Z zdomci ne le občasno Posavje: zdomce bolj navezati na stari kraj Iz Posavja je na začasnem delu v tujini okrog 2.500 delavcev (največ iz krške občine — 1.024). Število teh ljudi je torej vredno vse pozornosti, čeprav, žal, kot so ugotovili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK za Posavje na seji v Sevnici, ni bilo vedno tako. V bližnji preteklosti izvedene ankete niso dale ustreznih odgovorov, razgovori ob novem letu podobno kot drugod niso bili dovolj uspešni. Med kratkotrajnimi obiski domovine je vsekakor malo časa za sestankovanje. Kot uspešnejša oblika se ponujajo razgovori po krajevnih skupnostih. Kot so menili na seji, bi morali tudi' zaradi zdomcev posvečati večjo skrb malemu gospodarstvu, obrti Pobudnik akcije naj bi bila predvidena regijska gospodarska zbornica v sodelovanju z izvršnimi sveti vseh treh občinskih skupščin. Prosvetni delavci, ki se srečujejo pri svojem delu z otroki, kjer sta v tujini celo oba starša, opozarjajo tudi v Posavju na težave otrok v šoli. Samo na papirju nemalokrat postavljeni skrbniki tem otrokom ne morejo nuditi ustrezne opore. Ustrezne službe bi morale zato pri dajanju dovoljenj za odhod obeh staršev iskati vsaj še mnenje šole, kjer se šola tak otrok. Tudi v posavskih šolah že ugotavljajo prednosti uvedbe slovenskega dopolnilnega pouka za otroke naših delavcev v tujini. A. ŽELEZNIK POSAVSKA ZBORNICA V BREŽICAH V Posavju se vse tri občine odločajo za skupno gospodarsko zbornico. Do nedavnega so bile ponujene možnosti za ustanovitev zbornice v Brežicah in Krškem. Na seji medobčinskega sveta ZK za Posavje so 14. februarja v Sevnici potrdili stališče, da organizirajo za vse tri posavske občine gospodarsko zbornico s sedežem v Brežicah. Od tam so namreč doma tudi evidentirani za vodilna opravila. Za predsednika izvršilnega odbora (zaenkrat nepoklicnega), je predviden Franc Puhner, direktor Tovarne pohištva v Brežicah, za poklicnega tajnika pa dipL ekon Boris Malinger. SMRT V SNEŽNEM METEŽU Radomir Djordjevič iz okolice Svetozareva je v ponedeljek ob 3.30 vozil tovornjak s polpriklopnikom proti Ljubljani. Na magistrali pri Gmajni je moral zaradi okvare motoija ustaviti. Močno je snežilo. Svetko Rakita iz Bosenske Gradiške, Id je s tovornjakom in priklopnikom pripeljal za Djordjevičem, je prepozno opazil stoječi tovornjak in treščil vanj. V silovitem trčenju je umrl potnik v Rakitinem tovornjaku 5 3-let ni Muj0 Kozarčanin iz Bosenske Gradiške, huje ranjen pa je bil tudi Rakita. Gmotne škode je za 200.000 din. Zaradi nesreče je bil promet na tem delu magistrale enosmeren do 10.20. 0 vlogi mladih Obisk delegacije RK ZSMS v črnomaljski občini V petek, 9. februarja, se je v Črnomlju mudila delegacija republiškega komiteja ZSMS. Obiskali so osnovno organizacijo ZSMS centra srednjih šol, kjer so se pogovaijali o večjem vplivu dijakov pri organizaciji pouka, o vlogi mladih v samoupravni v šoli; beseda je tekla še o predmetu samoupravljanje, kjer so poudariti da bi moralo biti samoupravljanje bolj predmet izkušnje in Prakse kot predmet ocenjevanja. V osnovni organizaciji v kanižarskem rudniku so največ govorili o življenjskih pogojih in drugih problemih, ki tarejo mlade rudarje. Tu gre predvsem za vključevanje rudaijev iz drugih republik v novo življenjsko in delovno okolje, čemer bi morala mladinska organizacija posvetiti več Pozornosti V osnovni organizaciji Dragatuš je beseda tekla o vlogi mladih v krajevni skupnosti, o odločanju o življenju in delu v KS. Večjo skrb bi morali posvetiti tistim mladim, ki hočejo ostati in delati na kmetiji. Glede urbanistične rešitve kraja bi morali strokovnjaki bolj sodelovati s krajani; zaradi težav pri gradnji Precej mladih odhaja iz Dragatuša. Na seji predsedstva OK ZSMS so govorili o aktivnosti mladih po kongresu. Ugotovili so, da se v črnomaljski občini vedno bolj čuti delovanje mladih, še več pozomo-sti pa bi morali posvetiti njihovemu družbenopolitičnemu izobraževanju. LUTKOVNI „SNEŽAKI“ V nedeljo, 18. februarja, je na Čatežu in v Sentlovrencu gostovala lutkovna skupina iz Horjula z igro „Trije snežaki". V trebanjski občini so s tem začeli uresničevati kulturni del programa v letu otroka. SLOVESEN ZAČETEK GRADNJE VRTCA - V okviru praznovanj črnomaljskega občinskega praznika so v ponedeljek, v prisotnosti velikega števila domačinov in gostov na Vinici, začeli zemelj* ska dela za gradnjo Marlesovega montažnega otroškega vrtca. (Foto: A. Bartdj) Izročilo SNOS: oblast ljudstva Praznik črnomaljske občine — Do konca srednjeročnega obdobja naj bi dosegli srednje razvite slovenske občine — Gradnja vrtca na Vinici V dvorani kulturnega doma v Črnomlju, v kateri je bilo pred 35 leti zasedanje prve d o venske ljudske skupščine, Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, je bila v ponedeljek, 19. februarja, ko črnomaljska občina praznuje svoj praznik, slavnostna seja vsen treh zborov občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitčnih organizacij, ki so se je udeležili t1 ! mj? Stane Šobar in Franc Markovič sta ob problemu zdravstva brž pokazala krivca: „Nc predvidena gradnja nove zdravstvene postaje ne gradnja bloka ne avtobusne postaje, pionirskega doma in zasebnih hiš ne more nikamor, dokler ni urbanističnega načrta. Tega sicer imamo od leta 1962, vendar je zastarel in neuporaben, za novega pa intenzivno prosimo že najmanj 5 let, a ga še nimamo. Na Zavodu za družbeno planiranje je zdaj domenjeno, da bodo za posamezne dele Toplic naredili najnujnejšo dokumentacijo, da bomo lahko vsaj v letu 1980 začeli graditi. Denar namreč imamo, njegova vrednost pa kajpak pada.” Jože Plut, direktor Zdravilišča je precej gorak na urbanizem. ,,Zdaj se izgovarjajo, češ da ,Krka’ s svojimi razvojnimi načrti v Toplicah dela zmedo. To sploh ni res! Vsi naši plani in gradnje so še vedno v okviru urbanističnega načrta iz leta 1962. Prav tako mi ni všeč, ker se ravno v Toplicah pri reScvanju komunalnih zadev tako čaka, češ to bo že ,Krka’ uredila. Naš kolektiv res dobi kredite od ,Krke’, toda jih moramo do dinaija vrniti. Nepošteno je torej od našega tozda pričakovati ne vem kakšnih naložb še zunaj zdravilišča. Po drugi strani pa naših predlogov na občini ne upoštevajo. Primer: zahtevali smo preusmeritev težkega prometa, ker res ne gre, da bi bili starejši in bolehni gostje izpostavljeni hrupu težkih tovornjakov, ki z Roga vozijo les. Razen tega ljudje tudi na cesti niso varni, ker ni pločnikov. Z občine pa smo dobili negativen odgovor.” CESTE ZANIČ MOST SE MAJE „Kar se tiče cestnega omrežja v topliški krajevni skupnosti, je najbolj pereče vprašanje posodobitve makadamske ceste do Uršnih sel. Asfaltiranje te 7,5 km dolge občinske ceste, ki je pozimi nenehno blatna in kotanj asta, poleti pa zaprašena, je šele na tretjem mestu v dodatnem načrtu občine," je v imenu gradbenega odbora dejal Franc Zupančič. „Niti metra asfaltne prevleke ne premore cesta in je še zmeraj taka kot pred desetletji, ko so po njej korakali partizani. Obnovitev je odvisna od uspešnosti akcije za zbiranje obveznic. Nabralo se je že nad 360.000 dinarjev, toda to še zdaleč ni dovolj. Na pomoč bi priskočili tudi pripadniki JLA, toda prej bi cesta morala biti v srednjeročnem načrtu. Brez širše družbene pomoči krajani ne bomo kos posodobitvi, čeprav je nujna.” Obsojeni na čakanje Stane Sobar je poudaril tudi, ua so vasi ob neurejeni cesti (za vzdrževanje katere se cestarji sicer na moč trudijo, a zaradi naraščajočega prometa zvečine neuspešno) tako rekoč nerazvito področje KS. „Zelo kritično pa je tudi vprašanje mostu v Meniški vasi. Zdaj je prevozen le za vozove in osebne avtomobile tamkajšnjih vaščanov. Podhosta, Meniška vas, Obrh, Suhor in Loška vas še zmeraj nimajo telefonske povezave s svetom. Metod Rom: ..Ustanovili smo celo poseben odbor, ki naj bi skrbel za uresničitev teh želja krajanov, pa zaenkrat kaže, da iz te moke ne bo kruha. Zvedeli smo, da je mogoče topliško telefonsko centralo razširiti za 60 priključkov, mi pa bi morali poskrbeti za položitev zemeljskega kabla. Vsekakor si bomo prizadevali, da akcija ne bo padla v vodo. Tudi pri obnovi doma družbenopolitičnih organizacij ne bi radi ostali na pol poti. Še letos sc bomo lotili prekrivanja strehe, pleskanja prostorov in fasade.” „Za gradnjo partizanske magistrale so morali kmetje odstopiti precej rodovitne zemlje,” je dejal Jože Muhič. ..Pomlad se bliža, odgovorni se pa še zmeraj niso zganili in prizadetim vaščanom Poljan, Občic in Starih žag dali obljubljeno novo zemljo. Poljanci in ljudje iz okoliških vasi niso zadovoljni tudi z električno napetostjo, ki kljub novemu transformatorju še zmeraj močno niha, zato se pogosto kvarijo stroji. Avtobusne zveze prav tako ne razveseljujejo krajanov, poleg tega si ti želijo tudi kak manjši obrat, trgovino, gostinski lokal in še kaj.” ODPLAKE KAR V POTOK Komunalno ureditev krajevne skupnosti, zlasti pa same Toplice drži v. šahu to, da še nista izdelana urbanistični in zazidalni načrt, čeprav je bilo zanju porabljenega že veliko denarja. Jože Prši na: „Z vodovodom nimamo težav, saj le tri vasi in nekaj zaselkov še nima vodovodnih pip, s kanalizacijo pa smo v velikem zaostanku. KS je naročila izdelavo načrtov za sekundarno ureditev in gradnjo bi lahko začeli že letos, pa najbrž ne bo nič, ker še ni narejena primarna kanalizacija. S tem v zvezi je tudi regulacija Sušice. Ta potok požira zdaj odpadne vode, ker pa poleti običajno presahne, odplake nimajo kam odteči, zato po Toplicah smrdi in celo kakšna epidemija ni nemogoča. Zaradi neurejenih urbanističnih zadev smo tudi pri gradnji v zaostanku.” Zato pa toliko bolj napreduje akcija za postavitevJevizijskega pretvornika na Plešivici. Ivan Longarje pojasnil: „Do zdaj smo na vrh hriba potegnili zemeljski električni kabel od Drenja, opravljena so zemeljska dela za stavbo, ki bo stala ob pretvorniku, na vrsti pa je pripravljanje temeljev za stolp. Kaže, da bo pretvornik, ki bo stal 3,4 milijona dinarjev, že to poletje nared. Seveda le v primeru, če se ne bo pri zbiranju denarja močno zataknilo. Topliška krajevna skupnost je pred poldrugim desetletjem premogla Je nad 250 glav goveje živine v družbenem kmetijstvu, zdaj pa ni več niti enega repa. „Je le nekaj kooperacijskih rejcev,” je dejal Stane Arnuš. ..Strojno obdelovanje zemlje je res oteženo, toda če bi bile cene kmetijskih pridelkov dovolj spodbudne, kmetijstvo ne bi zamiralo. Tako pa se le redki odločajo za namensko vlaganje v kmetijsko proizvodnjo, kmetijstvo ljudem ne nudi socialne varnosti.” Najbrž zato tudi ni ugodnih možnosti za razvoj kmetijskega turizma. ..Toplice so znamenito turistično središče, ki premore celo veliko oddajalcev tujskih sob,“ je rekel Jože Tomlje. ..Kmečkega turizma pa zato vseeno ne bi smeli zanemariti To bi bilo lahko v veliko korist kmetom, ki bi svoje delo bolje vnovčili, pa tudi turistom. Do zdaj se je v turistično dejavnost preusmerila le Karolina Kump s Hriba; z ugodnimi posojili bo preuredila hlev, napeljala vodovod, popravila cesto. Se mnogi bi si lahko na ta način olajšali delo.” V Dolenjskih Toplicah že dolga leta deluje turistično društvo, ki ima svoj biro. „Preko društva poteka oddajanje tujskih sob, skrbimo za izlete, propagando, polepševanje kraja ipd.,” je dejal Slavko Klanči-čar. „Društvo živi le od provizije za tujske sobe, prodaje spominkov, dotacija z občine pa redno zelo zamuja in je neprimerno manjša od denarja, ki ga dajemo v proračun.” TUDI SOLA JE PRIZADETA Ravnatelj topliške osemletke „Ba-za 20“ Pavel Kastelic je povezal nerešeno urbanistično problematiko z uresničevanjem programa celodnevne šole. „Ker nimamo stanovanj za učitelje,*1 je povedal, ,,ne moremo uvesti celodnevne šole za vseh osem razredov, tako da imamo zaenkrat celodnevno šolo le za prve štiri. Šola je v skladu z načrtom razvoja pripravila in zagotovila sredstva za stanovanja, vendar stanovanj kljub temu ni, ker se pri gradnji zatika. Zvedeli smo, naj bi začeli graditi stanovanjske bloke šele leta 1980. Do takrat bomo morali pač prestaviti vpeljavo celodnevne šole za vseh osem razredov. To ni v skladu ne z našimi načrti ne z željami krajanov.*' Hilda Arnuš je dodala, da je šola sicer prostorna in lepa, vendar pa manjka prostor za predšolske dejavnosti. ,,Imamo en oddelek vrtca in dva oddelka male šole. Ker je premalo prostora, delamo v dveh izmenah. Poleg tega imamo dvakrat na mesec tako imenovano uro pravljic, katere se udeležuje okoli 80 otrok vsega šolskega okoliša. Organiziran je prevoz otrok, za nadzor v avtobusu pa skrbe dijaki višjih razredov. Med otroki je veliko navdušenja za ure pravljic.1* MED PEVCI MANJKA MLAJŠIH Poleg šole, ki je nekakšno srce kulturnega dogajanja v krajevni skupnosti, je v Dolenjskih Toplicah aktivno tudi Kulturno društvo Maks Henigman, tako imenovano po narodnem heroju, ki je bil doma iz teh krajev. Predsednik društva Janez Šebenik je orisal razvoj društva, opisal njegovo razvejeno dejavnost, v katero spadajo dramska sekcija, pevski zbor, knjižnica in kino, nato pa se je dotaknil težav, s katerimi se srečujejo. „Najbolj aktiven je pevski zbor. Okoli 25 pevcev redno vadi, nastopa doma in v drugih krajih, vendar je opaziti počasno zastajanje. Novih, mladih moči ni. Temu se pridružujejo še dokajšnji finančni stroški: plačati je treba pevovodje^ prevoze ipd. Premišljamo, da bi kakšno delovno organizacijo, najraje Gozdno gospodarstvo Novo mesto, zaprosili za pokroviteljstvo. Manj živahna je dramska sekcija; čeprav je članov malo, jim vseeno uspe vsako leto pripraviti eno igro. Problem zase je kino; nismo ga še zaprli, nekaj zaradi gostov, nekaj pa tudi zaradi tega, ker bi potem dokončno zamrl. Z njim so sami stroški, zato premišljamo, da bi jih zmanjšali s tem, da bi filme za nas nabavljali v Novem mestu in bi jih v Toplicah vrtili po predstavah v dolenjskem središču. Prosvetni dom, v katerem je poleg kina tudi knjižnica - ta je odprta dvakrat na teden in zadnje čase oživlja - je potreben obnove. Upamo, da nam bo v dogovoru z Zdraviliščem uspelo napeljati centralno ogrevanje. Glede na to, da je dom osrednji kulturni prostor, je to res nujno.1* Dolenjske Toplice sc lahko pohvalijo z enim od najstarejših gasilskih društev na Dolenjskem. Anton Krušič: ,,Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1881. Združuje okoli 60 rednih aktivnih članov in okoli 70 podpornih. Je dobro opremljeno, saj smo nabavili novo orodje, lani pa smo kupili nov avtomobil. V krajevni skupnosti so štiri gasilska društva in vsa so dobro opremljena." Krušič je povedal nekaj besed tudi o organizaciji civilne zaščite v Dolenjskih Toplicah. Predvsem je kritiziral tiste redke posameznike, ki stvari ne jemljejo resno. Med dejavnostmi velja omeniti tudi šport, ki je kar dobro razvit. Telovadnica osnovne šole je zasedena od jutranjih do večernih ur, saj ima v gosteh šolsko in izvenšolsko mladino, poleg nje pa še odrasle pri rekreativni dejavnosti. Mladinec Andrej Lukšič je v zvezi s tem povedal, da je bilo v Toplicah pred dvema letoma ustanovljeno športno društvo, vendar je zamrlo. Nekaj zaradi tega, ker kraj nima športne tradicije, nekaj pa tudi zato, ker ni človeka, ki bi znal mladino navdušiti za organizirano športno dejavnost. Zdaj se topliški športniki povezujejo s Straškimi. »Problem je tudi v tem, ker je zdaj telovadnica na voljo mladincem, ki so že končali osemletko, le uro in pol na teden,‘‘ je povedal Lukšič. Alojz Puhan iz Podturna je naštel vrsto težav, s katerimi se kot novopečeni predsednik krajevne organizacije SZDL srečuje. Boli ga nedelavnost ljudi in občasno nezaupanje v lastne moči. Med stvarmi, ki bi jih radi rešili, pa so največkrat na tapeti: telefonska povezava, avtobusna postajališča, asfalt in kanalizacija. ..Predvsem bi radi močnejšo telefonsko povezavo. Obljubljena je v vsakem večjem kraju javna telefonska govorilnica, vendar mislim, da to ni dobro. Ljudje bi rajši dobili v kraj več telefonskih številk. “ Več jih je govorilo še o čistoči v kraju, s katero tudi niso zadovoljni, pa o obveščanju v krajevni skupnosti in še in še... Toplice so se po eni strani iz Auerspergovih, pa tudi iz predvojnih časov razvile v sodoben turistični kraj s hotelom B kategorije, sodobnimi termalnimi bazeni, restavracijo, po drugi strani pa jim ravno nagji napredek povzroča težave. Z razvojem hotelskih zmogljivosti ne gredo v korak ostale dejavnosti Pavel Kastelic Hilda Arnuš Strniša Anton Alojz Puhan B Lukšič Igor Jože Prši na Ivan Longar Stane Arnuš Jože Tomlje Slavko Kla % Jože Lukšič Tone Bučar Andrej Lukšič Jože Koprivnjak Rezka Virant Stane Šobar Franc Markovič Franc Zupačač Metod Rom / e Muhič © metalka a o , '■' O '• o 3Qlet LJUBLJANA n.sol.o. TOZD ..TRGOVINA" n.sol.o. Prodajno skladišče Metlika objavlja naslednja prosta dela oz. naloge BLAGAJNIŠKA DELA — 1 delavec za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoji: — poklicna šola za prodajalce ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri prodajnih delih oz. nalogah. Pismene ponudbe sprejema „METALKA" Prodajno skladišče Metlika, Bratstva in enotnosti 78, 15 dni po objavi. ZBOR DELAVCEV PROJEKTIVNEGA BIROJA REGION, p.o. BREŽICE t v skladu z določbami 65. člena statuta razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat za opravljanje nalog direktorja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je diplomirani inženir arhitekt, diplomirani inženir gradbeništva a! diplomirani ekonomist, z najmanj 5 leti prakse, — da je inženir gradbene stroke z najmanj 5 leti prakse pri opravljanju podobnih nalog, kot je dejavnost delovne organizacije, — da ima organizacijske sposobnosti ter da je v praksi dokazal svoj pozitivni odnos do razvoja samoupravljanja. Kandidati morajo v svoji vlogi priložiti še dokazila o izobrazbi in praksi. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge skupaj z dokazili o izobrazbi in praksi v 15 dneh po objavi, na naslov: Projektivni biro Region, p.o., Cesta prvih borcev 11, 68250 Brežice O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, o.sub.o. Ljubljana, TOZD TOBAK Ljubljana, Tobačna ul. 5 vabi k sodelovanju kandidate za organizacijsko enoto v Novem mestu in sicer za IN ADMINISTRATIVNA 1. KNJIGOVODSKA DELA Pogoj: obrtna šola trgovske stroke ali 2—letna administrativna šola z nekaj prakse pri podobnih delih 2. PRODAJALCA za prodajalni v Žužemberku in. Trebnjem Pogoj: obrtna šola trgovske stroke Delo je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo upravi organizacijske enote v Novem mestu, Zagrebška 9, v 15 dneh po objavi. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja TOZD. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo objavlja prosta dela in naloge I. 2 VODIJ GRADBIŠČA, II. 2 GRADBENIH DELOVODIJ Pogoji: pod I. — gradbeni inženir in tri leta delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom ali — gradbeni tehnik visoke ali nizke gradnje in štiri leta delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom pod II. — tehnična šola za gradbene delovodje in 2 leti delovnih izkušenj .— Stanovanje po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave. BEOGRADSKA BANKA LJUBLJANA PE NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za PE Novo mesto s sedežem v Novem mestu 2 LIKVIDATORJA dinarsko valutne blagajne 1 STROJNEGA KNJIGOVODJO za delo na ASKOTI 1 PISARNIŠKEGA REFERENTA POGOJI: srednja šolska izobrazba ter 2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov BEOGRADSKA BANKA - TEMELJNA BANKA LJUBLJANA, Poslovna enota Novo mesto. Od kandidatov pričakujemo zadovoljivo strokovno znanje in delovno marljivost. Okvirni znesek neto mesečnega OD cca 6.500 - 7.500 din. BEOGRADSKABANKA LJUBLJANA PE NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za PE Krško s sedežem v Krškem 2 LIKVIDATORJA dinarsko valutne blagajne 1 BLAGAJNIKA dinarsko valutne blagajne POGOJI: srednje šolska izobrazba ter 2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov BEOGRADSKA BANKA - TEMELJNA BANKA LJUBLJANA, Poslovna enota Novo mesto. Od kandidatov pričakujemo zadovoljivo strokovno znanje in delovno marljivost Okvirni znesek neto mesečnega OD okoli 7.000. NOVOTEKS, TEKSTILNA TOVARNA, n.sol.o., NOVO MESTO, Foersterjeva 10, NOVO MESTO TOZD TRGOVINA, prodaja tekstila, o.sub.o., NOVO MESTO Foersterjeva 10 Razpisna komisija TOZD TRGOVINA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: V TOZD TRGOVINA 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba — S oziroma 10 let ustrezne prakse — da je moralno in politično neoporečen Kandidat mora poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, in pogoje, predpisane v 511. členu ZZD. Za vsa navedena dela in naloge bo izbrani delavec sklenil delovno razmerje za dobo štirih let Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v zaprti ovojnici pod oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO... " z označbo TOZD TRGOVINA v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., NOVO MESTQ, Foersterjeva 10. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ..TKANINA" n.sol.o. CELJE TOZD MALOPRODAJA n.sol.o. Komisija za delovna razmerja OGLAŠA dela oz. naloge NAMESTNIKA POSLOVODJE POSLOVALNICE „STILLES" V SEVNICI POGOJ: VK—poslovodja trgovske stroke ali KV—prodajalka in nad 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas, za dobo 6 mesecev (nadomeščanje odsotne delavke). Vloge sprejema Sektor za samoupravno organiziranost in kadre „Tkanine" Celje, Prešernova 10/IV, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v roku 30 dni od dneva objave. SOZD SAP VIATOR DO medkrajevni potniški promet SAP LJUBLJANA LJUBLJANA Središka ul. 4 Odbor za delovna razmerja TOZD „TURBUS" avtobusni promet Ljubljana, Središka ul. 4. OBJ A VLJA prosta dela in naloge za: - 2 VOZNIKA AVTOBUSA na relaciji ŽUŽEMBERK — LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Žužemberku ali bližnji okolici - VOZNIKA AVTOBUSA na relaciji VIDEM-DOBREPOLJE - LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Videm—Dobrepolju ali bližnji okolici - 2 VOZNIKA AVTOBUSA na relaciji STRUGE — LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Strugah ali bližnji okolici POGOJ: končana šola za poklicne voznike in opravljen vozniški izpit E in D kategorije - 2 SPREVODNIKA na relaciji STRUGE — LJUBLJANA s stalnim prebivališčem v Strugah ali bližnji okolici POGOJ: Končana osnovna šola in veselje do dela z ljudmi Kandidati naj pošljejo ali osebno dostavijo pismene prijave v kadrovsko-socialni oddelek Medkrajevni potniški promet SAP LJUBLJANA, Središka ul. 4. Rok prijave je 15 dni. Poskusno delo traja v skladu z določili samoupravnih aktov. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZAVODA ZA KULTURO BREŽICE / Kandidati, ki želijo opravljati razpisana dela in naloge, morajo poleg zahtev, naštetih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo ali visoko šolsko izobrazbo družboslovne smeri ter 10, oziroma 5 let delovnih izkušenj; — da so moralno politično neoporečni. Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela naj prosilci pošljejo Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Brežice v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. ..KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNI ADMINISTRATOR v TOZD Agroservis Žabja vas 2. VODJA DELOVNE ENOTE Šentjernej v TOZD lastna kmetijska proizvodnja ..BRAZDA" 3. DVA SKLADIŠČNA DELAVCA (za nedoločen čas) za tov. močnih krmil 4. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (za določen čas 6 mesecev). Pogoji: Pod 1 - administrator ali trgovski pomočnik z dvema letoma delovnih izkušenj. Pod 2 — višja ali srednja šola agronomske smeri z dvema oziroma tremi leti delovnih izkušenj v kmetijski proizvodnji. Pod 3 in 4 — končana osnovna šola in odslužen vojaški rok. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov Kmetijska zadruga „Krka" Kom. Staneta 10, Novo mesto — splošna služba. r DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLU2B SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI METLIKA razpisuje prosta dela in naloge SOCIALNEGA DELAVCA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — Višja šola za socialne delavce in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. — za opravljanje razpisanih del in nalog se zahteva moralno politična neoporečnost Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema Delovna skupnost strokovnih služb SIS Metlika, Metlika, CBE 23, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. Komisija za delovna razmerja TOZD „AGROSERVIS",BRE2lCE, razpisuje prosta dela in naloge: 1. ZA KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE v ključavničarskem oddelku (5 delavcev) 2. ZA KVALIFICIRANE AVTOMEHANIKE v mehaničnem oddelku (5 delavcev) Pogoji so: kvalificirani ključavničarji, oziroma mehaniki, po možnosti prosti vojaščine. Kandidati naj naslovijo prošnje na Komisijo za delovna razmerja pri TOZD ..Agroservis", Brežice. Razpisni rok velja 15 dni, in sicer od 25/2. do 12/3.1979. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v enem mesecu po poteku razpisnega roka. kultura in izobra- ževanje KNJIGE POLNIJO POLICE Spet „Naša beseda Območne prireditve bodo tudi na Dolenjskem, v ' Beli krajini in Posavju — Priložnost za mlade Tradicionalna srečanja mladinskih kulturnih skupin, znana kot „Naša beseda”, se bodo letos zvrstila na občinski, medobčin&i oziroma območni in republi-Sti ravni. Območna srečanja se bodo začela že ob koncu februarja. Od 26. februarja do 4. marca bodo prireditve za območje Ljubljane z okolico, kamor sta vključeni tudi kočevska in ribniška občina. V dolenjski regiji bosta marca dve območni prireditvi: od 5. do 7. marca bo „Naša beseda” za občini Novo mesto in Trebnje, od 8. do 11. marca pa za črnomaljsko in metliško občino. V Posavju bo taka prireditev (za občine Brežice, Krško in Sevnico) od 26. marca do 1. aprila. Zaključne prireditve „Na-še besede 79” bodo od 14. do 20. maja v treh slovenskih mestih. V Novi Gorici bo srečanje najboljših za področje gledališke, lutkovne, klubske, literarne in likovne dejavnosti. V kraju, ki ta čas še ni izbran, bodo mladi predstavili izrazno plesno, baletno, revijsko plesno, folklorno in glasbeno dejavnost, v drugem kraju pa bodo nastopili najboljši fotografi, filmski ustvarjalci, likovniki in drugi mladi tvorci na kulturno-umetni-škem področju. Na zaključnih (republiških) prireditvah bodo sodelovali najboljši z območnih srečanj, ki jih bodo izbrali selektorji v dneh od 26. februarja do 23. aprila. GLEDALIŠČA NA OBISKU CRNOMKLJ - V petek, 16. februarju, je v domu kulture nastopil znani slovenski igralec, član ljubljanske Drame Polde Bibič, v Kislingeijcvi monodrami „Debele zgodbe Petra Fulcža”. SEVNICA - V hotelu Ajdovec je v soboto, 17. februarja, zvečer Milena Muluč, igralka SNG iz Maribora, predstavila Vukeličevo monodramo „Lizika”. Predvčerajšnjim pa je v tem kraju gostovalo tudi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Kozinčevim ..Brezjanskim poljem”. BREZICE - Drevi ob 19.30 bo Mestno gledališče ljubljansko predstavilo brežiškemu občinstvu Mrože-kovo komedijo ..Grbavec.” ZBOROVSKI SEMINAR Zborovodje otroških in mladinskih zborov občine Novo mesto so imeli 14. februarja zborovodski seminar, ki gaje pripravila ZKO, vodil pa prof. Miro Kokol, glasbeni pedagog in skladatelj iz Ljubljane. Seminarja se je udeležilo devet pedagogov. Na prvem srečanju so se zborovodje pogovarjalo splošnih problemih, ki spremljajo zborovodsko delo na šolah in v kulturnih društvih. Nazoren prikaz dela je omogočil zbor pionirjev iz osnovne šole „Katja društvih. Nazoren prikaz dela je omogočil zbor pionirjev iz osnovne šole „Katje Razrez” še ni dokončen Izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti že pripravil predlog denarnega načrta za letos - Upniki lahko računajo na več, kot so dobili lani, a (mnogim) to ne bo dovolj Novomeška kulturna skupnost računa, da bo imela letos za okoli 37,4 milijona dinaijev prihodka, Od tega se bo 26,7 milijona nabralo s prispevno stopnjo (1,14 odst. bruto osebnih dohodkov), 3,5 milijona pričakujejo od prispevne stopnje 0,5 odst. in 1,2 milijona dinaijev od republiške kulturne skupnosti. V skupni vsoti je upoštevan tudi presežek občinske kulturne skupnosti iz minulega leta. Gre za 1,485.900 dinaijev, ki pa jih bo morala kulturna skupnost vrniti združenemu delu. Največji odhodek bo tudi letos predstavljal prispevek novomeške kulturne skupnosti za financiranje skupnega programa republiške kulturne skupnosti. Tega denaija bo več kot 12,7 milijona dinarjev ali za 21 odstotkov več, kot ga je šlo v Ljubljano lani. Na večje denarne zalogaje lahko računajo malone vsi upniki v ob čini in zunaj Tudi v Trebnjem gledališka šola Na strokovnih seminarjih več kot 30 učiteljev Trebanjska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij sta tudi to zimo poskrbeli za strokovno izpopolnjevanje režiserjev, vodij mladinskih odrov in šolskih dramskih krožkov ter lutkarjev. Že več tednov potekata ob petkih in sobotah seminarja, na katerih dobivajo udeleženci ob poglabljanju teoretičnega znanja tudi praktične napotke za delo. Obiskovalci prvega seminarja bodo naštudirali tudi Vasje Ocvirka dramo „Ko bi padli oživeli”, medtem ko vodje in režiserji lutkovnih skupin na neke vrste nadaljevalnem seminarju proučujejo tudi materiale za izdelavo lutk in opremo lutkovnih odrov. Na seminarjih poteka delo pod vodstvom predavateljev iz Ljubljane - strokovnih sodelavcev republiške Zveze kulturnih organizacij. OPERNI VEČER V VELIKI LOKI Veliki Loki, kjer že dolga leta deluje Kulturno društvo Ivana Cankarja, se obeta ob koncu tega imeniten kulturni dogodek: v soboto, 24. februarja, bo namreč v tem kraju večer opernih arij in narodnih pesmi, ki ga bodo ob klavirski spremljavi priznanega slovenskega pianista prof. Andreja Jarca izvedli operni solisti Vilma Bukovec, trebanjska rojakinja, Ladko Korošec ter Rajko in Stane Koritnik. Koncert organizira loško kulturno društvo s sodelovanjem trebanjske kulturne skupnosti. nje, še posebno poklicne kulturne ustanove, Dolenjski muzej in študijska knjižnica Mirana Jarca tudi zavoljo povečane dejavnosti (Muzej NOB in potujoča knjižnica). Tudi ZKO bo dobila večji kos, vendar pa kulturna skupnost od nje zahteva podatke o tem, koliko denaija namerava odrezati za čisto dejavnost (društva, kulturne skupine, akcije) in kakšno vsoto namerava ustvariti z lastno dejavnostjo (pojmovano po starem kot Zavod za kulturo). Za večje naložbe je kulturna skupnost v predlogu denarnega načrta za letos predvidela nekaj nad 7 milijonov dinaijev. Med temi naložbami so upoštevani kulturni objekti: Dom kulture v Novem mestu (ureditev centralne kurjave), zgraditev oziroma ureditev večnamenske dvorane v Šentjerneju, priprava za gradnjo novih prostorov Študijske knjižnice v Novem mestu in usposobitev že zgrajenega Muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu. Čeprav kaže, da bo letos denaija za kulturo več, ne bo moč nasititi vseh ust na podlagi izkazanih potreb. Prikrajšani bodo predvsem tisti, ki so prišli pred kulturno skupnost z zahtevki na podlagi tako imenovanih optimalnih programov dejavnosti. ^4- H' ' iH -IT 0 slovenščini v delegatskem gradivu Nekdo mi je prinesel šop delegatskega gradiva, razmnoženega na zavidljivo belem papiiju, češ da bom v njem našel marsikaj za našo rubriko. In res, prav nič ni bilo treba iskati, gradivo se je kar samo ponujalo. Navajam nekaj primerov in zraven popravke: - V letu 1978 je bilo porabljenih 2,2 milj. dinaijev. (Prav: mi/i/ona). - Tak program ni mogoče zagotoviti brez Povečanja števila delavcev. (Prav: Takega programa). - Sigurni pa smo... (Nepotrebna tujka, namesto nje bi lahko uporabili izraze: prepričani smo, zatrdno vemo.) Eno dvo in pol sobno stanovanje )prav: dve-inpolsobno). - V zvezi z vašim dopisom vam sporočamo, da imamo prosta dva stanovanja. (Prav: dve sta- novanji; samostalniki srednjega spola imajo namreč v 1. in 4. sklonu dvojine končnico -i, naprimer: dve koles/ dreves/, pism/,) - Stanovanja sta prosta. (Prav: Stanovanji sta prosti.) - Dajemo vam sledečo razložitev. (Prav: Na vaše vprašanje vam sporočamo.) - Po izpraznitvi stanovanja na Majde Šilc 9.. . (kar tako pa spet ne smemo izpuščati besed! Ce sta neselje ali ulica dobila ime po osebi, je to treba tudi povedati. Prav torej: Po izpraznitvi stanovanja v Ulici Majde Šilc) - Od SGP Pionir smo prevzeli 2 trisobna stanovanja. (Ker piscu očitno sklanjatev tega samostalnika ne gre, sem nalašč izbral še tretji primer. Prav torej: Prevzeli smo dve trisobni stanovanji.) - Hiša Barborič v Družinski vasi... (Če bomo tako samovoljno krajšali stavke, bomo kmalu pisali: pes Žagar namesto 2agaijev pes; osel Francelj namesto Franceljnov osel; mož Marička namesto Maričkin mož! Pisec naj bi torej zapisal: Barboričeva hiša v Družinski vasi!) Mislim, da je zaenkrat dovolj primerov. Kdor je to gradivo objavil, še prej pa tudi tisti, ki so ga njemu poslali, bi morali bolj skrbeti za jezik in brez sramu včasih pogledati v Slovenski pravopis, saj je bila ta knjiga izdana zato, dajo vsi uporabljamo in se po njej ravnamo, ne samo učitelji in profesotji! Vladimir Stoviček: DEKLE — ZAMIŠLJENA, kamen. — V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bo še do nedelje, 4. marca, odprta razstava plaket, medalj in plastik akademskega kipaija in medaljeija Vladimitja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Razstavo so priredili v počastitev slovenskega kulturnega praznika. v______________________________ :_____________J DESET LET BALETNE VZGOJE Letos bo minilo deset let, kar poteka v Novem mestu baletna vzgoja za najmlajše - predšolske otroke in osnovnošolce. Mala baletna šola je začela svoje neprekinjeno delovanje pri Zavodu za kulturno dejavnost, po reorganizaciji tega zavoda pa so jo priključili Glasbeni šoli Marjana Kozine. Baletnih korakov in preprostejših baletnih plesov se je naučilo več sto mladih, ki so svoje znanje vsako leto pokazali na letnih produkcijah ali pa so z nastopi popestrili druge prireditve. Ves čas vodi baletno vzgojo znana baletna umetnica in koorepetitorka Milica Buh. PETDESETLETNICA PUGLJEVE SMRTI Veliko podarjenih knjig Knjižni sklad metliške knjižnice se je v dveh letih in pol povečal za 3000 knjig — Tudi več obiskovalcev Letos poteka 50 let, kar je umrl Milan Pugelj, pesnik, pisatelj, režiser, časnikar in prvi tajnik Društva slovenskih književnikov. Zaslovel je kot novelist, novele pa je izdal v osmih knjigah: „Mali ljudje”, „Ura z angeli", „Brez zarje”, „Mimo ciljev”, ..Zakonci”, „Črni panter”, ,,Naša leta” in ..Popotniki”. Veliko motivov za svoje literarno delo je dobil v Novem mestu, kjer se je rodil (v Kandiji) leta 1883. Pugelj sodi med književnike, ki so delovali, kakor ugotavljajo literarni zgodovinarji, v „senci slovenske moderne”. Narodna in univerzitetnica v Ljubljani se je pisatelju ob 50-letnici smrti oddolžila z večjo knjižno razstavo. Upamo, da to ni edina prireditev v pisateljev spomin. USPEH TUDI V STRAŽI - Dramska skupina kulturnega društva „Zaija“ iz Soteske je v nedeljo, 18. februaija, gostovala v Straži z Golarjevo veseloigro „Dve nevesti". Predstava je privabila v dvorano kulturnega doma nekaj sto gledalcev iz Straže in okoliških vasi. Polna dvorana je bila marljivim amaterdcim gledališčnikom iz Soteske najlepše priznanje. V nedeljo, 25. februaija, bodo z ,J)verna nevestama11 gostovali v Dolenjskih Toplicah. Kmečki glas, SAZU, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Partizanska knjiga, Slovenska matica, Mestno gledališče ljubljansko, metliški komite ZK, Vojna štamparija Beograd in republiško javno tožilstvo (slednje je darovalo kar 200 knjig). Darovane knjige so nove in lepe ter zajemajo najrazličnejša področja', od leposlovja do znanosti. Nekaj knjig je v srbohrvaškem jeziku. Metliška knjižnica ima že 5.288 knjig. Od drugega polletja 1975 do zdaj se je knjižni sklad povečal za 3000. Knjižne police v novih prostorih na Pungartu so tako vsak mesec bolj polne. Večja knjižna zaloga je vplivala tudi na povečano izposojo knjig na dom. GRUMOVO NAGRADO PODELILI ZAJCU .Nagrado Slavka Gruma, ki so jo letos prvič podelili za izvirno slovensko dramsko besedilo na tednu slovenske drame v Kranju, je dobil prejšnji teden pesnik in dramatik Dane Zajc za dramo „Voranc”. Letos so prvič podelili tudi Gruen— Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. To priznanje, ki ga bodo poslej podeljevali vsaka tri leta, so prisodili Slovenskemu ljudskemu gledališču iz Celja. IZBRANO DELO MIRANA JARCA V zbirki Kondor bo pri Mladinski knjigi izšlo letos deset del. Na prvem mestu velja vsekakor omeniti pobudo te znane slovenske založbe, da izda izbrano delo pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Kondor bo poleg tega poslal na knjižni trg Stritarjev roman „Zorin”, ..Pesmi” Boža Voduška, Smoletovo ..Antigono”, izbor iz del srbskih realistov, knjigo makedonskih ljudskih pesmi, izbor avstralskih novel, Brechtovo „Matcr Korajžo” in „Bobne v noči”, Astu-riasovo ..Guatemalsko legendo” in izbor znanstvenofantastičnih zgodb. "\ Peta poezija Ob Jusičevem koncertu na novomeškem odru V petek, 16. februaija je v novomeškem Domu kulture nastopil dubrovniški pevec, skladatelj in kitarist Ibrica Jusič. Občinstvo je v prvem delu prisluhnilo skladbam z glasbenikove nove velike plošče, ki je izšla pod naslovom „Ne dajte da vas za-vedu” („Ne dajte se zavesti”). Delo, naslovljeno po stihu iz Brechtovega „Kralja Edvarda”, je uglasbil Pero Gotovac, prvič pa je bilo javno izvajano pred leti na dubrovniških poletnih igrah. Drugi del je obsegal starejše in že znane skladbe s pesmimi A. Santiča, Z. Goloba, J. Brela, D. Maksimovič in drugih pesnikov. Koncert se je odlikoval po nekaj dovršenih izvedbah uglasbene poezije. Prav mojstrsko igranje na dvanajststiunski kitari, prijetno tudi ušesu, in izredno petje sta dajala vtis, da gre za nastop, ki mu je bil izvajalec Jusič v celoti kos. Lahko bi dejali, da takega koncerta že dolgo ni bilo na novomeškem odru. Občinstvo so predstavljali mladi, srednješolci in študentje, akoravno to ni bila prireditev, namenjena samo r\jim. Prav v tem pa se kaže odnos do kulture. Bodi še povedano, da je imel Jusič z občinstvom vseeno nekaj več sreče kot pred meseci sovjetski pianist Bunin. Bunina je prišlo poslušat enkrat manj Novomeščanov. k D v Metliška matična knjižnica lani povečala svoj knjižni sklad za 1.449 knjig. Od tega jih je sama kupila 439, republiška kulturna skupnost jih je dala 417, z darili pa je pridobila 593 knjig. Knjige so darovali: Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba, Založba Borec. Pomurska založba, Knjižna zaloga občinske matične knjižnice v Metliki se iz leta v leto povečuje in tudi bralcev je vedno več. TURISTIČNE INFORMACIJE Infterexport I INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY ZA DAN ZENA VABIMO: TUNIZIJA: 2 ali 3 dni, odhodi 7. 3. in 8. 3. RIMINI: 3 dni, odhod 9. 3. (avtobus) KOROŠKA: 1 dan, odhod 10. 3. (avtobus) DUNAJ: 3 dni, odhod 9. 3. (avtobus) SALZBURG: 3 dni, odhod 9. 3. (avtobus) BUDIMPEŠTA: 3 dni, odhod 9. 3. (avtobus) • •••• PARIŠ: 2 dni (mednarodni živinorejski sejem Sl A) odhodi 3. 3., 5. 3., 7. 3. in 9. 3. PARIŠ: 2 dni, odhod 31. 3., 5. 4. in 7. 4. PARIŠ: 6 dni, odhod 27. 4. (avtobus) SLADKA GORA: 1 dan, odhod 1.4. V NEZNANO: 1 dan, odhod 22. 4. m • •••• Na voljo so tudi že’ programi spomladanskih potovanj: GRČIJA (Ciper, Kreta, Atene), ŠPANIJA (Madrid, Barcelona, Andaluzija), MAROKO (Casablanca — Mohammedia), TUNIZIJA (Hammamet), AŽURNA OBALA (Firenze, Pisa, San Remo, Monaco, Nica, Cannes, St. Tropez), BUDIMPEŠTA, TOSKANA, UMBRIJA. Informacije in prijave: INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon (068) 23—773 INEX Ljubljana, Titova 25, telefon (061) 312—995 INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, telefon (062) 24-571 Globtour v Novem mestu Turistična poslovalnica Globtour v Novem mestu bo popestrila turistično ponudbo 15. februarja je bila uradna otvoritev turistične poslovalnice Emona Globtour na Cesti komandanta Staneta 19, ki so se je udeležili najvišji predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto, poslovni partnerji iz domovine in tujina »SLOVENIJALES - STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n. sol. o. SEVNICA OBJ A VLJA ODPRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: — transformator 400 KVA — telefonska centrala — kopirni stroj BANDA — računski stroj Olivetti Divisumma 1036 — električni vitelj za montažo — stroj za mozničenje „Gostol" — krožna žaga H-161 — kompresor št. 124 (250 I) — prevozni kompresor (250 I) — hidravlični voziček Kurir (4 kosi) — dvovaljčna brusilka MIHOMA — pisalna miza (brest) — ventilator (cca 3000 m 3/4) z elektro motorjem — računski stroj »Zagreb" — pisalni stroj „Consul" — električni motor »Sever" št. 180022 22 KW 14650/min — kovinska konstrukcija-streha, razpon 12 m, 4 kosi Javna licitacija bo v sredo, 28. 2. 1979, ob 11. uri v prostorih delovne organizacije. Vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene posameznega predmeta, za katerega želijo licitirati. Davščine v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Interesenti se lahko seznanijo s cenami in si ogledajo navedena osnovna sredstva vsak dan, razen v soboto, s tem da se poprej najavijo vodji vzdrževanja tel. 068 81-105 in na dan licitacije dve uri pred začetkom. Komisija za delovna razmerja SOP KRŠKO - TOZD IKON Kostanjevica na Krki razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge: - 2 STRUGARJA Pogoji: - končana poklicna šola, - 1 leto delovnih izkušenj, - odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas. OD po pravilniku o delitvi OD TOZD IKON. Stanovanj ni. Prijave sprejema Kadrovska služba SOP Krško DSSS, Krško, CKŽ 141, 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave oglasa. $ »KOVINARSKA« KRŠKO Poslovni prostori Globtoura so bili pretesni za številne obiskovalce. Šestindvajseta turistična poslovalnica Globtoura je nastala kot plod poslovno-tehničnega sodelovanja med Tovarno zdravil Krka in Globtourom. Osnovni namen tega sodelovanja je, da Globtour preko svojih poslovalnic v domovini in poslovnih partnerjev v tujini prodaja zmogljivosti Krkinega tozda Zdravilišča. Hkrati pa Globtour nudi turistične usluge gostom v Krkinih turističnih objektih in občanom Dolenjske. Sem sodijo potovanja in letovanja v domovini in tujini, izleti in sindikalni izleti ter prodaja . letalskih vozovnic. , Pomembno je tudi sofinanciranje gradnje Zdravilišča Šmafr-ješke Toplice, ki naj bi do leta 1980 pridobilo 1.000, do leta 1985 pa že 2000 ležišč. Krka in Globtour* imata v načrtu vlagati z nekaterimi drugimi partnerji še v druge turistične objekte, ki bodo prispevali k povečanju turistične ponudbe v domovini in tujini. EP DL Bo kmečki turizem zaživel? Prizadevanja v novomeški občini kažejo, da bo kmečki turizem postal dopolnilna dejavnost splošne turistične ponudbe Kmečki turizem v novomeški občini ni več utvara in nedosegljiv cilj. Zaradi vse večjega zanimanja domačih in tujih turistov, ki želijo preživeti oddih v naravnem okolju, je podlaga za intenzivne priprave za razvoj take vrste turizma. Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto. Gospodarske zbornice. Zavoda za družbeno planiranje. Tovarne zdravil Krka — tozd Zdravilišča in Kmetijske zadruge Krka, si je zastavil izhodiščne naloga Na pobudo Kmetijske zadruge Krka bo ta odbor ugotavljal pogoje za kmečki turizem na posameznih kmetijah in izdelal program za uvajanje kmečkega turizma. Poleg naštetih nalog je dolžnost iniciativnega odbora izdelati načrt o tem, kako se lotiti organizacije kmečkega turizma, kako naj poteka družbeni del akcije, kot je urejanje okolja, ohranjevanje vasi, in kako zagotoviti socialno ekonomsko varnost kmečkega turizma. Trenutno so se pri svojih načrtovanjih omejili na kmečko turistično skupnost Javorovica pri Šentjerneju in še na pet kmetij v ravninskem delu, o čemer smo več že pisali. J. SAJE objavlja naslednja p Posta dela in naloge: 1. KOMERCIALNO PRODAJNEGA REFERENTA I, II,ali III Pogoji: za I. in II. visoka šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri, 4 oziroma 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika (prednost nemščina), za III. visoka ali® višja šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri, končano pripravništvo, oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj. 2. ANALITIKA PLANERJA - STATISTIKA I, ali II Pogoji: za I. višja šola ekonomske smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj, za II. srednja šola ekonomske smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj. 3. REFERENTA ZA TEHNIČNE STORITVE -KOOPERACIJE I, II ali lil Pogoji: za I. in II. višja šola strojne smeri, 4 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, za III. višja ali srednja šola strojne smeri, končano pripravništvo, oziroma 10 let ustreznih delovnih izkušenj. 4. REFERENTA NABAVE III Pogoji: poklicna ali delovodska šola strojne oziroma trgovske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. 5. 20 KLJUČAVNIČARJEV I, II ali III Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 6. 5 STRUGARJEV I, II ali III Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 7. 3 ELEKTRIČARJEV MONTERJEV SERVISERJEV I, II ali III Pogoji: za I. poklicna šola, VK elektro smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, znanje nemškega jezika, za II. in III. poklicna šola, KV Elektro smeri, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Na vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »KOVINARSKA", Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. Na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS št. 7/77) ter pooblastila SO Krško razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč skladno s sprejetim zazidalnim načrtom na območju Kostanjevice, in sicer: 1. lokacija št. 2. lokacija št. 3. lokacija št. 4. lokacija št. 5. lokacija št. 6. lokacija št. 7. lokacija št. 8. lokacija št. 9. lokacija št. 10. lokacija št. 11. lokacija št. 12. lokacija št. 13. lokacija št. 14. lokacija št. 49 v velikosti 813 m2 50 v velikosti 569 m2 51 v velikosti 570 m2 52 v velikosti 568 m2 53 v velikosti 568 m2 55 v velikosti 644 m2 56 v velikosti 572 m2 57 v velikosti 567 m2 58 v velikosti 570 m2 59 v velikosti 571 m2 60 v velikosti 685 m2 75 v velikosti 760 m2 76 v velikosti 603 m2 77 v velikosti 900 m2 Odškodnina za zemljišče znaša 30,00 din za 1 m 2. Stroški komunalne ureditve, ki zajemajo priključek na vodovod, kanalizacijo, cesto v makadamski izvedbi in elektriko ter vsa soglasja, znašajo 118.500,00 din za vsako parcelo. POGOJI: 1. Natečaja se lahko udeležijo vse fizične osebe. 2. Zlicitirano ceno za zemljišče in pripravo zemljišča plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe. 3. V odškodnini za zemljišče ni vračunan davek za spremembo namembnosti zemljišča, kot tudi ne prispevek za vodni sklad. 4. Fizično posest pridobi najugodnejši ponudnik po podpisu pogodbe in plačilu stroškov. 5. Varščino je nakazati v višini 5.000,00 din na tekoči račun samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško št 51600-781-86015, izkazilo o plačani varščini pa mora biti priloženo ponudbi. 6. Rok za dostavo ponudb v zaprtih ovojnicah in z označbo »Javni natečaj" je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu. 7. Ponudbe pošljite na naslov: SSS občine Krško, CKŽ 12. 8. Vsa pojasnila se dobe v poslovnih prostorih SSS občine Krško. »STRESNI K" IGM p. o. Dobruška vas 68275 ŠKOCJAN razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela oz. naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA NA — direktorja delovne organizacije 2. VODJA KOMERCIALNE SLU2BE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: — visoka šola strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih -organizacijsko — vodstvene sposobnosti in moral noetična neoporečnost Pod 2.i — višja šolska izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj in moralnoetična neoporečnost. Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. 10 DOLENJSKI UST KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE So Sevnica na podlagi 56. člena zakona o srednjem šolstvu in 14. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke ponovno razpisuje prosta dela in naloge: a) RAVNATELJA - VODJE TOZD »Poklicna oblačilna šola" Sevnica, DO ŠC Sevnica b) RAVNATELJA - IPO VVZ Otroški vrtec »CICIBAN", Sevnica Dela in naloge se razpisujejo za 4-letno mandatno dobo. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod a) — da izpolnjujejo pogoje po 56. členu zakona o srednjem šolstvu in imajo pet let učno-vzgojne prakse — da imajo ustrezne moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela. pod b) — da imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo medicinske, pedagoške, psihološke ali socialne smeri in pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-varstvenem ali vzgojno-izo-braževalnem delu ter opravljen strokovni izpit. Imeti morajo tudi ustrezne moralno-politične kvaliteta Kandidati naj pismene prijave skupaj z dokazili in življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Sevnica, Glavni trg 19/a, Sevnica, z označbo »Prijava na razpis". Prijavljene bomo o izbiri obvestili v 60 dneh. ŠPORTNI KOMENTAR Na smrt obsojene „iade” Danes ni človeka, ki bi zanikal potrebnost in koristnost športne dejavnosti, marsikdo pa se upravičeno spotakne ob ogromne stroške pri organizaciji nekaterih iger, ki so vse prej kot športna rekreacija delovnega človeka. Nekaj primerov takega športa najdemo tudi na Dolenjskem. Rekreacija si je priborila mesto, ki ji gre, žal pa so na njen račun dokaj uspešno prišle nezdrave želje. Nekatera tekmovanja so prerasla občinske meje, medobčinskih in medrepubliških srečanj ekip iz posameznih gospodarskih vej je vse več, sredstva, ki jih zahtevajo taka tekmovanja, krstili smo jih za „iade", pa so ogromna Če bi jih pretopili v športna igrišča ob tovarnah, šolah, vrtcih itd., bi se lahko postavili z lepimi športnimi objekti, ki jih sedaj z organizacijo takih prireditev tako rekoč pojemo na dragih tekmovanjih, luksuznih večerjah, zapravimo za krasne pokale, medalje, diplome itd. Preveliki apetiti so začeli zmagovati, dobili smo novo malomeščansko vrsto tekmovanj med posameznimi organizacijami združenega dela Člani komisij za šport in rekreacijo pri posameznih občinskih sindikalnih svetih ne bi smeli spati in mirno gledati, kako kopni denar, namenjen za rekreacijo delovnega človeka! Zavreti bi morali načrte o organiziranju podobnih tekmovanj, zakaj marsikje jih že pripravljajo■ Konec koncev se lahko vsi športniki, ki so na takih tekmovanjih uspevali, izkažejo tudi druge, pa tudi na tekmovanjih v svoji organizaciji S tem ni rečeno, da bi morali zahtevnejše športne discipline izločiti Prav tako se ne bi smeli izogniti tekmovanjem med organizacijami združenega dela v občinskem merilu. Konec koncev so ta precej cenejša kot udeležbe na „iadah”, ki so končno, toda ne še dokončno, obsojene na smrt. J. PEZELJ Super liga ne prizna favoritov Novomeški košarkarji doživeli že tretji poraz - Po dobri igri prvič zmagali tudi Metličani in Kočevci - Novo mesto na 3., Beti na zadnjem mestu, Kočevci šesti * Prvenstvo v slovenski košaikarski super ligi je po sedmih kolih dokazalo, da so ekipe zelo izenačene, zakaj le malokdaj se zgodi, da lahko moštvo z dna premaga vrsto, kije že ugnala dva favorita. Konec minulega tedna so namreč Metličani presenetili Ježičane, Novomeščani, ki so pred začetkom prvenstva veljali za najresnejšega kandidata za vrh, pa so doživeli kar dva zaporedna poraza. Prvo zmago so pred domačimi dosegli tudi Kočevci. BETI - KRAŠKI ZIDAR 82 : 91 (40:45) Metličani so potihem pričakovali, da bodo prišli do prvih točk. Vendar so proti vrsti iz Sežane igrali precej slabše, kot znajo. Odpovedali so predvsem v obrambi in hitri gostje so domala vse koše dosegli iz protinapadov. Domači košarkaiji so povrhu vsega slabo igrali tudi v napadu, tako da pomembnega srečanja niso mogli dobiti. KRAŠKI ZIDAR -NOVO MESTO (78: 77(71:71,34:35) Okoli 300 'gledalcev je videlo izredno izenačeno tekmo. V prvem polčasu so sicer Novomeščani vodili za pet točk, a domači so po njihovih napakah vodstvo zmanjšali. Tudi v drugem delu je bilo srečanje izredno izenačeno, tik pred koncem pa so Sežančani rezultat izenačili. V podaljšku je bilo srečanje ponovno izenačeno. Kazalo je, da bodo morali igralci odigrati še pet minut, ko je sekundo pred koncem Brzec metal na koš, sodnika pa sta menila, da Žužemberk (zadnjič?] praznih rok Pokal Dolenjskega lista in s tem dolenjsko prvenstvo v odbojki spet Novemu mestu Na letošnjem tradicionalnem zimskem odbojkarskem prvenstvu Dolenjske za pokal Dolenjskega lista je nastopilo manj moštev kot prejšnja leta, je bila pa zato prikazana odbojka na višji ravni. Če bi bile ligaške tekme tako kvalitetne, kot je bil sobotni finalni obračun med Novim mestom, ki bo poslej nastopalo pod novim imenom Pionir, in Žužemberkom, bi ta v senci živeča športna zvrst zagotovo spet polnila tekmovalna prizorišča. dva V soboto se je pomerilo pet moštev iz treh dolenjskih klubov, ki nastopajo v slovenski ligi: po dve iz Novega mesta in Žužemberka ter eno iz Trebnjega. Kot je bilo mogoče pričakovasti, stja se v finalu srečali prvi ckij>i Novega mesta in Žužemberka, ki je imel izjemno priložnost poseči po prvem mestu. Boj je bil zagrizen od začetka do Rekreacija, glasba in smeh V petek bo v Novem mestu ob 18. uri zanimiva prireditev ,V zdravju je moč' Pod imenom ,V zdravju je moč’ poteka te dni v Sloveniji velika republiška športnorekreacijska prireditev, v kateri sodeluje osem večjih slovenskih delovnih organizacij. Ena izmed prireditev bo tudi v Novem mestu, in sicer jutri, začela pa se bi ob 18. uri v športni dvorani. V igfah, ki potekajo pod pokroviteljstvom delovne organizacije Krka iz Novega mesta, mariborskega tednika „7 D” in varaždinske VIS, se bodo v petek pomerili člani kranjske Save in Krke. Ekipi štejeta po 12 članov (6 moških, 6 žensk). Športno srečanje, ki bo trajalo Približno dve uri, bo vodil Mito Trefalt, v zabavno-kult ume m programu pa bodo nastopili humorist Vinko Simek, člani narodnozabavnega ansambla Matiček ter pevski zbor Krke in oktet Sava. Zanimivo športno prireditev si bodo lahko brezplačno ogledali vsi ljubitelji relaeacije, v programu pa bodo nastopili tudi gledalci, in sicer v zanimivi točki .Utrip srca’. Gorenjci in Dolenjci, ki so se za nastop v četrtfinalu dobro Pripravili, bodo nastopili v sedmih zabavnošportnih disciplinah. Pomerili se bodo v predklonu. lovili na bradlji, podajali medicinko prek glave, preizkušali v dviganju, visenju na drogu, kotalkali bodo zračnice, vozili samokolnice j.td. Novomeški četrtfinalni boj so Pripravili člani Krkinega Trim-kluba, ki menijo, da se bodo domači tekmovalci ob primerni Podpori gledalcev lahko uvrstili v republiški polfinale. Letošnjih športnorekreacijskih iger so se udeležile naslednje delovne organizacije: BTC (Ljubljana), Gorenje (Velenje), Krka (Novo mesto), Meblo (Nova Gorica), Mura CMurska Sobota), Sava (Kranj), Tomos (Koper) in Železarna (Ravne). konca. Nasproti sta si stala sistema igre: hitra, nizka, kombinatorna, vendar še premalo izpiljena igra mladih Zužemberčanov te> namenoma upočasnjena, visoka, preprostejša igra Novomeščanov, kombinirana s silovitimi udarci ter redkimi iznenadnimi penali. K ponovni končni zmagi, čeprav najtesneje možni, je prispevala večja rutina Novomeščanov ter nenavadno veliko število zapratfjenih žu-žemberških servisov. Žužemberk nima primerne telovadnice in se ČRNOMELJ: NOVOMEŠCANOM POKAL 18. februarja so se na strelišču v Črnomlju srečale ekipe Novega mesta, Trebnjega, Duge Rese in Črnomlja. S tekmovanjem so počastile črnomaljski občinski praznik. Tekmovale so za prehodni pokal, ki so ga tretjič osvojili Novomeščani. Rezultati: Novo mesto 692 krogov, Črnomelj 679, Trebnje 670; ženske: Novo mesto 498 krogov, Duga Resa 457, Črnomelj 446. Posamezno, moški: Židanek (NOvo . mesto) 179 krogov, Cugelj (Trebnje) 177, Fink (Novo mesto) 173; ženske: Medle 173 krogov,Bračko 163, Bučar 162 (vse Novo mesto). I. MALERIČ KEGLJANJE: KRKA VODI V Krškem so kegljači odigrali II. kolo dolenjske kegljaške lige. Člani Krke so podrli 5094 kegljev, med posamezniki pa se je izkazal Metličan Bajuk, ki je podrl 898 kegljev. Trenutni vrstni red: Krka 15 točk, 2. .Pionir 12, 3. Metlika 10, 4. Krško 8 itd; posamezniki: 1. N. Goleš (Mercator) 1766, 2. Bajuk (Metlika) 1738, 3. Vukšinič (Pionir) 1715, 4. Jarc (Krka) 1721, 5. Bratož (IMV) 1719, 6. Židanek (Pionir) 1715, 8. Ž. Goleš (Metlika) 1708, 8. Lavrič (Mercator) 1702, 9. Mohorič (IMV) 1700 itd. N. G. CELJE: NOVOMEŠCANOM TRI ODLIČJA V Celju sc je končalo konec tedna letošnje republiško atletsko prvenstvo v dvoranah. Nastopili so ludi Novomeščani, ki so osvojili eno zlato in dve srebrni medalji. Najbolj uspešen je bil Janez Penca, ki je v teku na 60 m z ovirami premagal Kopitarja, Cujnik je bil v teku na 60 m drugi, srebro pa je osvojil še mladinec Rus v skoku v daljavo. Kraljeva je bila v skoku v daljino peta, Sega med mladinci v teku na 60 m četrti, prav tako Kraljeva med mladinkami, s palico pa sta skakala Cujnik in Penca ter osvojila četrto oziroma peto mesto. igralci ne morejo naučiti sodobnih, dolgih, lebdečih servisov. Kakorkoli: priznati je treba, da se je Žužemberk letos predstavil s perspektivno nesporno najboljšo zasedbo, četudi je ostal spet praznih rok. Končni rezultat finala je 3:2 za Novo mesto (-10, 13, -12, 9, 13). Za Novo mesto I so igrali: Babnik, Goleš, Legan, Primc, Pucelj in Vernig, za Žužemberk I pa: Kosmi-na, Plut M., Skrbe, Plut Z., Brulec, Kolarič in Pršina. Tretje mesto je osvojilo Trebnje, ki je z 2:0 premagalo Žužemberk II in Novo mesto II, četrti je bil Žužemberk II, ki je zmogel Novo mesto II prav tako z 2:0. Tekme sta vodila Ivan Kapš in Jože Mišmaš. M. L. KOČEVJE: PRIZADEVNI INVALIDI V športni sekciji kočevskih invalidov je vključenih skoraj 100 članov, ki so se ukvarjali z naslednjimi športnimi zvrstmi: kegljanjem, balinanjem, streljanjem, plavanjem, ribolovom in šahom. V vseh zvrsteh so nastopili doma ali v raznih krajih Slovenije. Zapišemo lahko, da je v 31 nastopih sodelovalo 228 članov. Kočevski invalidi so osvojili 5 pokalov, 8 diplom za 2. in 3. mesta ter 18 diplom za udeležbo. Ustanovili so tudi žensko skupino, v kateri je 8 članic. so ga gostje pri tem nepravilno ovirali. Iz prostih metov je Sežančan dosegel en sam koš, kar je zadostovalo za presenetljivo zmago. FRUCTAL - NOVO MESTO 89: 86 (42:55) Se sredi drugega polčasa so gostje vodili s 15 točkami prednosti in okoli 300 Ajdovcev je bilo prepričanih o njihovi zmagi. Nato pa so Novomeščani zaigrali nerazumljivo slabo (kar pet minut niso dosegli zadetka), kar je Dautovičeva četa izkoristila in si zagotovila tesno zmago- Novo mesto: Cerkovnik 11, Munih 17, Kovačevič 8, Seničar 13, Beg 2, Župevec 13 in Plantan 22. BETI - JEZICA 90 : 80(46:39) Okoli 100 gledalcev je pričakovalo nov poraz Beti, zakaj Ježičani so v letošnjem prvenstvu premagali že dva favorita. Vendar so Metličani odlično igrali. Od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga niso dovolili odličnim gostom, da bi vsilili svoj način igre. Izkazal se je zlasti Me-dek, ki je razen tega, da je bil nezgrešljiv, tudi koristno podajal. Pohvalo zaslužijo vsi igralci. Beti: Gršič 10, Medek 44, Ein-sidler 8, Svinger 14, Sahmič 4, Ver-got 6 in Kremesec 4. KOČEVJE - JESENICE 100 : 64(52:31) Končno so domači košarkaiji zaigrali tako, kot znajo. Z dobro obrambo so goste presenetili sredi drugega polčasa, takrat pa so se razigrali tudi v napadu in gustom se je obetal katastrofalen poraz. Ob koncu srečanja so za domačo vrsto nastopili tudi vsi rezervni igralci. Kočevje: Smola 12, Popovič 10, Bončina 4, Baranašič 10, Grgorič 41, Papež 8, Planinc 4 in Vovk 11. Marof: Les 9, Pejanovič 2, Ropuž 4, Bele 8, Žigante 16, Zupanc 4, Kren 22 in Piletič 2fr. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Člani medobčinske nogometne zveze Novo mesto bodo v kratkem, ob sodelovanju odbora nogometnih sodnikov, pripravili tečaj za pridobitev naziva nogometni sodnik. Zainteresirani se prijavite na naslov Medobčinska nogometna zveza Novo mesto, do vključno 28. februarja.v O natančnem datumu boste' obveščeni naknadno. ZGLEDNO SODELOVANJE 16. februarja je bilo na novomeški gimnaziji prijateljsko srečanje dijakov novomeške in črnomaljske gimnazije, ki so se pomerili v šahu (fantje) ter streljanju (fantje in dekleta). V šahu so bili boljši domačini, v streljanju pa gostje. Srečanje je bilo v okviru uspešnega sodelovanja med obema gimnazijama, ki se bodo pomerili še v atletiki, namiznem tenisu in odbojki. I. LUKSlČ KRKA PRVA Igralke „Krke”, ki se na novo tekmovalno sezono’ pripravljajo v Velenju, so zmagale na manjšem rokometnem turnirju. V velenjski Rdeči dvorani so nastopile domače rokometašice, igralke Šmartnega in Krke. Rezultati: Krka - Velenje 12:11 (8:6) in Šmartno - Krka 10:17 (3:8). PRVOMAJSKA - ELAN 2 : 2 V okviru priprav na drugi del tekmovanja v slovenski nogometni ligi je novomeška enajsterica že pred dnevi odigrala prijateljsko tekmo z zagrebško Prvomajsko. V Novem mestu so zmagali gostje s 6:0, minulo nedeljo pa so Dolenjci gostovali v Zagrebu in igrali neodločeno 2:2. V vrsti gostov so vsi dobro igrali, predvsem mlajši igralci, izkazali pa so se zlasti Pugelj, Perhaj in Vovko. NOVOMEŠČANI NAJBOLJŠI Minulo soboto je bilo v novi športni dvorani v Metliki območno namiznoteniško prvenstvo za pionirje in pionirke. Pri dekletih so bile najboljše Črnonaljke, pri fantih pa Novomeščani. Rezultati - pionirke ekipno: finale: Novo mesto - Črnomelj 2:3; posamezno: Kobe - Zajc 2:0, Samec - Jeglič 0:2; finale: Kobe -Jeglič 0:2; pionirji ekipno: finale: Novo mesto 1 - Novo mesto II 3:0; posamezno: Guštin - Kočevar 2:0. V SOBOTO DERBI V 8. kolu slovenske košarkarske super lige igrajo Novomeščani doma z Branikom. Če bi želeli še vedno poseči po vrhu, bi morali pred domačimi gledalci zmagati. „Beti” igra v Kranju in v srečanju s Triglavom ni brez možnosti za zmago, Kočevci pa bodo morali v Škofji Loki priznati premoč domačinom. STRAŽA - MAROF 92:82(33:47) Minuli petek sta se v Dolenjskih Toplicah pred približno 50 gledalci pomerili košarkarski vrsti Straže in Marofa iz Novega mesta. Medtem ko so bili v prvem polčasu boljši gostje, so v nadaljevanju domači zaigrali precej bolje in so zasluženo zmagali. Straža: Tavčar 21, I. Lukšič 6, A. Lukšič 8, Sercelj 15, Dular 4, Besednjak 13, Erpe 5, Skedelj 20. METLIŠKI ŠPORTNIKI V BELEM - Pri metliškem TVD Partizan deluje že peto leto sekcija za jugokaj. Vodijo Jože Ovniček, kije obenem tudi ustanovitelj te, med metliško mladino vse bolj priljubljene sekcije. Na sliki: skupina mladih karateistov med treningom. (Foto: J. Pezelj) Športniki v belem čakajo Metliški karateisti se že pet let srečujejo z enakimi težavami — Trener Jože Ovniček Pri metliškem TVD Partizan deluje že peto leto sekcija za karate, aikido in jujutsu. Navzlic težkim razmeram za delo Metličani vztrajajo in se pod vodstvom treneija Jožeta Ovnička redno zbirajo ter vadijo. V petih letih so morali metliški karateisti zamenjati vrsto prostorov, sedaj pa redno vadijo v novi športni dvorani. Do sedaj so bili kos vsem Strah potrdil pravo pot Matevž Aš, 34-letni Krkin poklicni organizator rekreacije, živi s športom že domala tri desetletja. Zapisal se mu je že v Straškem TVD Partizan, ko se je spoznal najprej z orodno telovadbo in nato z igrami z žogo, in že kot pionir oziroma mladinec je rad oblačil Straški nogometni dres, do katerega takrat ni bilo lahko priti. Ko je v Kranju obiskoval Iskrino strokovno šolo, so njegovi sošolci kaj kmalu ugotovili, da je Dolenjec tudi dober rokometaš, z mladinsko enajsterico Triglava pa je igral v vseh večjih slovenskih mestih. Kot dober in vsestranski šport- nik se je izkazal tudi v JLA in nato v Novolesu, ko je športne barve svojega podjetja uspešno predstavljal na smučarskih tekmovanjih in seveda delavskih športnih igrah. In Stražan Aš je počasi ugotovil, da brez športa tako rekoč ne more, da so športni dres, obuvala in igrišče bistven del njegovega življenja. Ko je 1969 zamenjal delovno organizacijo, je začel v novomeški Krki na področju rekreacije resneje delati. ,,Imel sem srečo,” je dejal Aš, ,,da sem začel na področju rekreacije delati z zagnanimi ljudmi. Omeniti moram Borisa Skedlja, Jožeta Goloba, Cirila Klemenčiča, Jožeta Ravbarja itd. Naše skupno resno delo je pripeljalo tako daleč, da smo pred približno sedmimi leti ustanovili tovarniško športno društvo. Kaj kmalu smo ugotovili, da rekreacija zavoljo tekmovalnega športa trpi, in dali smo ji vso prednost.” Zaposlili so tudi poklicnega rekreatorja, ki pa je zahtevno delo zapustil. Z veseljem ga je prevzel Aš, ki je obenem začel obiskovati visoko šolo za telesno kulturo, odločil pa se je za smer rekreacije in jo v dveh letih tudi končal. ,,Da bi kar najbolje delali, smo ustanovili trimklub ,,Krka”. Ta čas deluje 13 sekcij, menim pa, da je zaenkrat najbolj priljubljena ženska rekreacija. Za- njo se zanima vse več zaposlenih, v okviru naše sekcije pa bi rade telovadile tudi delavke iz drugih delovnih organizacij. Odločili smo se tudi za kolektivno telovadbo, ki jo vodi fizioterapevt. Delavci, ki imajo poškodovan tako imenovani lokomotorni aparat, vadijo enkrat na teden v telovadnici in enkrat na teden v bazenu v Dolenjskih Toplicah. Udeležba je več kot zadovoljiva.” Aš je predstavil tudi smučarsko sekcijo. Z njo so začeli pred petimi leti, ko so kupili deset Darov smuči, letos pa so bogatejši za520 parov. Kupi jih lahko vsak zaposleni, in sicer precej ceneje kot v trgovini, pri nakupu gl mu pomaga strokovnjak, aradi smučarskega navdušenja so pripravili tečaje v Črmošnji-cah pa na Jahorini in letos na Peci. Prvo leto se je smučarskih korakov učilo 50 delavcev, letos se je beli opojnosti predajalo že 350 članov Krkinega trimkluba. ,.Najbolj sem zadovoljen, ker smo uspeli s tako imenovano , Vedro rekreacijo’. Sestavljena je iz zanimivih športnih iger, ki navajajo udeležence k redni vadbi. Ko smo z njo začasno prenehali, so nas nekateri obsojali Njihov strah je dokaz, da smo tisti, ki podpiramo množičnost, na dobri poti. Zagovarjamo namreč mnenje, da moramo najprej poskrbeti za množično udeležbo na športnih igriščih, šele nato pridejo nastopi na delavskih športnih igrah in drugih športnorekreacijskih prireditvah.” J. PEZELJ J težavam, veliko zaslug za to, da klub ni prenehal z delom, pa gre zavzetemu trenerju Ovničku, ki je bil med ustanovitelji sekcije. Ovniček: ..Čeravno nimam najboljših možnosti za delo, sekcija uspešno deluje. Društva in klubi se najpogosteje srečujejo z isto težavo: primanjkuje denarja. Tudi pri nas je tako. Če bi imeli le malo več denarja, bi se znebili ostalih težav. Kupili bi namreč potrebno orodje in opremo, na ta način pa bi lahko postali naši treningi boljši, napredovali bi člani in tekmovalci. Prav tako bi radi, da bi se o metliških privržencih jugokaju kaj več slišalo. Ne udeležujemo se namreč tekmovanj, radi bi šli na razne seminarje, potrebujemo sodnike itd. Vse se na žalost zatakne pri denarju . . .” Prav tako želijo člani metliške sekcije za karate, aikido in jujutsu poskrbeti za množičnost. Zaenkrat se športniki v belem zbirajo trikrat na teden (ponedeljek, sreda, četrtek) v športni dvorani in pridno vadijo ter čakajo lepših dni, ko se jim bodo želje uresničile. Prepričani so, da ti dnevi niso tako daleč. Fi - 15.2.74 RIBNICA: MLADINSKI TURNIR V ribniški športni dvorani se bo začel v soboto ob 9. uri tradicionalni mladinski rokometni memorialni turnir Lovšin-Zobec. Na njem se bodo tudi letos pomerile boljše slovenske rokometne vrste, in sicer Slovan, Olimpija in Prule iz Ljubljane, trboveljski Rudar ter dve domači ekipi. RIBNICA: DOBER ROKOMET Konec minulega tedna se je začelo zimsko rokometno prvenstvo območne rokometne zveze Ribnica. Rezultati prvih dveh kol: Garnizon — Mladinci 24:23, Veterani — Dobrepolje 17:18, Mladinci - Selekcija 15:27, Donit - Dobrepolje 22:20, Kočevje - Selekcija 14:24, Donit - Ponikve 15:15, Ponikve -Kočevje 16:33 in Garnizon — Veterani 21:19. Pri strelcih vodi Gorišek, ki je dosegel 30 zadetkov. M. G. VVestfl* Rešitev prejšnje križanke zaplemba ladij in berite dl sovi- tisli... agencija ?upanpod organizem uLL':'i * Niti k moji ženi ni hotela danes, skoro pa pride zopet s c NORVEŽANI REKLI NE - Prvi, ki so se uprli novotariji z ameriškega kontinenta — gre za rolke ali letečo desko — so bili Norvežani. Prepovedali so prodajo, reklamiranje in uporabo rolk. To so naredili zato, da ne bi „uvozili“ tudi kaj tragične ameriške bilance: 28 mrtvih in nekaj sto tisoč ranjenih otrok zaradi rolk. SVETU OKOLI SVETLOLASI - Zdravko Kramar z Mirne ima posebno izostren občutek za portret. Med fotografijami, ki jih pošilja za rubriko TISTI HIP, vedno znova pritegnejo pozornost njegovi portreti. Tudi tokrat smo izbrali enega od njih. Čeravno je portretiranje — mišljeno seveda v najširšem smislu - najbolj pogost opravek amateijev in poklicnih fotografov, pa ni tako preprosto. Ne samo da niso vsi ljudje enako fotogenični, tudi kopica drobnjarij je za dober potret še kako odlična. Torej ; po izbiri fotografsko zanimivega obraza je treba paziti še na osvetlitev, ozadje in primerno globinsko ostrino, oziroma pravilen izbor bodisi objektiva, bodisi zaslonke. Kramar je svetlolasega moža pravilno postavil ob temnejše ozadje, glavnino osvetlitve poudaril na laseh, vendar hkrati dovolj osvetlil sam obraz. Ni kaj, portret je uspešno delo! (BotenjaM ll»< frgf2flfetP) Graditev bo poslej cenejša ZAKON O NACIONALIZACIJI najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je končni ukrep, ki na področju stanovanjskega upravljanja ureja družbene in pravne odnose v smislu socialističnih načel. Zakon odpravlja možnosti kapitalističnega izkoriščanja poslovnih in stanovanjskih zgradb ter preprečuje špekulacije z visokimi cenami gradbenih zemljišč. S tem zakonom izboljšujemo pogoje za čimhitrejšo in cenejšo graditev stanovanj in drugih stanovajskih naprav. Tako bo dobil državljan, ki se bo odločil za graditev svoje družinske stanovanjske hiše, veliko ceneje gradbene zemljišče, saj mu ne bo treba plačevati visokih cen kot doslej. NAJVEČJE BREME je za zdravstveni dom v Črnomlju brezplačno zdravljenje kmečkega prebivalstva in oskrba socialnih podpirancev ter defektnih v raznih domovih. Kmetje radi poudaijajo, da vzdržujejo z davki črnomaljsko občino, vendar je stvar prav nasprotna. .Lani so kmetje plačali 28 milijonov davkov, za zdravstvo pa smo dal-15 milijonov. Če razen tega upoštevamo še izdatke, ki jih ima občina pri šolstvu, bomo zlahka ugotovili, da iz vasi prejmemo mnogo manj, kot pa ji dajemo. PUSTOVANJE JE PAČ praznovanje, ki je namenjeno prav vsem. Ob tej priliki pozabimo na svoje vsakdanje težave in se predajamo vsem muhavostim patrona Kurenta. Nikakor pa ne kaže, da bi v „prazničnih“ dneh pozabili na svoje vsakodnevno delo ter v tem času zanemarili odgovornost do podjetja in skupnosti. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. februaija 1959) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Šestnajstletna Američanka sejala strah in grozo 64. žrtev skrivnostne neapeljske bolezni — 18 mesecev stara V Neaplju umirajo dojenčki Za smrt dojenčkov kriva virus in revščina — bolezni je znan, zdravila še ni — Porušiti del mesta? „Videti Neapelj in potem umreti*1, pravi italijansko reklo. Te besede je v sedanjem času mogoče vzeti dobesedno. V tem italijanskem mestu se je namreč pojavila skrivnostna bolezen, ki mori predvsem dojenčke. Doslej je utrgala življenjske niti 64 otročičkom. Mednarodna zdravniška komisija, ki sojo sestavljali zdravniki svetovnega slovesa - med njimi je bil tudi Slovenec Miha Likar, profesor mikrobiologije in parazitologije na ljubljanski medicinski fakulteti - je ugotovila, da gre za infekcijsko obolenje dihalnih organov, ki ga najveijetneje povzroča sinkrecialni virus. Strokovnjaki so povedali svoje, bolezen pa še ni izrekla zadnje besede. Kot poroča tržaški Primprski dnevnik, sta za neapeljsko boleznijo umrla že tudi dojenčka v Siracusi in- Catanii. Smrtna žetev bo gotovo še večja, saj zaenkrat medicina ne pozna ustreznega cepiva. Strokovnjaki v ZDA in v evropskih laboratorijih sicer pospešeno iščejo zdravilo, vendar trenutno ni mogoče reči, kdaj bo prišlo v uporabo. Italijanske oblasti so se v Neaplju lotile zdravljenja mesta z drugačnim zdravilom. Te dni so vojaki v nesnažnih, vlažnih mestnih četrtih opravili deratizacijo in razkužili žarišča bolezni. Po mnenju mnogih je namreč bolezen dobila za čvrstega botra prav revščino, nehigienske in slabe življenjske razmere. Slišati je celo, naj bi stare, vlažne hiše v revnih neapeljskih predmestij porušili, ljudem pa omogočili človeka vrednejša stanovanja. Gotovo bi bila tovrstna socialna injekcija učinkovita ne samo proti skrivnostni bolezni, ampak tudi proti mnogim drugim nadlogam, s katerimi je povezano življenje v Neaplju. Po- tem bo spet mogoče poetičn° vzdihovati: „Videti Neapelj >n potem umreti!" - pri tem Pa misliti na lepoto tega mesta. Napišeš, zbriše^ Novo kemično črnilo, kifl3 je mogoče nekaj dni brisa*1 V jutrišnjem dnevu ne bo tarnanja zaradi napak pri p*sJ' nju pisem ali važnejših doku' mentov, čeprav bodo še vedn0 pisani s trajnim črnilom. Stv^ je v tem, da je oddelek tvrdk-Gillete izdelal prvo naliv®1' pero, katerega pisanje je m(# če v nekaj dneh še zbrisati. * pravi, da bo mogoče že pod? sane pogodbe odpisati, • ljub? zenska pisma omediti, odpravi1 napake, skratka, početi vse tf' kar nudi možnost brisanja ^ ponovnega pisanja. Praktik sposobnost novega črnila f traja vsega nekaj dni, potef namreč ni več izbrisljivo. Nalivno pero, oziroma mični svinčnik se polni : vložki, v katerih je posebi* rdeča ali modra tinta. Polnilo? stokrat gostejše kot med, za ga do konice z drobno krogi jc4 potiska plinski naboj. Ko piša-pritisne s konico ob podlagi potisne plinski naboj črnil* ven; takoj ko pritisk poneha,^ dotok prekine. Posebnost no'r ga pisala je tudi v tem, da pi* enako dobro ne glede na t* kako ga držimo. Dosedajf pisala na črnila namreč izpisala, ako so bila obrnj^ narobe, zaradi sile težno*' Novo pisalo je antigravitacijsk1 kot strokovno pojasnjujejo i delovalci. . Nove revolucije v pisalih' banke že boje. V dogovoru' njimi bo izdelovalec na vsak" novo pisalo zapisal, naj z nji111 ne podpisujejo čekov. ptica pevka (cikovt) slavni angl. kemik in fizik naš otok zakonski tovariš vratnica enota dela il.mesto estonec živinska hrana berite dl površina os. zaimek levi pritok donave podjetje prižnica vrtna cvetica vrsta sodne odločbe pritok mozele Smrdi res, a je pravi prijatelj Tisočletja spremlja človeka — Za moč rimskim vojakom in opešanim rimskim zakoncem — Česnov sok je smrtna pijača za mrčes, ki prenaša različne bolezni Človek velja toliko, kolikor je dal pokolenju, ki mu pripada, s svojo ustvaijalno dejavnostjo. E. KARDELJ V navzkrižjih obstajamo in skoznje dišimo iz obstajanja v neobstajanje. j SN0J Smo v globoki zmoti, če mislimo, da je smrt zlo. PLATON ................... nobena skrivnost, da ima česnov ■ = sok antiseptičen učinek. Leta ( 1954 so sovjetski znanstveniki jg dokazali, da česnov sok uspešno S uničuje bakterije. Že pred tem so 1 vojaški zdravniki v pomanjkanju 1 antiseptikov uporabljali tudi če- 1 sen. Črevesje - pljuča - srce. To a trojico človekovih organov in vse 1 bolezni, ki se jih lotevajo, je 1 mogoče zdraviti s česnom. Seveda | to ne pomeni, da bi bila navadna j vrtna rastlina zdaj več vredna kot g prav za določene bolezni narejena zdravila, a če drugega ne, škodi zanesljivo ne. Takega mnenja je tudi pisec priljubljene knjige Zdravilne rastline in njih uporaba Richard Willfort. Marčesu pa je česen smrtni sovražnik. Indijski znanstvenik Šankar Amonkar je odkril postopek za izdelavo sintetičnega česnovega eteričnega olja, ki je uporaben kot uspešeno uničevalno sredstvo za ličinke petih vrst komarjev, ki prenašajo rumeno mrzlico, elefantiazo in malarijo. Torej posredno tudi kot insekticid česen koristi človekovemu zdravju. Za konec pa le zapišimo, da je česen pravi kralj v vsaki dobri kuhinji! Pred leti so v eni od stanovanjskih hiš v Londonu našli truplo |t starejšega moža, ki je umri kaj čudne smrti: zadušil se je s j strokom česna. Raziskava je odkrila, da je bfl Anglež zelo vraževeren, da je veijel v vampiije ter da je za brambo pred J njimi razobesil po sobi vence česna, strok te pekoče rastline pa vsako noč vtaknil v usta. Krvosesne pošasti, porojene iz temne | domišljije, ga res niso napadle, pač pa ga je spravila v grob lastna neumnost. Pripetljaj je tragičen dokaz, da je vera v čudežne | lastnosti česna preživela stoletja in ostala živa tudi v mišljenju | sodobnega človeka. Sam česen seveda ni nič kriv za to. Prvi znani dokumenti o uživanju česna izvirajo iz časov babi-{ Ionske civilizacije, ki je cvetela = pred 4500 leti. Zgodovinarji navali jajo klinopisno naročilo, v kate-jj rem stoji, da je treba za potrebe 1 kraljeve mize pripeljati 395.000 1 mernikov česna. Količina je zavili danja vredna in dvomimo lahko, g da je toliko česna šlo le v želodce. = Arheologi so namreč naSli stroke jj česna v grobovih, priložene B mrtvim okoli vratu ali v obuvala. Nekatera trupla so bila namazilje-na s česnovim sokom. Stari Egipčani so česen uporabljali kot dodatek jedem, dajali pa so ga tudi v grobove. Bolj revni prebivalci starodavnega Egipta so dobili na pot v večno življenje glinen model česna, kronane glave pa prave stroke. Tako lahko sklepamo po različnih najdbah, med drugim tudi po najdbi šestih strokov česna v grobnici Zlatega faraona Tutankamona. Stara ljudstva so očitno veijela, da daje česen živim in mrtvim novih življenjskih moči. Graditelji Velike piramide so stavkali, ker so jim zmanjšali dogovorjeno količino česna. Če bi faraon Keops, ki si je omislil tako veličastno zadnje počivališče, ne zmetal 1600 talentov srebra za česen, bi se kaj lahko dogodilo, da danes ne bi popotniki z vsega sveta romali k Veliki piramidi, lahko pa bi morda slavili najdaljši štrajk. Stari Indijci so poznali tudi skrivnostne moči smrdečega česna in še danes kroži med našimi ljudmi recept, katerega izvirnik naj bi bil napisan v sanskrtu pred več stoletji. V njem stoji zapisano, da se z uživanjem česnovega soka ozdravi visok krvni pritisk. Nasploh slovi česen kot zdravilna rastlina. Če jo pogledamo z očmi botanika, ni ta rastlina nič posebnega. Spada v veliko družino lilij, njeno znanstveno ime pa je Allium sativum. Je nezahtevna rastlina in ob dovolj sonca in vlage uspeva brez težav v vseh zemljepisnih širinah. Odlikuje jo moč okus in vonj. Že tisočinko grama česnovega eteričnega olja človek zavoha kot neprijeten vonj. Prav ta vonj in pa seveda močan okus sta človeka vse od tistega trenutka, ko se je srečal s česnom, prepričevala, da gre za izjemno zel. Močan okus - močno telo! Tako nekako so najbrž sklepali rimski vojaki, ki so na svojih osvajalnih pohodih po vsem takrat znanem svetu pridno žvečili česen. Tudi za lepo navdušenih Grkov ni motil česnov vonj, saj so atleti, gojitelji kulta telesne lepote, uživali česen, da bi pridobili na moči. Sirijski kmetje so česen redno uživali ob žetvah. Ta običaj je po dveh tisočletjih še živ. Nobene rastline ni človeštvo tako vztrajno častilo za zdravilno, kot prav časen. Rimski učenjak Plinij je poznal 65 zdravil, v katerih je bil med sestavinami tudi česen, predpisoval pa jih je za najrazličnejše bolezni, od kačjega pika, hemeroidov, čirov, astme do prehlada. Manj znano je morda, da mu je pripisoval tudi učinkovito dražilno moč za zaspane spolne nagone. Danes s takim receptom najbrž ne bi uspel, saj lahko upravičeno dvomimo, da bi vonj po česnu v zakonski postelji prebujal romantična in vroča prva leta zakona. Nič manj slavna ni vloga česna v epidemijah kolere. Ljudje so goltali na kilograme česna in marsikdo se je obvaroval tudi bolezni. Danes namreč ni več Strok česna — zdravje. samo ljubo »O, Jasper Westfl» dvoma spreten krmar,« je menil set'*-4 uUnham, potem pa je poklical Stezosled^® ^tran in mu dejal: »Ali veste, da je °bil danes svarilno pismo glede njega?« seveda brez podpisa? In vi taki«1* ***» verjamete?« je odgovoril lovec mr®c0|!(,r °VoUno. — »To ne, a na stvari je vseka **®kaj čudnega,« je pripomnil Dunham- 50. »Mladega moža poznam že zelo dolgo in kakor samega sebe. Ali pa imate morda tudi človeka mojega kova, ki vam je rešil življenje in vam varno pripeljal vašo hčer, za sumljivega?« je vprašal Stezosledec, ki se ga je že lotevala jeza. »Moja hči in jaz sva vaša večna dolžnika in vam bolj zaupava kakor sama sebi,« je pomirljivo in resno odgovoril sivolasi vojak. 51. Stari Kap se je medtem pričkal z Jasperom o ladjici in o plovbi, saj mu nikakor ni bilo po volji, da bo mladi mož njegov kapitan. Jasper pa mu je smeje odgovarjal in ga še opozoril na nebo, ki ni obetalo nič dobrega. »Če se ne motim, bomo danes še pošteno plesali. Kar čeden vihar boste videli.« Nazadnje so se vsi vkrcali in ladjica je zaplula na odprto jezero. , r siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM * * * * * * 5 * * * * * i * * * * * * \ ! * * * * * Adjunkt se zavrti v polkrogu in je že nekaj korakov od hišnih vrat, ko ga prisili veseli notaijev klic, da se vrne. „Pavel,Pavel! Gospodična Julka Oriova!“ Poleg Valentina res stoji Julka. Častiti čitatelji naj oproste, ako precej ne najdejo natančne fotografije te novodošle osebe. Znano jim je, da je že prekoračila trideseto leto svoje dobe, in edino to je morda tako prevzelo nekatere, da bi ne veijeli novo predloženi sliki. Reči hočemo le to, da se Julki ni poznalo tistih trideset let ali kolikor jih je že imela. In prav to je povzročilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege, da je adjunkt Pavel, ves zardel, vihamo pozdravljajoč in gospodični stiskajoč roko, izustil neumestne besede: „Oh, gospodična - po tolikih letih, po tolikih letih se vidimo znova!" „No, pol stoletja vendar še ni!“ deje Julka nasmehoma, dočim vendar naglašuje svoje besede nekoliko zlobno. ,,Nama se pa skoro tako dozdeva, odkar namreč nisva videla vas,“ reče Valentin. „Vi pa, vi! Oh, recite, kolikokrat ste se me spominjali? “ očita Julka na pol resno. Od ceste sem se začuje ropot dveh kolesljev in tamkaj se naredi majhna gneča. „Tukaj je - novi župnik babinopoljski!“ vzklikne Pavel, porabivši to ugodno priliko, da zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje. „Čula sem, da pride nocoj,“ deje učiteljica. „Toda moj voz je tudi že pripravljen. Zbogom, gospoda!" „Oh, kaj že? Kaj tako hitro? “ reče Pavel. „Nocoj pač! - Da se skoro vidiva, gospod Valentin! Priporočite me svoji soprogi in oprostite!“ Vtem že sede na enovprežni vozič ter uravnava kovček in nekaj škatel poleg sebe. Voznik, širokopleč kmetski fant, z dolgo smotko v ustih, udari po konju in zdajci zdrdrata z dvorišča. „Uboga deklica!** reče adjunkt. ,Zakaj? “ meni Valentin. ,,Videti je zadovoljna!*1 Dalj govoriti ni bilo moči, zakaj s ceste je prihajala velika družba in pozdravljali so se kar vprek. Novi župnik, „gospod Frančišek, kakor ga je nazival oče Krača, ž njim njega kaplan, ki se mu je pripeljal naproti, župnik grobelski in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača in njega sin, davkar in poštar, oba grobeljska trgovca — vsi so bili skupaj. Sedaj je prihajal še učitelj, ki je zamudil sprejem ali bolje rečeno prihod gospodov. „Tu si nekoliko odpočijemo!1* meni gospod Frančišek, ko se predstavijo drug drugemu, in skoro potem sedi vsa gospoda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici. Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti — vreme je Bilo skoraj obdelano, setev in žetev tudi, politike se sedaj še ni hotel nihče lotiti, starih skupnih znanstev ni bilo najti in, šele ko so prišli po nekovem skrivnostnem prirodnem zakonu na red dohodki in plače te ali one župe, te ali one javne službe, se je vnela jako živahna razprava. Vendar je tudi to zdajci ustavil KračevMinče, stopivši v sobo z glasnim vzklikom: „Sodnik je tukaj!“ Zaeno je vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovček, ki gaje prinesel z voza. Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi že med vrati, ko so vstajali adjunkt in davkar, notar in poštar in drugi razen duhovnikov, da ga pozdravijo. Bil je po svoji zunanjosti res tak, kakršnega sta ga že nekoč opisala adjunkt in notir: velik, krepak, moškega, resnega vedenja in vendar v vsem svojem gibanju nekoliko neroden. Izprva ni vedel, komu bi najprej segel v roko, toda ko je pozdravil — in sicer prav prisrčno in prijazno — Pavla in Valentina, je opravil hitro tudi z drugimi in sedel ob gorenji konec mize poleg domačega župnika. ,Ali nisi videl mlajev? “ se pošali Valentin. „Saj si takoj vedel, da —“ ,J^iso namenjeni meni!“ pristavi Andrej. »Prislužite si jih, prislužite!*1 reče gospod Frančišek sladko, vendar z zasmehujočim izrazom na licu. * „Vi si jih menda tudi še niste, častiti gospod, niti tu niti v Babinem polju? “ vrne takisto Vrbanoj in glasni smeh posvetne gospode, ki zazveni ob njega besedah, priča, da med njo in onimi tremi duhovniki ni posebnih simpatij. Učitelj je poštarju zadovoljno šepnil na uho, toda oprezno in tako tiho, da ga je poštar komaj slišal: „Ta je pa srčen ta se jih ne boji!** Gospod Frančišek je hotfel jezno odgovoriti, toda domači župnik je segel v besedo s pomirljivo opomnjo: „To je že taka navada pri nas - ti mlaji! “ „In lepa!“ pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe bojeviti duh, ki ga je vcepil gospod Frančišek z zabavljivo svojo opazko. Sicer je bil novi babinopoljski župnik še vedno take volje, da bi piknil tega ali onega, in je tudi imel radovo-ljnega pomočnika v svojem kaplanu, ki bi bil sedaj silno rad govoril le o slovenskih liberalcih; toda domači župnik ni dopuščal, da bi se razgovor poostril. Ena prilika pa se je vendarle še ponudila gospodu Frančišku, da je pojnogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštarje namreč zdajci začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v svoji nekoliko zlobni naivnosti pričakoval mnogo zabave. ,Kje pa imate svojo kuharico, he, he, gospod župnik? “ je vprašal, kakor bi se hotel nekoliko pošaliti. „Jutri pride v poštnem zavitku; prosim, da se mi dostavi ekspres!” Smeh je bil sedaj ves na župnikovi strani in poštar, ideč kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj odgovoriti. Takšna je bila zabava naše gospode prvi večer ob prihodu Vibanojevem. Ko sta se ločili obe stranki - duhovniki so skoro odšli -je znesel poštar svojo jezo s polglasnim vzklikom: ,Ej» pravega tiča so dobili tja gori v Babino polje, ta jih bo učil kozjih molitvic, ne pa božjih!** In rekši je pomenljivo namignil s cevjo svoje pipe. n s s Revežem so se (Petdesetletnica) slavnega vladanja Njegovega c. in kr. Aposteljskega Veličanstva, Našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I., se ie praznovala po vsej monarhiji z dobrimi deli. Koliko dobrodelnih zavodov, koliko društev v prid revežem in trpinom se je v tem slavnostnem letu ustanovilo in velikodušno podpiralo; in koliko revežem so se s tem posušile solze. Z združenimi močmi se je dogotovilo to delo krščanske ljubezni. (Vemo v ž e) iz skušnje, da so predstave katoliškega društva rokodelskih pomočnikov sploh lepe, ali reči moramo, da se tako dobro, kakor predpustna veselica, vže dolgo ni posrečila nobena. Šaloigra Črevljar igrala se je res izborno. Zlasti črevljar Blaže in Loputnik || sta bila, da si boljih ne moremo misliti v njunih g vlogah. Ciganska kantata - ta je bila v g predpustnem času na svojem mestu. Ti cigani so jg bili kakor pravi, le da nas niso nadlegovali, g ampak razvedrovali. Smeha je bilo pri igri in g kantati brez meje. Da je občinstvo vdelo, kaj = posušile solze bode, gotovo bi bila dvorana polna, kajti hvala je bila občna in zaslužena. (Ako hočemo) imeti pri živinoreji lepše dohodke, skrbeti nam je predvsem, da pridelamo dosti krme. Po naših travnikih, košenicah in njivah dalo bi se pridelati še veliko več krme, kakor sedaj. Z dobrim gnojenjem, s setvijo dobrega in pripravnega semena itd. se da še mnogo doseči v tem oziru. V pripravnih legah kaže obdelati nove travnike in sejati večletne mešanice detelje in trave. (Zareja rakov) v Krki in njenih pritokih. Kupčija z raki bila je na Dolenjskem do 1. 1882 jako živahna, in prinašala je lepe novce v deželo. Samo iz Krke prodalo se je na leto za 15.000 gold. rakov. Od 1. 1882 pa smo si vsled račje kuge več kot za 250.000 gld. na škodi. Veliko škodo je trpelo tudi ribištvo, odkar je zmajkalo rakov. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februaija 1899) Nihče v Združenih državah Amerike ne zna odgovoriti osemletnemu dečku, ki je svojegp učitelja vprašal: „Zakaj je to naredila? “ Nihče ne more otroku razumljivo razložiti, zakaj je moral šest ur ležati na tleh pod klopmi v stalnem strahu pred smrtjo. Tudi sama Brenda Spencer ne, čeprav je bila središčna točka čudnem dogajanja v San Diegu. Šestnajstletna Američanka je izjavila, da je bilo vse deupaj navaden „hec“. Pa posejmo, kakšno šalo si je privoščila. Pred dnevi je iz dolgočasja nad čemernim ponedeljkom vzela puško in pričela streljati na učence in učitelje osnovne šole na drugi strani ulice. Streljala je iz svojega doma. Hišo so sicer takoj obkolili policaji, vendar celih šest ur niso mogli do šmrkljaste strelke! Po tem času se je ameriška najstnica sama predala. Prišla je iz hiše, položila puško na da, se vrnila in prinesla še 150 nabojev. „Ne maram ponedeljkov,“ je pojasnila svoje ravnanje mlada morilka. Za šalo je ustrelila dva uslužbenca šole, ranila osem otrok in policaja. To ni edini primer v ZDA. Pred leti so bfli šolski otroci žrtve blazneža, ki je z metalcem plamena vdrl v razred in sejal smrt in grozo. Posamezniki so streljali na ljudi brez kakšnih motivov že tudi prej, vendar pa se še ni primerilo, da bi se tako hladnokrvne morije lotilo nedoraslo dekle. Nekaj dni po grozljivih dogodkih so učitelji želeli sprostiti napetosti v otrocih, zato sojih začeli spraševati, se pogovaijati in premišljati z njimi o nevarnem pripetljaju. Pred najbolj preprostim vprašanjem, čemu tako, pa so obmolknili. Strelka na žive tarče Brenda Spencer. Za šalo streli na šolarje tisti hip NI USPEL - Terry Gripton je pred tedni poskušal doseči nov svetovni rekord v kričanju. Naj se je možakar še tako napenjal in drl, ni zmogel več kot 108,5 decibela, kar pa je seveda premalo. Njegova življenjska tovarišica je neuspeh komentirala z ugotovitvijo, da je kaj takega kar pričakovala, saj je ubogi Terry zelo tih človek in se v vseh letih zakona še nikoli ni zadrl nanjo. Neuspeli rekorder bi najbrž moral poskušati postaviti rekord v prijaznem molku, ne pa kričanju. LETNA SENČNICA Upokojenemu zapornemu pazniku Jameu Georgu je bilo strašansko hudo pri srcu, ko je zvedel, da bodo kaznilnico, v kateri je delal večji del svojega življenja, podrli. Za nekaj sto dolarjev je odkupil eno od celic in si jo velel postaviti v svoj vrt. Pravi, da bo v senčni celici preživljal vroče poletne popoldneve. Koga neki bo najel za paznika? m ŽIVE KOSE - V ameriški vojni bazi Fort Belvoir so imeli težave s košnjo travnikov, zato so si omislili čredo 35 koz, ki marljivo skrbe da trava ne zraste previsoko, vsaj ne toliko, da bi se v nji lahko skril kak vohun. LJUBITELJ - Avstralski učitelj Richard Deakins je imel v svojem stanovanju samo res izbrane stvari. Ponaredkov ni maral. Zbiral je le izvirne perzijske preproge, staro angleško srebrnino, dragocene umetniške slike in podobno. Uživanje v posedovanju dragocenosti so mu zmotili policaji, ki so ljubitelju nesramo dokazali, da je vse vrednote ukradel. POTA m s rn? Pozabljen mladoletniški nemir V. Debeljak, I. Lunder in S. Zupan so se pred novomeškim sodiščem iskreno pokesali dejanj, storjenih v vročem juniju 1977 — Zdaj dobri in pošteni delavci dežurni poročajo DVA PRIDRŽALI - 12. februarja zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Zagrebčana Branka Sarino, ki je razgrajal v poslovalnici podjetja ,,Goijanci” na Novem trgu. Sarina je zmerjal in brcal v vrata. Omenjenega dne so imeli možje postave na enak način opravka tudi s 50-letnim Ivanom Papežem in Novega mesta, ki je na Glavnem trgu zmerjal znanega Novomeščana. ZVEČER OB KOLO - 13. februarja zvečer je neznanec s fička Jožice Fentc z Muhabera zmaknil le-vo kolo. Femčeva je pustila avto na novomeškem Prešernovem trgu. Škode je za tisočak. Ob kolo (vendar z motorjem) je bfl te dni tudi Alojz Skube iz Pekla. Jeklenega konjička je pustil na domnevno varnem domačem dvorišču, vendar se je nekdo kljub temu odpeljal z njim. NEMIR V BLOKU - V petek so imeli miličniki iz Dolenjskih Toplic opravka s 40-letnim Ivom Lovričem iz Gor. Straže. Imenovani je razgrajal v stanovanju, podil iz njega družino ter motil nočni mir drugih stanovalcev v bloku. Vsi pridržani (očitno jih je več) bodo morali pred sodnika za prekrške. Temeljno sodišče Novo mesto — enota Novo mesto je v senatu pod predsedstvom Janeza Kramariča obsodilo Viktoija Debeljaka iz Kočevja na eno leto in 11 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, Iztoka Lundra iz Kočevja na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti, Srečka Zupana in Podboršta pri Šentjanžu pa na en mesec zapora, pogojno za 1 leto. Kidričevem trgu z nekega fička snel V juniju 1977, ko se je zadeva sprednja žarometa, VTcdna 720 din. dogajala, so bili vsi trije fantje mlajši polnoletniki. Obrti (avtomehanične ali kovinarske) so se učili v Novem mestu. Sodišče je Debeljaku in Lundru dokazalo, da sta skupaj z mladoletnikoma Š. M. in B. Š. vlomila v Paderšičevi ulici v Novem mestu v nekega fička in vzela iz prtljažnika škatlo za orodje. Vrednost 200 din. Debeljak in Župan sta prav tako junija v prodajalni usnja na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu vzela par nizkih moških čevljev, vreden 430 din. Da ne bi izgubljali besed, naj povemo, da so se tudi vsa druga kazniva dejanja dogajala v Novem mestu. Viktor Debeljak je junija 1977 v prodajalni Krim-Nova moda na Glavnem trgu sam izmaknil zložljiv ženski dežnik (vrednost 230 din). V poletni vročini sije Debeljak v prodajalni moškega perila Krim-Nova moda na Cesti komandanta Staneta privoščil srajco s kratkimi rokavi. Vredna je bila 80 din. Debeljak je junija izpred gostilne Marije Luzar na Malem Slatniku z nekega fička snel tudi 300 din vreden prednji žaromet, na dvorišču Dijaškega doma Majde Sile pa je nekemu občanu iz osebnega avta vzel vrečko z živili. Dobrot je bilo za 40 din. Skupaj z mladoletnim B. š. pa je Viktor Debeljak junija 1977 pred trgovino ,.Dolenjke” na Cesti herojev vlomil v nekega fička in vzel stoječo svetilko, iz prtljažnika pa garnituro orodja in komplet žarnic. Zadeva je bila vredna 400 din. Skupaj z že omenjenim mladoletnikom je Debeljak junija 1977 na PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi so pripeljali v novomeško bolnišnico po glavi in eni nogi ranjenega Franca Malija iz Kopra. Hkrati so dali topliški miličniki na hladno dobro razpoložena brata Zvoneta in Ivana Cvitkoviča iz Gor. Straže. Zadevi sta imeli skupne korenine, ki so pognale zaradi stanovanja Branka Malija v Gor. Straži. V to stanovanje se je namreč želel vseliti tudi že imenovani Zvone Cvitkovič. Z bratom Ivanom je prišel k bratoma Mali. Ob pomanjkanju papirjev sta brata Cvitkovič hotela razčistiti stanovanjski problem s kolom v rokah, kar pa je zaenkrat še protizakonito. '• M. B. iz Novega mesta je te dni prijazno sedel v Jakšetovi gostilni na Drski. Na obešalniku se je grel tudi njegov plašč, v katerem so bili denarnica z dokumenti, hranilna knjižica in 4.200 dinarjev. Ko se je M. B. hotel odpraviti v druge vode, vseh teh papirčkov ni bilo več. • Krški miličniki sepridržali do iztreznitve Fonzija Gmajniča s Senovega. Mladenič je prišel na obisk v Veliki Kamen in razgrajal pri Bogovičevih. Ko je omagal, je trudno in misli polno glavo položil kar na cesto, ki žal ni mejila na nobeno gmajno. ODE&DLI USTI Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje Bela krajina je dežela sonca in grozdja, kamenja in skopih njiv, dežela dobrih, delovnih ljudi. Na tem lepem koščku slovenske dežele še ni zamrla narodna pesem, niso še zamrli lepi stari narodni običaji, še ni zamrla narodna noša Spomladi, ko ozelene breze in ko je Bela krajina en sam vrt, ki se koplje v toplem spomladanskem soncu, se je dokončala ta zgodba Dija je bil mlad in vesel fant. Doraščal je v beli in revni belokranjski vasici, ki čepi_ kakor pozabljeno ptičje gnezdo na skali nad vedno zeleno sanjavo Kolpo. Pomagal je očetu pri kmečkem delu, kakor se za dobrega sina spo-dojbi. Ob nedeljah je hodil z drugimi v bližnji trg, da si poišče nedeljsko razvedrilo, da malo pokramlja s fanti in obere dekleta, da naredi kak požirek v krčmi in da se pokaže, da spada med odrasle. Kupil si je kravato, nov klobuk, pustil si je rasti majhne brčice, skratka, postajal je fant. Ker fant ne sme biti brez dekleta, se je plaho približal Bariči iz sosednje vasi, ki je bila kaki dve leti mlajša od njega, lepo raščena in milega obraza, obdanega od vranje črnih las. Od začetka sramežljiva Bariča ga je kradoma pogledovala, se hihitala s sovrstnicami in čakala, da bo vztrajal. Počasi sta premagala plahost, mladost seje vžgala in postala sta fant in dekle. Prva ljubezen je zmerej lepa, polna je novih odkrit? in nepozabnih trenutkov. Skrivala nista, saj za to ni bilo vzroka. Cas je tekel in življenje z njim, naenkrat je minilo leto. Ilija je dobil poziv za k vojakom. Bariča je jokala, vsako dekle joka, ko gre fant k vojakom. Ob odhodu mu je pripela šopek in ga spremila na občino. Dve leti sta dolgi. Bariča je samevala leto dni, morda nekoliko več. Pisma ljubezni so prihajala od vojakov in pisma, polna hrepenenja so se vračala. Ilija je sluftl daleč v Makedoniji, pisal je o tistih krajih in tistih ljudeh, ki so bili po svojih navadah in okolju precej podobni Belokranjcem. Dežela je revna in kamnita kakor Bela krajina, le gore so višje in reke imajo drugačen tok. Pisal je o silni vročini, o tobaku, o rižu, kako jo ima rad in kako komaj čaka, da se bo vrnil k njej. Baričina pisma so začela počasi izostajati. Ni bilo več tistega vročega hrepenenja, bila so bolj površna. Ilija si je mislil, da Bariča preveč dela in da ga predolgo ni, pa se ga je malo odvadila. Dve leti je le veliko. Dopusta si ni hotel vzeti, da bo lahko prej za Pustila ga je stalno doma. Ob tihih nočeh, ko je stražaril, je premišljeval in delal načrte, kako bosta z očetom popravila hišo, kako bo dokupil še nekaj gozda, kako bo napolnil hlev in svinjake, da bo lahko zaživel s svojo Barico novo življenje. Kak mesec ali dva po tem, ko bo slekel vojaško suknjo, se bosta vzela. V pismih ni hotel tega omenjati, lepše je, če se to pove. Čakal je, da se vrne. Vsaka stvar mine, minil je tudi vojaški rok. Po dolgem času spet v civilni obleki, ki mu je postala preozka in skoraj malo prekratka, se je kar čudno počutil. Poln načrtov se je odpeljal s prvim vlakom proti ožji domovini. Najprej je šel domov, kjer so mu priredili prisrčen sprejem in gostijo. Kljub veselju je sem in tja zasačil sestro ali pa brata, da ga nekam čudno pogledujeta. Razlagal si je to s tem, da ga pač dolgo ni bilo, pa sta se ga malo odvadila. Nekako okrog polnoči se je odpravil k Bariči pod okno. Pot mu je bila znana, kakor da je včeraj hodil po njej. Ista ozka steza, ki se je vila med njivami, skozi brezov gozdiček do sosednje vasi. Noč je bila jasna, ob soju zvezd ni mogel zaiti. Tihota in toplota belokranjske noči sta ga prevzeli. Sredi poti je v gozdičku sedel na štor in še enkrat premislil vse, kaj bo povedal Bariči. Potem je krenil dalje. V vasi je hripavo zalajal pes, za njim sta se oglasila še dva druga psa. Potem ni bilo več nobenega glasu, razen čričkov in oddaljene sove. Pobral je kamenček in ga vrgel v Baričino okno. Se dvakrat je to ponovil, potem se je okno narahlo odprlo. Bariča je tiho vprašala, kdo je. Brez besed se je nagnil k njej in jo poljubil. Bariča se mu je iztrgala in odmaknila. Hotel ji je povedati vse tisto, kar je dve leti premišljeval, pa se mu je zataknilo in ni rekel drugega, kot da se je vrnil. Oba sta riekaj časa molčala. Potem mu je Bariča povedala, da ga je čakala, dolgo čakala, vendar predolgo in da si je izbrala sosedovega Mateja. Ilija je bil kot zadet. Sepetaje jo je še enkrat vprašal, če se ne da ničesar več popraviti. Bariča mu je odgovorila, da ne. Tiho, brez ne-volje se je poslovil in želel srečo. Prav tako tiho se je zaprlo okno, vendar ko se je ozrl čez nekaj korakov, je opazil ob steklu Baričin obraz, ki je gledal za njim. Počasi, truden in razočaran se je vračal. On, ki je dve leti sanjal, je naenkrat spoznal življenje, drugačno, kakor so bile sanje. Z občutkom, da v njem vse gori, da je zgubil z Barico vse, da nikdar več ne bo mogel verjeti najbližjemu človeku, je taval v gozdu. Safn ni vedel, kdaj se je znašel na glavni cesti. Ob njej teče železniška proga. Brez namena je stopil na nasip, čez progo in sedel na vzpetinico pod hrast nad progo. Morda je sedel tam dve uri, morda pet, tega ne ve nihče. Kaj ga je prijelo, da je slekel suknjič in srajco, tudi tega ne ve nihče. Ce bi imel tiste trenutke pri sebi prijatelja, ki bi se z njim pogovoril, bi bilo verjetno drugače. Tako pa ga je neka nepremagljiva sila vrgla pod prihajajoči vlak. Na vlaku tega niso opazili. Sele čez nekaj ur so ga našli na progi prerezanega na dvoje. Komisija ni mogla ugotoviti nobenega znaka nasilja. Se mrtev je bil njegov obraz lep, zasanjan, v ustnih kotih sta bili dve trpki gubi. Luči so ju zamikale še enkrat, ko sta na dvorišču ekonomske šole snela obe zadnji luči z avta Tomislava Murna. Nadalje je Viktor Debeljak skupaj z mladoletnima B. S. in P. M. že skoraj neštetokrat omenjenega junija v Novoteksovi prodajalni na novomeškem Glavnem trgu vzel dvoje moških hlač in srajco s kratkimi rokavi. Stvari so ocenili na 938 din. Omenjena trojka se je pojavila tudi v Mercatorjevi blagovnici na Glavnem trgu. „Noge je dobilo” troje sončnih očal, hlače in vetrni jopič ,,anorak”, usnjena nogometna žoga, dve magnetofonski kaseti in nekaj gramofonskih plošč. Škoda: 1.810 din. Za početje omenjene skupine je značilno, da so zdaj dobri in pošteni delavci. Nikoli prej in kasneje niso ničesar ukradli, le Viktor Debeljak se je ob času (leta 1977) nekaj „spozabil” v Kočevju in bil obsojen pogojno. Po mnenju sodišča je fante v tistem času preveval bd psihiatrov tako imenovani ,,mladoletniški nemir”. Niso vedeli povedati, zakaj so krenili na stranpot. Potrebe namreč ni bilo, niti materialne niti kakšne drugačne. Poleg vsega je majhna tudi gmotna škoda. Vsi iz skupine so storjena kazniva dejanja odkrito priznali in tudi obžalovali, kar jim je novomeški senat štel v dobro. To je razvidno tudi iz kazni. Spečo družino zbudila tatinska nerodnost Očitno sposojevalec avta B. Ilibašič ne razlikuje ene žice od druge V sredo, 14. februarja, nekaj minut pred koncem ure strahov, je Vidičeve v Metliki zbudila avtomobilska sirena. Marjan Vidic je stekel pred hišo, kjer je zvečer parkiral fička. V avtu je na prednjem sedežu zalotil neznanca, ki je -ravno začel trgati stikalne žice, da bi avto spravil v pogon brez ključa. Na kraju so se hiro znašli tudi metliški miličniki in ugotovili, da se je z Vidičevim avtom nameraval peljati 18-letni Božidar Ilibašič iz Jaškova pri Ozlju. Ilibašič je prišel v Metliko. S prijateljem, ki ima avto, se je dogovoril, da ga bo slednji potegnil nazaj v domače kraje. Ker prijatelja ni bilo, sije hotel Ilibašič sam organizirati prevoz. Pri tem je zatulila že omenjena sirena. Sodniki pravijo temu tudi poskus odvzema vozila, preprosti ljudje pa nepoštenost. 'Rudi Dim ni zakrivil smrti Helene Lasič Nesreča se je zgodila lani v Primostku — Lasičeva nepravilno prečkala cesto Drugega januarja lani je bila v prometni nesreči v vasi Primostek hudo ranjena Helena Lasič, ki je zaradi poškodb kasneje umrla. Ob tem je pri novomeškem okrajnem sodišču stekla preiskava zoper 41-letnega kamnoseka Rudija Dima iz Gradaca, ki je bil osumljen, da je kršil cestnoprometne predpise, kar je pripeljalo do nesreče. Po končani preiskavi, v kateri je sodišče zaslišalo priče, dobijo mnenje izvedenca cestnoprometne stroke in zbralo druge potrebne dokaze, je javni tožilec sporočil, da zoper Rudija Dima odstopa od pregona. Po tožilčevem mnenju je preiskava pokazala, daje Helena Lasič nepravilno prečkala cesto in tako sama zakrivila nesrečo. Zaradi tega je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Novo mesto - enota Novo mesto sklenil, da se preiskava zoper Rudija Dima ustavi. Ta sklep je sodišče sporočilo tudi svojcem pokojne Helene Lasič. Svojci imajo, če se ne strinjajo z mnenjem javnega tožilca, pravico sami nadaljevati kazenski pregon. Tega pa svojci Lasičeve v osmih dneh, ki so jih imeli na voljo, niso storili. Zato je sklep o ustavitvi preiskave zoper Rudija Dima iz Gradaca pravnomočen. ZA GABRJEM ŠE NOVO MESTO? - Doslej so dolenjski raziskovalci jam menili, da stoji nad oboki podzemskih votlin samo vas Gabtje. Naključje ali usoda pa sta potrdila, da se podzemske temine obetajo tudi v okviru nekdanjega novomeškega srednjeveškega obzidja. Sicer se mariborskemu predstavniku Globtoura (turistične agencije, ki hoče biti doma tudi pri nas) ne bi pod raven asfalta vdrlo ravno levo avtomobilsko kolo. Do kje in do koga na novo odkrite novomeške temine vodijo, najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Kot še več drugih stvari ne. Umrla v goreči kabini V. Cekič in M. Gojovič sta se odpravila spat v tovornjak — Usodna pločevina s sprejem? Grelec je deloval __________________ pravilno_______________________ V nedeljo sredi noči so na Zagrebški cesti v Novem mestu opazili, da se iz tovornjaka, kije stal pred IMV,kadi. Že čez nekaj minut so bili pri vozilu novomeški miličniki in gasilci. Ogenj so zadušili, niso pa mogli več pomagati možema, ki sta prenočevala v kabini. Preiskava je ugotovila, da sta v plamenih umrla 28-letni Vlaj-ko Cekič iz Jedinščice in 25-letni Milan Gojovič-Kubura iz Teharij pri Celju. Ugotovili so, da je Cekič, ki je vozil s tovornjakom in prikolico podjetja ,.Gorjanci”, v NAD ŽENO IN SOSEDO V nedeljo popoldne so Šentjernej- ski miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Hostarja z Vrha pri Šentjerneju. Hostar je močno vinjen pretepal ženo, lotil pa se je tudi sosede in strahoval njene otroke. Moral je k sodniku za prekrške, s katerim sta že dobra znanca. MIDHET BRKIČ PO NESREČI POBEGNIL V četrtek blizu polnoči je šel Vlado Kovaček iz Čate-ških Toplic peš ob levem robu ceste od Čateža proti zdravilišču. Na robu vasi je Kovačku nasproti pripeljal osebni avto, ga zadel, zbil na travnik in odpeljal naprej. Miličniki so še iste noč ugotovili, da je „pobegli” avto vozil 29-letni Midhet Bikič iz Brežic, Cankaijeva ulica. Kovačkovo zlomljeno nogo so naravnali v brežiški bolnišnici. soboto razložil tovor v Štorah. Tam je srečal znanca Gojoviča. Povabil ga je na Dolenjsko. Tovornjak s prikolico je Cekič parkiral na Zagrebški cesti, nato pa sta se s prijateljem odpravila v hotel „Kandija”. Tam sta Cekič in Gojovič srečala še druge znance, beseda je dala besedo, sobotni večer so preživeli za obloženo mizo. Kasno v noč sta se Cekič in Gojovič odpravila spat v tovornjak. Preiskovalci so ugotovili, i da sta v kabini zaradi mraza prižgala naftni grelec. Ta je p d. prvih analizah v redu deloval, na nesrečo pa je bil ob njegovem ustju (tam, kjer piha ven vroč zrak) zvitek cunj in pločevinka z nekim sprejem. Domnevajo, da so se najprej vžgale cunje, nato pa je eksplodirala še pločevinka. Ogenj je v hipu zajel kabino in speča moža, ki jima ni bilo pomoči. Preiskava še ni končana. Ogenj je povsem uničil tovornjak in del prikolice podjetja ..Gorjanci”, zublji pa so se razširili tudi na priklopnik „Avtokočeyja”, ki je stal pred tovornjakom,.Gorjancev”. SOVRAŽNIK STEKLENINE -V četrtek so krški miličniki pridržali do iztreznitve 26-letnega Ismeta Pršiča iz Krškega, ki je razgrajal v Urbančevi gostilni. Predvsem je prevračal kozarce in steklenice, nadlegoval natakarico in tolkel po točilni mizi. V. NI UTEGNIL USTAVITI - Minuli četrtek je Stjepan Kovačič iz Sesvetov vozil tovornjak zagrebške registracije od Zagreba proti Ljubljani. Pri Šentjurju je zaradi okvare na motorju ustavil ob desnem robu ceste. Za njim je pripeljala z osebnim avtom Fatima Saračevič iz Banjaluke in ustavila, ker so iz ljubljanske smeri vozili avtomobili Za Saračevičevo je pripeljal s tovornjakom in prikolico italijanske registracije Slavomir Ristovič iz Kraljeva, ki pa ni utegnil pravočasno ustaviti in je zadel v zadnji del banjaluškega osebnega avtomobila in ga porinil v tovornjak. Fatimi Saračevič, ki je bila pripeta z varnostnim pasom, ni bilo nič, avto pa je uničen. Gmotne škode je za 160.000 din. SOPOTNICA RANJENA - Anton Kunej s Sremiča je v četrtek dopoldne vozil tovornjak od Sevnice proti Krškemu. Ko je pripeljal do kamnoloma v Guntah, je zavil najprej nekoliko v levo, da bi nato zapeljal na cesto h kamnolomu. Za njim je pripeljal v osebnem avtu Ludvik Kunej iz Zdol in trčil v prednji del tovornjaka. Sopptnica v osebnem avtu Anica Bedrač iz Orehovca je bila ranjena in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za 20.000 din, ŠKODE ZA 100.000 din - V petek zjutraj je Janez Ivanovič z Zilj pri Vinici peljal s tovornjakom od Črnomlja proti Metliki. V Grmu je na ravnem delu ceste zapeljal čez bankino v jarek in se prekucnil Škode je za 100.000 din. NENADOMA NA CESTO -Anton Pekolj z Dol. Ponikev je v nedeljo popoldne vozil osebni avto od Dol. Ponikev proti Trebnjem. » Dol. Nemški vasi je nenadoma prišel na cesto 40-letni Franc Urbič iz Dol. Dobrave. Pekolj je zadel s sprednjim delom avta Urbiča v nogo, tako da je ta izgubil ravnotežje, padel na pokrov motorja in zdrsnil na tla. Urbiču so zlomljeno nogo obdali z mavcem v novomeški bolnišnici. EETRTK0V INTERVcIU Ne samo zaradi lepšega M. Simič: „S pobrateno občino Hercegnovi se stiki širijo tudi na turistično in gospodarsko področje Novomeški občani sicer v glavnem vedo, da smo pobrateni s črnogorsko občino Hercegnovi, da naše delegacije odhajajo tja na obisk, ni pa v javnosti znano, v čem je tako pobratimstvo koristno. Posebno zdaj je za Herceg-novčane več zanimanja, ko se je izvedelo, da prihajajo v goste z njihovim karnevalom in praznikom mimoze, ki sta znani turistični atrakciji. O tem je dal obširnejše podatke Marijan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine. V letu 1971 se je'novomeška občina poobratila.z občino Hercegnovi, ki leži v čudovitem zalivu Boke Kotorske in je ena najbolj razvitih občin v Črni gori. V občini živi okrog 20.000 prebivalcev, od katerih je tretjina zaposlenih. Ponašajo se z več kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, razvito pa imajo tudi'industrijo. Glavna panoga je ladjedelništvo. Zadnja leta se Hercegnovi izrazito uveljavlja v turizmu, zlasti v zdraviliškem turizmu, za kar ima lepe možnosti. Priznati moram, da se je doslej to pobratimstvo odvijalo v glavnem ob izmenjavi raznih delegacij za občinske praznike in ob podobnih priložnostih. V teh delegacijah so bili tudi gospodarstveniki, ne samo uradni predstavniki občine in družbenopolitičnega življenja. Doslej smo imeli tudi že nekaj kulturnih stikov, na u „Te dni dobimo v goste 180-člansko ekipo Herceg-novega. Pretežno gre za mlade ljudi, ki sodelujejo v karnevalskem programu,“ je povedal predsednik Simič primer izmenjav kulturnih skupin. Na teh nekajkratnih srečanjih smo načenjali pogovore o tesnejšem gospodarskem sodelovanju, zdaj pa so se te možnosti pokaza- le v že bolj konkretni obliki." — Kakšne so možnosti za sodelovanje s pobrateno črnogorsko občino v gospodarskem smislu? „Pogovaijamo se, da bi izmenjavali goste v zdraviliškem turizmu. K njim zlasti radi prihajajo tujci, posebno Norvežani, ki so, mimogrede rečeno, znani po tem, da največ potrošijo v izvenpen-zionskih uslugah. Ker je zdraviliški turizem tudi pri nas razvit, v Šmaijeških in Dol. Toplicah se pa naše zmogljivosti še dopolnjujejo in povečujejo, so realne možnosti, da bi oni skupine gostov pošiljali k nam in obratno; seveda pridejo zaradi daljave največ v poštev le avionska potovanja, zato moramo zagotoviti take zmogljivosti, da bo lahko vsaj poln avion tujih gostov prišel k nam. Možnosti sodelovanja so še na drugih področjih. V Hercegnovem je zelo ugodna klima, kjer krasno uspeva proizvodnja zgodnjega sadja in zelenjave, pri nas pa tega manjka. Do sodelovanja v tovrstni preskrbi prebivalstva bi prišlo že letos, če ne bi posegla vmes nesreča. Po ne vem koliko letih se je ravno letos zgodilo, da je tudi v Hercegnovem padal sneg in je solata in povrtnina zmrznila. Pogovori pa so tudi z IMV, da bi v njihovi bližini odprle servis za svoja vozila." — Hercegnovčani so znani po tem, da so razmeroma naglo in dobro razvili turizem, ki pri njih ne pomeni le lepe narave in udobne postelje, marveč tudi pestro zabavo. Se bomo glede tega od njih kaj naučili? „Da so iznajdljivi, pove naslednji primer. Razmišljali so, kako bi tudi v zimskem času napolnili svoje udobne hotele, in so odlično izkoristili, kar jim daje narava. V teh krajih namreč edino v Jugoslaviji tri mesece cveto prave mimoze. Pa so za ves ta čas pripravili bogat spo-' red kulturnih gostovanj in prireditev, obenem pa vključili v spored še karneval. Prav s karnevalsko prireditvijo, kije, denimo, v Beogradu vzbudila veliko zanimanja, prihajajo te dni k nam. Tako jih bomo občani spoznali najprej z vesele plati.“ R. BAČER * S s s * * * s s s > * s s * * * * H * * s s s * ! s s N s ! I i 5 1 'A februarja e delo MED TOPLIČANI SO SKRITI TALENTI - Mladinski klub v Ded. Toplicah je v soboto, 17 popoldne organiziral v krajevnem muzeju razstavo gobelinov, tapiserij in ročnih izdelkov, vse ( domačih krajanov. V nekaj urah si je zanimivo razstavo ogledalo čez 300 domačinov in zdraviliških gostov. FOTO: Ria Bačer) Malo več kot ptičja kletka Letos se začne gradnja 275 blokovskih stanovanj, ki bodo v poprečju za 10 m2 večja Navzlic vsem lokacijskim, gradbenim in drugim težavam je b3 v letu 1978 plan izgradnje stanovanj v novomeški občini dosežen. Zgrajena so bila 203 družbena stanovanja in 225 zasebnih hiš, kar je celo 8 odst. nad pričakovanji. Letos in v prihodnjem letu bo v gradnji še 622 stanovanj. Trenutno se v novomeški občini gradi 185 stanovanj, v kratkem pa se bo pospešeno začela gradnja v treh novih soseskah v Novem mestu in sicer: gradnja 420 stanovanj na Cesti herojev, 93 stanovanj na Žibertovem hribu, 92 stanovanj -v Bučni vasi. Razen tega bodo nadaljevali blokovsko gradnjo v Straži in Šentjerneju, na novo pa je v pripravi dokumentacija za gradnjo bloka v Škocjanu in v Žužemberku. Bodoči stanovalci novih sosesk bodo vsekakor veseli ugotovitve, da bodo nova stanovanja poprečno za 10 m2 večja od poprečne stanovanjske površine novozgrajenih stanovanj v preteklem letu. Prav lani smo v zadnjih štirih letih gradili najmanjša stanovanja, poprečna cena za kvadratni meter pa je brez tržnih obresti znašala 7.524 dinarjev ali 18,9 odstotkov več kot v letu 1977. Za izgradnjo 244 zasebnih hiš v letu 1978 pa je bilo vloženih 170 milijonov dinarjev, od tega znašajo sredstva občanov čez 90 milijonov, ostalo so krediti bank, delovnih organizacij in stanovanjske skupnosti. MLADINSKI SEMINAR 17. februarja je bil v domu JLA v Novem mestu seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti. Udeležilo se ga je 52 mladincev in mladink, predaval pa je Miroslav Vute. Mlade je seznanil z metodami delovanja subjektivnih sil in z diskusijskimi sestanki. Nato so se udeleženci razdelili v dve skupini, pregledali dejavnost osnovnih organizacij in ocenili uresničevanje sklepov, ki so jih sprejeli na podobnem izobraževalnem seminarju v Novigradu. Mladi so med drugim ugotovili, da postajajo osnovne organizacije vse bolj aktivne. I. LUKŠIC Je na nitki zavest ali sposobnost? Občinska konferenca Z K v Novem mestu na seji prejšnji teden med drugim načela vprašanje (ne)uresničevanja v občini podpisanih dogovorov in sporazumov „Ce hočemo hitreje uresničevati sklepe partijskih kongresov in biti kos drugim aktualnim nalogam, se bomo morali sestajati večkrat kot do zdaj, nemara že kar vsak mesec,“ je poudaril sekretar Franci Borsan, predsedujoči na seji občinske konference ZK v Novem mestu 14. februarja, ko se je začela razprava o delovnem načrtu konference in komiteja v letošnjem prvem polletju. Pred tem so navzoči počastili spomin na misleca, revolucionaija, državnika in partijskega funkcionarja Edvarda Kardelja, ki so ga dan Poprej pokopali v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Konferenca in komite bosta na sejah do konca junija odmerjala osrednjo pozornost uresničevanju ^kona o združenem delu, izpolnjc-Vanju srednjeročno zastavljenih ob-Veznosti v razvoju občine, proble-ihatiki gospodarstva in družbenih dejavnosti ter drugim vprašanjem. TOKRAT V NOVI MENZI V ponedeljek, 26. februarja, bo v Novem mestu zasedanje obeh zbo-r°v zdravstvene skupščine, in sicer v JJovi restavraciji bolnišnice na Šmi-helski cesti. Delegati bodo obravnavi letna poročila občinske in regionalne zdravstvene skupnosti in informacijo o izvajanju svobodne nrenjave dela v letošnjem letu. Na predlog Lojzeta Sterka, sekretarja medobčinskega sveta ZK za Dolensko, bo konferenca poslej na vsaki seji obravnavala tudi problematiko vsakokrat druge osnovne organizacije ZK. O idejnih vprašanjih družbenega dogovarjanja in sporazumevanja v občini je tekla beseda že na seji prejšnji teden. Denarne obveznosti podpisniki slabo izpolnjujejo, zato je na nitki uresničevanje vrste skupnih in prednostnih nalog iz srednjeročnega načrta. Ugotavljajo, da bi bil problem manj pereč, če bi sproti spremljali uresničevanje dogovorov in sporazumov. Nemara je tudi res, da mnogi teh obveznosti niso mogli poravnati zaradi lastnih težav. Konferenca je naložila vsem komunistom v združenem delu, naj to vprašanje temeljito obravnavajo ob raz- Stano vanja v družbeno usmerjeni gradnji, ki se zdaj gradijo, so tudi sicer po strukturi ugodnejša za stanovalce. Medtem ko je bilo lani le 31,4 odst. dvo- in večsobnih stanovanjcih bo letos še enkrat več. To se pravi: manj garsonjer in enosobnih bivališč, s katerimi je možno rešiti le najnujnejše življenjske razmere, iz katerih pa vsak skuša čimprej ubežati na bolje. Pri gradnji novih sosesk bo tudi vse bolj upoštevana zamisel, naj blokovska stanovanja ne pomenijo le strehe nad glavo in zatočišča, kamor hodi človek spat, marveč prijetno bivališče v okolju, ki ga krajan vzljubi. Vzgojna je prebila led Lani, je vzgojna svetovalnica obravnavala 154 otrok „Delamo to, kar šole in stranke od nas želijo,“ je izjavil psiholog Marjan Stokanovic, vodja vzgojne svetovalnice, ustanovljene pred dvema letoma. Ustanova s 4 strokovnimi sodelavci je postala nepogrešljiva na širšem Dolenjskem. Vzgojnosvetovalno delo obsega troje: svetovanje za otroke, starše in vzgojitelje. V preteklem letu so imeli med otroki 154 strank v starosti do 19 let. Najštevilnejša je skupina fantkov in deklic med 7. in 15. letom, v dobi doraščanja. Največ strank napotijo v vzgojno svetovalnico co šole, nekaj pa tudi zdravstvene službe in center za socialno delo. Razveseljivo je, da je vedno več primerov, ko prihajajo starši sami po nasvet. DOL. TOPLICE: V ZK PRECEJ NOVIH ČLANOV Na območju krajevne skupnosti Dol. Toplice je 136 članov Zveze komunistov; od tega je okrog 50 mladih ljudi in skoro tretjina borcev. V zadnjih dveh letih se je članstvo mgčno okrepilo, struktura članstva pa pomladila, ker je bilo sprejetih veliko mladincev in mladink. Topliški komunisti posvečajo precej pozornosti izobraževanju. Do lani so s pridom uporabljali priložnost, ko je v kraju delovala republiška sindikalna šola in so prihajali predavat znani strokovnjaki. Tudi letos je na programu več predavanj. Število komunistov pa je Se precej večje, če upoštevamo tudi tiste, ki so včlanjeni v osnovno organizacijo po tozdih. Pri lani obravnavanih otrocih so ugotovili razne motnje. Tako je imelo 82 otrok učne težave, 40 motnje v vedenju, 15 razne legastenične motnje, 3 so imeli psihične motnje, 12 otrok je bilo z razvojnimi težavami in 2 z motnjami govora. Vsem so dali ustrezne napotke. Strokovna služba vzgojne svetovalnice opravlja tudi testiranje šolskih novincev pred sprejemom v prvi razred, organizira predavanja za starše in učitelje. Ta oblika dela se je pokazala za zelo koristno, saj se na predavanjih govori o različnih težavah pri vzgoji otrok, hkrati pa staršem dajo napotke, kam se morajo obrniti po pomoč. V letu 1978 so organizirali tudi več predavanj za učitelje raznih šol in dijake Dijaškega doma Majde Šilc, serija predavanj pa je bila za starše otrok v vrtcih. Novomeška vzgojna svetovalnica je opravila še veliko drugih drobnih opravil, ki sodijo v njeno strokovno področje, za njeno delo in usluge pa se vse bolj zanimajo tudi sosednje občine. Tako so že vpeljali pogodbeno sodelovanje za stranke iz občin Metlika, Brežice in Krško, zanimanje pa kažejo tudi Trebanjci in Crnomaljčani. Dogovor je obveznost Pred kakima dvema letoma in pol so v Novem mestu sklenili družbeni dogovor o uresničevanju skupnih in prednostnih nalog v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980. Dogovor, ki seveda še vedno velja, ne našteva samo novih pridobitev, ampak določa tudi denarne obveznosti skleniteljev. Prvi del obveznosti se nanaša na dodatna sredstva za naložbe. Tako je določeno, da morajo za objekte usmerjenega izobraževanja ta sredstva (40 milijonov dinarjev) vplačati tozdi, in sicer po stopnji 0,40 odst. dohodka po zaključnih računih za leta 1976 do 1979. Za naložbe v kulturi velja stopnja 0,50 odst. bruto osebnih dohodkov, treba pa jih je vplačati iz sredstev skupne porabe po zaključnih računih za leta 1975 do 1979. Po tej stopnji bi za kulturo zbrali 33,785.000 dinarjev. Za gradnjo otroških vrtcev je bila uvedena prispevna stopnja 0,20 odst. dohodka tozdov, izkazanega pri zaključnih računih za leta 1976 do 1979. Poleg tega so si sklenitelji dogovora naložili, da bodo en odstotek dohodka tozdov (s področja gospodarstva) združevali za posebne akcije v komunalnem urejanju (zgraditev novega mostu, cestne povezave v Novem mestu, posodobitev cestnega omrežja, graditev kanalizacije in vodovodov), prispevali letno po 100 dinarjev na zaposlenega za uresničevanje nalog ljudske obrambe in civilne zaščite ter prispevali še 0,40 odst. bruto osebnih dohodkov za sofinanciranje krajevnih skupnosti. Uresničevanje dogovora ne poteka tako, kot so predvideli načrtovalci. Glavni razlog je pomanjkanje denatja. Sklenitelji in podpisniki družbenega dogovora so zatajili pri izpolnjevanju denarnih obveznosti. Tako je bilo za usmerjeno izobraževanje zbrano komaj 18 odst., za vrtce približno četrtina, za naložbe v kulturo pa okoli 60 odstotkov načrtovane vsote. Samo pri teh treh „postavkah“ je skupna vsota za 33 milijonov dinarjev manjša od predvidene. Vpogled v sezname plačnikov pove, da so zatajile predvsem večje delovne organizacije. Manjši so pri izpolnjevanju obveznosti bolj disciplinirani. „Crna lista" dolžnikov bi manj bodla v oči, če bi šlo za uresničevanje nalog, ki bi jih lahko prenesli v naslednje srednjeročno obdobje. Neizpolnjevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazum so te dni politično pretresli. Bo to dovolj, da se bo odprlo kaj več denarnih ventilov dolžnikov? i.z. Novomeška kronika pravah o zaključnih računih za minulo poslovno leto. Brez bistvenih pripomb so prejšnji teden sprejeli tudi poslovnik o delu občinske konference in njenih organov, se pravi komiteja in vseh komisij ter aktivov, delujočih pri konferenci ali kpmiteju. V eni zadnjih točk pa je bila beseda o možnostih in nadaljevanju idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v letošnjem letu. Ugotavljajo, da je trenutno v razne oblike usposabljanja in izobraževanja zajetih 350 komunistov. Poleg tega poteka usposabljanje v samih osnovnih organizacijah. Takih primerov pa je za zdaj še premalo, saj ima svoje izobraževalne programe le 53 osnovnih organizacij od 148 ali tretjina vseh. I.Z. O SLADKORNI BOLEZNI O zdravljenju sladkorne bolezni bo v ponedeljek, 26. februarja, v Domu JLA na Novem trgu v Novem mestu predaval dr. Maks Fornazarič. Začetek ob 15.30. KOLIKOKRAT PRI ZDRAVNIKU V preteklem letu je bilo v ambulantah in dispanzerjih novomeške občine na pregledih 326.033 pacientov, kar pomeni, da je bil vsak zavarovanec poprečno petkrat pri zdravniku v ambulanti. Velikokrat manj pa so šli ljudje k zobozdravniku, saj je bilo v tovrstnih ambulantah 27.544 obiskov, kar da manj kot pol obiska na vsakega zavarovanca. Razmeroma veliko bolnikov je bilo pri specialistih, kjer so imeli čez 36.000 obiskov. Izračunali so, da pride na vsakega zavarovanca 0,59 obiska pri specialistu. V bolnišnicah pa je lani ležalo 10.386 novomeških občanov, od tega v domači bolnišnici 6.458 ljudi. DANES O STANOVANJIH Za četrtek, 22. februarja, je sklicano zasedanje skupščine stanovanjske skupnosti v novomeški občini, kjer bodo obravnavali poslovno poročilo za preteklo leto in delovni program za leto 1979 in 1980, pri čemer je zajeta tudi planirana stanovanjska izgradnja. KAJ Ml PA MOREJO. . . O parkiranju na najbolj nemogočih mestih je bil že večkrat govor, tokrat pa naj pristojne spomnimo le na „lado“ svetle barve, ki včasih tudi po ves dan stoji kar v drevoredu. Kaj takega pa doslej res še nikomur ni prišlo na misel. . . Kje je milica? SMRT ZA GUME — V ozki in enosmerni ulici, tik pred Sokolskim domom, sta bili na cesti dve globoki . jami, ki ju je radoveden občan izmeril: ena je bila čez 20 cm globoka in imela ostre robove; vanjo je vsak dan zaradi ozke ceste padlo nekaj sto avtomobilov. Delala se je velika škoda, preden so jo zasilno za V PARKU JE NAJCENEJE - Za Domom JLA, pred mostičkom ob železniškem mostu, rasteta dve for-sitiji, ki z bujno rastjo precej polep-šujeta ta predel. Kot je že v navadi, pa so se tudi letos nekateri spravili nad obe rastlini, ko sta začeli kazati popke. Odlomljenih je nešteto vej in nekatere so vam pustili kar na tleh. To pa, žal, ni edini tak primer. OBE DVOJČICI DEKLICI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Kastelic, Ob Težki vodi 5 - Uroša; Darinka Lovrenčič iz Segove 12 - Andrejo in Eriko; Frančiška Božič, V Ragov log 21 - Katarino; Sonja Kreme iz Šolske 6 - Nino; Lidija Tomc iz Ra-govske 12 - Grega; Ljuba Martino-vič iz Ulice Ivan Roba 17 - Mirjano in Mica Galamič iz Paderšičeve 26 -Gorana. NA TRGU NIC NOVEGA - Ponedeljkova tržnica je bila glede na ponoven sneg še kar dobro založena. Kmetice so imele naprodaj nekaj domačega radiča, regrata in motovilca po 10 din merico, jajca so prodajale po 3 din, šopek peteršilja po 5 din. Sicer pa je bilo na stalnih stojnicah dobiti raznovrstno sadje in zelenjavo po cenah, ki se od prejšnjega tedna niso spremenile. Ena gospa je rekla, da so na več krajih po mestu še vidni sledovi lanskoletne žeje. Na nadstreških, pri žlebovih okrog streh so ostale prazne steklenice od takrat, ko so pleskali in popravljali strehe za konferenco mest. Zdaj steklenice, polne dežja, samo čakajo vetra, da jih zvrne na glavo kakšnemu meščanu... Komisija za delovna razmerja TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE TREBNJE, razpisuje naslednja prosta dela in naloge VRATARJA - ČUVAJA (2 delavca) Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen 1. 3. 1979 ali po dogovoru. Pogoji za sprejem: — dokončana osnovna šola - starost nad 35 let Prednost imajo kandidati, ki imajo prakso na podobnih delih in nalogah. Pismene prijave sprejemamo v tajništvu TOZD IGK Trebnje. MIZARSKO PODJETJE „TRELES", TREBNJE razpisuje prosto delo in nalogo .ČUVAJA pogoj: — končana osnovna šola in izpit iz požarne varnosti — poskusna doba 3 mesece Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mizarsko podjetje „TRELES", Trebnje, Temeniška pot 4. Rok za prijave je 15 dni po razpisu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30-ih dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE Baragov trg 3 objavlja naslednja prosta mesta za opravljanje del in na log v samopostrežni trgovini Trebnje: 1. POSLOVODJA 2. PRODAJALCA — trgovskega pomočnika Pogoji: pod tč. 1: VK delavec trgovske smeri, 4 do 5 let delovnih izkušenj, pod tč. 2: KV delavec, šola za prodajalce, lahko začetnik. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna služba KZ Trebnje 15 dni po objavi. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu delavcev o delitvi dohodka in osebnih dohodkov KZ Trebnje. III ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o. TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. objavlja prosta dela in delovne naloge 1. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA 2. REFERENT ZA KOOPERACIJO Pogoji: pod 1: visoka ali višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, pod 2: ustrezna srednješolska izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE, LJUBLJANA, GROHARJEVA 2 objavlja naslednja prosta dela in naloge za domove oddiha slepih in slabovidnih v sezoni 1979: J V IZOLI: — upravnika — 2 kuharici — kuhinjsko pomočnico, — servirko-točajko, — sobarico NA OKROGLEM pri Kranju: — upravnika, — 2 kuharici — kuhinjsko pomočnico — sobarico. V PIRANU: — upravnika — 2 kuharici, — kuhinjsko pomočnico, — servirko-točajko — sobarico Vsa navedena dela so za določen čas. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu zveze. Pismene ponudbe pošljite v 20 dneh po objavi na naslov: ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE, LJUBLJANA, Groharjeva 2. SLOVENIJALES—ZlCNICA TOZD Proizvodnja zračne in procesne tehnike Ribnica, Opekarska 8 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo proste delovne naloge: 1. TAJNICA za opravljanje tajniških in administrativnih del. Pogoj: Dveletna administrativna šola s tečajem za tajnice. 2. LIČAR za opravljanje del v ličarski dejavnosti. Pogoj: KV ličar ali PK ličar s 3-letno prakso. TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje LICITACIJO za odprodajo REŠEVALNEGA AVTOMOBILA. Licitacija bo dne 26. 2. 1979 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor pred stavbo Jenkova 1. /-------------------------- N TRIMO, n.sol.o. T rebnje TOZD JK DOBOVA bo prodal na javni ustni licitaciji v soboto, 24. 2. 1979, ob 10. uri na dvorišču tovarne TOZD JK v Dobovi naslednje osnovno sredstvo: TAM 5000 vozen, neregistriran izklicna cena 15.000, din Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati pri licitacijski komisiji 10—odst. varščino od vrednosti izklicne cene. pisma in o o odmevi HVALA VOZNIKU ZELENEGA FICKA Z dvema trgovskima vajenkama sem se 5. februarja vračal iz Sevnice. Do Impoljce smo se pripeljali z rednim avtobusom, kot že večkrat prej pa je bila pred nami še 9 km dolga peš pot do doma. Nedaleč od avtobusne postaje nas je dohitel voznik fička z registrsko številko MB 113-153, ki je potoval na delo v Krško, ustavil je in nas pripeljal skoraj do doma. Za to uslugo se prijaznemu vozniku zelenega fička zahvaljujemo. FRANJO STRAJNER Rovišče 32 SPOMINJAM SE ZIME 1929 Rad bi dopolnil reportažo o hudi zimi 1929. leta.ki sem jo prebral v Dolenjskem listu. Pisec navaja, da je Sava zamrznila vse do Zagreba. Temu dodajam, da je reka zmrzovala še višje. Ko sem se namreč vračal iz Brežic v Prilipo domov, sem pri Čatežu lahko opazoval, kako se velike ledene plošče postavljajo pokonci in lomijo. Pokalo je, kot bi streljali s topovi. Krka je bila ob izlivu za nekaj metrov višja. Menda je zmrznila vse do izvira. JOŽE C1RNSKI Brežice PRIPRAVILI SMO RAZSTAVO Slovenski kulturni praznik je posvečen največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Tega dne se z besedo, pesmijo in glasbo spomnimo velikega umetnika, ki je dokazal svetu, da se dajo tudi v slovenščini ustvarjati dovršeni verzi. Tudi na naši šoli smo imeli proslavo v pesnikovo počastite/ in priredili razstavo naših izdelkov. MARICA BABIC OS komandanta Staneta Dragatuš /•-------------------- s RAZPISNA KOMISIJA DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO razpisuje dela in naloge: 1. HIŠNIKA 2. SNAŽILKE POGOJI: pod 1.: KV delavec, po možnosti mizar pod Z: končana osnovna šola Prednost ima zakonski par. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Dolenjski muzej. Muzejska 7, Novo mesto, razpisna komisija. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANGELE ŠTRUMBELJ roj. PERKO ______________________ z Vinkovega vrha 2 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinova Floijan in Franc terhčeika Cvetka z družino V času od 8. do 14. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Videtič iz Stare Lipe - Martina, Marjetka Lipar iz Semiča - Sebastjana, Jožica Sašek iz Dolnjega Suhadola - Ireno, Miroslava Stegne iz Črnomlja - Mateja, Marija Gril iz Dolenjskih Toplic - Gregorja, Miljana Vidnjevič iz Paunovičev - Tatjano, Frančiška Starič iz Cešnjic -Andreja, Jožica Bohte z Mirne -Anito, Branka Pirc iz Krškega - Tomaža, Regina Hudorovac iz Coklov-ce - Robija, Ljudmila Vrščaj z Rodin - Brigito, Zdenka Povhe iz Blata - Violeto, Ljudmila Novak z Mirne - Anito, Milena Zaletel z Dolnjih Kamene — Mojco, Ana Pavina iz Gornjih Ferencev - Darinko, Ljudmila Sitar iz Spodnjih Vodal - Jerneja, Frančiška Medved z Vrha -Damjana, Zdenka Papič iz Radovičev - Majo, Danica Kralj z Verduna - Damjana, Stanislava Jarkovič iz Krškega - Tanjo, Silva Vehar iz Smolenje vasi - Boruta, Antonija Fabjan iz Bušinca - Boštjana, Vida Škabar iz Leskovca - Lidijo, Nada Katarinčič iz Žakanja - Nebojša, Jana Muhič iz Poljan - Sašo, Olga Stular z Dolža - Zvezdano, Marinka Pustoslemšek z Griča — Matija, Marija Lokovšek iz Črmošnjic - Marjano, Jelka Bukovec iz Brežic - Aljaža, Ljudmila Štih s Hriba- Matija, Majda Dular z Velikega Kamna -Uroša, Slavica Kolenc iz Trebnjega - Dominika, Nada Novak iz Soteske - deklico, Renata Sonc z Broda -dečka, Ana Starašinič iz Drašičev -deklico, Stanislava Golob iz Dovške-ga - 2 dečka, Zdenka Tomc iz Kri-ževske vasi - deklico in Ana Kek iz Pljuske - dečka. - Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARGARETE ŠVAJGER Rojčeve Mete iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo dr. Moratoviču, dr. Strmčevi in dr. Božiču, patronažni sestri za vsakodnevne obiske in sestri Mariji Papeževi, sosedom in sorodnikom, Id so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili svojo pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred, mestni godbi na pihala iz Črnomlja in vsem, ki ste pokojnico spremenili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Vsi njeni žalujoči Črnomelj, Medka, Koper, Zagreb ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric MATIJA LETIG iz Vasi Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala gasilskemu društvu Vas Fara za organizacijo in izvedbo pogreba, vsem družbenopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti Kostel, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, vsem govornikom, vsem praporščakom ter godbi iz Kočevja. Žalujoči: sin Matija in hčerka Mila z družinama ter nečaki #######/#//#//####/########/##/###/####//###/#####//######/#»#/ GLEDALI SMO PASTIRCE LEPA PROSLAVA Za poslavo kulturnega praznika smo si učenci ogjedali dva filma: Sarabando — v njem so nastopali stari Mokronožani — in Pastirce. Ogled teh dveh filmov so nam omogočili delavci Viba filma, ker smo sodelovali pri snemanju njihovega zadnjega filma Krč. OS Mokronog novia krožek Slovenski kulturni praznik smo počastili tudi na osnovni šoli Artiče. Učenci nižjih razredov so priredili proslave v razredih, višji pa smo imeli proslavo s kvizom v avli. Po uvodnih besedah smo začeli s kvizom, ki je bil zelo napet, nagrade pa so dobile vse tri ekipe. Ob koncu smo vsi zapeli Veselo pionirsko. BREDA DUSlČ 1 'm£ I: !'*■'■ \m ■ *!r ';t{ NI BILO GLEDALCEV Zveza kulturnih organizacij in delovna skupnost kina „Krka“ sta v počastitev kulturnega praznika pripravili večer kratkih slovenskih filmov: ,,Mesto ob žici", „Baza 20“, „Ivan Cankar", „Najdražji gost" in „Parti-zanski pevski zbor“. Predstave so bile napovedane ob 17. in 19-uri, vendar je bilo zelo malo gledalcev. Podobno se dogaja umetniškemu in slovenskemu filmu! Kje so tedaj „gospe“ in „gospod-je“? Seveda, vse to že poznamo. Važno je samo, da imamo kaj pisati in ostriti sulice proti nekomu. Če hočemo začrtati filmu novo, boljšo in kulturnejšo pot, potem moramo tudi tu pokazati več kulture in zanimanja. Filmska vzgoja zagotovo ne bo prišla sama, zanjo si moramo prizadevati vsi! FRANC SEGEDIN KAR S TRAKTORJEM — Na trebanjskem koncu vestno raznašata pošto pismonoša Rudi in Jože. Ob lepem vremenu se pripeljeta v zakotne hribovske kraje z mopedom, v dežju z avtom, pozimi pa se prebijata po zametenih poteh kar s traktoijem. Na posnetku je poštar Rudi (Besedilo in foto: Leopold Pavlin, Gor. Zabukovje) FRANCE PREŠEREN NA ZNAMKAH Na osnovni šoli „Milka Sobar-Nataša" smo ustanovili filatelistični krožek; vodi ga F. Mohorko. Do sedaj smo imeli že več razstav. Za kulturni praznik smo razstavili znamke s portreti Franceta Prešerna. SIMON MOHORKO •m _ v' \ vali so jim po tisoč dinarjev na inesec, v petili izjemnih primerih po 1440 dinarjev in v enem primeru po 2.344 dinarjev. 150 občanov je prejemalo po 200 do 750 dinarjev pomoči kot dodatni vir preživljanja, vendar je bilo tudi tu nekaj izjem z višjim zneskom. Družine so sprejele v hišo pet ostarelih, petnajstim pa so pomagale na njihovih domovih. Za delo, nego in oskrbo so dobivale od 1.000 do 2.500 dinarjev, oskrbovanci pa po 500 dinarjev za osebne potrebe. PREMALO ZA SMUČANJE - Od nedelje na ponedeljek je sneg ponovno pobelil naravo, pravega veselja pa ni prinesel. Zapadel je na razmočena tla in spet ogoljufal otroke. Le za šolo v naravi, ki jo obiskujejo učenci osnovne šole v Brežicah že nekaj let zaporedoma na Pohorju, bo vrnitev zime najbrž nadvse dobrodošla. Na sliki: ,,zimska pravljica" v Brežini. (Foto: Jožica Teppey). Varstvo v družinah zaživelo Število ostarelih občanov, ki si želijo varno zavetje v domovih je lahko zagotovila le 13 od 25 prosilcev. Nekaj se jih bo še to pomlad vselilo v novo zgrajeni dom upokojencev v Brežicah, pet pa jih je strokovna služba za varstvo odraslih do konca minulega leta oddala v varstvo družinam. Ta oblika je zelo hitro zaživela in je za mnoge ljudi manj boleča kot namestitev v domu. Ostareli ostanejo v svojem kraju ali vsaj v svoji krajevni skupnosti, kjer se ne počutijo kot tujci. Marsikdo se namreč nikoli ne more sprijazniti z novim okoljem, pa čeravno ima v domu tam še tako dobro oskrbo. Predstavniki komisij za socialnovarstvena vprašanja v krajevnih skupnostih in predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa so podprli zamisel o varstvu ostarelih v domačem okolju, v varstvenih družinah, ker menijo, da je ta oblika za občane sprejemljivejša zlasti na deželi, kjer so ljudje zelo navezani na svoj kraj, na svojo zemljo in ljudi. Celo tisti, ki imajo možnosti prebivati na stara leta pri otrocih v mestih, se nočejo ločiti od doma. Razen tega je varstvo pri družinah cenejše od varstva v domovih. Vrtci po vseh šolah Za otroke, ki jih ne obiskujejo, pa 80 ur male šole Lani je bilo v enajstih zavodih za ostarele 83 občanov. Skupnost socialnega varstva v brežiški občini je v celoti krila oskrbnino za 33 občanov, delno za 45, pet pa je bilo samoplačnikov. Družbeno denarno pomoč je lani kot edini vir preživljanja prejemalo 85 občanov. Nakazo- V PEČICAH IN MRZLAVI VASI brez TELEFONA Kaže, da ni več daleč čas, ko bo območna interesna skupnost poštni in telegrafski promet napeljala telefon tudi v odročni krajevni skupnosti Pečice-Križe in v Mrzlavo vas. Iniciativni odbori v obeh KS bodo zbrali natančne podatke o številu interesentov za telefonske priključke ter o tem, koliko so pripravljeni prispevati zanje v denarju, lesu za drogove in prostovoljnem delu. V brežiški občini imajo vse osnovne šole vzgojnovarstvene enote, mesto pa ima samostojen vzgojnovarstveni zavod. Dnevno je v varstvu okoli 540 otrok, od tega 277 v Brežicah. Po številu varovancev je na drugem mestu Dobova s 94 otroki, nato osnovna šola Bizeljsko in osnovna šola Artiče, od katerih ima vsaka v vzgojnovarstveni enoti po 40 otrok. Sledijo Cerklje s 35 varovanci, Pišece z 21, Globoko s 17 in Velika Dolina s 16 otroki. Zaradi velikega pritiska staršev so zlasti v Brežicah, kjer vsako leto znova zmanjkuje prostora, prisiljeni sprejemati v posamezne starostne skupine več otrok, kot je sicer predvideno za normalno vzgojnovarst-veno delo. Enake težave se pojavljajo že tudi v okoliških krajih zlasti 1 Dobovi, kjer je novi vrtec že premajhen. V Brežicah nudijo varstvo trem skupinam otrok od osmega meseca do drugega leta (18 otrok), dvema dvoletnima skupinama (28 otrok), trem mlajšim skupinam (57 otrok), trem srednjim skupinam (68 otrok) ZA CESTE 12 MILIJONOV DINARJEV Cestna služba pri Komunalnem obrtnem podjetju je lani asfaltirala 11.680 km cest, zemeljska dela pa je opravila na več kot 23 kilometrih. Vsi odseki, ki jih je modernizirala, so bili v programu za leto 1978. Denarna vrednost opravljenih del je 12,4 milijone dinarjev. eni starejši (25 otrok) in trem skupinam pred vpisom v šolo, v katerih je 81 otrok. Za otroke, ki so v domačem varstvu, so lani organizirali 80-urni predšolski vzgojno-izo-braževalni program v pišeški, globoški in kapelski enoti, v Brežicah pa se začenja mala šola ta mesec in bo trajala do junija. Namenjena je otrokom iz Krške vasi, iz Velikih Malenc, Mrzlave vasi in Čateža. Predšolske ustanove postopoma izpopolnjujejo oblike dela s svojimi varovanci in vpeljujejo nove, kot so na primer ure pravljic, tekmovanje za športno značko in delo v likovnem, pevskem oziroma ritmičnem krožku. NOVO V BREŽICAH ZDOMCI -AVTOPREVOZNIKI V brežiški občini so lani izdali 60 novih obrtnih dovoljenj, od tega 33 za razne obrtne poklice, tri za gostinsko stroko in 27 za avtoprevozni-štvo. Med kandidati za avtopre-vozništvo prevladujejo zdomci. Seveda pa zasebna dejavnost ne narašča tako skokovito, če upoštevamo, da je trideset občanov obrt odjavilo. Pet se jih je zaposlilo, štirje so se upokojili, pet jih je zbolelo, štirje so se preselili drugam, dva pa sta samostojno obrt opustila zaradi starosti. Vzroki za odjavo so bili še vojaščina, neustrezen lokal, smrt ipd. Tolikšno število odjav smatrajo na oddelku za gospodarskoupravne zadeve kot nekaj normalnega. Tudi leta 1975 jih je bilo natanko 30, novih prijav pa komaj 22, torej za dve tretjini manj kot lani. a ZAČASNO PREPOVED - Kom eks med Cesto Veljka Vlahoviča, . hco 21. maja, Pleteršnikovo ulico * novo mestno obvoznico je sicer Predviden za stanovanjsko gradnjo, vendar šele po izdelavi zazidalnega hacrta. Zaradi tega bodo morali ■nteresenti počakati Na predlog oddelka za gospodarskoupravne zadeve bo skupščina uveljavila odlok o splošni prepovedi prometa z zemljici, zazidave in spremembi kultur. «jema so edinole objekti, ki jih bodo že to pomlad začeli graditi na knži: ču obvoznice in Ceste 21. •haja. To so trgovska hiša, avtobusna Postaja in postaja milice. KINO MANJ PRIVLAČEN? -“težiški kino je lani predvajal 160 ‘Umov na 383 predstavah. Ogledalo ® jih je 54051 obiskovalcev, od tega tl00 šolskih otrok. Za šolarje so 'tteli v minulem letu le tri filme. V Brežicah je obisk kino predstav upadel za štiri odstotke. KRPANJE ZA SPROTI - Cesto od mestnega središča proti železniški postaji je zima močno zdelala. Za silo sicer krpajo najbolj jamaste dele, vendar to ne bo dolgo zaleglo, saj je vsa podlaga slaba. Slabo vreme, sneg in dež pa tudi sol vsak zase pripomorejo, da se na asfaltu sproti odpirajo nove jame. POKRITA ČAKAUŠČA ZA SD LARJE? - Velik del osnovnošolskih učencev se vozi k pouku z avtobusom. V zimskem obdobju pa tudi sicer bi jim bilo veliko laže počakati na prihod avtobusa v zavetju pred vetrom in dežjem kot na prostem. Zaradi tega starši, pa tudi učitelji skušajo doseči, da bi preko izobraževalne skupnosti omogočili vozačem čimveč pokritih čakališč. V akcijo se vključujejo ponekod tudi krajevne skupnosti BREŽIŠKE VESTI VESELJAKI PRAZNIK VINA BO - Organizatorji letošnje vinske razstave na Čatežu pripravljajo občinstvu veselo presenečenje. Razstavo in poskušnjo vin bodo obogatili s prikazom vinogradniških običajev, ker je lani na Bizeljskem požel veliko navdušenja. Praznovanje bo trajalo od 14. do 16. marca. Posnetek je z lanskega slavja na Bizeljskem. (Foto: J. Teppey) »Kovinarska” in „S0P” skupaj? Nameravana združitev bi kolektivoma prinesla številne prednosti Z včerajšnjim dnem se je v Kovinarski in Specializiranem podjetju za industrijsko opremo SOP začela javna razprava o /.dražitvi v eno delovno organizacijo. Študijo in samoupravni sporazum o združevanju so pripravile ekonomska, tehnična in pravno statutarna komisija, ki so jih oktobra lani izvolili iz članov obeh delovnih kolektivov. Nova združena industrija bi se s 1200 zaposlenimi uvrstila med največje delovne organizacije v Krški občini, če se bodo delavci odločili za integracijo. Cilji združevanja so večja poslovna uspešnost in konkurenčna sposobnost, kar naj bi dosegli z izboljševanjem produktivnosti, s sodobno organizacijo dela in tehnologijo, z uporabo računalništva, z zaposlovanjem novih strokovnjakov, z racionalizacijo skupnih služb itd. To zahteva že takoj na začetku skupno raziskavo tržišča vzajemno izboljševanje poslovanja in delovnih pogojev, dopolnjevanje razvojnih in projektantskih služb, kakor tudi vzajemno finančno pomoč, ki bi jo omogočala interna banka. Združitev v eno delovno organizacijo naj bi sledila predhodni organiziranosti v tozde. V SOP imajo štiri tozde, v Kovinarski pa razmišljajo o dveh. Združena delovna organi- RAZMISLEK PRED ZAČETKOM - Delegatskemu sistemu so v Krškem minuli petek posvetili veliko pozornosti, saj se ne uveljavlja brez ovir in zapletov. Kljub temu je dobro prestal začetno preizkušnjo, kakor so ugotovili na petkovem posvetu. (Foto; J. T.) Uspeh AMD Kostanjevica Že v prvem letu nad 200 članov — Pomoč od vsepovsod Čeprav bo 23. aprila poteklo šele leto dni, odkar so v Kostanjevici na pobudo krajanov ustanovili Avto-moto društvo, je njegovo dosedanje delo dokazalo, da so bili začetni pomisleki nekaterih povsem odveč. Z njim so nameravali občanom s širšega območja olajšati usposabljanje za amaterske voznike motornih vozil, saj so morali dotlej po znanje v Krško, Brežice ali celo v Novo rpesto. Prav ta dejavnost je danes poglavitna in tudi uspešna, četudi so morali pričeti iz nič. Seveda brez tuje pomoči ne bi šlo, zato so zanjo toliko bolj hvaležni. Ljubljanski Avto-mo-to turingklub jim je brezplačno odstopil starejši avto, drugega so lani sami kupili, kmalu pa bodo še tretjega, tako da bodo vsaj zaenkrat zadovoljivo opremljeni. Velika je tudi pomoč brestaniškega društva, ki pomaga Kostanjevičanom s predavatelji teorije. Za praktične vožnje imajo domačega honorarnega inštruktorja, dva ali tri pa bodo za to delo usposobili še letos. Sicer pa so prizadevnemu in uspešnemu društvu z denarjem priskočile na pomoč že v samem začetku nekatere delovne organizacije in krška občinska skupščina, tako da imajo za poučevanje amaterskih voznikov motornih vozil primerna učila in druge pripomočke. Ker imajo zaenkrat na voljo samo pisarniški prostor, so prosili domačo osnovno šolo za učilnico teoretičnega pouka. Šolski svet jim je ni odrekel in upajo, da bodo gostoljubje uživali vse dotlej, dokler ne bodo rešili tudi tega problema v okviru zastavljenih načrtov za prihodnost, ko naj bi si zagotovili lastne šolske prostore. V kostanjeviškem Avto-moto društvu se ponašajo z velikim številom članstva. Ta čas jih imajo vpisanih nekaj več kot 200, do konca leta pa naj bi število še izdatno povečali; računajo, da jih bo več kot 300. 2. SEBEK zacija bi potem imela šest tozdov, in sicer: tozd za stroje in gradbeništvo, ki bo vključeval program asfaltnih baz v Kovinarski; tozd za procesno tehniko, ki bo vseboval izdelovanje industrijskih posod, mešal, reaktorjev in opreme za naftno industrijo ter energetske objekte prav tako iz programa Kovinarske. Iz programa SOP bodo imeli tozd industrijske opreme za površinsko zaščito v lesnopredelovalni in kovinski industriji, tozd zaščito okolja za izdelovanje različnih filtrov za odpraševanje in odstranjevanje plinov in zraka v industriji ter tozd storitve s programom zaključnih del v gradbeništvu. Zadnja dva tozda bodo sestavili iz obeh delovnih organizacij. S področja skupnih služb nameravajo razviti lastno službo za raziskavo tržišča ter strokovno in številčno okrepiti službo za avtomatično obdelavo podatkov, ustanoviti lastno službo za uvoz in izvoz, izboljšati pravno in finančno službo. Vse to naj bi vodilo k ekonomičnej-šemu poslovanju, k večji socialni varnosti zaposlenih, uspešnejšemu prodoru na tržišče in boljšemu družbenemu standardu zaposlenih. Razprava bo trajala do 12. marca, nakar bodo dokumente dopolnili s pripombami, delavski svet pa bo 20. marca sklepal o razpisu referenduma, na katerem bodo delavci obeh kolektivov sredi aprila odločali o skupni prihodnosti. J. TEPPEY KAKO JE NA PODEŽELJU? Organizirano otroško varstvo zagotavljajo v krški občini 621 otrokom. Vzgojnovarstvenih ustanov imajo šest, oddelkov pa 29. Letos pripravljajo v samoupravni interesni skupnosti analizo potreb po otroškem varstvu za območja krajevnih skupnosti Dolenja vas, Rožno-Presladol, Podbočje in Gora. Vse šestletne otroke Romov pa bodo poslej redno vključevali v celodnevno malo šolo. NAČETA CESTA - Zastavice namesto varnostne ograje na krški obvoznici še vedno označujejo sledove poplave. Na 140 metrov dolgem delu nasipa so namreč morali odrezati varnostno ograjo, da so lahko na brežino navozili več kot dva tisoč kubikov kamenja in preprečili podivjani reki, da bi še naprej spodkopavala cesto. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE JUTRI PRED SKUPŠČINO Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana v tekočem letu je ena najpomembnejših točk dnevnega reda da jutrišnji seji zborov občinske skupščine v Krškem. Delegati bodo sklepali tudi o proračunu in o predlogu za sklenitev dogovora o družbenih svetih občine. Izrekli se bodo tudi o ustanovitvi sekretariata občinske skupščine ter o nekaterih družbenih dogovorih, ki zadevajo priznavalnine borcem, usklajevanje davčne politike in racionalizacijo stanovanjske graditve v Sloveniji. Z odlokom nameravajo urediti cestni promet v naseljih krške občine in odločiti o uporabi presežkov interesnih skupnosti za leto 1978. POLLETNI PROGRAM - Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je minuli teden obravnavalo delovni program do konca prvega polletja, kakor tudi program sej občinskega sveta. Skupno jih načrtujejo kar dvanajst, dokončno besedo o njihovi „vsebini“ pa bo izrekel še plenum sindikalnega sveta. 300 HEKTARJEV - Občinska kmetijsko zemljiška skupnost ima v načrtu za to leto melioracijska dela na okoli 300 hektarjih površin; na petdesetih ob potoku Kolariča, večinoma pa na območju Kalce-Naklo. Sicer imajo predvidena enaka dela še ob potokih Račna, Lokavec in Se-nuša na 210 hektarjih, ki pa jih bodo po vsej verjetnosti pričeli osuše-vati šele prihodnje leto. PROGRAM NAREJEN - Seveda se bodo v republiški program prire- ditev v počastitev 30-letnice org zirane vzgoje mladih za SLO vklj h tudi v krški občini Minuli te so ustanovili poseben odbor, v k rega so vključili predstavnike i občinskih D PO, ZRVS, štab T( druge. Odbor bo poskrbel predv za dobro izvedbo občinskih tek vanj osnovnošolske in srednješo; mladine po skupnem republiši programu. Pričakujejo, da bodo I movanja izvedli v prihodnjem mi SE TRI NOVE - Na zadnjem i sedanju so člani občinske konfere ce Zveze komunistov sprejeli sklep ustanovitvi še treh osnovnih orgai ramj V krajevnih skupnostih Zdo Veliki Trn in Gora bodo vanje pot zali tudi tiste krajane, ki so sic oigamzirani v okviru kolektive kjer so zaposleni. DOLENJSKI UST DOBER PODMLADEK - Sevniški gasilci so v nedeljo na občnem zboru ugodno ocenili delo v minulem letu. Kulturne skupine pri društvu, moški pevski zbor, Oder mladih in po 50 letih spet godba, dajejo utrip kulturnemu življenju mesta. Društvo zelo skrbi za naraščaj. Na sliki: poveljnik Martin Žnidaršič med podeljevanjem srebrnih tekmovalnih značk pioniijem skupine B, ki so lani nastopili na republiškem tekmovanju. (Foto: Železnik) Hlevi naj bi ne samevali prazni Kmete usmerjajo v pitanje živine na večjo težo — Namesto drage koruze rezanci Razpravam ob zaključnih računih v združenem delu sevniške občine naj bi pridali tudi odločanje o predvideni pospeševalni skupnosti za kmetijstvo, kjer tega niso storili že v predhodnih razpravah. Sami kmetijci imajo ta čas nemalo težav z nekaterimi neustreznimi gibanji v tej, resoludjsko sicer prednostno zapisani panogi. Kupci v sevniških .mesnicah bistveno ne občutijo znatnejše mesne krize, čeprav so, denimo, v sevniški klavnici v prvem tednu februarja zaklali le eno živinče s tega območja. Visoka cena krmil, posebno koruze, so sicer obetale pravi pokol. Pri temeljnem obratu za kooperacijo sevniškega Kmetijskega kombinata so kmetom svetovali pitanje na večjo težo. Precejšen uspen pomeni nabava pesnih LOKA: DELAVEN RDEČI KRIŽ V začetku februaija je bil v Loki pri Zidanem mostu občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Pionirji domače podružnične šole so pod vodstvom Vide Bogovičeve izvedli lep kulturni spored. Loška organizacija šteje že 386 članov. Republiški odbor je podelil vrsti članov te organizacije častna priznanja. Zlati znački sta prejeli Marija Skušek, prizadevna predsednica, in Mihela Krapec. Srebrna značka je bila podeljena Mihi Gričarju, štiri druge sodelavke so prejele priznanja za dolgoletno delo. S. S. PROSLAVE, IGRA IN KVIZ Kot p jlbh motornih vozil lahko opravili L^aomlju, saj jim sedaj tehnični rta v Novem mestu ali Karlovcu Ljr>le cel dan. Kaže, da se bo ta Ua občanom izpolnila prihodnje č> *co se bo za to delo usposobil s OlTlU 11 c 1/i no 4 r\ PtiP^Mljski Viator. Seveda pa to (u ieJ stane; za začetno investicijo letos na voljo 300 tisočakov, ker fe gre je za interes delovne oijrftzacije, marveč za širši interes anov, bo treba potreben denar PRIPRAVA NA DELOVNE AKCIJE - Čeprav še niti zime ni konec, se črnomaljska mladinska organizacija že pripravlja na letošnje mladinske delovne akcije. Te dni so pričeli evidentiranje brigadirjev za vse delovne akcije, od lokalnih do zveznih. Pri tem pa bodo bolj prisluhnili željam mladih, v katerih brigadah bi radi sodelovali. KRATKOTRAJNO POKRIVALO - Zadnji sneg ie spet za kratek čas v mestu in okolici prekril razna divja smetišča, ki so počasi, a vztrajno rastla in se večala precej let. Kaj slabo spričevalo ljudi, ki odslužene predmete najrajši zavleče- i'o v najbližji „skriti“ kotiček, bo irsteča pomlad spet ponudila očem domačinov in obiskovalcev, ki so radi za prijeten in umirjen sprehod izberejo lepo okolico Črnomlja. prve belokranjske čete na Gornjih Lazah. Ne le razprava, ampak usmeritev Akcija „zaključni računi“ oziroma razprava o tem pomembnem dokumentu je v črnomaljski občini razdeljena na dva dela: do 15. februarja so v vseh organizacijah združenega dela končali prvi del razprav, na katerih so o osnovnih pokazateljih, brez dokončnih podatkov, o poslovanju razpravljale družbenopolitične organizacije in samoupravne delovne skupine. Sprejemanje zaključnih računov pa mora biti končano do konca meseca. V prvem delu je med drugim beseda telda o tem, kaj so v posameznih delovnih organizacijah planirali, ter hkrati ocenili, kako so te plane uresničevali V tej razpravi so se izkristalizirali poglavitni uspehi in se pokazali neuspehi, skratka jasno so se zastavila ključna vprašanja, ki zadevajo vse in vsakega posebej. Vprašanja, ki jih je treba še posebej osvetliti z vseh strani pri sprejemanju zaključnih računov, so razlogi za odstopanja od planskih ciljev ter predlogi za učinkovitejše delo, samoupravna organiziranost organizacij združenega dela, dohodkovni odnosi, odnosi med tozdi ter med tozdi in skupnimi službami, nagrajevanje po delu, investicije itd Na vprašanje nagrajevanja po delu se tesno vežejo težnje po uravnilovki, ki 'so že prevečkrat povzročile resne preglavice v črnomaljski občini Zaradi uravnilovke nekatere delovne organizacije izgubljajo strokovnjake ir, nasploh je uravnilovka eden največjih nasprotnikov in sovražnikov nagrajevanja po delu, s tem pa seveda večje produktivnosti in kvalitetnejšega dela. Še najmanj so v občini naredili na področju nagrajevanja po delu v skupnih službah. Tudi na področju investicij dosedanje izkušnje govore, da je treba v razpravi o zaključnih računih temu vprašanju posvetiti več pozornosti Pokazalo se je, da je združeno delo preslabo organizirano za pripravo in izvedbo investicij. Prav tako je zelo malo investicij na osnovi skupnih vlaganj, skupnega rizika in, seveda, tudi skupne delitve dohodka Pomemben del razprave je tudi sprotno ocenjevanje poslovanja, saj akcija ,naključni računi" ne sme biti kampanjska, marveč stalna skrb tako družbenopolitičnih organizacij kot samoupravnih in poslovodnih or-ganov. A B Lani je metliški Komet dobro posloval - Plan presežen, ob normalnem uvozu reprodukcijskega materiala in strojne opreme se obeta mirna bodočnost — Presežek za občinski standard Še uspešneje z novimi stroji Prejšnji teden so bili v metliškem Kometu in v njihovem obratu v Starem trgu zbori delavcev, na katerih so razpravljali o zaključnem računu. Pred tem je vsak od skupaj 440 zaposlenih dobil krajšo obrazložitev brez kopice številk, jasno in vsakemu razumljivo. Delavce so seznanili z uspehi in neuspehi, s planskimi nalogami, nameravanimi investicijami in drugim. Na prvem zboru v sredo dopoldne je razprava pokazala, da so delavke z zadovoljstvom sprejele tak način razprave o zaključnem računu. Predlagano Ozke dušice Tole moje pismo je namenjeno vsem, ki radi trebezlja-jo, kar se jim zljubi, ne oziraje se na to, če bodo s svojim flakanjem naredili škodo ali ne. Fotografski klub Fokus deluje pod okriljem metliškega Mladinskega kluba že blizu deset let. Dekleta in fantje so pripravili že nekaj lepih razstav, redno pa menjavajo tudi slike v vitrini blizu bifeja. Nemalo krajanov se ustavlja ob njih. Pred leti so posneli člani kluba ozkotračni film o izdelovanju vrvi v Bušinji vasi, burlesko, dolino Kolpe in Krupi-ce. Njihova zadnja razstava umetniške fotografije metliški mestni knjižnici pa je razburila puritanske duhove, kajti nekdo si je „drznil“ obesiti na pano posnetek golega ženskega telesa, akt, kar se zdi nekaterim do skrajnosti ogabno, pohujšljivo, izzivalno, nekulturno. Takole izza vogalov so potem posamezne plitve malomeščan ske duše ugibale, komu gre pripisati lepo zadnjico, in najbolj poučeni so razpolagali z imenom in priimkom, če ne celo z natančnim naslovom punce, ki se je razgalila pred kamero. Nič manj viharja v kozarcu vode ni povzročil posnetek Božidarja Flajšmana, ki se je dal s spretno montažo pribiti na razpelo kot Jezus Kristus. V Metliško poslanstvo fotografije se ni nihče (morda le redki) skušal spustiti, kajti za to je le treba imeti kanček znanja, razgledanosti, smisla. To me niti tako ne moti, bolj me razvnema dejstvo, da nastanejo takšne in podobne reakcije le tedaj, ko so pod stvaritvami podpisana domača, metliška imena. Stavim, da bi lažni čuvarji morale pritrdilno pri kimavali s svojimi glavami že, če razstavljalci ne bi bili naši krajani, če bi se privlekli semkaj preko Gorjancev ali preko Kolpe. A ko bi gledal s križa tuj, neznan obraz, bi zgražajoči se pozabili na fotografijo tisti trenutek, ko bi pustili za svojim hrbtom vrata metliške mestne knjižnice. Zakaj dajemo tako radi našim ljudem namesto spodbude hladen tuš? TONI GAŠPERlC j Manj vina za prodajo Na zadnji seji izvršilnega odbora Društva vinogradnikov Bele krajine v Metliki so razpravljali tudi o kriterijih za jemanje vzorcev za letošnjo razstavo belokranjskih vin. Nekateri so se zavzemali, naj razstavljajo samo tisti vinogradniki, ki imajo najmanj 500 litrov vina za prodajo na razstavi, drugi pa so predlagali, naj bi za udeležbo na razstavi zadostovalo 100 litrov vina za prodajo. Zedinili so sc, da mora imeti vsak, ki se hoče udeležiti letošnje razstave, na voljo 200 litrov vina za prodajo na razstavi. Pri tem so upoštevali, da je bila lanska letina zaradi spomladanske ,pozebe dokaj pičla in računajo, da bo letos na razstavi manj vzorcev vin, kot prejšnji leti. Vsekakor pa bo treba za naprej dobro premisliti, kakšni naj bodo pogoji za udeležbo na razstavi. Ta prireditev namreč ni sama sebi namen, pač pa bi morala biti predvsem gospodarsko pomembna za celotno Belo krajino, poleg tega pa mora vinogradnike spodbujati k obno- vi in sodobni ter ekonomični obdelavi vinogradov. Računati je treba z močno konkurenco, obdržal pa se bo le tisti, ki bo najboljše vino prideloval najce-nejše. Potrošniku pa je treba zagotoviti, da bo dobil želeno kvalitetno vino tako v trgovini, kot v gostilni. ERANC DERGANC delitev so v celoti sprejele, še posebej so podprle investicijski program. V Kometu nameravajo obnoviti strojni park, zgraditi nova skladišča, tako pa bodo prišli do prepotrebnih novih proizvodnih prostorov. Čeprav bi lahko več dali za osebne dohodke, so se odločile za te investicije, ki bodo precej izboljšale delovne pogoje, s tem pa se bo povečala tudi produktivnost. V lanskem letu je Komet dobro posloval, plan so presegli, prav tako se ne bojijo za naprej, če le ne bodo imeli težav z uvozom reprodukcijskega materiala in strojne opreme. Razprava na zboru delavcev je tudi pokazala, da se zaposleni najbolj zanimajo za delovne po- O GRADBENIŠTVU V METLIŠKI OBČINI Na skupni seji vseh zborov skupščine občine Metlika, ki bo v ponedeljek, 26. februarja, bodo delegati obravnavali predlog plana negospodarskih investicij v metliški občini v letošnjem letu. Na dnevnem redu je tudi razprava o problematiki gradbeništva v občini, poročilo o uresničit- vi finančnega plana SIS za lansko leto ter sklep o sredstvih SIS, ki so se v lanskem letu zbrala nad dogovorjeno porabo. Na dnevnem redu seje je še sprejem odloka o prekrških zoper javni red in mir, odloka o izobešanju zastav ter odloka o spremembi urbanističnega načrta Metlike. ZA VSEBINSKE RAZPRAVE V sredo, 14. februarja, je bil v Metliki posvet sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerem je bil govor o poteku akcije za pripravo razprav o zaključnih računih v delovnih organizacijah. Beseda je tekla o tem, kako pripravljajo analize, o primerjavi sedanjega stanja z zastavljenimi plani, kako je potekala razprava, kjer so jo že pripravili. Na posvetu so poudarili, da morajo biti te razprave hkrati tudi prizadevanja za uresničitev resolucije za letošnje leto. MLADI IN KMETIJSTVO V soboto, 24. februarja, bo v dvorani Vinske kleti v Metliki področno tekmovanje na temo „mladi in kmetijstvo", ki ga organizirata OK ZSMS Metlika in metliška Kmetijska zadruga. V znanju se bo pomerilo deset ekip mladih kmetov iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Strokovni del tekmovanja pripravlja kmetijski izobraževalni center Grm iz Novega mesta. Najboljša ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja. goje, saj se dobro zavedajo, da se večja produktivnost ne da doseči na starih in iztrošenih strojih in v tesnih prostorih. Na zborih so razpravljali tudi o bilancah samoupravnih interesnih skupnosti in podprli predlog, da presežek denarja dajo za širši družbeni standard v metliški občini. Zbori delovnih ljudi v Kometu so pokazali, da bi bile take razprave koristne tudi ob četrtletjih, saj bi tako lahko štirikrat na leto podrobno pregledali zadeve, ki se neposredno tičejo vsakega zaposlenega, ter s tem še bolj odločali o vseh bistvenih stvareh v delovni organizaciji. A. B. SKRAJNO NEODGOVORNO Uprava * Košarkarskega kluba v Metliki je ob desetletnici svojega obstoja izdala brošuro „10 let metliške košarke". V njej je bilo objavljenih tudi 75 oglasov, ki so jih brez vednosti inodobritve ve kogarkoli prekliširali iz oglasnega dela knjige Jožeta Dularja „Metlika skozi stoletja", ki jo je lani izdalo Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki. Prav tako o teh oglasih niso nič vedeli številni obrtniki in gostinci, ki jim je uprava Košarkarskega kluba pred kratkim razposlala račune za te nenaročene oglase. Ker je s tem grobo kršen zakon o avtorstvu, bo Belokranjsko muzejsko društvo zadevo razčistilo na pristojnem mestu. METLIKA NA TLEH - Kot žalostna priča boksarskega ali kakšnega drugačnega od maliga-nov spodbujenega neenakega, a zato toliko bolj „ljutega" boja, je na mrzlih in blatnih tleh na sami meji mestnega ozemlja obležala označba občinskega središča. In ni ga, ki bi onemoglo „knockautirano" spravil nazaj v pokončno stanje. SPREHOD PO METLIKI NEVERJETNO, KAKO TE LAHKO razveseli droben „dober dan“, ki pride iz otroških ust kje na ulici. Otrok, navajenih pozdravljanja starejših, je, žal, bolj malo, četudi se prebivalstvo med seboj pozna. Da so otroci opustili to lepo navado, ne gre kriviti njih, marveč starše, ki posvečajo temu delčku srčne kulture morda le premalo pozornosti. Nikomur ne bo padla krona z glave, če bo malce prispeval k srčnejšim medsebojnim odnosom. DELOVNA ORGANIZACIJA BETI bo imela že pred koncem februarja modne revije in zaključevanje količin iz jesensko-zimske kolekcije 1979. Tokrat so povabili svoje poslovne prijatelje v prostore gostišča Veselica, ki ie v zimskih dneh sicer zaprto. Manekenke in manekeni bodo dekleta in fantje iz delovne organizacije. 2e neštetokrat so dokazali, da so temu delu kos. BL1ZA SE PUSTOVANJE, zato se najbolj navdušeni krajani dogovarjajo, kam bi se podali. Veliko jih bo odbrzelo na Otočec, v Ozalj ali v bcmič, niso pa redki, ki se bodo udeležili obrtniškega plesa v menzi Vinske kleti. Organizatorji obljubljajo dobro glasbo, jedačo, pijačo, najboljšo masko pa bodo nagradili Konkurenca bo gotovo velika, saj po domovih na debelo šivajo pustne obleke. Se posebno je mesto Živahno ob semanjih dnevih. Prodajalce živine je videti ob volili, konjih in kravah pogajati se kar pred samopostrežbo, kjersicerni prostor, določen in namenjen tem zadev n. Vendar, tako 'uže, posamezniki ne izbirajo prostora, če le zavohajo dobro kupčijo, denar. Zadnjič se je zgodilo, da so lovili vola, ki se je utrgal, po Bračikovih njivah. Se sreča, da se ni viškal po glavni cesti skozi mesto. metliški tednik 19 h.lL.8 (1541) 22. februarja 1979 ■fci jraaaa »»• -s.*.'* !.<.*<*«■» DOLENJSKI LIST OB SMRTI VELIKANA Smrt Edvarda Kardelja je močno prizadela občane iz KS Kostel. Spomin pokojnega revolucionarja smo počastili z enominutnim molkom, o njegovem življenju pa je govorila Marija Volf. Najbolj žalosten trenutek v teh dneh globoke žalosti pa je bil, ko je zatulila sirena. Marsikatera solza je stekla po licu. Bilo je zares ganljivo gledati vse, od pionirjev do starčkov, kako se z iskreno žalostjo poslavljajo od velikega revolucionarja. 1 te C" 9 NAGRAJENCA — Predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Kočevje Julij Plut podeljuje nagradi prizadevnima dolgoletnima kulturnima delavcema Edvardu Rusu (fotografija levo) in Matiji Gladu (desno). (Foto: Jože Primc) Kočevje: nagradi Rusu in Gladu Dobila sta ju za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju kulture S sprejemom kulturnih delavcev 9. februatja v restavraciji NAME so bile zaključene osrednje svečanosti ob letošnjem kulturnem prazniku v kočevski občini. Na njem je govoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Julij Plut, ki je podelil nagradi dolgoletnima kulturnima delavcema Edvardu Rusu in Matiji Gladu. Ob tej priložnosti je zapel pod vodstvom Iveta Staniča več pesmi moški pevski zbor, ki praznuje letos 5-letnico obstoja, nekaj skladb pa je zaigral hramonikar Bojan Kovač. Nagrajenec Edvard Rus praznuje letos 65-letnico življenja in 40-letni-co dela na področju kulture. Najprej* je bfl član pevskih zborov v Ljubljani in Hrastniku, od leta 1952 pa takratnega kočevskega zbora. V Kočevju je bil še predsednik DPD Svoboda, danes pa je tajnik te organizacije. Vedno je bil tudi član predsedstva ZK(P)0, kjer je pogosto zasedal dolžnosti predsednika ali blagajnika. Sodeloval je pri ustanavljanju Temeljne kulturne skupnosti in bil član njenega izvršilnega odbora. Vedno je rad pel, in (kot smo že omenili) bil član pevskih zborov. Za nagrado je prgel sliko Ivana Brudarja. Nagrajenec Matija Glad - dobil je stensko uro - pa je našim bralcem znan predvsem kot kipar-amater in ustanovitelj ter prizadevni delavec na področju lutkovne dejavnosti v Kočevju. Poročali smo že o razstavah njegovih del v Kočevju in drugod, v zadnjih mesecih pa na Primorskem in v Metliki. Tudi o njegovem delu na področju lutkarstva smo poročali, saj je on po vojni oživil lutkarstvo na Kočevskem. Sam je izdelal lutke, oder in potrebne kulise, režiral, organiziral pa je tudi lutkarje ter lutkarstvo. Manj je mlajšim znano, da je bil tudi predsednik Svobode, da je igral na odru, režiral igre in izdeloval scene zanje, razen tega je pridno dopisoval o lutkarskih dogajanjih v takratne „Novice“, glasilo občin Kočevje in Ribnica, oz. zahodne Dolenjske. Organiziral je tudi lutkarstvo na Vas - Fara dobi novo šolo Počakati pa bo treba še nekaj let Že več let opažamo, da prostori sedanje osnovne šole v Fari ne zadovoljujejo, saj v njih ni mogoče organizirati sodobnega pouka. Razen neprimernih prostorov ovira sodobno organizacijo pouka še dejstvo, da poteka pouk v dveh stavbah: višji razredi so v Fari, nižji pa v Vasi. Zato je učitdjski zbor začel premišljevati o posodobitvi šole oziroma o novogradnji Predlog o novi šoli so najprej posredovali svetu KS in krajev-' nim družbenopolitičnim organizacijam. Na vseh sestankih so bila mnenja enotna: gradnja nove šole je nujna. Dodali pa so, da je treba vzporedno reševati tudi otroško varstvo, in predlagali, naj bosta obe dejavnosti v isti stavbi. Tako bi lažje zbrali denar, saj bi bila vsa investicija cenejša. Tako izoblikovan predlog so posredovali občinski izobraže- valni skupnosti pa tudi ostalim organom v občini. Med razpravo v izvršilnem odboru občinske izobraževalne skupnosti Kočevje so bili izraženi pomisleki o gradnji, ker je sedanje število učencev zelo majhno in še upada. Predstavniki šole so prisotne prepričali, da bo zaradi industrijskega razvoja KS v naslednjih letih gotovo porastlo tudi število šoloobveznih otrok. Svoj predlog o novogradnji so podkrepili z mnenjem strokovne komisije, ki je pregledala stavbi in ugotovila, da njuna obnovitev ni primerna, ter priporočila, naj bi postavili novo šolo. Vsa ta dejstva so prepričala delegate, daje gradnja nove šole v Fari potrebna, in sojo uvrstili v srednjeročni program razvoja šolstva na Kočevskem za obdobje 1981-1985. FRANC CIMPRIČ DROBNE IZ KOČEVJA ISCEJO TALENTE - Telesno-kulturna skupnost Kočevje je poslala staršem otrok 1. in S. razreda kočevske osnovne šole, ki stanujejo v mestu, vabilo, naj pošljejo otroke v posebno vadbeno skupino-selek-, cijo. Vadba bo potekala po enotnem programu za vso republiko. Učenci bodo pod stalno zdravniško kontro- občan vprašuje medved odgovarja — Ob smrti Edvarda Kardelja sem vidd po mestu veliko zastav na pol droga, na stolpnicah v Kidričevi ulici pa jih spet nisem opazil. Zakaj? — Ker so si ti stanovalci zelo verjetno priborili socializem kar brez Kardeljeve teorije. osnovni šoli, ki ga zdaj vodijo naprej učiteljice. Matija Glad se l?tos uradno kot že nekajkrat prej poslavlja od kulturnega udejstvova nja v Kočevju, saj se bo preselil iz kulturnega središča Šeškovega doma, kjer kot njegov hišnik stanuje, v Koblarje. Vendar njegov nemirni duh že zdaj kuje načrte, kako se bo vključil v kulturno delo na območju KS Stara cerkev, kjer se bo najprej zavzemal, če bo še treba, da bo tamkajšni kulturni dom iz sedanjega skladišča spet postal dom kulture. JOŽE PRIMC Predlog za sodelovanje Krajevna skupnost Osilnica v občini Kočevje je te dni prejela „predlog za sodelovanje in pomoč" sosednje hrvatske vasi Hrvatsko, ki sodi v KS Turki. Predlog sodelovanj obeh sosednjih vasi obsega kar devet točk. Kot prva je omenjena obramba vasi Turki pred poplavami reke Kolpe. Na drugo mesto so uvrstili gradnjo poti Hrvatsko— Pasja stena-Vočin. Že na tretjem pa je varstvo okolja, predvsem reke Kolpe pa tudi zraka, sodelovanji si žele še pri priključku na osilniško telefonsko omrežje in pri postavljanju javne razsvetljave v njihovi vasi, sodelovali naj bi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, posebno pa pri akciji „Nič nas ne sme iznenaditi 79“, ki naj bi jo skupno izvajali Prosijo še za pomoč pri organiziranju tečaja prve medicinske pomoči, predlagajo pa tudi, naj bi prirejali skupne izlete. To pa ne bodo prve oblike sodelovanja, saj so Hrvatje in Slovenci na tem območju-že sodelovali in še sodelujejo na področju odpiranja delovnih mest in zaposlovanja, zdravstva in gradnje zdravstvene postaje, šolstva itd. J. P. Mladi, pogumneje samoupravljati! Predstavnika republiškega in medobčinskega vodstva mladine obiskala ribniško občino Pred kratkim sta občinsko konferenco ZSM Ribnica obiskala člana sekretariata republiške konference ZSM Slovenije Geza Farkaš ter predsednik medobčinskega sveta ZSM ljubljanske regije Rudi Orel. Dopoldne sta se pogovaijala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine o vključevanju mladih v družbenopolitična dogajanja. Poudarjeno je bilo, da so mladi čedalje bolj prisotni v organih samoupravljanja, saj se ne vključujejo saino v manifestativne akcije. Je pa še precej nalog, ki jih morajo mladi prizadevneje reševati, kot so stanovanjske zadeve, delo v organih samoupravljanja itd. Nato smo obiskali osnovno organizacijo RIKO. Mladi v tej delovni organizaciji So se vključili v delo samoupravnih organov in so v precejšnjem številu zastopani v njih. Več pa bo potrebno storiti za povečanje produktivnosti, za boljše idejnopolitično izobraževanje, za sodelovanje z mladimi v ostalih delovnih organizacijah itd. Popoldne smo se najprej sestali z vodstvom osnovne orga- SPOMIN NA KARDELJA Ob smrti Edvarda Kardelja so v Domu JLA v Ribnici priredili razstavo njegovih znanstvenih del. Prikazali so knjige iz ribniške knjižnice. Hkrati so razstavili fotografije o bogatem življenju in delu tega velikega revolucionarja pa tudi fotografije njegovega obiska Ribnice in srečanja v gostilni „Pri Cenetu“. nizacije ZSM v krajevni skupnosti Ribnica. Ta, po stažu mlada 00 ZSM je doslej naredila veliko za vključevanje mladih v družbenopolitično delo, nekoliko zanemaijeno je bilo le delegiranje in delo mladih v organih krajevne skupnosti, pa tudi povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami v KS je bila slaba. Mladi v tej krajevni skupnosti se ubadajo z velikimi denarnimi težavami, vendar pričakujejo, da se bo to letos uredilo. Za zaključek obiska je bila seja predsedstva OK ZSM Ribnica. Pogovor je tekel o delu mladih na območju vse občine. Poudarjen je bil velik napredek na področjih mladinskega prostovoljnega dela, obveščanja in propagande, kulture, vključevanja mladih v SLO in družbeno samozaščito. Kritično so ocenili tudi programsko usmeritev za Gradnja ceste pred startom Na cestni trasi že posekali drevje — Zdaj čakajo na lepo vreme — Denar zagotovljen Dolgoletna želja krajnov Velikih Poljan se je končno začela uresničevati. Pripravljalna dela za gradnjo 960 m dolge krajevne ceste od magistralne ceste v Ortneku do Velikih Poljan so se začela. Sedanja cesta je namreč slaba in strma ter zato predvsem pozimi pogosto neprevozna. Naj večji vzpon na novi cesti bo znašal 8,5 odstotkov, medtem ko je bil zdaj kar 19 odstotkov. Prva faza del, krčenje gozda, kjer bo tekla cesta, je že končana. Takoj ko bo vreme dovoljevalo, bodo začeli pripravljati zemljišče in nato urejevati cesto. Za gradnjo ceste je na razpolago 1,3 milijona dinarjev. Denar so prispevali krajani z dvema samoprispevkoma in SIS za komunalno in cestno dejavnost. Razen tega so prispevali po 100.000 din KZ Ribnica, tozd ,.Jelenov žleb” in TOK Gozdarstvo, Ribnica. Nova cesta bo omogočila precej lažji dostop do Velike Poljane skozi vse leto. Razen tega bo lažje priti tudi do Grmade, kjer je turistični dom. Zanimivo je, da je bilo več predlogov, kje naj bi potekala nova trasa ceste. Po eni inačici, ki bi bila za okoli 300.000 din cenejša, naj bi porušili hleve pri dolnjem ortneškem gradu (ki se že sami rušijo) in nato tu speljali cesto. Vendar je bila osvojena druga inačica, po kateri bo šla cesta kakih deset metrov nad hlevi. Tako dovoljenje je izdano zato, ker kaže, da bodo dolnji otrneški grad obnovili (ni znano še kdaj), hlevi pa sodijo v njegovo neposredno okolje. M. G LA VONJI C lo. Namen te vadbe je dovolj zgodaj odkriti nadarjene otroke, tako dečke kot deklice. SPET VEČ ČLANOV - Avto-moto društvo Kočevje si je zadalo načrt, da bo letos povečalo število članstva na 880 članov voznikov in 100 članov naraščaja, se pravi mladincev in pionirjev. Lani so imeli 845 članov-voznikov ali 30 odstotkov lastnikov motornih vozil iz območja kočevske občine. V januarju so obnovili članstvo že 503 vozniki. Ker se za vozniške izpite prijavlja vedno več kandidatov, pričakujejo, da bo društvo doseglo ali celo preseglo načrtovano število članov. KNJIGA ZA DIABETIKE -Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva in Zveza društev diabetikov SR Slovenije sta izdali novo, 207 strani obsegajočo knjigo ,.Sladkorna bolezen in dieta za sladkorno bolne“. V njej je poleg zdravniških napotkov tudi praktični del, v katerem sta avtorja zapisala vrsto seznamov jedilnikov za sladkorno bolne za posamezne letne čase. Znano je, da je kočevska občina ena tistih, v kateri je zelo veliko sladkorno bolnih. Nihče noče biti predsednik Tako v Kočevju kot v Ribnici se dogaja, da je težko ali ponekod celo nemogoče dobiti novega predsednika hišnega sveta, ko prejšnjemu poteče mandat. V Kočevju vemo za primer, ko dosedanji predsednik HS že pet mesecev išče po bloku z 38 stanovanji koga, ki bi ga zamenjal na tej dolžnosti V Ribnici pa je po podobnih neuspešnih prizadevanjih prinesel dosedanji predsednik kar vso dokumentacijo HS na občinsko skupščino, ker pač ni vedel, komu naj bi jo predal V Kočevju smo zvedeli za neko oceno, po kateri kar 80 odstotkov hišnih svetov (uspešno) dela, vendar dvomimo v ta podatek. V Ribnici bolj stvarno ugotavljajo, da se hišni sveti in zbori stanovalcev, ki so osnova samouprave za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, prepočasi uveljavljajo, ker velika večina stanovalcev noče delati v hišni samoupravi in se obnaša tako, kot da bi to delo morul zanje opravljati kdo drug. Hišni sveti so sicer povsod ustanovljeni, vendar niso mogli popraviti vsega tistega, kar je bilo zamujeno v letih 1965 do 1974, ko so imeli HS majhno pravico odločanja. Vsak, kdor je kdaj delal v hišni samoupravi, ve, da je samoupravljanje s stanarinami v občinah organizirano v glavnem tako, da stanovalci, res odločajo o obratovalnih stroških (ki niso del stanarine, ampak jih stanovalci plačujejo posebej), da imajo po predpisih res izključno pravico odločati o stroških tekočega vzdrževanja, vendar jim ponekod stanovanjske skupnosti skušajo še to pravico kratiti, da praktično malo, oz. nič ne sodelujejo pri odločanju o investicijskem vzdrževanju, o amortizaciji in o stroških stanovanjske skupnosti To pomeni, da stanovalci odločajo le o slabih 10 odstotkih stanarine (tekočem vzdrževanju), čemur pa je običajno vzrok nesamoupravno organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti Dokler stanovalci ne bodo gospodarili z vso stanarino ali vsaj z veliko večino, do takrat bo hišna samouprava šepala in bo tudi težko dobiti predsednika hišnega sveta. ./. PRIMC naslednje obodbje in k nekaterim nalogam dali tudi pripom- ALBIN MIKULIČ DANES ZASEDAJO ZBORI Za danes, 22. februarja, so sklicane seje vseh zborov občinske skupščine Ribnica. Družbenopolitični zbor bo zasedal ločeno, ostala dva zbora pa skupaj. Na dnevnem redu bodo programi dela skupščine in izvršnega sveta za letos nekateri dokumenti s področja ljudske obrambe, več zadev s področja stanovanjskega gospodarstva in drugo. TU NE BO ŠLA CESTA - Na fotografiji je na levi dolnji ortneški grad oz. pristava, na desni pa hlevi, ki se podirajo sami, a jih vseeno zaradi nove ceste na Velike Poljane ne bodo podrli. (Foto: Milan Glavonjid) Zaščititi (pravo) domačo obrt Med nedavno razpravo o davčni politiki in stopnjah letos so nekateri člani izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica opozorili, da se stopnja obdavčitve hitro dviga, saj znaša pri davčni osnovi 50.000 do 100.000 din že okoli 45 odstotkov, pri 150.000 do 200.000 din pa okoli 50 odstotkov. Predstavnik obrtnikov je opozoril, da taka huda progresija onemogoča obrtniku razširitev proizvodnje in posodobitev svojih strojev oz. delovnih pripomočkov. Razen tega se zato obrtniki zatekajo v goljufije, saj, kjer je le mogoče, prikazujejo manjše dohodke To je možno predvsem pri tistih obrtnikih, ki delajo za zasebnike Nadalje je opozoril še, da nikjer ni natančno določeno, kaj so izdelki ribniške domače obrti, za katere velja nižji davek, in kaj je redna obrt. Zelo verjetno je domača obrt vse tisto, kar je izdelano ročno, se pravi z raznimi orodji Strojni izdel- ki — pa čeprav so ribniška suha roba - ne bi smeli imeti olajšav kot domača obrt, saj so to serijski proizvodi Ker vse to ni določeno, se dogaja, da zapostavljena domača obrt še hitreje izumira, kot bi sicer. Vsekakor pa bi vsaj odkupovalci, kot sta Kmetijska zadruga Ribnica in ,,Dom“ Ljubljana v Sodmži-ci morala natančno vedeti, kaj je proizvedeno ročno in kaj strojno, in tudi obračunavati davek po pravi stopnji Tako bi pripomogli k zaščiti in ugledu proizvodov ribniške domače obrti, saj pod imenom izdelkov domače obrti ne bi več prodajali izdelkov, ki jih proizvajajo strojno in serijsko. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI GREMO V KINO - Ta teden bodo v domu JLA v Ribnici naslednji filmi: danes, 22. februarja, ..Violette in Francois", 24. in 25. februarja ,,Zadnja igra smrti" (matineja „Gusarji z zelenega otoka"), 28. februarja in 1. marca ,,Ženska tedna". PRIPRAVE ZA PUST - V Ribnici in okoliških vaseh se na veliko pripravljajo na pustne prireditve. Ponekod so ustanovili odbore za pustovanje oziroma za pokop Naceta Pusta. Tudi Prve maske smo ponekod opazili že 15 ali celo 20 dni pred pustom. To je gotovo znak, da bo letos za pusta povsod veselo. V hotelu ,,Jelka" pripravljajo glavni zabavi 24. in 27. februarja. Prvi večer bo vstopnina s konzumacijo veljala 120 din. Igrali bodo ,,Ribniški fantje". KOLIKŠNO JE POVPREČJE? Ker se govori, kolikšni so osebni dohodki pri skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, je predstavnik to službe na zadnji sej1 izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica povedal, da je v tej službi--zaposlenih 13 ljudi, povprečni oseb"! ni dohodek pa znaša 6.630 din. — Sem slišal, gospod med-, ved, da imaš take skup«® osebne prejemke, kot da dela* trikrat po 8 ur na dan ... — Če ne boš takoj tiho, bon1 tudi tebi primazal eno & gobec! KOCEUSKE KOVICE REŠETO TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 23. II. JUGOBANKA 1 9.00 TV V SOLI: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, Hladilnica 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE 17.40 POLETJE S KATKO 18.05 SLOVENSKI ROCK: BUMERANG 18.35 OBZORNIK 18.45 SPOZNAVAJMO NASE morje 8 tokratno oddajo se bo iztekla nanizanka o Jadranskem morju. Beseda bo tekla o značilnih gospodarskih dejavnostih (pomorski pro- k, - s • n / ** J*! »••••• • • • • • SOBOTA, 24. II. met, ladjedelništvo, turizem ipd. ), ki ljudem ob morju ne omogočajo le boljše življenje, pač pa v dobršni meri škodljivo vplivajo na naravno okolje. Tudi o tem, kako težavno je bdenje nad čistostjo obmorske narave in morja samega, bo govorila zadnja oddaja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 HVALA ZA POZORNOST Pod gornjim delovnim naslovom se’ bo zvrstil niz zabavnoglasbenih oddaj, ki so jih pripravili sarajevski televizijci. Vsaka oddaja bo predstavila po enega znanega skladatelja ali pevca zabavne glasbe pa tudi pisce uspelih besedil. Tokrat bodo pevci in glasbeniki izvajali melodije, ki jih je zložil Kemal Monteno, nastopila pa bosta tudi Gabi Novak in Arsen Dedič. 21.00 UNIČEVALEC FILMOV, film Raziskovalcem, dolgo ni jasno, zakaj se nekdo na vso moč trudi, da bi uničil vse kopije nepomembnega filma Zimska pokrajina. Po temeljitem preučevanju pa odkrijejo, da je na enem od filmskih posnetkov množični morilec, za katerega so prepričani, da je že pokojni. Kdo si torej prizadeva požgati filmske kopije, ni več skrivnost, to pa vseeno še ni dovolj za hiter razplet te ameriške kriminalke. 22.35 TV DNEVNIK 22.50 625 23.10 JAZZ NA EKRANU: KVARTET TONETA JANŠE 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju (kulturna oddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Večer s pesnikom Stcvanom Raičkovičcm - 22.10 Zabava vas Richard Rogers - 23.00 Večer Vinka Globokarja (To bo posnetek zagrebškega koncerta slovenskega skladatelja, žužember-škega rojaka Vinka Globokarja. Ta znani virtuoz na trombonu, glasbeni pedagog in pisec številnih teoretskih razprav o moderni glasbi, je študij začel v Ljubljani, se izpopolnjeval v Parizu in Berlinu, veliko muziciral po svetu, zdaj pa vodi vokalno-in-štrumentalni oddelek pariškega Inštituta za glasbeno zvočna raziskovanja.) JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 LJUDJE IN ZEMLJA 9.05 VRTEC NA OBISKU: HALO, TUKAJ OTROŠKA KIRURGIJA 9.30 Z BESEDO IN SLIKO: O Čudovitem povodcu 9.45 BABIČIN VNUČEK 10.15 PISANI SVET 10.50 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.20 A Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA , 12.20 TRIM BREZ TREBUHA , 13.00 625 115.20 CIRKUS V CIRKUSU, mladinski fOm O. Lipsky, znani ustvarjalec lahkotnih filmov za mlade gledalce, je burleskno pripoved o cirkuškem ljubezenskem trikotniku med Tanjo, Aljošo in Grišo posnel 1977 v sodelovanju s češko in sovjetsko kinematografijo, v ospredju pa so cirkuške točke, ki bodo gotovo pravcata paša za otroške oči. Glavne vloge igrajo E Leonov, A. Lenkov in N. Varlei. 17.00 BORAC: CIBONA, prenos košarkarske tekme 18.40 NAS KRAJ 18.50 OČKA, DRAGI OČKA 19.15 RISANKA 19.39 TV DNEVNIK 20.00 E. Morgan: MARIE CURIE 21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 TV DNEVNIK NEDELJA, 25. II. JU GO BAN K A in mešanih pevskih zborov iz vse Slovenije. Lani je nastopilo blizu šestdeset zborov. 9.10 A. Marodič: MARIJA 10.25 ULICA SEZAM 1 8.35 POROČILA 8-40 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE Že celo desetletje se vsako drugo **° v Zagorju srečajo pevci najboljših otroških, mladinskih, dekliških 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA KAJ VEMO O... TV ŽEHTNIK IGRE NA SNEGU Športna poročila 15.15 EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI, prenos z Dunaja 18.00 KOLINSKA SLOVAN: AERO CELJE, prenos rokometne tekme ^onedeljek, 26. n Jugobanka 1 jj|00 TV V SOLI: Likovna vzgoja, *d kopnim in vodo, Za prosti čas, Ia Š*ski 802«1 i -OO Tv V SOLI: Materinščina, 1 j'JSanka, Fizika 1 .'JO TV V SOLI: Za najmlajše *‘°0 in 16.00 TV V SOLI, f?n°vitev ('-20 POROČILA NASI TRIJE: MLADINSKI c“OR RTV LJUBLJANA sin ' b° lok«* zapel pesmi **»•«» skladateljev J. Ježa, R. i„ °Hitija, S. Vrenšaka, P. Liparja tovr <^°*5ca' “‘J* mec* najboljše Ipofr tne ju8oslovanske zbore in za ttebe radijskega in televizijskega .grama posname vsako leto veliko domačih in tujih skladateljev C^ke pesmi. Mladinski zbor i. ‘ajanske RTV že vrsto let vodi *tevž Fabijan. - ^5usssie 17.45 KAJ VEMO O... 18.05 SODOBNA MEDICINA Tokratna oddaja bo skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj čedalje »Dolenjski Ust« » vsako diuzmo OGLAŠUJTE V DL! TOREK, 27. II. JUGOBANKA 8.45 TV V SOLI: Spolna vzgoja, Ali ste vedeli? , Glasbena oddaja, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.30 ŠOLSKA TV: Prometni sistem SFRJ, Slovenski (1635) in tolminski (1713) kmečki upor, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu 17.30 POROČILA 17.35 SLOVENKI LJUDSKI OBIČAJI: CERKLJANSKA LAU-F ARIJ A Marsikje na Slovenskem pristni stari ljudski običaji zamirajo ali pa sc zlivajo v čudno mešanico karnevalskega veseljačenja brez etnografske vrednosti. S precejšnjo mero odgovornosti do ljudskega izročila sc poleg kurentovanja in še nekaterih običajev lotevajo v Cerknem ti. laularije. Oddajo o laufarko-mandi, dirjanju izvirnih mask, pu-stovem ujcu in sploh o vseh posebnostih laufarijc so televizijci posneli že pred leti, ponovno predvajanje filmskega zapisa o tej slovenski narodopisni žlahtnosti pa najbrž ne bo odveč. 18.05 MALI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI, oddaja v madžarščini 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 J. Janicki: POTA POLJSKE 22.30 TV DNEVNIK 22.45 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Povezava rocka z gledališkimi elementi velja za manjvredno smer te glasbe, bleščeči oz. lesketajoči se rock pa v prenesenem pomenu označuje izvajalce, ki pomanjkljivo glasbeno znanje prikrivajo s preglasnim ozvočenjem in kričečimi oblačili. Kot taki se bodo tokrat predstavili G. Glitter, R. Musič, D. Bowie, skupini Kiss in Jethro Tuli, E. John idr. Gre za izumetničenost, pretirano napihnjenost rocka, ki hoče s kičasto, umetelno navlako, ne pa z dobro glasbo streči okusu množic. 16.00 TV dnevnik - 16.30 Pionirski TV studio — 17.00 Jugoplastika: Partizan (prenos košarkarske tekme) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Televizijska drama — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Znanost — 22.35 Zabavnoglasbena oddaja SREDA, 28. II. JUGOBANKA 1 21.50 McCABE IN GOSPA MILLER, film Delo z gornjim naslovom je ena manj znanih filmskih stvaritev sicer zelo proslavljenega ameriškega režiserja Roberta Altmana, ki je tudi slovensko občinstvo navdušil s filmi M.A.S.H., Tri žene in Svatba. Film, ki ga bomo gledali drevi, je Altman posnel 1971, gre pa za groteskno melodramo s primesmi westernskega žanra. Filmsko dogajanje je postavljeno na začetek zdajšnjega stoletja, ko razvpiti kvaitopirec prispe v mrakobno rudarsko mesto in s priigranim denarjem začne uganjati razne razuzdanosti. Igrajo Warren Beatty, Julie Christie, Rene Auber-jonois, Shelley Duvall in drugi. 14.45 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani (prenos z Dunaja) - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Indonezija (dokumentarni film) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Puccini: La Boheme (2. del opere) - 21.05 Feljton bolj prihaja v ospredje zanimanje o razsežnostih morale v zdravstvu, torej v službi, ki ima že zaradi svoje humanitarne narave posebno nravstveno odgovornost. O tem bodo govorili zdravniki Karel Šparaš, Maks Kovač in drugi, dr. Janez Milčinski pa bo opisal zgodovinski razvoj etike v zdravstvu in to povezal z razmerami in potrebami dandanašnjostl 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Falbri - D. Lajolo: SMRT BO IMELA TVOJE OCl, drama 21.45 TV DNEVNIK 22.00 KOLIKO SE POZNAMO 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Živeti v družini - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni Film 9.00 TV V ŠOLI C Pogovor, Samoupravna družba, Od atoma do živih bitij, Izobraževalni film 10.00 TV V ŠOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film 17.35 POROČILA 17.40 Z BESEDO IN SUKO - B. Žužek: O ČUDOVITEM POVODCU 17.55 LONDONSKA NARODNA GALERIJA 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 ZGODNJA GLASBILA Druga oddaja angleške nanizanke o starih glasbenih inštrumentih bo govorila o piščalih, v ospredju pa bo še danes zelo popularna blok flavta. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: TONI V spomin na pred kratkim umrlega Jeana Renoirja, enega največjih francoskih filmskih ustvarjalcev, bodo televizijci predvajali njegov film Toni, ki ga je Renoir 1935 posnel po scenariju J. Leverta. Renoir je začel snemati že za časa nemega filma (Nana, Psica), ustvaril pa je blizu petdeset filmov, med njimi Veliko iluzijo. Pravila igre, Južnjaka, French Cancan, Kosilo na tiavi. Film, ki ga bomo gledali drevi, sodi med najboljše dosežke francoskega filmskega realizma. Delo je Renoir posnel po resničnih dogodkih, dogajanje pa je postavljeno v Provanso, kamor zaide italijanski sezonski delavec. Po ljubezenskih zapletih s stanodajalko Mario in mlado Španko Josefo se zgodba konča z umorom. Toda za režiserja zločin ni bil nič drugega kot izhodišče, da je s filmom lahko podal polno podobo takratnega življenja na podeželju. Igrajo Cecilia Montalvan, Jenny Helia, Charles Blavett, Max Delban, Edouard Del-mont in drugi 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 MINIATURE: KVINTET TROBIL 21.50 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 18.45 Zlata nit - 18.15 Tehnična kultura - 18.45 Popularna glasba — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.35 TV dnevnik ČETRTEK, 1. III. JUGOBANKA 1 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 B. Čopič - A. Dikiič: OSMA OFENZIVA 21.00 KAKO NAM RASTEJO OTROCI Oddaja bo prikazala, kako živijo otroci v velikih mestih, kjer so ograjene zelenice, da jih ne bi poteptala mladež. Otroški živžav zamira, narašča pa hrup avtov, cvilijo gume, hropejo tovarne ipd., kakšne pa so možnosti za otrokov boljši jutri, na to in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti strokovnjaki, načrtovalci mest. 21.25 TV DNEVNIK 21.40 ROCK KONCERT 22.05 ŠPORTNI PREGLED 15.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film »••••••••••< 8.55 TV V ŠOU: Geometrija, Prostor v filmu, Od Zlatibora do Beograda 10.00 TV V ŠOU: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Reportaža 16.00 ŠOLSKA TV: Prometni sistem SFRJ, Slovenski (1635) in tolminski (1713) kmečki upor, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu Prvi prispevek bo učence seznanil z zgodovinskim razvojem cestnega prometa v Jugoslaviji, primerjal bo vlogo nekdanjih poti s pomenom zdajšnjih magistralnih cest in nakazal, kako strokovnjaki načrtujejo križišča, obvoznice ipd. S kratkim opozorilom na kmečki upor 1635 bo drugi prispevek šolske televizije prikazal še tolminski, se pravi zadnji veliki slovenski kmečki upor pred reformami Marije Terezije in Jožefa II., ki so spremenile temelje zemljiškega gospodarstva. Zadnji prispevek pa bo učence poučil, kaj je to zračni desant in kako se s sovražnimi vojaki, ki „kapljejo“ izpod neba, bojujejo pripadniki teritorialne obrambe. 17.00 POROČILA 17.05 KROKODIL HAM 17.15 POGLED V PRIHODNOST: VELIKO ČIŠČENJE Človeštvo pospešeno išče sredstva, s katerimi bi zadovoljivo čistilo •••••••••••< onesnaženo okolje. Tako so zdaj že dokaj razviti načini za odstranjevanje mazuta in nafte z vodnih gladin, obal, pa tudi umirajoča jezera, ki jih onesnažuje industrija, niso brezizhodno zapisana med odpadne vode. Oddaja bo prikazala zadrego z odpadki cementne industrije, možnosti za uporabo stranskih produktov pri predelavi naftnih derivatov ter veliko vprašanje, ki zadeva shranjevanje radioaktivnih odpadkov iz jedrskih central. 18.10 VAS BREZ VAŠČANOV 18.35 OBZORNIK 18.45 BABIČIN VNUČEK 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 V ŽIVO (vmes POROČILA) 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Svetilnik - 18.15 Znanost - 18.45 Kviz: Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - 22.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM) PETEK, 23. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Kaj je bilo prej? ). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Nada Rih-taršič: Prireja mleka v velikih družbenih obratih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (E. Peroci- I. Petrič: Hišica iz kock). 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki in logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 24. II. rama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (G Guareschi: Zaklad). 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravjajo. 13.20 Za kmetgske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Heinz Kiessling. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (R. Puchert: Ponoči so vse mačke črne). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (E. Kaestner: Ko sem še majhen bil). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 26. II 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za reja. Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Skladbi Heinchena in Haendla igra Collegium musieum Maribor. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Marjan Ažbik: Ustrezno obdelovanje in gnojenje tal je pogoj za intenzivno pridelovanje rastlin). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Borom Gostišem. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od anje do arije. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 25. II. 7.30 Zdaravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska pano- vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Mehanizirano pridelovanje korenčka). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki ped mikrofon. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom štirje kovači. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti 22.00 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (B. Soemen: šepetanje mravelj). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 27. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (šolstvo v srednjeveškem Dubrovniku). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Cveto Velikonja: Temeljna organizacija kooperantov gozdarstva in njen pomen). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Narava in človek (dr. Sergej Gomi-šček: Sodobne smeri analizne kemije v medecini). 18.05 Obiski naših solistov. 19 45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (Smiljan Rozman: Poseben poklic). 21.17 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A. Gajtani: Krvno maščevanje). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 28. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Tali-jinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ivan Juvan: Izkušnje z gnojenjem topolov pri Agrokombinatu Maribor). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (iz pisem Madame de Sevigne). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besedo (Zemlja). 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (F. Villon: Balade). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05—4.30 Nočni program. ČETRTEK, 1. III. 8.08 Gasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Se znamo pogovarjati? j. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v marcu). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsto šola. 15.45 Jezikovni pogovon (dr. Jože Toporišič). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Cetrkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Ob 100-letnici rojstva Josipa Murna). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Iz Debussyjeve in Ravelove klavirske literature. 23.05 Literarni nokturno (A. de Lamarti-ne: Pesrni). 23.15 Paleto popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. DOLENJSKI UST 21 f t % % 1% y i i id 11 f* TEDENS^. Četrtek, 22. februarja - Marjeta Petek, 23. februarja - Marta Sobota, 24. februarja - Matija Nedelja. 25. februarja Aleksander Ponedeljek, 26. februarja - Matilda Torek, 27. februarja Pust Sreda, 28. februarja Roman Četrtek, 1. marca -Albin LUNINE MENE 26. februarja ob 17.45 - mlaj M BRESTANICA: 24. in 25. 2. italijanski barvni film Škofova spalnica. BREŽICE: 23. in 24. 2. ameriški barvni film Jeklena ptica. 25. in 26. 2. ameriški barvni film Nori reli na SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlim kvalificiranega ali priučenega zidarja in pomožnega delavca. Sprejmem tudi delavca za priučitev v zidarski stroki. Plača in stanovanjc po dogovoru. Glazer, Črnomelj. NUJNO IŠČEMO pomoč pri oskrbovanju starejše upokojenke v centru Sevnice. Ponudbe pošljite pod šifro ,,DOBRO PLAČILO". V SLUŽBO sprejmem kleparskega pomočnika in priučenega kleparja. Samsko stanovanje preskrbljeno. Osebni dohodek za pomočnika od 6.500 do 10.000 din. Martin Mlakar, stavbno kleparstvo, Ljubljana, Tacenska 94, telefon (061) 52-027. ŠIVILJSKO pomočnico in vajenko sprejmem. Samsko stanovanje preskrbljeno. Šiviljstvo, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 3. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika ali fanta, ki ima veselje, da se priuči tega poklica. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. ZAPOSLIMO dve ženski za delo v kuhinji in gostilni. Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Peter Budic, gostilna Čatež, Brežice. STANOVANJA V OKOLICI BRESTANICE oddam hišo, namenjeno za stanovanje družini ali samskim. Naslov v upravi lista (610/79). DVOSOBNO starejše stanovanje v Brežicah, blizu starega gradu (okoli 50 kv.m), primerno za trgovsko zastopstvo ali pisarno, ugodno prodam. D. Veble, 41000 Zagreb, Moše Pijade 148/B, telefon (041) 423-412. ISCEM opremljeno in ogrevano sobo, po možnosti v bližini IMV. Rajko Stanič, Paderšičeva 35, Novo mesto. V NOVEM MESTU vzamem v najem enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (661/79). MLAD ZAKONSKI par brez otrok išče stanovanje (sobo in kuhinjo). Plačava do 1.500 din. Rade Bogo-vac, Bršlin 42, Novo mesto. Motorna vozila UGODNO prodam IMV Renault 4, letnik 1976, in vozilo za prevoz S)škodovanih vozil IMV 1600. gled in informacije 22. 2. in 23. 2. od 15. do 18. ure. Leskovec 181, Krško, telefon 71-463. POCENI prodam austina 1300 L. Ogledate si ga lahko v Ločni 33, Novo mesto, ali informacije po telefonu 23-559. PRODAM ŠKODO (letnik 70), registrirano do 6. meseca, po ugodni ceni. Naslov: Miškovič, Segova 6, Novo mesto. PRODAM malo rabljen pony expres li ceni. Jože Drobnič, tanja vas 13, Straža. PRODAM avto VW 1500, registri- po ugodni Ri ran. Rotih, Brusnice 43. PRODAM traktor Fiat 350 special s kosilnico Moerthel. Kerin, Brod 10, 68312 Podbočje. PRODAM traktor Pasquali (15 KM). Alojz Bogovič, Sremič 44, Krško. PRODAM škodo 1000 MB de luxe, (leto izdelave 1968) po ugodni ceni. Milan Vrtačič, Pristavica 1, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM motor Tomos 15 SL, letnik 1978 julij, po zelo ugodni ceni, registriran do 16. junija 1979. Marjan Tomažin, Straža 15 a, 68274 Raka pri Krškem. UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Ferguson 65 s kabino in svetu. 27. in 28. 2. španski barvni film Eneda. KRŠKO: 24. in 25. 2. ameriški film Konjenica brez konj. 28. 2. ameriški film Zakon sovraštva. MIRNA: 24.2. film Posilstvo. MOKRONOG: 24. in 25. 2. film Poslednja igra smrti. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 23. do 25. 2. slovenski barvni film Praznovanje pomladi. 26. 2. gostovanje MGL Norčije v spalnici (abonma za red A in izven). 27. 2. MGL Norčije v spalnici za abonma red B in izven. 28. 2. in 1. 3. ameriški barvni film Polnežno. NOVO MESTO KINO JLA: Od 23. do 25. 2. kriminalni film Na sledi zločina. Od 26. do 28. 2. italijanski film Bitka za Maret. RIBNICA: 24. in 25. 2. italijanski barvni film Današnji svet ponoči. SEVNICA: 24. in 25. 2. film Razuzdani. 28. 2. in 1. 3. film Maščevanje zelenega obada. og kosilnico BCS, malo rabljeno. Marjan Stefanič, Pristava 13 ob Krki, Podbočje. UGODNO prodam škodo 1000 MB, letnik 1969, v voznem stanju, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista ali informacije po telefonu 23-862 Novo mesto (612/79). PRODAM traktor Deutz 40 s koso (generalna opravljena lani). Jože Račečič, Skopice 44, Krška vas 68262. PRODAM fiat615, 2 t v nevoznem stanju. Možno popravilo ali predelava v traktorsko prikolico. Ivan Turk, Gor. Mokro polje 5, Šentjernej. PRODAM VOLKSWAGEN, starejši letnik, v voznem stanju. Tone Grm, Mala Sevnica 2, Trebnje, telefon (068) 83-301. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1971. Ivan Novak, loka 22, Šentjernej. Registrirana do januarja 1980. PRODAM zastavo 750, letnik 1975. Naslov v upravi lista (625/79). PRODAM tovorni avto Magiruz Deutz z dvema pogonoma. Prodam tudi traktor Fend (15 KM) z bočno koso. Maks Habinc, Kremen 20, Krško. UGODNO prodam traktor Zctor 25. Hribar, Pristava 10, 68372 Lesko- PRODAM zastavo 750, letnik 1977. Ogled vsak dan popoldne. Janez Kovačec, Majde Sile 21, Novo mesto. PRODAM KATRCO, letnik 71, zelo ohranjeno. Možen tudi kredit. Janez Rolih, V. Brusnice 7. Ogled popoldne. PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Naslov v upravi lista (637/79). PRODAM zastavo 750, 1. 1970, po ugodni ceni. Ogled možen po 14. uri. Mehič, pri Pirnarju, Pod Trško goro 31, Mačkovec. PRODAM AVTO fiat 750, letnik 71. Zglasite se pri Alojzu Živku, Prečna 42, ali po telefonu 23-284. R4 SPECIAL, letnik 77, prevoženih 45.000 km, odlično ohranjen, prodam. Ogled in informacije popoldne. Franc Kuhar, Heroja Maroka 27, Sevnica. POCENI prodam 750, letnik 1969. Daniel Vrhovnik, Gor. Brezovica 11, Šentjernej. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 69, v nevoznem stanju, po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Janez Kuhar, Dol. Prekopa 35, Kostanjevica. PRODAM traktor Fiat 45, italijanski. Jože Kus, Pristava ob Krki 6, Podbočje. PRODAM SIMCO z manjšo okvaro na menjalniku ali zamenjam za starejšega fička. Jože Blažič, Zi-hovo selo 4, Otočec. SPACKA, letnik 69, prodam. Leba-nova 10, Novo mesto. PRODAM traktor Univerzal s kosilnico v dobrem stanju. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28. UGODNO prodam traktor Zetor 25 KM s koso in obračalnikom za seno. Franc Pust, Hudeje 19, Trebnje. PRODAM Z 1300 L. Dežman, Mačkovec 6. UGODNO PRODAM karam bo liran avto Zastava 101, letnik 1974. Ogled v petek 23. II. od 10. do 16. ure pri avtomehaniku Milanu Terzinu, Trebnje. UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Pasquali, pogon na 4 kolesa, tip 985, s hidravliko, italijanski, registriran, s priključki: plug (enobrazdni in dvobrazdni), brane, freza. Franc Razbelj, Gor. Stara vas 17, 68310 Šentjernej. PRODAM PRODAM kostanjevo kolje za vinograd. Brezova reber, Dvor. NOV krznen plašč in prevleke prodam. Informacije: 22-613. PRODAM 2 toni suhega sena in avto AM1 8, letnik 72. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnjo. PRODAM kosilnico BCS. Peter Mrgole, Klenovik 35, Škocjan. PRODAM kosilnnico BCS z brusom 14 KM, širina nožev 127 cm. Golc, Višelnica 15, Zgornje Gorje pri Bledu. POCENI prodam dobro ohranjen divan. Judež, Hladnikova 3, Novo mesto. PRODAM kuhinjski kot, mizo in tri stole v temno rdečem skaju. Informacije na telefon 23 652. PRODAM okno 140 x 170 z roleto in zastekleno. Alojz Kalin, Dol. Gradišče n. h., Šentjernej. TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine, prodam. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog. PRODAM mlatilnico na trosila. Franc Muhič, Vel. Kal 3, Mirna peč. PRODAM približno 6000 kg sladkega sena po dogovoru. Martin Špan, Poklek nad Blanco št. 18, 68283 Blanca. UGODNO prodam motokultivator Diesel (8 KM) Lombardini, malo rabljen, ali zamenjam za večjega (nad 14 KM). Jože Železnik, Bo-štanj 69. PRODAM rezervne dele za kombi IMV. Alojz Šinkovec, Sela 17, Raka. PRODAM sadne sadike, jablane, hruške, breskve. Za sorto in kvaliteto nudim garancijo. Jože Prelog, Adamičeva 13, (Grm) Novo mesto. PRODAM tri nove birmanske obleke za dekleta 10, 12, 14 let in jermcnico za Univerzal. Amalija Penca, Dol. Mokro polje 1. PRODAM črno-bel televizor. Sni-daršič, telefon 23-742. PRODAM hrastove deske debeline 5 cm, količine 4 do 5 m3. Naslov v upravi lista (604/79). PRODAM 6 ton hlevskega gnoja ter letve (remeljne) za strešno opeko. Naslov v upravi lista (607/79). PRODAM mrvo. Jožefa Muhič, Gor. Lakovnicc 3, Novo mesto. ZARADI preusmeritve prodam dobro ohranjen 16-colski gumi voz. Zdenko Dular, Vavta vas 12, 68351 Straža. PRODAM novo prikolico za osebni avto. Anton Peterlin, Kolodvorska 21, Kočevje. PRODAM pevsko ozvočenje 240 W, kompletno z mikrofoni. Naslov v upravi lista (627/79). PRODAM obračalnik znamke Maraton za priključitev na kosilnico. Cena ugodna. Ogled vsak dan. Franc Urbanč, Vihre 30, Leskovec pri Krškem. PRODAM električni štedilnik in hidrofor (130-litrski), enofazni. Franc Mlinar, Bučerca, 68270 Krško. PRODAM 3 are vinograda, starega 7 let, z zidanico v Ručetni vasi pri Semiču. Dostop je možen z avtomobilom Naslov v upravi lista (643/79). PRODAM vinograd v velikosti 1200 m2 ob asfaltni cesti. Vodi elektrika čez parcelo, primerno za vikend. Prodam frezo Gud Brod 6,50 KS, malo rabljeno. Franc Štricelj, Semič 49/a. PRODAM posestvo v Gornjem Obrežu št. 32/4, pošta Artiče, gospodarsko poslopje, stavbišče s hišo in travnik, skupaj 58 arov, po zmerni ceni. Anton Mokrovič, posestnik iz Laduč, Ulica zagorskih brigad 14, pošta Senkovec. PRODAM 10 arov vinograda in obračalnik za BCS. Jože Bojane, Mala Cikava 2, 68000 Novo mesto. PRODAM 17 arov vinograda s hramom. Sončna lega v Drenovcu pri Leskovcu. Dostop z vsakim vozilom, voda na parceli. Ana Lekše, Senuše 38, 68273 Leskovec. V SEM1ŠKI GORI nad tunelom prodam vinograd (6,5 arov) v dobrem stanju ob cesti, kije sposobna za vsa vozila in povezana s partizansko magistralo. Nekaj je neobdelane zemlje za možnost zi- dave. Jc gradbeni okoliš. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (640/79). UGODNO prodam star vinograd z zidanico v izmeri 40 arov v Arme-škem pri Brestanici. Martin Mirt, Lokve 9. PRODAM hišo v Kočevju, možnost obrti. Šifra „POL'ETJE“. PRODAM več parcel za vikend v Sred. Grčevju. Naslov v upravi lista ((>82/79). KUPIM KUPIM UKV radio na plošče. Ponudbe z naslovom in ceno pošljite na naslov: Franc Knafelj, Zabu-kovje 24; Raka. KUPIM žetveno napravo za kosilnico BCS. Naslov v upravi lista (635/79). V NEPOSREDNI bližini Novega mesta kupim zazidljivo parcelo. Naslov v upravi lista (694/79). ^obvestila! STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, Partizanska 15, Novo mesto. Steklarske usluge, okvirjanje slik, izdelava vitraž. Se priporočam! LTH SERVIS ANTON VRSCAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073, obveščam cenjene stranke, da opravljam servisna popravila v garancijskem roku na napravah LTH, na vseh ostalih znamkah pa izven garancijskega roka. SERVIS CTC, THYFEN. Obveščam stranke, da popravljamo gorilnike omenjenih znamk v garanciji. Izven garancije pa titdi vse ostale znamke. Izvršimo tudi kompletno montažo z električno in oljno instalacijo. Nastavitev z najsodobnejšimi instrumenti. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073. ATELJE - okvirjanje slik, vitraž vam kvalitetno opravi ANDREJ GOSENCA, Partizanska c. 19, Novo mesto. Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. Se priporočam! ČE BOSTE SLUČAJNO potovali skozi Medvode, si lahko nabavite 2 do 3 mesece stare jarčke odlične neske. Sredina klanca ob avtocesti na kurjereji v Medvodah. Novak. V SOBOTO, 24. februarja, vsi na VELIKO PUSTOVANJE v dvorani prosvetnega doma v Dragatušu. Najboljše maske bodo nagrajene, srečelov, šaljiva pošta, ples. Zabaval vas bo ansambel „POTEPU-HI“. SSfilUIDlil Prisrčna hvala družini MOVRIN iz Dol. Kamene 78 za podarjeni denar namesto cvetja za pok. Natašo Jereb iz Ljubljane. Društvo za pomoč duševno prizadetim Novo mesto. ®mmsm DRAGIMA mami in očetu PREŠERNOVIMA iz Kronovega za srebrni jubilej iskreno čestitamo in jima želimo vse lepo. Hčerka Milena z družino, sin Jože in Gregor. LHSOdet- MARIJA ŽNIDARŠIČ, Cesta na stadion 14, Kočevje, prepovedujem pašo kokoši v mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom prisiljena sodnijsko preganjati. JOŽE IN ANA BENČINA s Hu-denjega št. 7 opozarjava Janeza Gorenca s Hudenjega 8 in Marijo Knafelj iz Grmovelj 39, naj prenehata širiti lažne govorice o nama, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica FRANCA SAMSA z Gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo sosedom, družini Modic, tovarišu Niku Maroltu za nesebično pomoč, govornikoma za topel govor, g. kaplanu za opravljeni obred, povskemu zboru, LD Sodražica, ostalim članom LD Sodražica, LD Loški potok. Hvala Komunalnemu podjetju Ribnica za podarjeni venec, kolektivu OS Loški potok, vsem sorodnikom ter znancem in prijateljem, ki ste se prišli poslovit od njega. Žena Antonija in otroci z družinami * Gora, 6. februaija 1979 ker ju bova v nasprotnem primeru sodno preganjala. SLAVKA TURK in MAJDA JUR- ŠIČ iz Crmošnjic 31 razglašava za neresnično obdolžitev zoper Marijo Pavlič, Črmošnjice 32, ki sva jo objavili v oglasu z dne 23. 3. 1978. PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govoril o Jožetu Zagorcu in Ivanu Judežu s Pristave. Ivan Turk, G. Mokro polje 5. MARIJA CVELBAR, Vrbovce 4, Šentjernej, prepovedujem vsako vožnjo in povzročanje škode na mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA Izmučena od hude bolezni nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA JUDNIČ iz Kota 15 pri Semiču Na zadnji poti smo jo spremili v ponedeljek, 19. februarja na pokopališče pri Sv. Roku. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in nam v najtežjih trenutkih pomagali, ji ob smrti darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo OOS Iskra Semič in osnovne šole Grm Novo mesto, vaščanom Kota in sosedom Ul. Marjana Kozine Novo mesto za podarjene vence in spremstvo, KO ZB Kot za spremstvo s praporom ter duhovniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se za zdravljenje žilnemu oddelku in dispanzerju za borce Novo mesto. Posebno zahvalo za požrtvovalno in skrbno nego med njeno boleznijo izrekamo Lojzki Gospodarič, Elici Matoh, Mimici Rade in patronažnima sestrama Darji Pahor in Mariji Tomazin. Iskrena hvala vsem za vse! Žalujoči: družine Rebernik, Avsec in Judnič ZAHVALA V 69. letu starosti je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine našo zlato mamo MARIJO BOŽIČ roj. Resnik z Rake št. 50 Od drage pokojnice smo se poslovili 29. januarja na pokopališču na Raki. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane vence in cvetje, ki gaje tako ljubila. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Gabričevim, Gorenčevim, Tratnikovim, Tomažinovim in vsem drugim za požrtvovalno in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala zdravnikom ZD Krško za obiske na domu in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, vsem pevcem za lepo petje v cerkvi in pri odprtem grobu, kakor tudi za poslovilne besede soseda Tomažina. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: mož Lojze, hčerke z družinami, posvojenki in drugo sorodstvo M 1 ZAHVALA Umrl je naš papa, stari oče, stric, brat in svak STANISLAV JESIH - PERINOV Pokopali smo ga na družinskem pokopališču v Obrhu 21. januarja. Vsem, ki ste bili ob njegovi zadnji poti s sožaljem nam in s cvetjem njemu - HVALA. Zahvaljujemo se rudarjem Rudnika Kanižarica - Janku Škaijaku za organizacijo, Antonu Jankoviču za govor, predstavniku OZB Dragatuš, Leopoldu Bečaju za poslovilne besede, postaji LM Črnomelj, družinama Moravec in Balkovec, župniku za poslovilni obred. Hvala. Žalujoči njegovi: hčerka Danica, sinovi Stane, Marijan, Anton, sestre, bratje z družinami in ostalo sorodstvo M 4 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Cmomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun-’ 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1-1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680^1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZ1’ Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 4 ZAHVALA Tragično je premini] in nas za vedno zapustit mnogo prezgodaj, v 25. letu starosti naš dragi sin in brat IVAN UCMAN iz Vel. Cerovca 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in njegovim kolegom ter znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju intenzivne terapije Kliničnega centra v Ljubljani za lajšanje njegovih bolečin. Iskrena hvala tudi njegovim sodelavcem traktoristom podjetja SGP Pionir, steklarstvu Doljak, očesnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu in vaškim fantom ter podgrajski mladini za podarjene vence. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govorniku za pretresljive besede ob njegovem odprtem grobu. Žalujoči: mama, ata, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni nas je za vedno zapustil komaj v 21. letu starosti naš dragi mož, očka, sin in brat JOŽE UCMAN iz Vel. Cerovca 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bogdanki Pirc in ostalemu strežnemu osebju hematološke klinike v Ljubljani za požrtvovalno pomoč v času njegove hude bolezni. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi tov. Košaku, podjetju Krka in očesnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu za podarjene vence. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, hčerkica Saši, mama, ata, sestra, družina Murn in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in tete ANE PERIC roj. Fink iz Poljan pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujemo vaščanom, posebno sosedi Jožici Krušič za oskrbo in pomoč v času bolezni, tov. Šporarju za govor pri odprtem grobu, vsem, ki so nam izrekli sožalje, SZDL Poljane za venec, godbi iz Straže. Hvala vsem, ki ste ji darovali Vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Anton, sin Nande z ženo, Cirila z družino, Milka z družino, Ela in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in prababice IVANE HOČEVAR iz Puščave št. 2 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremili na njem zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ki ii ie pomagajo v najtežjih trenutkih, pevcem, in župniku za opravljeni Žalujoča: sinova z družinama, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANE VESELIČ iz Čudnega sela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in spremenili pokojno na njeni zadnji poti Hvala godbi, župniku za opravljeni obred ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoči: hčerka Mici in sin Janez z družinama in drugo sorodstvo Čudno selo, dne 20. februarja 1979 ZAHVALA v 84. letu starosti nas je 2. 2. 1979 nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica IVANKA MORETTI roj. Trobej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem tistim, ki so ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti ali pa so kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se še zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbenikom, organizacijam ZZB, SZDL in Društvu upokojencev. Pokopali smo jo 8. 2. 1979 na novomeškem pokopališču v Ločni. Žalujoči otroci: Vera, Franci in Jože z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE RIFELJ iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v njenih zadnjih renutkih stali ob strani, jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Vodniku za nesebično zdravniško pomoč v času njene bolezni. Hčerka Mimi z družino ZAHVALA V 72. letu starosti je umrla naša draga žena, mama, stara mama in teta ANA LUKEŽIC iz Sadinje vasi št. 6 pri Semiču Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izkazali sožalje in pokojnici poklonili cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZZB NOV Kot pri Semiču za organizacijo pogreba, predstavnici Društva upokojencev, Nežki Bezkovi, ki se je s toplimi besedami poslovila od pokojnice pred hišo žalosti. Hvala kaplanu za opravljeni obred pred grobom. Žalujoči: mož Anton, sinovi Anton, Martin in Edi z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega ateja, tasta in starega ateja VILJEMA PODPADCA iz Praproč pri Trebnjem iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, pokojnikovim sovaščanom in nekdanjim sodelavcem in znancem, ki so nama ob tem krutem udarcu usode pomagali in izrazili sožalje, pokojniku darovali toliko vencev in cvetja. Iskrena hvala vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnika in ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni, dr. Trobižu iz Novega mesta za trud, da bi ga nama ohranil pri življenju, duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku. Neutolažljivi hčerki Justi in Lojzka z družino Novo mesto, Ljubljana, 5. februaija 1979 HM ZAHVALA m , 1 V 89. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame in prababice ~~ m PAVLE DEBAR roj. Dmdič iz Višnje gore Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala vsem organizacijam in Grosovi mami ter hčeri Milki za nesebično pomoč. Enako sc zahvaljujemo Idi Turk za prisrčne besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerini Marica z možem, hčerke Zora, Vera, 1 Klara in Nada ter sinovi Milan, Branko, Boris z družinami, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki L Višja gora, Ljubljana, Beograd, Pazin, Mauzam in Essen 11 V SPOMIN 25. 'februarja bo minilo žalostno leto, • odkar je prenehalo utripati preutrujeno srce naše drage mame, stare mame, tete in sestre IVANE VIDIC iz Zajčjega vrha 18 Še vedno tih in prazen je dom naš in Tvoj, odkar za vedno si kot naskrivaj zaprla vrata za seboj. Spomin na Tebe v naših srcih še živi, med nami boš in z nami si! Hvaležni otroci ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat ter stric ANTON SlMC s Pristave 6, Stopiče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč ter znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom, sestram ter strežnemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto za nesebično pomoč. Zahvaliu-^."5°.“ tudi ZB Novo mesto, GG Novo mesto ter očesnemu S.Tu t. “ pod"le“ vence. Prav tako se zahvaljujemo. duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: neutolažljiva žena, hčerki Marija, Lojzka, sinova Tone m Franc z družinama, brata in sestra, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo V SPOMIN 22. februarja mineva pet let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož skrbni oče ter stari oče MATIJA BRUNSKOLE Čas beži, ne zbriše pa iz naših src bolečin in žalosti. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjajo, obiskujejo njegov grob ter prižigajo svečke. Žalujoči: vsi njegovi R IZ BR€ŽIŠK£f-r? P0R0DNI$NIC€ V času od 11. 2. 1979 do 17. 2. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Zlatica Martinko iz Laduča - Ivico, Andela Novoselič iz Pod-vrha - Mihaelo, Olga Piltaver s Krške vasi - deklico, Marija Pešec iz Vukovega sela - Barbaro, Vesna Pevec z Brezja - Kristijana, Ivana Zupančič iz Podgorja - Aleksandra, Ivanka Kolar iz Brežic - Martina, Majda Klavžar iz Krškega - Romana, Vida Dvoršak iz Krškega -Tatjano, Emilija Stančič-Kačan iz Samobora - Hrvoja, Anica Noršič iz Prigorja - Matija, Dijana Ralinovski iz Brežic - Romana, Ana Koprivc z f"jT?‘ne r '?eWico> Dragica Petrič iz Mamit ■aZbw e, " Monflco> Slavica Marolt iz Mrzlave vasi - dečka. Stanka Pletenki iz Krškeea - Leonido, Nevenka Kukšič iz Breea- ne - Komano, Mira maz iz Cundovca - Majo. Čestitamo! V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Helena Jakovina, upokojenka iz Laduča - stara 71 let, Imbro Dobrinec, kmetovalec iz Gradne - star 71 let, Karlo Kuliat, upokojenec iz Impoljce - star 73 tet, Angela Podlesnik, gospodinja iz Krškega - stara 54 let Ivan 40*letlie’ kmetovalec z 0rešia - star 23 j (1541) ??. februarja 1979 DOLENJSKI UST * p * * * * * * * * * * * * \ * * * \ 1 5 5 * * * \ * \ \ ; s I 5 ? j 5 s 5 :Ž!:' Praznik mimoze v naših krajih Jutri bodo v Novem mestu gostovali Hercegovčani s karnevalskim sprevodom; godbo, majoretkami in najboljšimi maskami - Prireditvi tudi na Otočcu in v športni dvorani Belokranjski »posvojenec” Belokranjci so znani lo-kalpatrioti, do groba s trdnimi vezmi pripeti na ta lepi košček slovenske zemlje. Če v tej luči opišemo podpolkovnika Stojana Šonca, komandanta črnomaljske garnizije, lahko zanj rečemo, da je bolj belokranjski od Belokranjcev. Težko namreč najdeš človeka, ki bi s tako ljubeznijo in nežnostjo govoril o Beli krajini in njenih ljudeh. Pozna jih pa dobro: pokrajino, ki jo je v več kot dvajsetih letih službovanja v Črnomlju, prehodil po dolgem in počez, in ljudi, s katerimi se je srečeval tako pri svojem poklicnem delu, kot v zasebnem in družbenopolitičnem življenju. Rojenemu Primorcu, ki je po službeni dolžnosti pred dvema desetletjema prišel v Črnomelj, se po glavi ni nikoli prav trdno motala misel, da bi kdaj zapustil te kraje. Danes pa je že popolnoma jasno, da bo v Črnomlju, na katerega je pripet z nevidnimi, a zato toliko trdnejšimi nitmi prijateljstev, prizadevanj, uspehov, preživljal tudi pokoj, ki je že zelo blizu. Med drugim je trdno zagotovilo za to hiša, ki jo gradi v tem mestu. Kot sin zavedne slovenske družine iz Tomaja je od otroških nog krepko čutil fašistično zatiranje Italijanov, ki so jim na vse načine skušali ubiti največjo svetinjo vsakega naroda - materin jezik. Se posebej se je njihov bes znesel nad Sončevo družino, ko je Stojanov starejši brat že 1941 odšel v partizane. Komaj 16-leten mu je dve leti zatem sledil tudi Stojan. Resje ena najpomembnejših nalog naše armade, da krepi bratstvo in enotnost in da čim tesneje sodeluje s prebivalstvom. Res pa je tudi, da si Stojan Sonc kot starešina in zadnjih osem let kot komandant črnomaljske garnizije za to še posebej pri- > zadeva. In to z velikim uspe- s hom. Sodelovanje vojakov in J starešin črnomaljskega gami- \ zona z družbenopolitičnimi ^ in drugimi organizacijami ter £5 s prebivalci celotne Bele kra- ^ jine nasploh vsi ocenjujejo S kot zgledno, in to na vseh ^ področjih, naj gre za sodelo- J vanje mladinskih organizacij, \ na športnem ali kulturnem JJ področju, za pomoč pri N gradnji in modernizaciji cest, ^ napeljavi vodovoda itd. \ Črnomaljska garnizija je se- ^ stavni del življenja in delaS Bele krajine, po kateri nosi $ ime. Vojaki, mladi fantje iz > cele Jugoslavije, med kateri- s mi je precej dobrih strokov- J njakov z raznih področij, so- S delujejo z delovnimi organi- ^ zacijami pri raznih strokov- J nih delih, seveda pa tudi de- 3 lovne organizacije, kjer je le J mogoče, sodelujejo in poma- s gajo garniziji Da se je Šonc tudi kot*, občan trdno navezal na te ^ kraje, priča med drugim nje- S govo dolgoletno družbeno politično delo: dve mandat- J« ni dobi je bil občinski od- n bomik, delegat republiškega * zbora združenega dela, bil je \ član občinskega komiteja ^ ZK, sedaj je član občinske S konference Zveze komuni-* stov, dela pri občinskem od- > boru ZZB NOV, zelo dela- < ven je v krajevni skupnosti J Domačini so ga ne samo > sprejeli medse, marveč tako ( rekoč vsrkali, ne samo „po- J svojili", ampak ga gledajo s kot enega izmed sebe. Jasno J je, da tega človek ne more * doseči zgolj z lepimi beseda- ^ mi marveč samo s svojim J življenjem, s svojim delom. < Stari Rimljani so trdili, da J je glas ljudstva božji glas. \ Gotovo je tudi žirija za po- J deljevanje najvišjega občin- s skega priznanja, plakete ob- ^ čine Črnomelj, prisluhnila S temu glasu, ko se je odloči- X la, da eno od štirih letošnjih J plaket podeli Stojanu Šon- s cu. A. BARTEU * Črnogorci iz Hercegnovega bodo pripeljali v goste kompletno uniformirano godbo, majoretke in nekaj deset najboljših mask. Razen tega bo v avionu, s katerim bodo prileteli v Zagreb, tudi ena tona mimoze, cvetja, po katerem imenujejo svoj praznik. Delili ga bodo v sprevodu. Praznik mimoze je v turističnem kraju Hercegnovi z Igalom že tradicionalen, slavijo pa ga tri mesece, ves čas cvetenja mimoz. V tem času tujci in domači gostje pridno polnijo njihove hotele, ker si lahko tigajo cvetje, ki ga je edinole v njihovem kraju v vsej državi na pretek, nudijo pa jim tudi zabave in programe vsake vrste: od resnih koncertov do gledaliških predstav gostujočih Beograjčanov, Sarajevčanov in drugih ter za popestritev karneval. Pri njih to ne pomeni pusta, vendar pridejo k nam v goste ravno v času maškar. Ker je za hercegnovški karneval povsod v državi veliko zanimanje, bodo s kratkim sprevodom počastili Zagreb, nato pa pridejo v Novo mesto in ostanejo dva dni. V petek, 23. februarja ob 16.30, bodo šli s svojim karnevalom od Metropola čez mesto do grmske šole, tam pa jih bodo čakale domače maškare. Nato bodo vsi skupaj šli v sprevodu skozi mesto. Ta dan bodo ob 18.30 gostje v mali dvorani Dolenjskega muzeja NOV odprli slikarsko razstavo „Zimski salon hercegovskih umetni-kov“, zvečer pa bodo sodelovali na zabavnem večeru na Otočcu. V soboto, 24. februarja, bo karnevalski sprevod na hitro gostoval v INLES: 24 KANDIDATOV Najboljši ribniški rokometaši že lep čas trenirajo skupaj. Tako ima vodstvo kluba na voljo kar 24 igralcev, ki bodo v bližnji spomladanski sezoni nastopili za zveznega ligaša in reprezentanco Ribnice, ki nastopa v 1. slovenski ligi. Kandidati za ribniške drese so: L Kersnič, Kljun, Gelze, D. Ilc, J. Ilc, Križman, S. Kersnič, Tanko, Karpov, Ambrožič, Andoljšek, Arko, B. Kalajžič, Vesel, Troha, Kos, Kranjec, Lovšin, Mate, R. Vesel, Benčina, Krže in R. Arko. NOGOMETNI KROŽKI Zadnji četrtek so na osnovni šoli v Bršljinu ustanovili nogometni krožek, ki bo deloval pod strokovnim vodstvom novomeškega Elana. Pionirji so izvolili svoje vodstvo, v katerem so Bogdan Mesojedec, Stojan Mesojedec, Ljubiša Mihajlovič, Ernest Košir in Igor Kozlevčar. Podoben krožek bodo v kratkem ustanovili tudi v šmihelski osnovni šoli INLES 27 : -SENJ 19 KAKO CEKIN ZATRE AMATERSTVO Repičani so bili sila ponosni na zgodovino svojega kraja, in če je slučajno kdo kaj bleknil zoper, se je lahko zgodilo, da je odšel iz Repičeve drage brez zoba, s podplutbo ali z zlomljeno roko in nogo hkrati. Ob kozarčku v gostilni Pri razbiti buči so radi obujali spomine na čase, ko je cvetelo sokolstvo, leo so prirejali gledališke predstave, ko so imeli pevske zbore, čitalnice, pustne sprevode, folklorna srečanja in tako naprej. „Delali smo zastonj, z veseljem, volje nam ni manjkalo,” so radi zakoličili take in podobne pogovore ter se preselili v novejši čas, ko so se navdušenci, vendar zmeraj bolj redki, ukvarjali z delavskimi športnimi igrami: streljalo se je z zračno puško, kegljalo, ekipe so metale žogo v koš, zabijale so gole, v Zele- ni reki so merile moči v plavanju. „Dobro se spominjam tekmovanja v plavanju 1974. leta. V Zeleno reko se je vrgel sam tovariš župan. Nekako na sredini proge mu je zmanjkalo moči, pričel je goltati vodo, in če ne bi imel tako vestnih volilcev, bi ga odnesla Zelena reka v večna lovišča,” je zabavljal Pri razbiti buči Jožič Repič. Amaterje so pričeli spodrivati profesionalci, ljudje, ki so skrbeli za rekreacijo, šport, kulturo itd. po svoji službeni dolžnosti. In glej čudo: gledaliških, glasbenih, lutkovnih in folklornih prireditev je bilo vedno manj, delavske športne igre pa so se razblinile, razpočile kot milni mehurček in krajani so ostali brez šanse, da bi se ponovila slika s plavanja iz leta 1974. Oni dan je bil Jožič Repič Pri razbiti buči jezen, kot že dolgo ne: ,,Hudiča! Dokler se je delalo zastonj, smo vsaj kaj imeli. Pa poglej danes!“ Nerazumevanje situacije mu je razložila študirana in razgledana občinska glava: „Ne bodi neuk, Repič. Občina Repičeva draga je majhna. Malo denarja se zbere na tekočih računih sisov, tako malo, da komaj zagotovimo dinarčke za osebne dohodke zaposlenih. Če si že tako pameten, potem povej, kje naj staknemo denar za dejavnosti." Ker se Jožič Repič ni prišteval med najbolj pametne v občni, je molčal kot grob. Najpametneje, kar je lahko storil, je bilo to, da je naročil liter svežega. Omizje se je tega njegovega dejanja zelo razveselilo. TONI GAŠPERIČ Ljubljani, nazaj grede pa še ob 15.30 v Žužemberku in ob 16.30 v Dolenjskih Toplicah. V soboto zvečer bodo gostje svoj celotni program prikazali v novomeški športni dvorani. Hotel Metropol spet (kot za novo leto) prevzema organizacijo prireditve. Za 200 dinarjev bodo gostu nudili rezervacijo pri pogrnjeni mizi in v dekorirani dvorani, obenem pa večerjo po želji. Vozili bodo na- okrog tople pustne specialitete, gost pa bo izbral, kar mu bo všeč. Dobrodošle bodo tudi domače maske. Predvidene so tudi nagrade, in sicer: najboljše maske bo nagradila strokovna žirija, posebne nagrade pa jim bo prisodila publika. Za prireditev, kakršne pri nas za pusta še nismo videli, je veliko zanimanja. Vstopnice za športno dvorano se dobijo preko sindikalnih organizacij v kolektivih, pa tudi v Metro-polu. V dvorani bo namreč kljub 700 gostom še vedno en ar plesne površine. R. B. Dan, ko bo vse »dovoljeno” Na pustno nedeljo v Kostanjevico, Šentjernej in Gradac — Šentjernejska ohcet ob 14. uri na novomeškem trgu Na Dolenjskem smo se še do nedavnega lahko pohvalili s štirimi pustnimi karnevali. Med nekdaj zelo obetavnimi Mokronožani ni več poguma. Leto za letom pa se bolj temeljito pripravljajo kostanje-iški „šelmarji“, šentjernejska „Kurento-va oblast" in gradaški „Mački“. Kostanjevica je med tistimi slovenskimi mesti, ki so prav do današnjih dni obranili najbolj živo pustno izročilo. Vse je našemljeno, včlanjeno v edinstveno društvo norcev „Prforcenhauz“ ki pod okriljem Šel-me živi že od leta 1854. „Pustne tradicije pa so stare prav toliko kot Kostanjevica," pravijo šelmarji, ki že tja od novega leta pripravljajo vse potrebno za štiridnevno rajanje. Zaspano prebivalstvo bo v nedeljo, 25. februarja, ob 5. uri prebudila prav za te namene vsako leto na novo ustanovljena pihalna godba, popoldne p« se bo zbral ves kosta-njeviški drobiž v maskah. V ponedeljek zvečer bo v kulturnem domu V prijateljski trening tekmi je najboljša ribniška rokometna vrsta v okviru priprav na novo tekmovalno sezono brez težav premagala vrsto Sema. Največ zadetkov sta dosegla J. Uc (8) in S. Kersnič (4). Z gosti so se pomerili tudi mlajši rokometaši in jih premagali 37:23. Največ zadetkov so dosegli Križman (13), Kersnič (6) in Mate (6). M. G. KOČEVJE - LJUBLJANA 19: 17 Igralke rokometa iz Kočeyja, ki se pripravljajo na novo tekmovalno sezono, so konec minulega tedna odigrale v Ribnici trening tekmo z vrsto Ljubljane. Varovanke trenerja Žerjava so po izenačeni in lepi tekmi tesno, a zasluženo zmagale 19:17. Največ zadetkov sta dosegli Jeri če va (9) in Zilcerjeva (3). . M. G. javni občni zbor ..prforcenhauzar-jev", na katerem bodo izvolili novega predsednika in „plajbali“ meščane, ki so v preteklem letu kaj zagrešili. V torek bodo že zarana gonili medveda od hiše do hiše, največ pa v gostilne, ki jih v Kostanjevici ni malo. Popoldan bo sejanje in oranje; oba običaja, polna folklornih značilnosti, sta namenjena zbiranju prostovoljnih prispevkov. Pustne norčije trajajo za nekatere najbolj vnete tja do konca tedna, uradno pa se končajo v sredo s pokopom Kurenta in veselo sedmino. Kostanjeviški tekmeci so šentjernejska Kurentova oblast, od lani registrirano društvo s pravilnikom, ki se ne sme spremeniti do leta 2000, tako vsaj piše v papirjih. Sentjemej-čani pripravljajo tradicionalni poročni obred, ki se bo pričel na ..Dvojčkovem trgu" v nedeljo ob 10. uri. Vzela se bosta Agata Pero-presk in Ferdo Birokracij. Ona nočna družbena delavka, on višji družbeni delavec s priučeno gostinsko prakso. Na ohcet vabijo vso Sentjer-nejsko dolino, Kostanjevičanom pa bodo zaračunali vstopnino in prodali »pijansko značko". Novomešča-nom se bodo Šentjernejčani pokazali isti dan ob 14. uri na Glavnem trgu. Že deveto pustovanje pripravljajo Gradaški mački. Tudi letos so v sodelovanju 8 TOZD VranoviCl pripra- vili prek sto domiselnih mask. Ponorčevali se bodo iz zimskih olimpijskih iger, ki jih pripravljajo v Sarajevu. „Glavni“ se bo vozil v pet metrov dolgih drsalkah, prikazali pa bodo tudi domislice, kot so teptalni stroj, belokranjske bobe, servisno delavnico za ..gipsarje", žičnico in še kaj. Izdali bodo tudi posebno številko glasila „Maček“. Sprevod bo krenil z mesta v nedeljo ob 15. uri. JANEZ PAVLIN Dograditi tlom na Kredarici Novomeški planinci zbirajo obveznice ljudskih posojil V četrtek, 1. marca ob 17. uri, bo v Sindikalnem domu v Novem mestu redni letni občni zbor Planinskega društva Novo mesto. V Planinski zvezi Slovenije že dalj časa poteka akcija za dograditev in adaptacijo doma na Kredarici. Medtem ko so vsi projekti že nared, pa denar še ni zagotovljen. Tako kot mnogokrat doslej se Planinska zveza tudi to pot opira predvsem na svoje lastne moči. Planinci bodo za dograditev doma zbirali obveznice za ceste in za nerazvita področja. Tako zbrana sredstva, okoli 60 do 70 milijonov, naj bi zadostovala za gradnjo. V akcijo, ki jo podpirajo vse družbenopolitične organizacije, se vključujejo tudi novomeški planinci. Svoje obveznice bodo lahko prinesli na občni zbor, lahko pa jih prinesejo 'tudi v prostore društva na Novi trg 1. Akcija zbiranja sredstev bo potekala do konca marca. NEUMORNI JOŽE HOSTAR Na tej strani poročamo, da se je Jože Hostar z Vrha pri Šentjerneju pijan lotil žene, sosede in ryenih otrok. Na hladno so ga odpeljali miličniki. Dan kasneje, v pon? deljek, ko so nadobudnega Jožeta spustili iz pripora, se gaje možak n« poti domov ponovno nalil. Ženo #> morali pred grdimi besedami ii* nasiljem spet reševati možje posta«• AVTOMOBILSKA VLOMA V BREŽICAH V noči na soboto je bilo v Brežicah vlomljeno v avtomobila n* parkirišču ob Ulici Veljka Vlahoviča. Iz zastave 1300 Dalibora Mano-nija iz Brežic so izginili avtomobilski radio, sedem kaset, dva zvočnika, torbica z dokumenti in nekaj drobiža. Iz zastave - 101 Djuke Kotura iz Brežic pa je nekdo odnesel čistilno krpo, poskušal odviti anteno, nato pa je odnfehaL Za seboj je pustil razbito trikotno I okence. J O NALEZLJIVIH \ BOLEZNIH GOLOBOV Klub „Pismonoša“ iz Novega! mesta prireja veterinarsko predavanje ,.Nalezljive bolezni golobov.** Predavanje bo v nedeljo, 25. febru- . arja, ob 9. uri v prostorih gospodarske šole v Šentjerneju. Predaval b° veterinar Franc Colarič iz veterinar ske postaje Novo mesto. Res novomeška »osemnajsticaT Nekoliko zastareli francoski model vzbuja vtis »nekaj več" — V temeljni inačici 64 koi — Umirjen avto za vsakdanjega voznika — Nič posebno dobrega in slabega v 3000 kosin^ Po vesti, da bo Industrija motornih vozil Novo mesto postavila na montažne trakove lani rojeni „renault 18“, odpovedala pa se bo poprej uradno napovedanemu „renaultu 14“, je vsekakor zanimivo pogledati, kakšen je ta avto, ki naj bi ga v IMV dali skupaj v 3000 kosih. Torej 3000 ali več »renaultov 18*' Gledano z oblikovalskega stališča ,,renault 18“ ni kakšen stilistični dosežek. Avto je (pravzaprav njegova karoserija) narejen tako, da zbuja vtis nekoliko višjega razreda. Ta vtis se pri nas tradicionalno dobro prodaja. Se posebno zaradi dejstva, da se lahko po slabo zakrpanih luknjah kotali celo tehnično in varnostno tako smešen avto, kot je fičko. No, ..renault 18“ je le nekoliko drugačna glasba, čeprav testni voznik in novinar Tom Pleterski meni, da gre pri renaultu s številko 18 za povsem povprečno evropsko limuzino na spodnjem koncu srednjega avtomobilskega razreda. O evropskih mejah se ne bi prepirali, »renault 18“ ima pač četvero vrat, avto je velikodušno širok. Prednji sedeži so lepo oblikovani in udobni, že v francoski tovarni opremljeni z vzglavniki, zadaj pa je bolj malo prostora ža dolge noge. Sicer pa je treba zapisati, to najbrž vedo tudi v IMV, da tudi najbolj poceni originalno francoski model osemnajstice ni brez halogenskih žarometov, avtomatskih pasov in električnega gretja zadnje šipe. V tehnično razviti Franciji izdelujejo imenovani avto iz spodnjega konca srednjega razreda v več inačicah. Oznake po vrsti so TL, GTL, TS in GTS. Ni nam uspelo zvedeti, . katera od . teh oznak bo v kar tri tisoč kosih menda jugoslovanskemu občinstvu še letos predstpvila IMV. Sicer pa je ..osemnajstica" kar pohleven avto. Z motorji si Francozi niso belili glave, iz obsežnega spiska pogonskih agregatov so vzeli dva že tehnično precej izpeta, a v dolgih letih docela potrjena motorja. Ker so v IMV že po tradiciji silno skrivnostni, pride prav francoski podatek. Osemnajstici z oznako TL in GTL imata iz R 12 izpeljani 1397-kubični motor. Konj je po tej inačici 64, okoli 950 kg težki ..renault 18“ zmore hitrost do 150 kilometrov n* uro, od nič do lOOkm/h pa dos«^ z mesta v 15 sekundah. Modela, * imata na koncu oznako S, sta neko-liko prožnejša in hitrejša. Da ne bi kdorkoli žvenketal s P0-datki, kako neskončno dober av<0 se bo menda posrečilo sestavi*1 Novomeščanom, še francoski zazrt*-mek, da je ..renault 18“ namenief umirjenemu vsakdanjemu voznik'* ki ne zahteva od jeklenega konja1,1 posebno dobrega in nič posebno s**-bega. Na IMV je, da prevede ta f0' datek na jugoslovanska tla. m ■HHE&&33g mmm- ^s£ai> ": -div iw#i ra® •^1 mm&fm SillM 5-obletnici JVM £no plovbo URNO MORJE! DOBER DAN, DOLENJCI META SEVER Že pred vojno sem se kot študentka slavistike na ljubljanski univerzi spoznala z vrsto revolucionarjev kot so bili: Vida in Tone Tomšič, Boris Kidrič, Maks Strmecki, Oskar Kovačič in drugi. .. Tudi Kardelja sem večkrat srečala, toda nikoli se nisva spoznala. Prihajal je v Trnovski pristan z goro knjig. Bil je suh. Videti je bil zelo osamljen. Nase je opozarjal le s knjigami, ki jih je venomer prenašal. Bila sem organizirana skojevka in Boris Kidrič mi je dal nekoč odgovorno nalogo, da moram iz Zagreba v Ljubljano pripeljati pet ilegalcev, ki jim je grozila zaporna kazen. Na javki v Zagrebu sem uspela dobiti zvezo le z enim od teh in Kidrič se je v Ljubljani zaradi DOLENJSKI LIST YU ISSN «50-558! avgust-september H-9/77 leto 9 cona 10 din talske razstave P/ veji ifazki« iz bakterf ^ ojjaškem plašču „Že 1942. sem hotela v partizane. Ljubljana je bila eno samo taborišče. Razmere so bile neznosne. Proti Italijanom se praktično ni dalo boriti razen z ilegalnim delom. Toda direktive so bile takšne, da gre lahko iz okupirane Ljubljane v partizane samo tisti, ki je življenjsko ogrožen, vsi drugi pa so potrebni tu v mestu samem. Takrat sem delala največ z Marjo Borštnikovo, Silvo Ekylovo in drugimi. Leta 1943 se je poročila, toda mož ji je umrl v Buchenvaldu, ko je bilo hčerkici Jasni komaj nekaj mesecev. Z Meto Severjevo se je prijetno pogovarjati. Toda vse misli so napeljane v čas revolucije, v tiste nepozabne trenutke, ko je bilo' potrebno živeti nevarno, ko je bila ideja vitalna kakor mladost in je bilo toliko krivic, da se z njimi ni dalo živeti. ,,Pri meni v Igriški ulici je kakšne tri mesece ilegalno stanovala Ani Ziherl—Ziherlova mama z ilegalnim imenom Žibert. Ta ženska je imela pregled in skrb nad vsemi otroci, katerih starši so bili v partizanih ali so bili ilegalci. Prihajala je skromno oblečena v krilu in v živo zeleni jopi. Iz hiše pa je šla elegantna gospa, v črnem kostimu in s klobukom, tako, da ji zasledovalci niso mogli priti na sled." Za Meto Sever in hčerkico Jasno je bila svoboda nepopisno doživetje. Na Prešernovi cesti na Viču sta sprejemali partizane. Otroci pa so prinašali od vsepovsod zelenje in cvetje. Na Kongresnem trgu je poslušala znameniti Župančičev nagovor osvoboditeljem. Toda delavnik, ki se je začel že drugi dan po osvoboditvi je bil naporen. ..Dopoldne sem redno poučevala na šoli. Popoldne in zvečer pa so se neprestano vrstili tečaji in sestanki. Imeli smo slabe plače in velikokrat se je zgodilo, da se od utrujenosti in oslabelosti nisem niti slekla, ko sem prišla domov." Meta Sever je vseskozi po malem pisala in leta 1955 se je začela njena profesionalna novinarska pot pri Naši ženi. Pisala je o vsem. Njene posebne rubrike pa so bile film in knjižne ocene ter aktualna tema tistega tedna. Med tem časom je prevedla tudi preko dvajset radijskih iger in množico knjig. Med drugim imenitno knjigo Maurice Messegue: Narava ima vselej prav. Zdaj prevaja Rdečelasko Alfreea Andersella. Prevajanje je njen konjiček. Le včasih gre s hčerko Jasno, zdravnico na onkološkem inštitutu v Mevce pri Muljavi, kjer imata majhno njivico in prijatelje, in včasih gre tudi v Kočevje, v svoje rodno mesto, da se sreča s svojimi nekdanjimi sošolci LADISLAV LESAR tega močno jezil. Toda že drugi dan me je ustavil na cesti in rekel: „Vsi tovariši so se srečno prebili. Hvala ti za pomoč v tej akciji." Meta Sever, upokojena prosvetna delavka in novinarka se spominja tistih časov z rahlo otožnostjo in s priokusom grenkobe, saj je bilo življenje v tistih časih v resnici pasje. Človek je bil na vsakem koraku izpostavljen mnogim nevarnostim, posebno še, če je bil zaveden Slovenec, upornik, in če je sanjaril o nekem drugačnem, srečnejšem življenju. „Toda bili smo mladi", pripoveduje naprej Meta Sever. „V Kočevju sem se kot dijakinja veliko družila z mladimi naprednimi ljudmi in še posebej s tovarišem Jožetom Šeškom, organizatorjem vstaje na Kočevskem in poznejšim narodnim herojem. Lahko rečem, da so bile vse niti upora v teh krajih prav v njegovih rokah. Pozneje, ko sem se zaradi študija preselila v Ljubljano, sem bila z njim v stalni povezavi. Prinašala sem ilegalno literaturo, letake in razne brošure. Tveganje je bilo nekaj povsem naravnega. Toda zaupali nismo vsaku-mor. Morali smo natančno vedeti, kdo in kaj je, in šefe potem smo ga vključili v boj. Zaradi vsemogočih težav je trpel tudi moj študij. Leta 1936 smo začeli v Kranju izdajati napredni časopis Mladino. Bila sem v uredniškem odboru. Pod svoje prispevke sem se podpisovala s svojim pravim imenom. To so bili začetki mojega novinarstva. Že prej pa sem se poskušala v literaturi. Objavljala sem črtice v Ženskem svetu in v reviji žena in dom. Veliko sem objavljala tudi knjižne ocene." Meta Sever, takrat še Meta Koren, se je rodila v Kočevju in je stara zdaj sedeminšestdeset let. Oče je delal na železnici, mama pa je bila preprosta delavka. V družini so se rodili štirje otroci in Meta je morala že zelo zgodaj skrbeti sama zase. Spominja se Kočevja v času velike finančne krize tridesetih let, ko rudarji v kočevskem rudniku niso zaslužili niti za borno stanovanje v delavskih barakah. Bila je članica delavskega društva Svoboda. Njena prva in največja vzgojiteljica pa je bila mama. „To je bila čudovita ženska. Doma je bila iz Gorjuš in mimogrede se je kot služkinja naučila nemško tako, da je bila moj prvi slovar. Veliko je brala. Pri osemdesetih je prebirala še Andričev Most na Drini." Meta Sever je kljub vsem težavam leta 1939 diplomirala pri prof. Francetu Kidriču. Potem je bila nekaj časa zaposlena v Mežici in tudi tam je ilegalno delovala. Ob napadu na Jugoslavijo je bila v Ljubljani honorarna profesorica slovenščine na poljanski gimnaziji. Pozneje se je preselila na Vič. To je bil čas, koso Italijani organizirali Gl L, neke vrste-mladinsko organizacijo, kamor so silili dijake. Ob telovadnem nastopu je prišel vodja te organizacije tudi v njen razred in zahteval, da pridejo vsa dekleta na vajo. Meta pa se je odločno uprla in prestrašeni kolegi so ji v zbornici prerokovali vse najhujše. Zgodilo pa se je povsem obratno. Meta še danes ne more razumeti tistega Italijana, ki je rekel, da je imela popolnoma prav ... Meta Sever je bila leta 1940 stara trideset let. Bila je preverjena komunistka in ilegalna delavka in je raznašala ilegalno literaturo po celi Sloveniji do Celja in Ptuja in po drugih krajih. Pomagala pa je tudi pri drugih akcijah. splošnega značaja. Gotovo pa je, da zaradi svojega specifičnega značaja tega ne more uresničevati vselej po najlažji poti; dosledno pa se izogiba senzacionalizma in ostaja v okvirih sicer privlačne, vendar tudi resne revije. Se posebej je za „Našo obrambo" značilno dejstvo, da ima med slovenskimi revijami najvišjo naklado, pa tudi v svetovnem merilu ni vojaškostrokovnega oziroma obrambnovzgojnega časopisa ali revije, ki bi imela glede na število prebivalstva tako veliko tiražo. Že ob ustanovitvi se je „Naša obramba’ ponašala s 50.000 izvodi, v naslednjih letih se je povzpela na 60.000. Do izrednega vzpona je prišlo po letu 1974, leta 1975 je bila povprečna naklada Naše ■ obrambe 78.000 izvodov, naslednje leto 94.000, lani 112.000, prvo letošnjo številko pa so natisnili v 125.000 izvodih (I). Franc Šetinc v intervjuju za revijo Start potemtakem ni brez razloga izjavil, da je revija „Naša obramba" fenomen v jugoslovanskem merilu. Revije ali časopisa s podobno vsebinsko zasnovo in s tako priljubljenostjo med bralci ni niti v SFRJ niti zunaj naših meja. To je revija, ki je blizu tega, da bo v njej prav vsakdo kaj našel zase. Po svoji vsebini je „Naša obramba" široko izobraževalna revija, ki nadomešča in dopolnjuje druge oblike obrambnega usposabljanja tako rezervnih vojaških starešin, pripadnikov teritorialne obrambe in milice kakor tudi vseh drugih struktur prebivalstva. Še posebej mladine. „Naša obramba" je že postala nepogrešljiv pripomoček pri obrambnem usposabljanju šolske in druge mladine, hkrati pa s svojimi prispevki vzbuja med mladimi zanimanje za vključevanje v vojaške šole in za vojaški poklic. VOJAŠKI KOTIČEK FENOMEN V SVETOVNEM MERILU Z lansko decembrsko številko je slovenska obrambnovzgojna revija „Naša obramba" sklenila deseto leto izhajanja. Če pa upoštevamo njenega predhodnika ..Vojaški informator", iz katerega je izšla, pa lahko govorimo o 15-1 etnici slovenskega obrambnovzgojnega tiska. ..Vojaški informator" je začel izhajati leta 1963 hkrati s časnikom TV 15 in je dosegel naklado 35.000 izvodov. Namenjen je bil predvsem rezervnim vojaškim starešinam za splošnovojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje. Z razvojem koncepcije splošne ljudske obrambe je kmalu začel preraščati v glasilo širših družbenih dimenzij. Pokazala seje namreč potreba, da se tako vsebinsko kot oblikovno razširi in postane obrambnovzgojni časopis najširše družbene strukture. Tako se je januarja 1969 rodila revija, ki je dobila ime „Naša obramba". Ustanovitelja in prva izdajatelja „Naše obrambe" sta bila republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS in takratna komisija za rezervne oficirje in podoficirje pr: RO ZZB NOV Slovenije (kasnejši RO ZRVS Slovenije). Revija pa je bolj in bolj preraščala okvire strokovnega glasila rezervnih vojaških starešin in prodirala v vse širše plasti slovenskega bralstva. S tem v skladu je iz leta v leto bogatila tudi vsebinsko zasnovo in se prilagajala potrebam celovite obrambne vzgoje. Razširil se je tudi krog njenih izdajateljev: leta 1970 sta se prvima dvema pridružila tedanji glavni štab za SLO in RO ZZB NOV Slovenije, leta 1976 pa še republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiški sindikat za notranje zadeve SRS in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Do leta 1976 je „Naša obramba" izhajala na 64, nato pa je prešla na 96 strani. Od tega je 16 barvnih, 32 strani pa v dvobarvni tehniki. Tudi na likovnem področju grafičnega oblikovanja skuša hoditi v korak z modernimi revijami Prav zaradi njene velike vloge pri obrambnem usposabljanju prebivalstva in zaradi možnosti, ki jih „Naša obramba" na tem področju še ima, so skrb za njeno razširjanje prevzeli za obrambne priprave najodgovornejši dejavniki v republiki, občinah, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah itd. Tako je svet predsedstva SRS za ljudsko obrambo že sredi leta 1977 sprejel in priporočil načrt široko zasnovane akcije ,,Našo obrambo v vsako družino". Akcija je dolgoročnejša, vendar doseženi rezultati že sedaj dokazujejo, da je pravilno zasnovana in usmerjena. Ob nedavni desetletnici izhajanja je revija „Naša obramba" prejela Srednjo plaketo JLA, Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije in Plaketo organov za notranje zadeve. Priznanja so podelili tudi 49 njenim najzvestejšim sodelavcem. V Krajevnem leksikonu Slovenije (zajetna knjiga, ki predstavi vsako naselje, v katerem je več kot ena hiša) piše, da je Travni dol strnjeno naselje v pobočni legi na travniku sredi gozda južno od Uršnih sel. „Dostop po vozni gozdni Poti s ceste pri Lazah. Malo polja, povečini mešan gozd in pašniki. Mnogo divjadi, posebno sm in divjih svinj. Večkrat se priklatijo tudi • medvedje. Domačini povečini zaposleni v gozdu. Nekateri se dnevno vozijo na delo v Novo mesto. Nabiranje gozdnih sadežev. Kapnica. Med vojno je bilo požganih 6 hiš, ki jih kasneje niso obnovili." Tako Krajevni leksikon Slovenije. Vsi podatki so točni, manjka samo navedba, da je Travni dol dobil elektriko leta 1978. Knjigi tega ni šteti v slabo, natisnili so jo že leta 1971. Jasnovidna ni mogla biti. Travni dol je pač vas, ki je [ned zadnjimi v Sloveniji dobila pečat tako imenovane civilizacije — elektriko. Franc Vidmar, eden od petih prebivalcev Travnega dola, pripoveduje, da so se tu naselili po odhodu Kočevarjev. „Oni so šli od blizu gledat svojega fuehrerja, nam, stradeljnom iz doline, pa s° Italijani dovolili poselitev v zapuščenih vaseh," Pravi Vidmar. Idila je bila kratka, gozdovi so oživeli od Partizanov. In kaj je lepšega od tople vasi na samem, daleč tam v hribih! Julija 1942 so v travni dol prišli Italijani, s seboj so vzeli vse moške. ..Jokale smo," se spominja Fani Vidmar, „pa nam je eden od Italijanov rekel, da vasi ne bodo Požgali. Odšli so. Tisti, ki je hodil zadnji, je imel v rokah plamenico. Zgorelo je šest hiš. Vse, ki so hotele goreti." ..Če se spomnim nazaj danes, ko imamo elektriko ter z njo televizijo in Slake," skuša razmišljati Vidmarjeva Fani," se pri nas še vedno nič ne dogaja. Krava ima telička. Sonce je, dežuje ali pa je sneg. Pomlad, poletje, jesen in zima. Med vojno pa je bilo živahno. Brigade so bile pri nas, mitingi, ženske smo kuhale in prale za partizansko vojsko. Tudi po dva meseca so bili tu partizani. Ko so odšli, smo jokali za njimi. Pa so hitro prišli drugi. Naši seveda. In smo spet kuhale in prale." V Travni dol Nemci nikoli niso prišli. Morebiti so mislili, da so vas do tal pogazili italijanski zavezniki, še najbolj verjetno pa je, da Travni dol na generalštabnih zemljevidih ne zavzema veliko prostora. Vas je preživela. Nobena hiša ne pogori čisto do tal, veter se obrne in reši streho. Če pa bi kdo pisal partizansko zgodovino vasi, bi moral navesti, da so bili tu samo rdeči. Moške so Italijani odgnali na Rab. Starejši so pomrli, mladi so po italijanskem polomu odšli v gozd. Vas, ki je štela šest družin, bi lahko na spomenik, če bi ga imela, napisala imena sedmih padlih za našo stvar. „Kar dobro povprečje!" bi rekel statistik. Iz Vidmarjeve hiše so padli trije. Očeta so v gozdu nad vasjo ustrelili Italijani, dva brata pa sta omahnila s titovko na glavi. Čeprav preštevanje rdečih ali drugače obarvanih zaradi časovnega odmika in logike reči kmalu ne bo več zadeva, ki bi premaknila jeziček na kogarkoli tehtnici, pa je vseeno zanimivo, kako živi vas, ki je dobila čudež, imenovan elektrika, komaj pred nekaj meseci. V Travnem dolu prebiva zdaj pet ljudi: Fani in Franc Vidmar, brata Jožko in Slavko Hrovat ter Štefka Bohte. Jožko in Slavko Horvat se vozita na delo v Novo mesto; z njima nismo govorili, ker je bila po najključju delovna sobota. Štefka Bohte ni človek besed, vaščani ji pomagajo, sama je bojazljiva. Sicer pa ima Štefka sina, ki jo bo nasledil. V rodu je z vsemi Travnodolčani. V vasi občasno živi tudi počitničar, ki je odkupil eno od zapuščenih hiš. Peščica vaščanov se z njim dobro razume, skoraj bi lahko rekli, da je počitničar živ dokaz, kako Travni dol le ni popolnoma bogu za hrbtom. Kot vire informacij torej preostaneta samo Franc in Fani Vidmar. Kako je torej bilo s to elektriko? Tu takoj nastopi običajna zgodba o dobri krajevni skupnosti, ki se je odločila napeljati elektriko tudi v to vas. Zadeva se je dogajala 33 let po dnevu zmage, vmes so enkrat zgnili tudi že za elektriko pripravljeni nosilni drogovi. Stricev pač ni bilo. Uršenski mladinci so na koncu rekli, da je vse skupaj sramota. Ko so to povedali pravemu človeku, je Gozdno gospodarstvo dalo drogove, Elektro žice, Vidmarjev zet, ki dela v Nemčiji, pa je vsem vaščanom zastonj napeljal tistih nekaj instalacij. In ko zdaj vprašaš Vidmarjevo Fani, kakšna neki je ta elektrika, pove, da je čisto normalna. Takšna kot v dolini. Da se je je že navadila. Potem te je malo sram; vprašanje je bilo postavljeno tako, kot da bi o zlatu dobro poučenim zamorcem razlagal vse prednosti steklenih biserov. Pri Faniki je takole: „Televizijo že imamo, je sicer nemška, prinesel jo je zet, vendar kaže tudi brez antene. Je na dve žici, anteno bomo dobili spomladi. Pranja pa sem navajena že iz partizanskih časov. Pepel je dal lug, členki so bili pozimi rdeči. No, srajce so bile bele, kar sijale so. Zdaj mi bo mož kupil pralni stroj. Pa bomo prali in prali. Vnaprej se veselim. Najbrž v hiši ne bo cunje, ki ne bi hotela biti dvakrat oprana." O elektriki nima človek praktično nobene predstave. Ta za šolske učbenike formalni tok elektronov se dandanes prikazuje v obliki vtikačev, najrazličnejših žarnic, predvsem pa se ve, da zadeva nekaj poganja. Elektrika je tako vsakdanja stvar, da na njenem propagiranju ne bi dobil volilnih prednosti prav noben kandidat za ministra energetike, razen če bi ne obljubil, da je ne bo nikoli zmanjkalo, kar pa je v urejenih državah že ministrsko tveganje, ki se vedno ne izide. Skratka: Travnodolčani so sprejeli tistih nekaj žic popolnoma vsakdanje in med zadnjimi. Kot nekaj, kar mora biti, nekaj, kar je povsod in od vekomaj. Kot kruh in sol. No, veselje mora biti. Če mestni človek kupi avto ali televizor, ga v začetku raje vžge dvakrat kot enkrat. Naj bodo torej tudi že omenjene Vidmarjeve Fanike cunje oprane vsaj trikrat. Nekaj sto metrov naprej od Travnega dola je naselje, imenovano Pleš. Tam še nimajo elektrike. Dve družini, Mausserjeva in Križnikova, nista od včeraj. Poleg petrolejk pride zelo prav tudi električni generator. Mausserjeva mama vedo celo povedati, da je še pred nekaj leti zelo dobro svetlobo dajal koren. Izdolben, nalit z oljem, na katerem je plavala prižgana nitka. Namesto , korena je bila za trup enako dobra tudi repa. V Plešu je tudi kočevarska hiša, ki jo občina ceni menda na 30.000 din. To je velik denar za nekaj pojutrišnjem padlih kamnov. Po pravilu namreč umirajo samo hiše brez prebivalcev. Ali kot pravijo drugače: če bi občina legla z gradbenim dovoljenjem, bi bil vsak sin nebotičnik. Elektrike v civilizirani državi ne moreš pozdravljati s častnimi salvami, saj so jo celo naši prijateljsko nastrojeni afriški domorodci razglasili za vsakdanjo zadevo. Zakaj torej plat zvona ob nekem Travnem dolu, ki elektriko že ima, in njemu podobnem Plešu, ki jo bo morda celo dobil? Če bo z elektriko vse res, naj sveti v Travnem dolu in Plešu tudi zaradi tako banalnih stvari, kot so partizanski golaž, dvakrat v pralnem stroju električno oprana cunja in jutrišnji dan. Novinarski kolega je zapisal, da so „povsod ljudje". Nihče ne bi v Travni dol napeljeval elektrike, če se ne bi bal, da bo ljudi sčasoma zmanjkalo. Ali pa sta posredi samo zakasnela slaba vest in kapljica preobilja? Naj bo, kakor bo, samo da zadnji človek ne bi imel v rokah plamenice. MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST NISEM ANDREJ KERIN, AMPAK BORIS CAVAZZA Ni se bilo lahko z njim dogovoriti za razgovor. Zelo je zaseden, zasut z dolžnostmi in obveznostmi. Čez dan je na sestankih in na vajah, zvečer ima predstave, vmes so snemanja. Nekega večera se mi je posrečilo dobiti doma ženo. Povedala sem ji našo željo in zaupala mi je, da ga je najlaže dobiti zgodaj zjutraj. „Ne, ne spi zjutraj", se je rahlo nasmehnila, „otroke pelje v vrtec". Drugo jutro sva se po telefonu dogovorila in potem odmor med vajo za novo premiero v ljubljanski Drami izkoristila za razgovor. Boris Cavazza je izredno prijeten sogovornik, neposreden, odkrit, preprost, prav nič „zvezdni-škega" ni na njem, komunikativen je in vljuden. Pogovarjava se v bifeju Drame, ob kavi. Pravo vzdušje, da začneva s spomini na njegova leta v Piranu pa na začetke igralstva pri „Odru mladih" v Kopru. TRETJI OFICIR PRI SPLOŠNI PLOVBI Če bi tako življenjsko pot opisal pisatelj, bi rekli, da ima živahno domišljijo. Mene ta raznolikost in razgibanost spominja na Jacka Londona in na njegovega ..Mornarja na konju". Najbrž bi to bila imenitna vloga za Borisa Cavazzo. Skoraj bodo pretekla štiri desetletja, odkar se je rodil v Milanu. Oče je bil Italijan, mati Slovenka iz Solkana. Mati je bila tista, ki ga je pošiljala na tečaje slovenščine, potem pa živet k tetam v Jugoslavijo. Bilo je tisto razgibano leto 1948, ko je hodil v osnovno šolo v Leskovcu pri Krškem. Zaradi jezika in zaradi priimka so ga sošolci zmerjali s fašistom. Kolikokrat so zaradi tega padale bunke, tega ne pove. Pač pa, pravi, da ga je mama poklicala nazaj v Milano in da so ga tam spet zmerjali, ker je prišel iz Jugoslavije. Potem je postal vajenec, učil se je raznih reči, počel pa še vse mogoče hkrati. ..Delodajalci so me prav klasično izkoriščali," pravi in se široko zareži. Bila so trda leta. Kot mladenič je začel boksati, tri leta je bil član tramvajskega kluba. Ponovno se je vrnil v Jugoslavijo, tokrat v Piran. Po naključju je slišal za srednjo pomorsko šolo in leta 1956 se je vpisal v prvi letnik. Spet mu v šoli ni bilo lahko, predvsem zaradi jezika, slovenščina je bila zanj trd oreh. Toda strl ga je in zaplul iz šole na morje. Štiri leta je bil pri Splošni plovbi, najprej strojnik, nato strojni oficir tretjega razreda. Obšelje vsa morja sveta. Morda bi plul še danes, če bi lahko gledal morske širjave z ladijskega krova, toda v tistem vročem in zaprtem podpalubju ni vzdržal. Dal je slovo pomorskemu poklicu. „V ladjedelnici, ko je bila še v Piranu, sem si nekoč pozneje ogledal staro ladjo in odšel v njen trup. Sploh mi ni šlo v glavo, da sem lahko nekoč tako živel..." TUDI IGRALEC PO NAKLJUČJU Ko je dal morju slovo, je odšel v Ljubljano, ker se je namenil, da bo nekaj študiral. Ni vedel natanko, kaj naj bi to bilo. Pač nekaj. Srečal je prijatelje in skupaj so jo mahnili na igralsko akademijo. „0, ne, nikdar nisem mislil, da bi postal igralec, še manj sem kdaj o tem sanjal. Zgodilo se je pač." To je bil čas, ko je režiser in pedagog Marko Marin zbral okrog sebe nekaj mladih igralcev in v Kopru so ustanovili „Oder mladih". Naštudirali so več predstav, imeli dokaj ambiciozen repertoar in veliko željo, da bi iz te skupine zraslo v Kopru poklicno gledališče. „Zdi se mi, da za to ni bilo tam pravega posluha," pravi danes Boris Cavazza. „Toda zdaj tudi bolj razumem, kaj je teater, koliko denarja in vsega zahteva. Danes sem samoupravljalec." Hudomušno se mi smehlja. Ko so mladi spoznali, da poklicnega gledališča v Kopru ne bo, so se porazgubili. Cavazza je šel za eno leto v Trst k tamkajšnjemu gledališču. Toda stanovanja ta čas ni dobil in vrnil se je v Ljubljano, kjer je bil poldrugo leto svoboden umetnik. Zdaj se tega spominja kot čudovitih časov. „Sne-mali so koprodukcijske filme, kavbojke, kriminalke in spektakle. Zaslužil sem več kot zdaj, ko sem v redni službi." Od leta 1971 je namreč zaposlen v SNG Drami v Ljubljani. Pravim mu, da sem slišala, da bi bil še vedno pripravljen priti v Piran, če bi tu dobil stanova- mi „Gospoda Glembajevi". To ni bilo samo priznanje za dosežek, bilo je obenem spričevalo za trdo delo fantiča, ko so ga nekoč zmerjali s fašistom, ker je znal italijansko bolje kot slovensko. Samo v letošnji sezoni igra v Drami v petih delih, večinoma glavne vloge. Tako je skorajda vsak večer na odru. In vendar ga danes Slovenija in Jugoslavija pozna bolj kot inženirja Andreja Kerina, kot karakternega in dobrega igralca Borisa Cavazzo. To ga precej jezi, čeprav prizna, da je popularnost tudi prijetna reč. „Toda to je dvorezen meč," pravi, „bojim se, da nekateri vidijo v meni tudi v drugih vlogah bolj Kerina. To se mi zgodi celo v gostinskem lokalu. Ne maram tega istovetenja." Previdno ga vprašam, kaj misli o teh nesrečnih „Poteh in stranpoteh". Slišati je, da piše Aleksander Marodič že tretje nadaljevanje. „Bognedaj„ se zgrozi. „Res ne bi več igral, že drugič sem se otepal, pa so me kar prisilili. Vem, da ni lepo, če pljuješ v lastno skledo, toda menim, da druga nadaljevanka ni bila dobra." Prikupil se mi je s to izjavo. DRAMA BI MORALA VEC GOSTOVATI Ko sva pričela pogovor, je rekel, da ima samo deset minut časa. Pa sva sedela že pri drugi kavici in razgovor kar nadaljevala. Zvonec je klical nekatere igralce na oder. Pozorno je prisluhnil, in ker ni bilo slišati njegovega imena, je mirno nadaljeval. Da ga ne zadržujem, me je vljudno potolažil- Kaže, da je nesrečnih ..stranpoti" sit in nerad govori, da je zato znan iri slaven. Raje se spopada s težjimi vlogami, pravi. Tako začneva govoriti o slovenskih gledališčih nasploh, o repertoarjih, o gostovanjih. Žal mu je, da Drama nič ne gostuje na slovenski obali. ..Predragi ste", mu rečem. „ln vendar imamo igralci nizke dohodke, gledališča so nenehno v finančnih težavah, Drama še prav posebno." Skupaj ugotavljava, da tega ne razumeva, nekje nama manjka vmesni člen. Slovenija se je namreč dogovorila za vzajemnost in solidarnost in vse kulturne skupnosti vzdržujejo osrednje kulturne ustanove, med njimi tudi gledališča. Toda od takrat so cene gostovanj še veliko višje, igralci imajo prav tako nizke dohodke, kulturnih skupnostim pa ostaja manj denarja za organizacijo gostovanj. „Ko pravim, da bi morali imeti več predstav izven matične hiše, mi s svinčnikom ^ roki dokažejo, kako je to drago. Mislim, da bi morali ob rednem repertoarju naštudirati tudi nekaj del z manjšo zasedbo in s skromnejšo sceno« da bi bili bolj mobilni." To si želimo tudi vsi tisti/ ki ne živimo v Ljubljani ali v njeni neposredni bližini. ZDENKA LOVEC Grad Olimje blizu Podčetrtka privablja obiskovalce zaradi znamenite samostanske lekarne, ki po starosti ne zaostaja dosti za dubrovniško, zanjo pa vemo, da je ena najstarejših v Evropi. Oprema in drugi predmeti se v Olimju, žal, niso ohranili, ostalo je edino nekaj za lekarniške police značilnih lesenih posodic, ki jim čas skoraj ne spreminja oblike. Med največje zanimivosti olimske lekarne pa sodijo freske, s katerimi je poslikana. Freske naj bi nastale okoli leta 1780. Domnevajo, da so delo učencev hrvaškega slikarja Rangerja. Nekateri jih pripisujejo A Lerchingerju. Ta jenamreč poslikal kapelico Frančiška Ksaverija, kjer so prikazani z zdravilstvom povezani svetopisemski motivi. Lastniki gradu Olimje so bili hrvaški plemiči. Ta mogočni dom so si postavili sredi XVI. stoletja. Od prvotnega renesančnega gradu s štirimi vogalnimi stolpi in kvadratnim arkadnim dvoriščem je ohranjen le južni trakt z dvema preurejenima stolpoma. V obdobju od 1665 do 1680 so grad preurejali v samostan in mu prizidali cerkev Marijinega vnebovzetja, 1766 pa še kapelico Frančiška Ksaverija. Zadnji olimski graščak magister filozofije Ivan Baron Zakmardi de Diankovec je leta 1664 podaril grad redu pavlincev iz Lepoglave. Ti so ga spremenili v samostan. Menihi so že v lepoglav-skem samostanu imeli lekarno in po običaju svo- jega reda so jo uredili tudi v Olimju. Lekarna je zaživela z ustanovitvijo samostana in zatonila z njegovo ukinitvijo leta 1782. V knjižnici, ki jo je izdala mariborska podružnica Farmacevtskega društva Slovenije, je ta lekarna zanimivo predstavljena v sliki in besedi. Iz nje zvemo, da sega tradicija skrbi za bolnike daleč nazaj. Dolžnosti do bolnih menihov so jim že leta 1270 predpisovala njihova redovna pravila. Vsak samostan je moral imeti bolniško sobo za menihe. Bolnike je negoval in hranil strežnik, ki je bedel ob njih tudi ponoči. Skrb za bolne sobrate je sama po sebi prebujala med menihi zanimanje za zdravilstvo in nekateri od njih so se v tem tako izpopolnili, da so njihova imena prišla na strani samostankih letopisov. Pavlinski redovniki so v starejših obdobjih posnemali svetopisemski zgled kralja Salomona ter zdravili bolnike z zelišči in molitvami. Kralj Salomon je dajal prednost molitvi, čas pa je delal za napredek medicinske in farmacevtske vede. V 18. stoletju so ponovno priznavali čast in veljavo najslavnejšim grškim zdravnikom pa modrost izraelskemu filozofu Sirahu, ki je učil, da razumen mož ne zaničuje zdravil, ki rastejo iz zemlje. Njegovi izreki dopolnjujejo poslikavo lekarne. Zloženi so v latinskem jeziku in sporočajo, da so vsa zdravila od boga in da jih je ta ustvaril iz prsti. Pavlinci so si uredili lekarno v grajskem stolpu, ki je prizidan cerkvi. To je okrogla obokana soba s tremi majhnimi okni v obokanih vdolbinah. Dve vdolbini sta brez oken in magister Minarik je domneval, da so v njih stale lekarniške police oziroma omare. Menihi so verjetno včasih sami sadili nekatere zdravilne rastline, za kar govori dvoje ograjenih vrtov ob samostanu na risbi iz leta 1681. Freske na stropu in obokih nekdanje lekarne pričajo o dobri poučenosti menihov o slavnih zdravnikih iz preteklosti, saj so najbrž oni sami določali vsebino poslikave. Na stropu in na obokih so v prvem krogu prikazani svetopisemski motivi, v drugem pa slavni zdravniki od Grka Asklepija do zdravnika in lekarnarja Paracelsusa iz 16. stoletja. Središčna slika na stropu upodablja božje ustvarjenje zdravilnih snovi iz živali, rastlin in. rudnin. Sliko s stvarnikom obkrožajo napisi z besedo „bog" v šestih jezikih: v hebrejščini, grščini, nemščini, latinščini, staroslovanščini in neugotovljenem orientalskem jeziku. Iz tega lahko povzamemo, da vsa ljudstva hvalijo stvaritelja zdravil. Slike v prvem krogu prikazujejo svetopisemske osebe od Adama in Eve do Kristusa — zdravnika z zdravilnimi rastlinami, živalmi in sadeži, iz ka- terih so stoletja izdelovali mazila, tinkture in druga zdravila (jabolko, vinsko trto, bršljan, nad-lišček ali mandragoro, cedro, kačo, ovco, psa in podobno). Iz Jabolk so pripravljali jabolčno tinkturo in mazilo, od katerega se je še do danes ohranil naziv pomada. Od trte so uporabljali za zdravila liste, vitice, jagode, zdravilna vina pa so v najstarejših časih nadomeščale današnje tinkture. Tudi bršljan sodi-med zelo stara zdravila. V zdravilne namene so uporabljali cvet, liste in smolo. Pasja kri, možgani in mast so človeku nekdaj prav tako služili kot zdravilni pripomoček, znana pa je tudi mast iz ovčje volne (lanolin). Slovela so še zdravila z dodatkom kačjega mesa, kot na primer terijak, v vzhodnih deželah pa les, smola in vino iz cedre, kar naj bi pomagalo pri težki sapi, pri pljučnici, kašlju in glistah. Vhodna lekarniška vrata imajo na eni strani upodobljenega Kozmo, na drugi pa Damijana, oba patrona zdravnikov, lekarnarjev in bolnikov. V drugem krogu fresk se srečamo z rimskim bogom zdravilstva Eskulapom, s slavnim zdravnikom starega veka Hipokratom, z Grkom Dioscu-ridom in grško-rimskim zdravnikom Galeno, z Arabcem Aviceno in za konec s Teofrastom Para-celsom, velikim zdravnikom, lekarnarjem in alkimistom 16. stoletja, s steklenico čudodelne zlate tinkture v rokah. JOŽICA TEPPEY nje. Da bi bil svoboden umetnik - zdaj je vendarle priznan, cenjen in iskan, pri nas pa bi ustanovil majhno igralsko skupino. „Najbrž sem res kaj takega rekel," pravi počasi in se otožno zazre v točko za mojim hrbtom. „Toda kaj pomeni pri nas biti svoboden umetnik? Težko živiš na ta način, zato jih je tako malo. Imam tri otroke. V Piran pa prihajam, če ne drugače ob dnevu mrtvih, ker je tam pokopana mama." Rečem mu, da se spominjam njegovih vlog nekoč v Kopru. Bil je dober komik, danes velja za karakternega igralca. Dobil je že več priznanj za svoje igralske stvaritve, nagrade. Med zadnjimi in tudi med najbolj pomembnimi je bila na lanskem Borštnikovem srečanju v Mariboru, ko je dobil priznanje za najbolj dognan jezik v Krleževi dra- '*>. 'Jfmlifnmt Zvrnita Ontev ? ZNAMENITE LEKARNIŠKE FRESKE OSAMLJENI SE IŠČEJO Obotavljajočih se korakov je šla pred menoj. Z ®no roko je držala za roko deklico kakih šestih let, z drugo je nervozno obračala torbico in strmela v napis ŽIVA. Obe sva se bližali stavbi na Hranilniški 7a v Ljubljani. Kar zdelo se mi je, da imava isto pot. Pred vhodom sem mlajšo žensko v dolgih hlačah in usnjeni jakni pogledala v obraz. prijetne zunanjosti je bila, videti pa je bilo, kot da ji je nekaj odleglo, ko je videla na stavbi še drug napis: Gospodarski svetovalni center. Tako ni ravno očitno, če gre kdo v hišo, da gre v ženitno svetovalnico. Zadrega in sramežljivost sta namreč značilna •astnost domala vseh, ki se v to ustanovo zatekajo P° pomoč. Osamljeni ljudje vseh starosti od 18 do 80 let in še čez; moški in ženske, vseh pokli-Cev- Vsi ti se čutijo osamljene in bi radi zaživeli v dvoje. Tovarišica Katarina, vodja ustanove, ki zbližuje Uudi že celih deset let, je povedala: ..Tisoči Slovencev doma in iz zamejstva ter iz drugih republik se iščejo med seboj. Mi jim pri tem pomagamo. Vse več je osamljenih. Zakaj? znamo se več med seboj pogovarjati, ne zna-n'o poslušati drugih. Nekdo je lahko osamljen Sredi številne družine ali v velikem kolektivu, nekdo je zaprtega značaja in že po naravi težko navezuje stike z drugimi ljudmi. Tudi potrošništvo pripomore k temu, saj se v borbi za materialne dobrine ljudje bolj obračajo k sebi in se ne družijo več tako pogosto, kot so se nekoč. Čas jim ne dopušča. Sčasoma postane tak človek izoliran in prenekateri se zateče tudi k pitju. Nekateri poizkušajo najti partnerja z oglasi v časopisih — s katerimi pa, mimogrede rečeno, mi nimamo nobene zveze — in dostikrat pride osamljen človek k nam šele potem, ko je že povsem obupan, da bi dobil ustreznega partnerja." Poslovanje ŽIVE, ženitve svetovalnice v Ljub-pani, ki ima svoja predstavništva tudi v Zagrebu in Beogradu ter v Mariboru, poznajo tudi številni Dolenjci in Dolenjke. Kot sta povedali socialna delavka tovarišica Dana in direktorica Katarina, je po eni strani Dolenjcem laže najti partnerja, ker so bolj veselega in odprtega značaja kot na j primer Gorenjci. Po drugi strani pa so tudi težave, ker se malokdo od možnih partnerjev na pri- I mer iz Primorske, Srbije ali od drugod želi preseliti na Dolenjsko. Stranke ženitne svetovalnice pa morajo biti proste. Lahko so razvezane, toda samo z dokazil-no listino; ne sprejemajo pa tudi številnih občanov, ki sicer z zakonskim partnerjem ne žive v skupnosti, a se nočejo razvezati. „Če bom našel primerno drugo žensko, se takoj razvežem, sicer pa ne," pravi kakšen takih, ampak v „Živi" ga odslovijo. Uradno lahko išče partnerja samo prosta oseba. In s kakšnimi željami prihajajo stranke? Ni malo takih, ki bi radi tako rekoč princa ali princesko iz pravljice. Če na primer moški čez 50 let išče polovico mlajše dekle, ki mora biti po njegovem še lepa, z dobro službo in razgledana, je kaj malo verjetno, da bo tako dobil. To mu takoj povedo, a če stranka vztraja pri svojem, mora pač čakati na tak ..dobitek". Zgodi pa se včasih vendarle ... Ženske v prvem hipu vse iščejo moške velike nad 180 cm, večinoma navdušene za šport, imetnike avtomobila, prav tako z dobro službo, in vse bi rade izobražene partnerje, četudi same nimajo takih šol. Ugotovljeno je, da precej strank, ko dajejo prve podatke o sebi, navaja najlepše in da jih veliko sebe precenjuje. Zanimivo je, kako poteka iskanje partnerja. Vsaka nova stranka dobi najprej ustno, hkrati pa pismeno pojasnilo o delovanju ustanove. Vsak dobi vprašalno polo, v kateri mora doma v miru odgovoriti na okrog 100 vprašanj, ki jih potem s šiframi prenesejo na strankin karton. Nikogar ne obravnavajo z imenom, ampak le pod šifro. Stranka pa mora podpisati izjavo, s katero jamči, da so navedeni podatki resnični: „Izjavljam, da sem star nad 18 let, da nimam nobenega zakonskega ali medicinskega zadržka niti protinaravnih nagnjenj, ki bi mi preprečila sklenitev zakonske zveze. Izjavljam tudi, da nisem kroničen alkoholik ali narkoman." To je en odstavek iz tipkano stran dolge izjave. Ker pa je „Živa" ustanova, ki se sama vzdržuje, kajpak od strank zahtevajo plačilo. Kako je s tem, je malo teže razumljivo, kajti po izjavi direktorice Katarine računajo od nič do 6600 dinarjev. V tej ceni je vključenih 8 možnosti, ki jih lahko dobi vsaka stranka. Se pravi, da lahko izbira med 8 partnerji. Strankam z nizkimi osebnimi dohodki ali celo nezaposlenim ne računajo nič, ostalim pa glede na plačilne zmožnosti. Če je to „tisto pravo", bi se najbrž dalo razpravljati, ker bi bili po tej logiki siromaki zastonj, imenit-nejši ženini in neveste pa ne ravno poceni. Toda tak sistem so uvedli in zaenkrat ne vidijo boljšega. Kdor pa bi resnično rad dobil življenjskega partnerja, bo tudi rad odštel nekaj denarja, da se reši osamljenosti. Na tisoče srečnih in uspešnih zakonov je bilo preko ..Žive" že sklenjenih, na tisoče strank, ki se iščejo, imajo še v obdelavi. Tajnost podatkov je zajamčena, kajti' tudi stranka z izjavo podpiše, da ne bo ob morebitnem prepoznanju (sicer posluje z bodočim samo pod šifro) nikomur izdala njegovega imena. Najbolj zanimivo pa je, kot so povedali strokovni delavci te ustanove, da se po nekaj srečanjih prenekaterikrat dva osamljenca neusmiljeno zaljubita. „Čustva tudi pri zelo priletnih niso odmrla, to imamo priložnost pogosto videti." Med tisoči kartonov s kandidati za zakonsko zvezo poišče skupina strokovnjakov najustreznejšega po lastnostih in željah stranke. Marsikomu pa že samo večkraten pogovor z izkušenimi socialnimi delavkami veliko pomeni. Vzbudi se upanje, da življenje le še ni zamujeno. Zato je tudi ženska z deklico odhajala po pogovoru drugače razpoložena. Zagledala sem jo skoz okno: že njen korak je bil samozavestnejši. RIABAČER »talca e. j*iino kratanje po aauta Saall* 15.aprila uo 25.Baja 1944.’ faiiiau-eToDouo a*rij France Ožbolt, ki je bil rojen leta 1921 v Konjih pri Kočevju, je bil že pred vojno mladinski jpanizator in namestnik sekretarja SKOJ za kraj Kočevje Albina Videniča. Je prvoborec in .fdi med vojno je delal v mladinski organizaciji in 11 tudi aktivist OF. Pesem „Mladi pionirji" je aPisal jeseni 1943 v Muha vasi na Kočevskem. ..Pionirji so me prosili, naj napišem kaj zanje," pve France Ožbolt. „ Razen tega je Boris Kidrič akrat pogosto govoril tudi o pionirjih in pohvalil /av kočevske. Zato sem napisal to pesem. V za-,e*ku smo jo peli na melodijo „Mi smo vojaki .°renjaki", kasneje pa sta jo uglasbila Marjan °*ina in Makso Pirnik. Kozina me je dobro jj^nal, vendar ne vem, zakaj me je vedno klical I/talt, in pod tem priimkom brez imena ali z menom Franček je bila pesem večkrat objavlje-a' Avtor melodije je Makso Pirnik. r ^ta pesem je bila objavljena leta 1976 v zbirki ®v°lucionarnih pesmi narodov vsega sveta „Vsta-,1'te, sužnji", ki jo je izdala Založba Borec. Razli-j je le v tem, da je tokrat avtor melodije Marjan ^°zina, za avtorja besedila pa je proglašen Anton Ožbolt. V isti pesmarici je tudi pesem „Slovenski pionirji", ki je postala že med vojno pionirska himna in ki jo je prav tako napisal France Ožbolt, medtem ko je v knjigi proglašen za avtorja besedila spet Anton Ožbolt, za avtorja melodije pa Marjan Kozina. „Pesem Slovenski pionirji sem napisal aprila ali maja 1944 v Semiču, kjer sem bil na odrskem tečaju za ljudske umetnike, ki ga je od 15. aprila do 25. maja organiziralo Slovensko narodno gledališče. Ravnatelj gledališča je bil Filip Kumbato-vič. Pri piljenju besedila mi je malo pomagala Vida Brest. Prvič so to pesem zapeli že maja 1944, kasneje pa je postala pionirska himna." France Ožbolt je povedal, da je on avtor le prve polovice besedila himne „Slovenski pionirji", ki je objavljena v „Vstanite, sužnji" na strani 370. Drugo polovico te pesmi, ki govori o obnovi oz. izgradnji porušene domovine, pa je nekdo dopisal po vojni. „Prej so mi mrcvarili vedno priimek, zdaj pa so mi spremenili še ime. Za pesmarico ..Vstanite, sužnji" in napako v njej sem zvedel šele pred dobrim mesecem dni preko Kramarjevih iz Kočevja, te pa je na napako opozorila Mimi Perc iz Novega mesta. Ne vem, kako more prihajati do takih napak še tako dolgo po vojni, ko bi vendar že morali vedeti, kdo je kaj napisal. Kdo je pravi avtor pionirske himne, se kljub vsemu še dolgo po vojni ni vedelo. Delni vzrok za to je skromnost avtorja Franceta Ožbolta, delni pa tudi zmešnjava okoji njegovega imena in priimka. Sam Ožbolt pravi, da so o njem veliko pisali i tLAj LJUDbKE TALENTE — Na fotografiji so udeleženci tečaja za ljudske talente Slovenskega narodnega gledališča, ki je bil od 15. aprila do 25. maja 1944 v Semiču. V prvi vrsti prva z leve Vida Brest, tretji pa France Ožbolt Zadaj (stojita) na levi Vasja Ocvirk, na desni pa Aleksander Valič. v raznih časopisih, predvsem v zvezi s pesmimi o pionirjih, vendar je prvič videl pravilno zapisano svoje ime in priimek šele 11. oktobra 1973 v TV—15, ko je Marjan Tratar—Učo pisal o jubileju ZSM — 30 letnici ustanovnega kongresa ZSM v Kočevski Reki. Zanimivo je, kako so kočevski pionirji šele leta 1961 zvedeli, da je pionirsko himno napisal France Ožbolt. V Novicah, ki so izšle 13. maja 1961, opisujejo učenci osnovne šole „Mirko Bračič" iz Kočevja, kako so šli na dan OF in 1. maj na izlet po okoliških partizanskih vaseh in kako so jim o borbah pripovedovali bivši partizani. Pionirji 3. razreda so v svojem poročilu za kočevske Novice med drugim zapisali: .. .„Tovariš France Ožbolt nas je potem odpeljal v hišo št. 1 v Črnem potoku. Tam so si vaščani uredili majhno dvorano z odrom. Poslušali smo tovariša, ki nam je pravil o borbah. Nato smo zapeli našo pionirsko himno. Tovarišu Ožboltu so prišle solze v oči. Začudeni smo ga gledali. Povedal nam je, da je on napisal besedilo naše himne. Tudi učiteljice tega niso vedele. Zaploskali smo tovarišu in jo še enkrat zapeli, da je vse odmevalo ..." DOM V PLAMENIH France Ožbolt je pisal pesmi že pred vojno. Od takrat se mu je ohranila le ena. Tudi iz vojnih dni se mu je ohranilo le nekaj pesmi. Omenimo naj „Dom v plamenih", v kateri opisuje svoje občutke, ko je 11. maja 1942 gledal s hriba Škorten, kako gori njegova domačija v Črnem potoku, ki so jo požgali Italijani. Skrbelo ga je za usodo domačih, prisegel je maščevanje in pesem zaključil ..Spoznali smo vašo rimsko kulturo, /da v ovčjem kožuhu volkulja živi./ Solamente, vaša tisočletna kultura / so pogorišča, trupla in kri." Po požigu je v okoliških vaseh našel vse domače: očeta, mater, sestro, brata. Mati je skočila s podstrešja goreče hiše na svinjak in nato na tla med Italijane, a jim je ušla. Tudi krave so se rešile. Posebno pretresljiva, doživeta in slikovita je njegova pe^em „ Roška ofenziva", ko so se v juliju in avgustu 1942. leta lačni in žejni prebijali skozi tretji obroč, ko so padali ob njem znanci krošnjar Dane iz Mostarja in učitelj Kramberger iz Oneka, ko je kuharica Vladka iskala in klicala prestreljenega mrtvega 12-letnega sinčka Ivana ... „Tudi Matej Bor je bil takrat z mano v isti skupini, ki se je prebijala. Večkrat sem mu pozneje rekel, naj on napiše pesem o tem, pa je ni. Takrat nekako - morda celo v isti ofenzivi — so ujeli Italijani njegovo ženo. Ranjeno so na tanku pripeljali v Novo mesto in jo tam nekje umorili. In Bor je takrat o njej napisal poemo. Jaz pa sem čutil dolg do ostalih in napisal svojo , Roško ofenzivo'. Tudi po vojni je Ožbolt napisal pesmi. Omenimo naj le pesem „Mojemu mestu", ki je postala himna mesta Kočevje (uglasbil jo je Jože Leskovar iz Slovenj Gradca) in „Belo Krajino", ki jo je še posebno lepo opisal, saj jo je dobro poznal tudi iz partizanskih časov. JOŽE PRIMC ZMEŠNJAVE OKOLI PIONIRSKE himne DVA PARTIZANA — Na sliki levo Lojze Briški iz Lazov, desno pa France Ožbolt, avtor besedila pionirske himne. Fotografija je posneta prav nekako takrat (1944 ali 1945), ko je Ožbolt napisal himno. ttlovaoako laroano jladališfie PoloUj, da« 15.ajrlla 1944. t gojanao odraiaga taiaja ta ljad Ta izkacoloa MM ropotarnica O VINU - Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike. Kitajski pregovor —Ena slabost vina je tudi ta, da človek začne zamenjavati misli z besedami. Samuel Johnson — Vsak krmčar ima rad pijanca, samo ne za svojega zeta. Židovski pregovor O OBLEKI — Obleka je ovitek, ki je večkrat vrednejši od knjige. Veron — Ženske obleke So kompromis med priznano željo, da bi bile oblečene, in nepriznano željo, da bi se razgalile. Li Ju Tang — Kakšna norost vse svoje dohodke nositi na sebi! O v id J O ŽALOSTI - Ko prihaja žalost, prihaja v trumah. Shakespeare - Žalostil sem se, da nimam čevljev. Ko sem šel mimo vrat mošeje v Damasku, sem opazil človeka brez nog. Saadi - V morju žalosti nikoli ne vidiš obale. Zakani za žene zrelih let Leta pri dandanašnji modi niti niso več pomembna, pač pa je navadno tako, da se ženam po štiridesetem letu, če ne že prej, začno nabirati odvečni kilogrami. Če se ne odločite za radikalno shujševalno kuro in se sprijaznite z usodo, še vseeno ni potrebno obupavati nad tem, da ne morete več vštric z modo. To sploh ni res. Prav lahko si privoščite moderno krilo iz karo blaga (le da vzorec ni velik), svetlo bluzo in malo temnejši in daljši brezrokavnik, ki ima na primer vzorec po dolgem. Tudi svetlih oblačil se vam ni treba ogibati. Morda bo za vas kot nalašč „chanel" in vedno moderen kostim-ček, ki je pravzaprav dvodel- na obleka. Krilo je ravno, z eno samo stransko gubo, gornji del pa je ravno toliko dolg, da pokrije trebuh. Kroj jopice je rahlo oprijet, lahko je tudi ohlapen, nima ovratnika, pač pa obrobo, s katero so okrašeni tudi mali žepi. Bluza v kontrastni barvi z manjšim ovratnikom in pentljo je mladostna. Iz enakega blaga kot bluza je tudi okrasna rutica, zataknjena v zgornji žep. Taka dvodelna obleka pride prav spomladi kot kostim, pozimi pa jo oblečemo pod plašč. Jopica namreč ni podložena, kar je sploh značilnost letošnjih modnih oblačil. Čs se vam zdi, da nove, bolj ohlapne hlače niso za vas, jih prej raje pomerite, preden se jim dokončno odpoveste. Odvečni kilogrami so namreč v njih bolj skriti kot pri oprijetih hlačah, kjer se je poznala vsaka gubica in blazinica s salom. V takih hlačah se postava tako rekoč skrije. Široke so videti v njih suhe, te pa malo bolj okrogle. Pač pa je dobro dopolnilo ohlapna in malo daljša jopa, ki jo nosimo čez srajco ali pa kot bluzo, ker je prav tako nepodložena. Glede obutve, za katero ste govoto že slišale, da je letos izrazito špičastih pet, si vam tudi ni potrebno delati skrbi. Raje nosite udobne salonarje s srednjo peto. Ne boste prav nič izgubile na modnem videzu. R. BAČER brez besed JIRI DANIEL CSSR JORDAN GEORGIJEV BOLGARIJA ■■■■■■■■■■■ poprova meta To od 30 do 50 cm visoko rastlino najdemo pri nas le po vrtovih in nasadih, ker je gojena. Ima pokončno, na pol ležeče stebelce rdečkaste barve in malo vejnato. Listi so temno zeleni, jajčaste oblike, kratkopecljati in nasprotni, medtem ko je listni rob neenakomerno napiljen. Poprova meta cvete od junija do avgusta. Cvetovi so zbrani v navideznih vre- tencih, so vijoličaste barve in tvorijo klasu podobno socvetje. Zrele liste nabiramo le v sončnih dneh, še preden se rastlina razcveti. Sušimo jih v senci, nato jih hranimo v zaprti posodi. Ker je v listih mnogo hlapnega olja in mentola ter drugih zdravilnih snovi, predvsem čreslovine, je poprova meta čislano zdravilo za pomirjenje živ- cev, za pospešeno delovanje srca. Pomaga tudi pri izločanju žolča, pri vnetju želodčne sluznice, krčih in napenjanju. Metin čaj pripravimo tako, da ščepec posušenih listov prelijemo z vrelo vodo in pustimo pokrito stati, dokler se malo ne ohladi. Priporočajo pa uživati čaj le teden dni zapovrstjo, potem je treba zdravljenje prekiniti. carske. palačinke Carske palačinke sploh niso nič podobne navadnim palačinkam, saj so narejene iz kuhanega testa, pa vendar imajo tako ime. Recept zanje je povedala kvalificirana kuharica Jožica Škrbec iz Restavracije Breg v Novem mestu: Potrebujemo 16 dkg masla, 16 jajc, 16 dkg sladkorja, 24 dkg moke, pol litra mleka. V kotličku razpenimo maslo, mleko in sladkor Jožica Škrbec ter nad ognjem mešamo, dokler ne zavre. Potem dodajamo moko in spet mešamo, da se testo loči od kotlička. Maso odstavimo od ognja in jo pustimo ohladiti. Sele potem dodamo rumenjake in stepen sneg iz beljakov, v katerega damo še malo sladkorja. Narahlo primešamo v maso, nakar je testo pripravljeno za peko. Carske palačinke pečemo v dveh ponvicah. Kajpak morata biti obe premazani z maščobo. Ko je palačinka, ki sploh ni tenka, ampak debela, po eni strani pečena, jo prevrnemo v drugo ponvico in opečemo po drugi strani. Posebej segrejemo med, in ko vzamemo palačinko iz ponve, jo naglo premažemo z medom, prepognemo in serviramo. Iz tako pripravljene mase pride 8 do 10 palačink, ki pa so zelo nasitlji-ve." R. B. prebrali smo prazna hiša Sodeč po številu prevedenih del, se lahko dogodi, da bo nemška pisateljica Marie L. Fischer na slovenskem knjižnem trgu kmalu postala J. M. Simmel v ženski preobleki. Okoli pol ducata njenih romanov je že poslovjenih, založba Lipa je pred nedavnim izdala Bogomila Faturja prevod dveh zajetnih knjig „Hiše dragoncev", ista založniška hiša pa napoveduje še izid petih romanov Fischerjeve. Ta oštevilčenost je kajpak le začasna, saj ne gre dvomiti o tem, da bomo morali sčasoma Prišteti še več knjig, kajti del, ki Jih krasi oznaka ..literarna uspešnica", se slovenski založniki ne branijo pretirano. Vzporednico med Fischerjevo in Simmlom I pa smo potegnili v glavnem zato, ker tudi dela slednjega na poti k slovenskemu bralstvu redno spremlja omenjena oznaka o uspešnosti, ki pa se je že I večkrat izkazala za zelo dvomljivo, vsaj kar se tiče literarno { umetniških vrednot, O „Hiši dragoncev" (prva knjiga je podnaslovljena z Lucil-le, druga pa z Elisabeth, to je po središčnih junakinjah) ne kaže izgubljati preveč besed. Ce zapišemo, da gre za delo, ki gostobesedno opisuje odmev francoskega revolucionarnega nemira s konca 18. stoletja med plemiškimi in meščanskimi krogi na Bavarskem, pa to, da se zgodba o ljubezenskih strasteh in spletkah odvija na skrivnostni zapuščeni pristavi, po kateri je roman dobil naslov — je to več ko dovolj. Drastljive osladnosti željni bralci bodo ob tem romanu najbrž pripravljeni pridušati se, da je pisateljica dokaj posrečeno zadela nravstvene posebnosti ljudi pa tudi družbeno obračanje takratnega časa nasploh. kdor pa v knjigah ne išče zgolj v napeto dogajanje vpletenih poltenih namigov, temu „Hiša dragoncev" gotovo ne bo nudila umetniškega pribežališča. vrečka s frnikolami Morda je katera slovenskih pomalomeščanjenih dam, ki da veliko na umetelno pričesko, pa ji je užitna knjiga španska vas, že slišala za ime Josepha Joffo-ja, saj je ta možak eden znanih pariških frizerjev. Zdaj pa ima tako namišljeno svetovljanska dama kot tudi siceršnje bralstvo priložnost spoznati Joffoja še z druge plati: Mladinska knjiga je namreč v zbirki „Krog" izdala njegov roman „Vrečka s frnikolami", ki ga je pet let po izidu izvirnika poslovenila Metka Zupančič. Pisec je v kratkem uvodu zapisal: „Tako spomin kot pozaba lahko potvorita malenko1 sti. Bistvo pa ostane, v vsej izvirnosti, nežnosti, prikupnosti in preživeti tesnobi." Po treh desetletjih je Joffo spomin na vojni čas, ki mu je ukradel otroštvo, prenesel v enajst poglavij knjige. Preprosto, a zanimivo govori o tem, kako sta on (tedaj VREČK« s FRMHOinmi knjige VSELEJ VZIDE Šest knjig, ki jih je Ivan Sivec spisal v ne celem desetletju — izšle so v »Kmečki knjižni zbirki" pri Kmečkem glasu - priča o tem, da je ta gorenjski pisatelj dokaj plodovit, četudi je res, da je šele z zadnjim delom („Sonce vzhaja počasi") ustvaril daljšo romaneskno pripoved, prvih pet krajših besedil pa je moč označiti le kot povesti. Pričujoči roman je razdeljen na troje vsebinskih sklopov, ki zaokroženi v celoto, podajajo časovno zaporedje dogodkov v neki gorenjski vasi od konca zadnje vojne prek dajatvenih zagat kmetov do korenitejših posegov mestnega načina življenja v vaško okolje, ki so privedli ce- r ‘k desetleten židovski deček) in njegov (dve leti starejši) brat Maurice preživela nemško zasedbo Pariza. Vojna ju je zatekla pri igri s frnikolami, do vrnitve v svobodno židovsko četrt pa sta nenehno bežala pred gestapovci ter si z iznajdljivostjo pridobivala naklonjenost dobrih ljudi in boren kos kruha. Ni manjkalo dogodivščin „v svetu krutosti, nesmisla", zvečine so bile bridke pa tudi hudomušne, za zaključek pa se Joffo, ugleden frizer, veseeno vpraša: „Česa neki se bojim? Takšne stvari se ne bodo več ponovile, nikoli več . .. Upam." D. R. PMMTM/UMnO VMII Poljudnoznanstvenih knjig o živalih je zadnje čase na slovenskem knjižnem trgu dovolj, po vabljivi zunanjosti in bogastvu slikovnega gradiva pa ena prekaša drugo. Kaj naj založba ob sorazmerno dobri založenosti še ponudi, da bo pritegnila kupca? Znano ime! Te knjigotrške modrosti se je držala Cankarjeva založba, ko se je odločila izdati sodobno priredbo klasičnega poljudnoznanstvenega dela slovitega naravoslovca Alfreda Edmunda Brehma. Slovenci smo prvi prevod znane Brehmove knjige dobili že pred vojno. Sedanja izdaja je drugačna, saj gre za prevod sodobne priredbe, poleg tega pa je obogatena s podatki, ki se nanašajo na živalstvo naših krajev in na naravoslovce naše krvi. Izvirno Brehmovo „Življenje živali v podobah" ja začelo izhajati pred 114 leti. Poljudni, duhoviti, kramljajoči zapisi o življenjskih navadah živali so si pridobili zelo širok krog bralčev, zato je avtor kmalu izd.-.l tudi drugo izdajo, ki je obsegala že kar 12 knjig. Razumljivo je, da v tako obsežnem delu ni malo dejstev, ki so jih po dobrih sto letih znanstveniki na novo osvetlili, dopolnili, potrdili pa tudi zavrgli kot netočna. Zato slovenska priredba ni mogla biti zgolj prevod izbranih poglavij obsežnega izvirnega Brehma. Cankarjeva založba se je odločila za predelavo izvirnega Brehma, ki jo je opravil prof. dr. Theo Jahn. Iz Brehma je izbral najzanimivejša poglavja, jih skrajšal, predelal in dopolnil z najnovejšimi izsledki, vendar pa je ohranil poglavitni čar tega slavnega dela, t. j. človeško topel odnos do živali. V slovenski „Veliki knjigi o živalih" so nekdanje risane ilustracije zamenjale črnobe-le in barvne fotografije. Založba navaja na zaščitnem ovitku, da je v knjigi 335 barvnih in 200 črnobelih slik. Slikovno gradivo je bogato dopolnilo zares prijetno napisanemu besedilu, čeravno je na nekaterih fotografijah preveč opazno, da so jih posneli kar v živalskem vrtu, ne pa v prosti naravi, kjer se žival drugače obnaša in je za ljubitelja slik tudi bolj ..fotogenična" MjM lo tako daleč, da je kmečki živelj začel zgubljati vero ne le v ljudi, temveč tudi v zemljo. Sivec je ob osrednjih junakih pripovedi (to sta omahljivi Tevž in delu predana Vida, ki se imata rada) nanizal vrsto podob o težkih časih, ko so bili še boleči spomini na vojno vihro, ko je bilo grozeče pomanjkanje vsega in ko sta obvezna oddaja in neprilagodljivost zahtevam novega časa čestokrat privedli tudi do nepotrebne izgube zemlje. Slednja pa je dajala ljudem občutek trdnosti, zato kmetje niso klonili pod težo obnove, čeprav je bilo še tako hudo. Po grenkih preizkušnjah so se tolažili z upanjem na skorajšnje boljše dni, ki so kot sonce, ki „vzhaja počasi, a zagotovo". sofijska zgodba Bolgarski filmski delavec in urednik Ljuben Stanev se že dalj časa ukvarja tudi s pisateljevanjem. Po celi vrsti manj odzivnih del je pravi uspeh dosegel šele lani z romanom „So-fijska zgodba". Delo je v nadaljevanjih izhajalo najprej v reviji, domala sočasno z bolgarsko knjižno izdajo pa je ta roman, ki ga je poslovenila Sončika Lorenci, izšel tudi v zbirki „Odi-sej" pri Mladinski knjigi. Na Slovenskem so priložnosti za seznanjanje s sodobnim (pa ne le) bolgarskim literarnim ustvarjanjem sila redke, pogosto pa naletimo na zgodbo, ki bi se, kot tale ..sofijska", lahko primerila kjerkoli. Po vsebinskih plateh delo namreč ni nič izjemnega. Bistra, Likov in Zora — to so glavni junaki, med katerimi se raztezajo stranice ljubezenskega trikotnika. Idila med prvima dvema požene v samomor tretjo, v luči njene smrti pa se izkaže, da Bistro in Likova druži zgolj strastno životarjenje, trajnejša vez ni mogoča, zato se njuna pota ločijo. Kar ,.Sofijsko zgodbo" dviga nad poprečje del s podobno tematiko, je Stanev mojstrsko strnil v slogovne prvine. Značajske posebnosti junakov so očrtane na moč prepričljivo, skozi njihova početja pa pisatelj brez žuganja kaže, kako sita družba polzi v okvire malomeščanske miselnosti. pisani vetrovi S „Pisanimi vetrovi" je prišel na slovenski knjižni trg zelo zanimiv izbor ruske porevolucij-ske proze, ki v naši prevodni literaturi ni bila nikoli zapostavljena, saj je od 1931, ko je izšel Vidmarjev prevod Fedinovega romana „Mesta in leta", bilo poslovenjenih že blizu petdeset posameznih knjig, nekatere pa so doživele celo po več izdaj. ..Pisani vetrovi" prinašajo 21 črtic in novel dvanajstih pisateljev, katerih pisana beseda je v glavnem zaznamovana z odmevi na veliko revolucijo in krvavo državljansko vojno. Razen Bab-Ija, ki je tokrat predstavljen z devetimi besedili iz (tudi na Slovenskem dobro znane) „Rdeče konjenice", del drugih pisateljev še nismo imeli priložnost brati v slovenščini, sploh prvič pa se srečujemo z imeni V. Ivanova, V. Kaverina in A. Platonova. Besedila sta poslovenila Cene Kopčavar in Drago Četudi Novo mesto ne morejo šteti za zelo razgibano, kar 86 ustvarjalne fotografije tiče, 119 je treba priznati, da je v Primerjavi s prejšnjimi leti tortna dejavnosti le zaživela. Ne temo, da je Dolenjska galerija ^volj široko odprla vrata tudi *a fotografske ustvarjalce, ampak je oživel tudi dolga leta *?olj hirajoči novomeški Foto *'no klub. Ustvarjalna fotogra- Gll fija, ta sorazmerno mlada umetnost, ki ima v Sloveniji kar močan položaj, se sicer z Novim mestom bolj skromno pomežikuje, a važno je, da sploh se. In če je tako, potem je jasno, da pri koraku naprej pomagajo mlade in nove moči. Mednje lahko štejemo tudi sedemnajstletnega gimnazijca Andreja Virca, enega od peščice fotografskih navdušencev novo- meškega Fotokino kluba. Andrej morda sam ne bi tako dejal, saj je skromen fant. Četudi s ponosom govori o doseženih uspehih, je čutiti, da ga niso uspavali. Sodeloval je že na desetini fotografskih razstav, prejel nekaj diplom, na lanski republiški razstavi prvega sanga pa je osvojil drugo nagrado. Za letošnji kulturni praznik je prejel še 2. nagrado na internem gimnazijskem vsakoletnem natečaju za ustvarjalne prispevke dijakov. Bera je za ljubitelja fotografije, ki se je začel s to dejavnostjo ukvarjati šele pred nekaj leti, kar lepa, dokazuje pa tudi, da se Andrej Vire oblikuje v dovolj samostojnega ustvarjalca. Prvo srečanje s fotografsko kamero je Andrej doživel kar v domačem družinskem krogu. Najprej je bila družinska kamera nedosegljiva otroškim rokam, saj je znano, kako strastno deške roke ,,raziskujejo" občutljivejše naprave. Sčasoma pa je smel tudi on narediti kakšen posnetek. Šele v 7. razredu osemletke je dobil svoj prvi fotoaparat. Z malce okornim Zenitom E je naredil prve zares samostojne fotografije, vendar se s procesom razvijanja filmov in kopij ni ukvarjal. Ta posel je raje prepustil mestnemu fotografskemu ateljeju. Sčasoma je odkril, da je tudi razvijanje filma in izdelava povečav lahko pomembna stopnička pri nastanku dobre fotografije — in naučil se je ABC tehnične plati fotografije. V tem času se mu je tudi „odprlo”, kot je dejal Andrej sam. „Odkril sem, da je fotografija lahko več kot samo posnetek za družinski album. Zame se je začelo obdobje iskanja. Veliko hotenja je bilo v meni, a ni takoj našlo, kar sem iskal. Na lepem pa sem uvidel, kako polno diha svet okoli mene. Če sem poprej šel skozi mesto in nisem opazil niti ene stvari, vredne, da jo fotografiram, sem poslej lahko posnel cel meter filma v eni sami ulici." Prava fotografska mrzlica, bi lahko dejali. Kot vsak amater je tudi Vire kaj kmalu odkril, da fotografija ni konjiček za plitve žepe. Še toliko bolj, ker se ni odločil za komercialno zvrst fotografije. Razmere na našem tržišču so, žal, zelo slabe, povrhu tega pa se sramotno slabi izbiri fotografskega mate- riala pridružujejo še visoke cene. In Vire mora globoko poseči v žep. Iz družinskega proračuna sicer dobi nekaj žepnine, prav tako mu starši pomagajo pri nakupu potrebne fotografske opreme, vendar pa bi bil samo ta vir dohodka premajhen. Že drugo leto zapored izkoristi Andrej del svojih počitnic za delo na bencinski črpalki. Ves zaslužek, vsak „bencinski dinar" pretopi v fotografski papir, kemikalije, naprave in pripomočke. Fotografiji na ljubo se je Andrej odpovedal tudi dragim hi-fi akustičnim napravam, za katerimi tako močno „boleha" sedanja mlada generacija. In vendar je kljub očitni privrženosti fotografiji, lepemu kupu uspelih posnetkov ostal dovolj samokritičen. Na samostojno razstavo ne misli, saj meni, da ima zares dobrih fotoarafij le deset. „Nisem še uspel najti svoj izraz, svojo smer, svoj motiv. Mislim, da to pride veliko kasneje, čez desetletja, ko se veliko ukvarjaš s fotografijo in veliko preštudiraš," je povedal. M. MARKELJ Bajt, slednji pa je knjigo, ki je izšla v zbirki ..Kondor" pri Mladinski knjigi, opremil tudi z izčrpno spremno besedo, časovno preglednico ruske proze med leti 1920 — 1940, opombami in seznamom prevodov v slovenščino. recenzija IZROČILO DAVNINE Šestnajsti zvezek zbirke „ Katalogi in monografije", ki jo izdaja Narodni muzej v Ljubljani, prinaša samostojno delo mladega arheologa Janeza Dularja, belokranjskega rojaka, in sicer katalog najdb iz Podzemlja. Publikacija, ki nepogrešljivo dopolnjuje dosedanjo znanstveno obdelavo gradiva z gomilskega grobišča v tem arheološko znanem kraju (in ima za slovensko arheološko vedo nedvomno velik pomen), je zagledala luč sveta tudi. ob denarni podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Belokranjskega muzeja v Metliki. Katalog najdb iz Podzemlja podaja gradivo, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in je bilo izkopano v času velikih raziskovalnih posegov ob koncu prejšnjega stoletja. Gre za najdbe iz grobov, posejanih v Grmu, Škriljah, Zemlju in Podzemlju, sredi katerih se dviga dvogrbi Kučar, poseljen — to je danes jasno izpričano — že v prazgodovinski dobi. V katalogu z dvojezičnim besedilom (tudi v nemščini) so poleg potrebnih podatkov o kraju in vsebini najdišč objavljene tudi risbe izkopanih predmetov, ki sta jih ob pomoči avtorja izdelali Dragica Knific — Lunder in Anja Dular. Vse izkopanine s svojsko govorico razkrivajo bogato kulturno izročilo Bele krajine in življenje prazgodovinskih ljudi. „Sedaj postaja jasno," pravi Peter Petru v predgovoru, „da pristoji najdišču Podzemelj z gradiščem Kučar pomembno mesto v razlagi začetkov in razvoja izvirne halštatske kulture, kjer se je naš prostor vzpel do samosvoje in originalne oblike tvarne in duhovne omike, značilno predstavljene v izdelkih situlske umetnosti. Podzemeljske najdbe segajo v sam začetek te kulture in nas povezujejo s širšim prostranstvom." Petru, tudi odgovorni urednik uvodoma omenjene zbirke, na koncu predgovora podčrtuje: ..Posebej prijetno je dejstvo, da stoji izid te pomembne monografije o minulih kulturnih pričevanjih v Podzemlju na pragu desetletja, v katerem bomo zaznamovali stoletnico prvih arheoloških izkopavanj na tem obsežnem gomilskem grobišču in tristoletnico prve omembe razvalin na njegovem vrhu pri J. V. Valvasorju." DOLENJSKI LISTI* 13 UA.SI ZAKUoJ1 NASILJE BOLI Zdenka Golob—Borčič, slikarka in ilustratorka, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z grafiko, je dobršen del življenja preživela s svojo družino prav v Novem mestu. Na tiste čase je ne vežejo ravno najlepši spomini, toda njena prva samostojna razstava Ptica in gozd je bila prav v novomeški likovni galeriji, pravzaprav v takratnem Mestnem muzeju, leta 1963. Letos je za svojo lanskoletno razstavo grafik v galeriji Labirint v Ljubljani prejela nagrado Prešernovega klada. Je svobodna umetnica, polna volje in načrtov, čeprav ima o življenjskih možnostih svobodnih umetnikov pesimistično mišljenje. Tinca Stegovec je zapisala: »Umetnica Zdenka Golob v svojem grafičnem delu izpoveduje doživljanje sodobnega življenja z izrazitimi pojavi, kot so: odtujenost, osamljenost, brezosebnost in avtomatizacija človeka industrijske civilizacije. To vsebino smiselno podaja z motivom lesene lutke, ki nastopa zdaj posamično, zdaj v manjši ali večji skupini, kjer pa so figure vendarle videti osamljene, čeprav ustvarjajo tudi gnečo in s kako kretnjo nakazujejo težnjo po komuniciranju. Edini predmeti, ki poleg lutk še nastopajo, so geometrijski kubusi in lebdeča draperija. Ponekod so figure postavljene v konkretno okolje širokopoteznih pokrajin, drugod pa v neomejen imaginaren prostor, s čimer dobivajo prizori pomen metafizične razsežnosti. Pretresljivost pojava je ublažena s toplim in sočutnim odnosom, kar nam tudi razodeva ženskega ustvarjalca. Takšen odnos do življenja pa je verjetno eden od razlogov, da se umetnica v svojem grafičnem delu odziva prav na boleče pojave v eksistenci posameznika in v medsebojnih odnosih današnjih ljudi. Poleg likovne kompozicije služi avtorici od likovnih elementov kot izrazno sredstvo predvsem ton. Uporabljen je v širokem razponu svojih vrednosti, zdaj v jasno odrejenih enakomernih ploskvah, zdaj z mehkimi prehodi ob iznajdljivi uporabi stopnjevanja. S toni daje prostoru in figuri plastičnost ter ustvarja razpoloženje, ki je včasih magično, včasih preteče grozljivo, kar dosega prav tako z velikimi tonskimi kontrasti visokega durovskega ključa, kot s temnimi harmoničnimi toni nizkega molovskega. Ponekod obogati tonsko izražanje z diskretnimi barvami, ki so vedno uporabljene kot izraz ali simbol in ne dekorativno. Določen pogled na svet in likovni nazor Zdenke Golobove je vzporedno z obvladovanjem plemenite grafične tehnike dozorel v angažiranem življenju žene, matere in družbene delavke. Poznamo pa jo tudi kot tenkočutno slikarko in ilustratorko, kjer stopajo v ospredje vrednješi vzgibi njenega ustvarjanja." Za Zdenko Golob, to subtilno, nemirno ustvarjalko, pa velja še veliko drugih in drugačnih ugotovitev, posebno še za njeno mehko žensko lirično slikanje in ilustracije. V njeni slikarski delavnici v Ljubljani, v rahlo bohemskem kaosu, kjer se naseljuje njen izvirni red, so tudi ideje. Teh idej je veliko več kakor mrtvih lutk, čeprav se prav tu lomijo kontrasti njene silovite uporniške osebnosti. Tudi pri slikanju ozir. pri grafikah, na katerih so upodobljene lutke, živi optimistična vizija skladnosti in nenehno stremlenje po izvirnosti. Nekoč je o svojem delu izrekla tudi tele misli: »Človek, ki je prodrl v vesolje, je zmožen fantastičnih dejanj. Danes že realizira stvari, o katerih je včeraj le sanjal. Toda v tem, kar tudi mene muči, je človek še vedno zelo sam, nemočen in še vedno ne ve, zakaj pravzaprav živi. Čeprav živimo v fantastičnem stoletju tehničnih čudes, ne vidim napredka v človeku samem. Skozi vsa tisočletja zgodovine ne. Kar me zadnje čase še posebej muči, je prisotnost grozotnega nasilja, ki smo mu priče povsod, ne samo fizično, ampak tudi psihično. Nasilje človeka ne le do drugih, ampak tudi do samega sebe. Ne mislim, da bi civilizacija sama sebe uničila, ampak sprašujem se, od kod v človeku toliko nasilja. Samo sprašujem se, ne dajem nobenih odgovorov. Človek je bitje, ki potrebuje drugega človeka. Zato ga neprestano išče. Človek pa je sam in ubog morda tudi zato, ker je preveč agresiven." Zdenka Golob pa kljub vsemu verjame v človeka, umetnost in življenje. (U DOLENJSKI ZMAJ Prav lahko, da bo marsikdo začuden pogledal današnjo rubriko Naši zakladi, češ kaj dela slovita kraška podzemeljska živalca med stvarmi in rečmi, katere uvrščamo med spomina in zapisa vredne dolenjske znamenitosti. Takemu začudenju botruje najbrž vsakdanja predstava, ki povezuje človeško ribico s slavno Postojnsko jamo, vendar je resnici na ljubo treba zapisati, da je naša ožja domovina Dolenjska v zgodovini odkrivanja in znanstvenega spoznavanja te zanimive živalce odigrala pomembno vlogo. Poleg tega je močeril — človeška ribica ali proteus anguinus, kot se temu čudovitemu stvoru reče v jeziku znanosti - doma prav tako v podzemnih vodah Dolenjske kot Krasa. Dandanašnji ga morda v dolenjskem podzemlju ni več najti in je izginil. Močeril je namreč zelo občutljiv; v onesnaženih vodah ne more živeti — čistih vod pa je na Dolenjskem že zelo malo ali celo nič. Pred nekaj leti je Dolenjski list še poročal o primerih, ko so naši ljudje našli človeške ribice. V Kobilčji jami pri Špeharjih na Kolpi so jih opazili, na Obrhu, pri Prečni tudi, v Brdavsovi hiši v Vavti vasi so jih celo potegnili iz vodnjaka. Potem pa so glasovi o podobnih videnjih utihnili. Prvi je močerila opisal dobri, stari kronist dežele Kranjske Janez V. Valvasor, dasi ni vedel, da je to naredil. V četrti knjigi svoje Slave vojvodine Kranjske je med naravne redkosti dežele Kranjske vštel tudi »vodo, ki samo ob določenem času teče, sicer pa le, če se je dotakneš." V poglavju s tem naslovom opisuje nenavaden naravni pojav izzvanega izbruha podzemeljskih voda. Za nas je zanimivo, da je pri razlagi tega pojava zapisal tudi ljudsko vražo. Kmetje v okolici Vrhnike, kjer so opazili izbruhe vode, so razlagali, da je v izviru zmaj. Poštar Hoffman z Vrhnike je zmajevega mladiča celo ujel in ga odnesel domov kot trden dokaz pravilnosti ljudske vraže. »Dozdevni zmaj," piše Valvasor, »je bil komaj ped dolg in po obliki podoben kuščarju. Skratka, bil je črv in gomazen... Iz tega so preprosti ljudje hoteli po sili narediti zmaja." Ni težko prepoznati, da gre pri tem zmaji-ču za človeško ribico. Tudi Dolenjci so v svojih izvirih imeli takšne zmaje. Vodna moč je ob izbruhih dostikrat potegnila močerile iz njihovega temnega sveta na svetli dan. Tako so kmetje iz okolice Stične v vodnem izbruhu zajeli nekaj človeških ribic. Te primerke je dobil v roke Janez Anton Scopoli, zdravnik in naravoslovec, ki je rad potoval po mili kranjski deželi in proučeval njeno rastlinstvo in živalstvo. Močerile je poslal na Dunaj dr. Lauren-tiju, ta pa je vest o nenavadni, takrat V žnart-stvenih krogih še nepoznani živali ponesel v svet. Laurenti je močerila natančno ooisal in ga krstil z imenom proteus anguinus, torej z nazivom, ki velja še danes. Nenavadne živalce z Dolenjskega so močno presenetile učenjake v vseh svetovnih naravoslovnih središčih. Precej časa niso vedeli niti tega, kam bi človeško ribico uvrstili, čeprav je dunajski učenjak pravilno domneval, da sodi med dvoživke. Iz prvega obdobja spoznavanja proteusa je še eno ime, povezano z Dolenjsko. Dolenjski kmet Gek z Vrha je namreč prvi znani opisovalec razmnoževanja človeške ribice. Bistri in radovedni Dolenjec je 1825. leta ujel ,.«> belo ribo" in bil še isti dan priča, kako je močeril skotil žive mladiče. Svoja zapažanja je popisal. Še dolgo časa po Gekovem opazovanju je bilo razmnoževanje proteusa velika uganka. Živalca namreč lega tako jajčeca, kot koti žive mladiče. Tudi slavni mecen baron Žiga Zois, ki je doma v akvarijih gojil močerile in jih zvesto opazoval, ni prišel skrivnosti do dna. Imel pa je morda priliko videti jajčeca človeške ribice, kar sicer v naravnih pogojih še nikomur ni uspelo. Sodobna biologija nenavadno sposobnost proteusa, da lega jajčeca in koti mladiče, razlaga kot občutljivo povezanost močerilo-vih življenjskih navad s temperaturo vode. Od nje naj bi bilo odvisno, ali bo žival zlegla jajčeca ali pa se bodo iz njih izlegli mladiči kar v materinem telesu. Nekaj časa so znanstveniki tudi menili, da ima močeril tako snežno belo kožo zaradi tega, ker v nji ni pigmenotv. Vendar so gojitelji človeških ribic v akvarijih opozorili, da njihove živali na svetlobi sčasoma izgubijo čisto belino in postanejo temnejše. Nasploh je po zunanjem videzu močeril nenavadna žival. Do 30 cm dolgo telo na krhkih in šibkih nožicah s petimi prsti je mlečno bele barve, od katere se močno ločijo razvejene rdeče zunanje škrge. Ob tem je treba povedati, da ima močeril poleg škrg ohranjeni tudi obe pljučni krili, kar je sploh značilnost vse družine močerilarjev, kamor proteus spada. Kljub krhki lepoti je močeril prava roparica: hrani se z manjšimi živalmi. Podzemna prikazen je, po opisih raziskovalcev sodeč, hudo požrešna in ji tudi brez pomoči vida, saj ima zakrnele oči, ni težko hitro uloviti plen. Kljub požrešnosti pa je močeril večkrat pravi asket, po sili razmer, seveda. Brez škode za življenje lahko tudi nekaj mesecev strada. In še nekaj odlikuje nenavadno živalco: izredno je občutljiva na tresljaje; že najmanjše tresenje jo spravi v paničen strah. Ko bi Kitajci imeli močerile v svoji domovini, ni izključeno, da jih ne bi uporabili kot najobčutljivejše žive seizmografe, s katerimi bi napovedovali potrese. M. MARKELJ