomba uredništva. Resnici kolodvoru revizijo nad ča tno btotnijo, ga je ca liubo treba pri poznati, da sv. Ivsnska poveljnik satnije ra raportu nasioTii z wVaše županija vsebuj® neki odstotek italijanskega Veličanstvo sar Ferd nand*. prebivalstva. Ali to prebivalstvo biva v tistem pred dva plesa v predpmtni dobi in smo tedai — na videz pihali manj, nogo se pleša danes. Priznavam pa tudi, da smo v onih časih zahajala v razae laške plesne dvorano in rka-sone", kar današnji mladini ni treba — ker ima svojih plesov dovolj. V kljub temu pa, da smo zahajale med laška „viteze", ki so se natecaii v tem, kako bi „vgrabiii" kako slovensko dek'e — se ^am ni pripetila nič hudega, ker smo bila pametne in oprezne! Pie3 je bi! celo v Kani-Galileii in piea osfcano, dokler bo človeški rod na tej grešni z^mli:! Dobro ie, da sa mladino poučuja v moralnem vedenju na piesib, a „bob v steno" je, ako kedo misli, da odpravi ple*e s površja zemlje ! Ako hočete vplivati na mladipo ia jo držati v mejah dostojnega vedenja na plesih — pojdita in storita to. kar ie storil nokda-nji župnik g. S. v V. R. Videla sam ga na lastne oči ko je stal v sredini med takoz a-oimi „brjarji" in je smehljajoč sa opazoval vedenja svoiih ir.ladih o«č c! Po mojem mnenju je tsko postopanje mnogo več zalrglo pri mladini, neg^ pa ropotanja o „Uiči3tnscah<< in „nečistnikih" ? I V bližini Trsta je b;l v navadi ples „semenj44 aii „šag-a". Dekleta eo se — boječe se, da jih domači g. duhovnik ne vidi — sk'ivaje pofika'a po bližmem gojzdiču, Duhovnik je rpazil to. Poklical je mladenka — vse rudeče srama — k sebi in jun rekel : Ni lepo, da se r;otikate po skritih stezah, ko imate ta lepo cesto. J&z vam ne, ,. , , .. . , ' - ... _ J 30 bhigo! otoo dopoi ljati na ugedno „Jadran- sko banko" v Trstu ali na gosp. Vladko Ternovec, t. č. blagajnik, Trst, ulica Fontana št. 4. Za družbo sv. C. in M. dvoval „Šavria" 1.— ker je dobil n ;dotakn:en m šuiček vesti- Odbor akad. far. dr. „Balkan ' naznanja, da sa d nes a večer običajni sestanek radi pričakovanih ovir ne vrši. Odbor. Akademično društvo „Tabor" v Gradts naznanja, da so a 1. maicim t. 1. predeli v v Schoiaugaase 17./I. Darovi. Za veliki Cirii-Metodov ples zliužsso slovanske mladina dopoilali so po^om u.l. Jadranske Banka go^p. Aute Mnrteianc B.ir-kcvlic K 10.— Aot> Trobec VrdcU K Leopold Ž-jur trg. Trst K 5.— Angelj Mar-ttlanc c. kr. sod. uradni s*. Ivan K 4.— And. Jakil Rupa Mir. n pri G rici K 20.— Jakob Kla&ienc veietržec v Tr-»tu K 20.— Vsem vrlim in rodn'jubnim darovatelie« iskrena hvala l — Nada-j nje prisoevka prosi branim plesati, ker ples sani na sebi ni pre grešen. Prosim pa vas, da se vedete do- j 8tojno — kakor se spodobi poštenim mla- J denkr.m in da se z nočjo povrnete domov, ( sko nimata Btarii?? pri sebi. Ta mož je tudi šel med plesalce in pazil na njih vedenje in to je po mojem mnenju vsp, kr«r sa da storiti, da se zabrani alabe posled ca ulesa ! Jmz imam danes hčerke, k: rade plešejo, a plešejo vedoo pod nadzorstvom — česar • SZ nisa:a imela, a sem vkl.ub temu z^ala varovati se v dostojnih mejah. Toliko sem čutila potrebo povedati, da dam daška ogorčenosti, l?i mi jo vzbujajo gromovmki proti plesu. Soda.j pa naj loput nejo tudi po men:, a prepričajo ma ne se avojim« utopiiami! A n e n č k a. Včerajšnja reduta N. D. 0. v „Narodnem domu". Sinoči t>m>j se na prav slavn sten in še bnij živahen način poslovili cd Njegove visrboti punc* Karnevala. Trad cijoaelen ples pustnega torka je letos gotovo dosegal v vsakem oziru prejšnje, pri nekoliko leiš-.m vremenu pa bi ga bil gotovo za mnogo nad krilil, ka ti huda burja ia mraz je goto?o rcarsikogo edvrnil od te zadnje pustne zabave. — Plesalo se je s pravo vnecao do jutra. Prireditev ja v vsakem — v moralnem in K pozabljen v tobak,:rni go3pe Stan šare. Veati 12 istre. „ltalijanstvo" Istre. Italijani kaj financijelnera oziru — vspela in so ž njo lahko . proti 38 ia v r-^ea ■ 33 proti zadovoljni občinstvo kaknr tudi prireditelji, i Zarej medla m*ga ako se iaia Avstroogrska eskadra ostane v Kotoru, j v«3 f.p^rat v rsM prištevajo Istro k svojim provirio ita ijane. i In to vzlic vsej realno-»ti, ki g n soci alisti imenovano stianko, v Iz;li pa med prvs ia klerikalno stranko. V G.ižjjanu j a zinr.gal\ italijanska liberalna 6tranka, ali ta me ?raaga ie za las podobna — porazu. V tretjem rarredu « ao-sgala h 133 proti 124, v drugam 2 23 glaioaa. vso moč ia Iz Pule poročajo, da av^troogrika eskadra, ki bi imela, kakor navadno vsako leto, odpluti t Sredozemsko morje, ostane še nadalje ▼ Kotoru. Našel je nekdo v ulisi Meiia S kijuča, ki se nahajata v našem uredništvu. Karakteriisi'".ei za witali.;anitvoM ta občine je komen:: , ga je napisal „Lavora-tore* k teuuu i." lu. kjer p avi, da so za lists gospodovalne st an: 1 ^la*ovali pretežno b 1 o v a n s k i v o i 1 c i. A če k tej koaita-taciji p idiino 3s urugo, ki pa jo je .Lars- V Trstu, dne 24 februvarja 1909 »EDINOST« štev. 55 Stran III r.Mtore" p .tajil, ila ie n-itnr-.č tadi za toci;;;-ii te cr'as v«L> precejSn e šievilo Slovanov, p iteua imamo rozultat, da je to v rear.ici ;e3ua tistih slovanskih ofcči'i v L,tri ki o še ni^o m« gle ctr^-ti Italijan k<=-ga jarma ki je poroCila minoio soboto. Iio.la je ra c se'ii Seat ran, ^ndMiib z nožem, štiri na vrata ?n dvM na s«rci. V enajstič poročen. Velik prijaiel? za-kr.na mi ra biti Francoz Ferbei u, ki ž«** v n na Istre. Ia veda katerih s'oci fikcija o „italijanst-uw Sydrty-i (Avstralija), sa ti pravkar sa hc-č* _ ____i^j.___ T. ... TTi . •___ • _T _..„: „ v enajstič por'črti. Ferbe u tie žisei p o\ v.ej 13.1 občini ne le da i San Frančišku, kj- r jo bil sedemkrat poroe&n. n uiti ne h v it-.ke tmodk rudi ni 6o!e, Nobena teh s-d-m žen r.; preživela i- to dni kpJeri bi sn p ufc.'i-.ia h-.Vaščioa »iaj l-Tt- j v zakonu, Čeravno ima Fcrbeiiu zf:a .no pre- £ >r sv. b den predmet. V obč ni I^ola sicer Slofani v manj-žiai, a*J so ! Z czir^ui na volitve v tej ot>-ni p z pec „Piccolo", ki pojasnuje po-. •: i: I t.: ke liberalce st anke k'icev je -e r: a S i o v a u e, k: c-a a> glasovali za kle-lse in d s g:i celo to, da je izvoljen v r bčiuski zastup ti en odioSeu naroden .5 ;7er.ec: r. Sifbeo v Koriab. Im^mo tor j >r.aČJti, da i libe- r «si in i tali socijalisti imao nagL- §.o ekdšteaco Slovanov v dvvh objinab. as; sicer tuii navajat* v s:to" i^re!! Mraz v Puli. V Pa'i »o i r.e i v s bo t o ziatra} 4 Btopime osraza. V prist nSč» se je na piit^h mestih Lap?avila u t' b a ledena f kor j R. D;ieln m glavarjem za istro imenovm • r. H'.z?'.. n.egov.m namesuiik a ja d;. M * t k o Laginja Tri pr3ta mozeo.e m se s F-ojtim seariO ljubeznivo postopal. Ko jo l il zsiočen z u=mo ž re j e prebil v A< straiijo, ker j*1 meiii, da bo imf.l tam v tem pogledu več sreče. To te pa ui zg dJo. Kajt: j j gova o^taa žena, s fcstjro fee je poročil ž> v Sa i Fr^iiciiku, e um la na potu r Arstali.o. — Viri ah tea.a ni Forbeau zgubi: poguma iu e sk -nii no zakon. Mej tem je dosegel 62. starosti in ima tudi sira. k: -e že cžeak-o. Slab gosL Artilif Car^rgulo, 30-letec d -az ,.aa:ijan- \ . —■ Par.^ik „Liur. tania* društva „Cunnru L^ne* dosne-.Ši 11. t. .»a. iz N w Yo ka v L veroco? je dosegel cov rtkord potovanja ;z Aoitrs^.* na Angleško, dovršil je ie v 4 dneh, 20 u-th 30 minutah. Na potovanja j3 zamogel pre-j)!u:i s htro^tji 25 20 m l; na uro. a nekrga dne je sredi cc.aua prevozil z latne daljavo 605 mil?. Najdaljši predor na svatu. Hiška vlada -e sedaj odločila gladiti želejnic.1* or« k > Kiivkasskcga gorovja. ŽA znica bo dolga 180 v^rst, a projektirani predor doig 21 ver .t (22.5 km). To bo potemtakem najdaljši predor ca s^etu, ker ima dočtdaj naidaliSi preaor, Si m pio no v, le 19.7 km. — Siroški ^radn^e so prorarnojeni na 60 mli;ono? rubljev. Gradili fcoao to železnico 10 let. Žvostna štiridesetletnica. V soboto je minulo 40 iet, ko se ie avstrijska vojna f^-diia rR>id*iCzky<' nekoliko milj od Vi?a v.l-d eksplozije potopila. Nesreča se je pripetia dne 20. f- biuvarna 1869 nekaka* raed 9. in 10. uro predpoludne. V nekeai o lielku am vd-niSriice je nakrat na~?t*la Bika ek.^ploz'ia, vaied Katere se je ladija potopila. Posadk» ki je štela 365 mož, jo ob tej kata-str^fi nuala smrt v valovih. Rašiii so ae le : ča tui s krmilar, kvartirmo:ster in 20 morcarjev. Pekova soproga podedovala milijone. — Neka uhoga soproga pekovskega mojstra v Ncttinghi-.mu na Angleškem je dobila obves i;o, da je v Ameriki umri njen oče. o katerem li ;e pokojna mati pravila, da ji ;ie cbliubil reku, a jo pjtem zapustil ter odšel v talino, zapustil 12 milijonov K. V svoji oporoki prosi svo*o hčer oprofičeoja, da ni poročil n]ene matere. Zanimiva operacija na psu. V B rdinu je nedavno izvršil zdravnik dr. Uiiger sledečo ?animivo operacijo na nekem p*u : Vzel mu je iz trnp'a ledvice in mu dal ledvice od ne-kegn drugega pia. Pes je operacijo srečno prestal iu ie zdrav. 12 na desai roki f»«Jrez la s a-m'-reznicr. i .t^i dekli Katariui K kol v Koreni. Mnogo snega o v z«.dn;ih d mh -aoadlo :a Zg ir;>. S a-er Na pr. gi Etaonerz- Vtidernberg i ? u^tavli^n ve? proaiet. Posebno župo „ Sud marke ' za Mri bor i okolico ustanove Nemci drie 28, febru-^ ari j p- v M iriboru. Šiajers.a dsželno-zborska voliina reforma je d-ibla že uaj-iši poCrje.j]?. D žel-i z'-or bo v kratkem razpn^čen. Volitvj se bodo vršile bržkone meseca ma a. Umrl jo v soboto djpoiudna v F:ldho-fanu p:i Gr.idcu g. Iran D.trich. c. kr. ca čai cficijai iz Litiif, rrtu Po^tO;nćaa. T uplo so prepeljali v L t*je. Graško vseučilišča. N . g-aškem vssaci-liru je v z msk m trča u 1908/09 : 80 red-L;h i * 8 i^'-ed.jjh iiu5atcd]ev bogoslovja, 879 redrih ia 08 i/reduin slušateljev in 36 slu žitel ic na jund.o^i f »kuiteti, 338 rtdaih in izreci h iiu^^teliev iu slušate:jic na medicinski fikuiteti 621 rtdaih in izrednih suš.te-ijev in - uša'eljic na mod.-oaiavni f»sulteti — saupno 2023 tlušateij^v m siušateijic. Vesti iz Kranjske. Kranjska posoj Inica odpoveduje posojila. Včeraj «:» uor^č-i« di Kr.-tnjSia brauiluica odpovedala posojila g;*iškim in duaa ^k.m b 5.o:m posestnikom. Visokost teh odpovednih p sotd znaša okrog 10 oiiiio-iov kron. Razne vesti. Moderni Babilon je me3to C.ka?o v Severni Atneriki, k r se govori 14 jezikov. Gikago za P-ago največe mesto č.ško, trji,;e me=v. Avstiijsko mesto milijonarjev, Fra^ko-brod ob Mtru ve. a kakor me*io m hjorar ev v Nemč ji. Zanimivo je. da irrajm > tu Ji v A~s.t i i io«-eto, k er pribija na 1000 nrebi-valcev 1 milijonar (se\eda v go'dii arjil). To e industrijalao mesto Novy J,č; n na Mor*v-h- «:m. Tfcm živ: dvanajst milijonferjer, ki :so J tovarna-ji. Mesto ima okrog 11.2000 prebivalce^. Napad maske, V nede jo z e5er je na Reki n ka markirana deklica napadla bančnega ur. dnika A t -na Matt^s.cha ter ga z nožem večkrat suuila v obraz iu v prsi. Rini na prs,h 01 bila amrtnono^na, ak> ne b: bila Ma'%a«i' ba obvaro ala d^l>eln z.mska suknja, vztek te;i u č«nu ni zuen, Zakonska dvojica Toselil. V Fiore ,ci s* rt.z=": a Vt.st, d 4. «e 'o> d^li zakonika dvojica Tosild 1 cit:. Oatiui neke dru^e ve ti, je ta lofi;re že 1 vršeua. Otrok j-3 o^tal materi, biv^i p-e t lonaaiednici. Čaj ;e i.0 3fcal sedaj pri na1? nekakšna splošno znana pijača celo p> vas h, k er jo že ;zpod.iail marsikatero drugo pi ar.o. Ia c.'» knv . Aii m^rbika'era gos -od nia še ne prav kuhati č^ia, dasi za t> n p -tcebno ve.iit^g* zri u na. Predvsem ie imeti za pri- i St 2. ora «.» čaia i^rcp, ka ti, ako vz memo za j ——-:-:——7---A d(l - , - , 3 j . x . • I 7rtnnn vi pav^aeiia in utr^kesa vina od Z4 ao niad o mrzlo v.dj, djoi caj - a a« >0 nepri- j La-VUd. 28 kiou od 56 lit. napre;. Anton Kette eUn okus. Caj se tudi ne »;ne zalivat f za- j Občine štev. 169 ka> tikšeu ^alit čaj dobi neprijeten okus. 1 r—--~~m----- . .- Kori ta o pa da eplahnemo čaj, preden Istrskim kilietOm, prodati bvo/pride- ga denemo kuhat, s hladno vodo. Poprej ' lek, j*» primeren prostor na razpolago. — Več pove n-gj deoeš uuhi čaj v čainik, treba ga je iz ; uprava ,Ed.nosti*.__343 pi hoiti in p tem zalin, pr: čem-.? pa s^ naj j« — ~ aala gobiCH v ulici Gaspare v a ca sam > t>liko vude, kolk r «>e ie za vUUu dO Gozzi it. 3, nadat n. vrata Ste v. 5, «.1; . norčijo ča;a potrebuje. Ća;a ni treba , od 7. d-> 8. zvečer._ hladili, k^r se niegov okus s tem pokvari; . .vi . ■ .. Btrojepi- čii s fcl -bim uku om pa tudi slabo vpiivr. Ifllć U jjlS3.r»i!SKj UrHulIlK Bec,ve6č na at Pri kuhanju ča u ne dodajaj svežega »Iott«nekega in nem-keea jezik-i z dobrimi spričevali v kuho. Končno je'ša omeniti, da jo treba *** vstopiti v odvetniško ali drugo pisarno Oglaji . ■ . ,. , ta upravniitvo lista pod naslovom ^Mlad Uraa- Lriniti tuj v zaprti posod«, ki }e že navzela niku r r 339 njtgo*?-ffa duha; tudi je dobro x\vijati ga v - ...-, . . ^„-m J w - *. ' I n nO nova hiša, enonadstroprs, in na lepem ptrg^m^n^Tl ps]»:r. Lepa pioBtoru trga Svete Margarite Štev 1165 Umorjena dva dni poporoki. Iz Prage T Kopra, je n« prodaj. Kdor želi natančnejšega pc-prročajo: Nhill so uuu rjeno gospo Ovotier, • ja enila, naj se oglasi na goriomenjenem naslovu. ('^70 NtAU OCLUSI je računajo po 3 stot. besedo; nrastno tiskane besede se računajo enkrat vef HajmanjSa pristojbina stane 40 stotink. Piala se tako] no lJ s-.-Jiini*. a. ; lioKira J^ip'14® Stok sprejema na dom po-Dr'JI1 d rodnice. Preskrbuje vzdrževi nje novorojenčkov. Familjurično ravnanje. — Kjadiu št. 208 Svj; Alojz. 321 OcmiPO 6e P''81110 vipavsko vino po UoinILd. fitot. liter. 7.a družine po 60 stotink. Ulica Molino a vapore št. 13, na vogalu ulice del Bohc">. 329 Pri sv. Ivanu fee deli zemlji&če po nizki ceni. Naslov Edinost. (349 zemijižće za zidanje hiš na Greti. Več pove krčmar v RojanBkem KonHnmnt-m društvu (pri cerkvi). 347 Proda se Zapomnite si dobro. ^'C^ sliVi,i elektrofotograf JEKEIČ, via delle Poste 10 I. ird., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. Telf fosi 21-4'4. Proda st moderna npalna soba ter kuhin^ko Lohjštvo po nizki ceni, Mizarnica 201 340 EJsni v T^atu. JS5 i™ ulica deil' Istria štev. 6 (i irib sv. Jakoba) live ia g^voisso© sii.i-e-Novi interesantni program. HHH - L glase treba nastavljati na Inseratn^ oddelek Edinosti1' v -i C edino 5 m voo i Pastiljke za prsi so edino sredstvo prof I kašlju p ehlajerjju. hripavosti in vsakemu vnetju v sapn h t rganih. Škatlja z navodilom stane 70 stot. ter se dobiva samo v lekarni Posku It- F:- CfilfitflnM kl je i | GOvC KAVO Jj^^cfeaBs.ti i najzdrave ši kavni pnoatek. ilobiva se v v? <\ boljših prodajalnicah. = PRAXMARER (Ai due mori) Trst, Piazza Grande - Mestna ualača. - Tel. 377 V novi prodaja!»ici = F. COSTANTIN! TRST, ulica S. Liazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stotink. Nova prodajalnica ur in dragocenosti ■ ^^ U Css^ cLJ^b (cx drug Drag. Vekjeta) ZŠO štev, Z a — TSST MasproU jRjšUe prslujil. Cf.A9 7ESj£T. Bocali izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti in zemnih ur. Kkpuje in zmenjuje staro zlato tn srebro z novimi piedmetl. — Sprejema naročbe In popravlja vsakovrstno, srebrnino !n žepne ure. Oeue smerna. . 1 .\\\\\\V\\\' Nov«! slovenski ^ereskO dvokoles, šival in kra^t strojev, gr- mofjnov l i vsakovr&t p ošč Itd. fiiiii-.rie in krčmare d. govor; e " 2C03 ANTON SKERL ruehanik. zapriseženi isvfđeuoo TRST, Carla Goldonijev trg štev II Zastopnik terase koles in mctololes „Me »Majava in »loga elektrMnlb svonćfc©*, lu« in proaaja *r. • ■c.'miov, ronofor.o*, In fotografov. Zaloga prlpra* =n točni p5»:. La- 'U ■ s'ca za rav.jaujf- Siv. strojev, koles, niotokvie«'»- • Velika zaloga pripatikov po tovar, c-enan TELEFON štev. 1734.. CB.sfO! CSNO! Goveje sli telečja meso. dnevnega evež-gsi zakola netto 9 funtov = kc 3-30. rii H. JAGOL.yiZER Podwoloezyhka (Avstrijsko št. i 17) VELIKA ZALOGA furlanskih jajc :: ______ vedno svežih ~ Nrijfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — | Duf-vni dohod. - Č?ir in slanina. — Specijaliteta „LIPTAL'ER". Postrežba na dom. Cei,e zmerne. — ! Prodaja na drobno in debelo. Ro8clfo Conti'?, ulica delle 5. r •3S J L Dr. fiRHOLD KOLB zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Corso I45 i. sprejema od 9.—1. in od 3.—6. popol. « & C r«i Izdiranja zobov bros bolečin in plombovar.Je. Umetni zobje po najmodernijih zistem;h. IU ■j C mJ FSVA IN EDINA - h 3 9 O pissrna v voiasici stvaii 3 j konc««ijonirau» od t«, c. k. nameatuiitT« ulloa Bachi št. 12, H. nad. UHOD POD PRUHODlSCEM. 2J S JsS g IS Umetni Jotciyra|ični atelje pr! ev. Jakobu ulica Rivo št, 4* (pritličje) TEST. Izvršuje veako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjoat{]ok&10T,porcelanaste, plo&će za spomenika, itd. itd. POSEBNOST Povečanje mimt fotografije. Radi udobnosti P. N. aart6alk»v »prt-Jena narsčb* Ia Jlb fzvrtuj« M #•■« ali zsnij •aaeta. Cglase, poslana, osmr niče. zahvale, male «g!ase in v ob e kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme .,Inserainl oddelek" v ulici Giorgio Calatii št. 13 (Naredni dom) polunadstropje !«vo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejerra [ v ».Tiskarni Edinosti- = vin Giouanni Lekon Cev jar- nica TRS T, ulica Giulia 7, TRST odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Trstu. ■■ Izdeluje vsakokratno cbuvslo po meri z največjo eifgauco in solidnostjo Specijaliteta oriopeteiii izdrltof in ament. če?ij,y. - CENE ZMERNE. BBB | ANTOM STARC ® so ja preselila iz ul. S Lazzaro 22 j v ulico Squere Jfuova štev. 17. SPECIJALITETA: KRAŠKI TERAN iz lastnih kleti — Relo istrsko In vi- ; j jj pavsko. — Prodaja^ ca drobno in debelo, j i Piva I. vrste IM Josip Zigon ni. telili fe FILEIALKA NA PROŠEKU ŠTF,V. 140 Izbor dresr, bajv, ficplčev pokoati parfnmcv, fin. mi'O — Zaloga mineraInc vodt. - ćaska za parkete, na mrzlo priprJ-^J^^g2 •irnp&. tamarisida, malino^ca itd. ltfi- ^ Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne — bolezni — II II ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici Sanita št. 8. ORDDJUJE : vsak dan od 10.»/, do 12.»/, ure zjutraj in od 4.—5. popol. * SS5 40-l«t«n v«9«b % PASTISL1E PRENDm ti <••€ »so!aBj»a« *'.atke ilkoij« Ji ;*«jair»)j h 'ziiajatsij P. PRENDINl v Trtta Poialču* s kolajnami ta dipUm*. 5 Z-iravaiBko priporočana pri «H«fcM, kaliji ^rtptvoetS, katar«. p«deijoj»if> pevcem in gnvoraikoB Čist (Us* Zalega v (»karal P-ENDIN* Is v vssb boljših lakaraab v Trsta ia Evrsps. C" bjt Patili js h« nrpoiitn* ponarejmnja ZAHTEVAJTE VEDiO „PASTI8LIE P«ENDIW". bvo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna 13ia Uincesizo Seilin? št 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št 1402 Zaloga oprave ulica SSaaaimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do n aje le ga u in e/še vrste v odprtih, kakor tad v s kristalom zaprtih Tozorib. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Za slučaj potrebe se uliudno pripoiofiajo Cene nizke, da se ni bati konkurcnce. HENRIK STIBEIJ ia drugi. iteii trn f^gi ssss Daja nnsvete in informacija o vsem, knr ; ee tiče novačenja in vojaike službe. Iz;le- j luje in odpošilja vaako vr^to proSenj vo-jaškega značaja — oproščenje od vujn-iicih "vaj iu kontrolaiu shodov, enoletno dobro-volj9tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih u^o.i-co^ti gle le prezenOne službe, vsurejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranice pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Ke-ševauje hitro >n tečno URADNE URE: Ob delavnikih od i* -1 predp. in 4.-7. pop. Ob ned ljah in praznikih od 10-12. opo!. m |£—i t il H&boljša češka tovarna. ar POcto'jDO perje po zmernih cenah. \ \\ — g * K 2, bolj S Rtt S-40, ; - j ^^ belega K X hO; K *, he- ^ l^jja yubastej;:» ii. 5"lO; 1 kg - nujficej. »n e ž n obe lega ; ogJajeuega ti 6-40, K S ; 1 k5 uiehk^ija perja ('.aha) »K. ga [ K. 6. 7 ; finega btlega K 10 ; u»lftaejega prsnoga puh* K 1* | o»l 5 kilograi.-ov naprej, poštnine prosto. _~— i i Naiejene pv.s:eJje. ie gostonitnek'!» riiffe^a, moJrega in belega ali rumenega . naukinga t pernica 180 rm tlulga, iiroka, s -apno ; k «lTenn SO cm dolgimi In 58 cm 4ir.jkiml r.glaTuloanii, ra-polnjena r. novim sivim, trpetnini in puhastih perjem i Ki«; po puhaste K iO, puhast« K 24. -- POHA- ; MfcZNh PERNICE K 10. 1 i, li in ; »^UTt.iv-a K 3,a.50.< in 4. — Puiiljatve po pl4tuem p«>vr.etja od K 12 naprej p.»Jt-;j nine proeto. Tudi se sine »amenjati aH vrniti. Za kar up » ugaja se poiljo denar uacaj. i i i i i i i » i i • S. BEN1SCH v Desciieiiitz št 165 Sum- va C cby : A.rapi rta titiiKiiia ii h 11 il F3 Ki 5; št-; - c v ' . KADITE OVOJ K E Pozor! H i gniiciiiBiiviiJkJirsrinr.nniv BaiMilMi -'"HITTITTIMr'-'r ' '' — || Dr- Fran llorsano ps Specijalist za sifilitične in kožne bolezni sa ima svoj ambulatorij li v irslu v ulici San Jticolo stev. 9 |Eij| nad Jadransko banko) |i Ssielaaia ež 12. đo 1. ia oa 5. itt pol D 6. i» wl pil SE?ren i^. fvj«r,,. rs i-s. 4 ^ VELIKA ZA3LOGA PRAZNIH BUTELJK Trfit, via de21e Ombrelie 5 TELEFON St. 18-49 / ^ e 050 eOEM M SAMO ŠE PRIHODNJI TEDEN bomo prodajali, kar je se zimskega blaga pod lastno ceno ulica deile Torri št. 2 TE3T Via San Lazzaro (za cerkvijo sv Antona novega) 17 _JL cSBiaBBB. 100.000 buteljk od šampanjca 1 »i- - za refošk. . Prodajajo .n kupujejo se bnteljke vsake vrste z « ref'>šk. iainpanjc, bordeau«, rensko vino, kot ja.' J. Velika zalega bmelik od p