■SESTI« St SI
TpaSRsMsi, ponedeljek 22. mala 1944
Preis —
X7REDNTSTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PTJCCZNTJEVA UL. 5 TELEFON  6T. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in »1-26.
PONEDEUSKA IZDAJA »JUTRA*4
PONEDELJEK KOV IZDAJA. »JTJTBAc.
Weiter erbitterte KampSe in SUditalien
KeStige feindlkhe AngriSSe bel Pocttecorvo xum S teh en gebracht — Starke gegnerische Angriffsgruppen im zu-sammengef assten Artillerie- und Werferf eucr zerschtagen
Ans dem F1ihrerhauptquartier, 21. Mai. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt Dekannt:
.Narhdem der FVind am Vormittag des 20. Mai unsero neut-ii Stellungen am \Vest-fliiirel der italionischen Siidfront nur mit scluvacheron Aufkliirungsvorstdssen abge-tastet hatte, trat er in den Nachmittags-M;inderi ern*-ut mit starken Infanterie- und Panzerkraften zum Grossangriff an. Um den Ort Fondi enthrannten orbittertc Kiir.ip-fe. Im Abschnitt Pico—Ponteoorvo erziHte der Gesrner oin«'n ortlichen FMnhrurh. Ge-gonmassnahmen zur AhrirgHung sind im Gange. ttesonders hoftige feindliche An-griff<* \vurd<n an d<*n Stadtrandern von Pont^cnrvo /.um  Stehen gebracht.
Im Absclmitt von Piedimonte wurden ■tarko feindliche Angriffssrruppen im zu-pammengefasston Artillcrie- und VVcrfer-fetier zerschlagen, ein Einbruch im Sfidost-tt il des Ortos nacfa hartem Rampf im Ge-grnangriff hescitigt.
Boi don schweren Ab\vehrkampfen der Irtzton Tagc zoichnete sich der Fiihrcr «iner Rampffjnip|M' Ob^rst Nagel durch be*>onde-re Tapferkeit aus.
Im Landekopf von Nettuno wurden star-kere feindliche Aufklarungsvorstbsse siid-Ostudi Aprilia und sudlich Cisterna abge-
\viesen.
Im Osten fanden keine Rampfhandlungen von Bedeutung statt.
Starke deutsohe Kampffliegerverbande griffen in der letzten Nacht die Elsenbahn-knotenpunkte Sehepetouka und Sdolbuno-\vo mit zahlreiehen Spreng- und Brandbom-ben an. Es entstanden Grossbriinde und Zcrstorungen. Marinekiistenbatterien nah-men soujetisehe Stellungen auf der Halb-insol Magerburg in der Narwa-Bnrht mit jruter \Virkung unter Feuer und versenkten ein feindliches Nachschub-Fahrzeug.
\Vachfahrzeuge der Kriegsmarine schos-sen iiber dem Finnischen Meerbusen 4 soujetisehe Bomber ab.
Bei Einflugen in die besetzten \Vestgebie-te und in das westdeutsehe Grenzgebiet verlor der Feind 6 Flugzeuge.
In der letzten Nacht warfen einige bri-tisehe Flugzeugc Bomben im rheinisch-west-falischen Kaum.
Zakaj se je Anglija odrekla
svojim interesom na Balkanu?
Ženeva, 20. maja. Sovjetsko-\iske cilje na Balkanu odkriva dolgoletni dopisnik INS-a na Balkanu in na Bližnjem vzhodu Ray Brock v daljšem članku, ki ga objavlja močno protiangleško usmerjeni francosko-kanadsid. list »Le Bloc«. Istočasno odkriva Brock, zakaj se Anglija v korist Sovjetski zvezi odpoveduje svojim balkanskim interesom in zakaj je zaradi te angleške politike svoječasno Turčija prekinila vojaška pogajanja z Anglijo.
Dopisnik pravi, da sta orožje in denar za državljansko vojno v bivši Jugoslaviji pr.spela iz Sovjetske Rusije, kri pa je moralo dati domače prebivalstvo. Cilj te državljanske vojne je politična in vojaška prepojitev dežele z boljševiki, ki naj bi se končala z zasedbo po rdeči vojski, nakar naj bi prišla na koncu tega razvoja priključitev sovjetski državi. Sovjetska Rusija si tozadevno načrtno ustanavlja svoj obrambni pas, ki ga sestavljajo ju-žnovzhodne, vzhodne, srednjeevropske in baltske države.
Brock piše. da britanska cenzura v Kairu — ista, ki je tako katastrofalno črtala določila o kairski in teheranski konferenci — ne dopušča nobene vesti, ki bi poročala kaj dobrega o Mihajloviču. Namestil tega je London izdal nova poročila, s katerimi le še bolj utrjuje vpliv boljševikov v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Ta nova navodila so prepovedala tudi vsako kritiko politike londonskega zunanjega ministrstva ter vvashingtonskega državnega tajništva.
»Kot dolgoletni dopisnik na Balkanu, v Turčiji, na Biižnjem in srednjem vzhodu, s katerega sem se šele nedavno vrnil, sem vsa ta londonska pismena in ustna navodila in prepovedi sam videl in slišal.«
Kairski in londonski cenzorji so zahtevali tudi potvarjanje poročil, da bi se priliznili komunističnim tolpam Broza-Tita. Brezglavno delajo vse, da bi podpirali Titovo komunistično vlado.
Prav tako se vrši velikanska sleparija s poplavo komunikejev, ki jih v zavezniških državah razširjajo o nekih domnevnih vojaških uspehih tolp Broza-Tita, piče Brock nadalje. Celo resni angleški in ameriški listi so nasedli tem lažem, pri tem pa jih njihovi uradni informacijski organi ter zunanja ministrstva še podpirajo.
Brock nato vprašuje, zakaj hodi britanska politika ta pota in odgovarja takole: Politični oportunizem zahteva trenutno od Angležev, da na Balkanu popuščajo pred boliševiskim pritiskom, da bi tako debili svobodne roke v zapadni Evropi ter obdržali svoj vpliv v Indiji, Afganistanu in to, kar jim je še ostalo v Iranu. Ta oportunizem je seveda učinkoval kakor hladna prha na male zavezniške vlade, ki so iskale v Londonu zaščite, zlasti še, ker jih je Anglija zvabila k sebi s premetenimi besedami o samoodločbi narodov. Dopisnik pravi, da so kljub vsemu divjemu kričanju boljševiških propagandistov cilji sovjetsko-ruske politike na Balkanu kristalno jasni: Zasedba, gledališko glasovanje pod nadzorstvom rdeče vojske ter priključitev bivše Jugoslavije in njenih okoliških držav v sovjetsko-rusko državo. Angloameriški tisk pa je zaradi navodil* svojih vladnih informacijskih uradov postal s svojim poročanjem pravi pomočnik te sovjetske politike. Ako vprašaš odgovorne, zakaj tako delajo, le hladno zrnig-nejo z rameni in odgovore: »Vse je le oo-litika. Izvršujemo samo naša navodila.« Toda za Ameriko Balkan presneto veliko poir.er.:. Drugače je z Anglijo, ki je že Itak izgubljena. Tega ne more izpremeni-ti niti dejstvo, da se je v zadnjem trenutku zavedla svoje stare imperijalistične politike in se vrnila k političnemu oportunizmu. Brock zaključuje svoj članek: »Diplomacija Sovjetske Rusije je grozna. Po vsem tem. kar smo videli v zadnjem času, lahko pričakujemo, da bo v kratkem še groznejša.«
Rekordne izgube
boljševiških tolp
Beograd, 20. maja. Boljševiške tolpe na hrvatskem področju so v enem dnevu bojev izgubile nad 1050 padlih ter številne Ujetnike in prebežnike. Nemške in hrvat-
ske čete so zaplenile 16 strojnic, 3 protitankovske topove, 3 metala granat, 3 protitankovske puške, nad 300 pušk in 62 konj. Vojaki so dobili tudi mnogo čolnov, ki so služili tolpam kot prometno sredstvo.
Beograd, 20. maja. Velike tolovajske tolpe, ki so bile določene za vdor v Srbijo in ki so bile v zadnjem času z vidnim uspehom poražene v srednji in ^rzhodni Bosni, se skušajo v zadnjih dneh rešiti proti severu in jugu, oddelki SS pa jih vedno znova zasledujejo. Prostovoljci SS so pri Fodži napadli tako zvano 17. tolovajsko divijo iz južnovzhodne Bosne. Pri tem so jih uspešno podpirali bojni letalci. Vseh tolovajskih izgub zaenkrat še ni mogoče javiti. Tudi proti severu umikajoče se tolovajske skupine so severno-vzhodno od Tuzle napadli muslimanski prostovoljci SS ter jih s topništvom močno zbili Doslej so le v majhnem odseku našteli 171 padlih. Vojaki so zaplenili mnogo orožja, municije in vojaškega materijala.
„Volkischer Beobachter" o izgledih bivšega kralja Petra
Berlin, 20. maja. V zvezi s prihodom tako zvanega vojaškega odposlanstva Broza-Tita v London, piše »Voelkischer Beobachter«, smatrajo v Angliji kot popolnoma samo po sebi umevno, da ti odposlanci niso stopili v nikak stik s kraljem Petrom, ki velja še vedno kot legalni kralj ter uradni zaveznik britanske vlade. Poleg tega so ti delegati tudi hladno izjavili, da postajajo izgledi kralja Petra vedno slabši. »Ne\vs Chronicle« je kralja Petra, ki sta ga Anglija in Amerika kot mnoge ostale potegnili v vojno, celo cinično izdaL
Tudi grškemu kralju ne gre bolje, piše »Voelkischer Beobachter«. Njemu so že namignili, da ne bo mogel upati, da bi se kdaj zopet vrnil na prestol svojih očetov. Barantanje s poljskimi begunci, zadeve s fiktivno češko vlado, londonska akcija Broza-Tita proti kralju Petru in zlom v grški vladi strahojv, ki so jo porinili v Bejrut, pa do predloga o ustanovitvi sovjetske dr£ave ob Kielskem prelivu, — vse to so dejstva, pred katerimi stoji danes britanska vlada, čeprav nikakor ne spadajo v sliko, ki si jo je prvotno ustvarila o ureditvi sveta in ki se končno dajo vsa dovesti na skupno enostavno vprašanje: ali bo Evropa z Anglijo kot Stalinovo diplomatsko kominternsko naskako-valno četo bolj še viška ali pa bo stari svet ohranil svojo lastno življenje proti Angliii in s tem proti boljševizmu?
Angleži aretirali Papandreuja
Carigrad, 20. maja. »Džumhurivet« javlja iz Bejruta, da so Angleži aretirali grškega miru predsednika Papandreua potem, ko se je v Libanonu sestal z grškimi skupinami. Grki, Poljaki, Srbi in ostali pripadniki malih narodov, ki so postali s tem, da so se ' zatekli v London, izdajalci svojih narodov, dobivajo sedaj kar po tekočem traku plačilo za svojo verno spremstvo, kar jim Churchillova ši-rokopoteznost pri delitvi brc vsak dan znova dokazuje. Predvčerajšnjim so žrtvovali poljske »generale«, včeraj jugoslovanskega »ministrskega predsednika« in »vojnega ministra«, danes pa javlja turški list o aretaciji Grka Papandreujau V treh dneh res lepa bilanca.
Vojaška uprava v hrvatskem Primorju
Zagreb, 20. maja. Uradno objavljajo, da je Poglavnik uvedel v sedmih hrvatskih velikih župah. ki obsegajo vse hrvatsko Primorje, vojaško upravo, ki ji bosta načel ovala generala Besič in Tomaševič. Istočasno je bil minister za osvobojeno dalmatinsko ozemlje dr. Edo Bulat razre-^ sen svojih dolžnosti ter imenovan za državnega ministra v ministrskem predsed-ništvu.
V uvedbi vojaške uprave na posebno ogroženih področjih vidijo pristojni činitelji najbolj zanesljivo sredstvo, ki naj v vsakem primeru takoj in najbolj zaščiti interese prebivalstva in države. Oba izkušena generala bosta poroka, da bodo vse naloge izvršene v zadovolstvo ljudstva in države.
D?« Oobfocls
o vojnem položaju
Berlin, 21. maja. Minister dr. Goebbels
je podal v petek pred večjim krogom preizkušenih frontnih častnikov, ki so se z vseh raznih bojišč zbrali na neki tečaj in ki so bili vsi odlikovani z visokimi odlikovanji, pregled splošnega vojnega položaja. Minister je podčrtal politične in vojaške faktorje sedanje situacije, jih obsežno razčlenil ter jih preko običajnih dnevnih dogodkov vrednotil po njihovem zgodovinskem merilu.
Junaška smrt drugega sina velikega admirala Donitza
Berlin, 21. maja. Klaus Doenitz, poročnik vojne ladje, najstarejši in zadnji sin velikega admirala Doenitza, je padel v neki pomorski bitki pred angleško obalo. Sele pred kratkim je izgubil veliki admiral Doenitz svojega najmlajšega sina, ki je prav tako kot častnik služboval pri vojni mornarici. I
Von Papen pri Ismet Ineniju
Carigrad, 20. maja. Vsi listi poročajo, da je bil poslanik Papen v sredo sprejet pri državnem predsedniku Ismet Ineniju v navzočnosti zunanjega ministra Menemendžo-gla. Listi ne objavljajo nikakih podrobnosti o razgovorih, pač pa več slik s spreje-m a.
Zedmjene države še ne bodo priznale bolivijske vlade
Stockholm, 20. maja. Ameriška poročevalska služba javlja, da je državni tajnik Hull izjavil, da je vlada Zedinjenih držav sporočila rezultat preiskave o položaju v Boliviji, ki jo je opravil ameriški poslanik VVarren v smislu dogovorov o medsebojnem poročanju glede položaja v Boliviji, tudi vladam ostalih južnoameriških republik. Zaenkrat bodo Zedinjene države vztrajale pri svojem stališču in še ne bodo priznale bolivijske vlade.
Pomanjkanje mornarjev
v Zedinjenih državah
Ženeva, 21. maja. Angleški mornariški list »Shipping Record« poroča, da se v Zedinjenih državah pritožujejo spričo velikega pomanjkanja mornarjev. Po najnovejših cenitvah ameriškega urada za pomorsko plovbo bodo rabili do septembra letošnjega leta še najmanj 60.000 izšolanih mornarjev. Ako jih ne bo mogoče najti v Zedinjenih državah, bo treba seči po
pomorcih iz malih zavezniških dežel.
Republikanski program švedskih socialnih demokratov
Stockholm, 21. maja. Kongres švedske sooialnodemokratske stranke, ki zboruje v Stockholmu, je, kakor poroča »Morgen Tidningen«, razen v eni točki sprejel predlog o novem strankinem programu, ki sta ga predložila odsek za revizijo programa in strankino predsedstvo. Novi program je v bistvu popravek že pred 24 leti proglašenega popravka. V nasprotju s predlogom je sklenil kongres, da bo v novem političnem programu vztrajal pri zahtevi, naj dobi Švedska republikansko ustavo. Ministrski predsednV Per Albin Hansson je o tem izjavil, da sedaj najbrže ni nikogar, ki bi hotel takoj »uresničiti« zahtevo po republiki.
Velike izgube Angležev pri Imphalu
Tokio, 21. maja. Vse kaže, da so Angleži pri težkih bojih za obkoljeno mesto Im-phal podobno kakor ob raznih drugih prilikah, najpreje mislili na to, da bi spravili na varno svoje lastne ljudi, afriške in indijske čete pa kasneje prepustili njihovi usodi. To dokazujejo zadnja poročila z mdijsko-birmanske meje. ki pravijo, da so se zadnjih bojev za proboj japon-sko-indijskih postojank v izredno velikem številu udeležili Angleži. Vsled tega so bile tudi njihove izgube mnogo večje, kakor v vseh ostalih bojih na burmanskem bojišču.
Pred dnevi je poizkušala neka kolona kakih 400 tovornih avtomobilov, ki je vozila izključno Angleže, izpad proti severu. Bila pa je krvavo odbita ter ni mogla naprej. Naslednjega dne je poizkušalo izvršiti 200 Angležev s podporo oklopnikov izpad ob Ukrulski cesti. Japonci so j-h skoraj popolnoma uničili
Nadaljnji ogorčeni bop v Južni Italiji
Zaustavitev silovitih corvu —m Razbitje
v
sovražnikovih napadov pri Fonte-nasprotnikovih napadalnih čet
ognju
Fiihrerjev glavni stan, 21. maja. DNE Vrhovno povelj niš tv o oboroženih sil objavlja:
Sovražnik, ki Je 20. maja dopoldne le s slabšimi izvidni&kimi sunki obtipaval naše nove postojanke na zapadnem krilu italijanskega južnega bojišča, je v popoldanskih urah pričel z močnimi pehotnimi in oklop-niškinii silami nov vele na pad. Za kraj Fondi so se vneli ogorčeni boji. V odseku Pieo-Ponteoorvo je uspel nasprotnikov krajevni vdor. Protiukrepi za njegovo zajezitev so v teku. Posebno silovite sovražnikove napade smo zaustavili ob robovih mesta Ponte-corvo.
V odseku Piedimonte smo s strnjenim topniškim in metalskim ognjem razbili moćne sovražnikove napadalne skupine, vdor v južni del kraja pa smo po hudih bojih s protinapadom odstranili.
V težkih obrambnih bojih zadnjih dni se je s posebnim junaštvom odlikoval vodja neke bojne skupine polkovnik Nagel.
Na nettunskem predmost ju smo »vrnili
močnejše sovražnikove izvidni&ke sunke ju* no vzhod no od Aprili je in južno od Cisterne.
Na vzhoda nI bilo nikakih pomembnejših bojev.
Močni oddelki nemških bojnih letal so v zadnji noči napadli železniški križišči šepetov ko in Zdolbunovo s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari in razdejanja. Mornariške obalne baterije so z dobrim uspehom obstreljevale otok Magerburg v Narvskem zalivu ter so potopile neko sovražnikovo oskrbovalno vozilo.
Stražne ladje vojne mornariee so nad Finskim zalivom sestrelile 4 sovjetske bombnike.
Med poleti nad zasedenimi zapadnlml ozemlji in nad nemškim zapadnim obmejnim ozemljem je izgubil sovražnik 6 letal.
V zadnji noči je vrglo nek;ij britanskih letal bombe na rensko-vestfalsko področje.
Obrambna bitka na Jnžnoitalijanskem bojišču
Berlin, 20. maja. Na južno-italijanskem bojišču je bilo 19. maja težišče sovražnikovih napadov v obalnem odseku in v dolini reke Liri. Ob obalni cesti preko Formije prodirajoči Američani so skušali pri Itriju otvorit zvezo z Vio Cassilino. V slikoviti dolini med Monte Orsom in Morite Cefalom, ki jo namaka Pontono, so zbrali močne oklopniške sile. Njihov sunek je pripravljal težak topniški ogenj skupno s silovitimi letalskimi napadi, v oblakih tisočev eksplodiraj očih granat In bomb napredujoči oklopniki pa niso mogli predre ti nemških zapornih postojank. Številni bojni vozovi, ki jih je razstrelilo težko orožje, so obležali na dnu doline in tako preprečili nadaljevanje napadov. V zaščiti oklopnikov napredujoča pehota je nato prodirala ob vznožju gora, da bi obšla protitankovske zapore. Nemški proti-sunki so preprečili ta poizkus, vendar se
hudi boji še nadaljujejo. Istočasno so bolj proti severu napadle črnske Čete, ki so hotele doseči cesto v Pico in podpreti ameriški napad, ki je obtičal pri Itriju. Po srditih iri za napadalce zelo izgub polnih bojih za strma pobočja in skalnata gnezda so dosegli cesto pri Campodimelu. kjer pa so jih branilci z energičnimi protinapadi prestregli in vrgli nazaj v gore. Izjalovili so se tudi sovražnikovi napadi pri S. Olivi v smeri proti Picu.
V dolini reke Liri se je boj nadaljeval na vsej širini bojišča z nezmanjšano silovitostjo. Tu je bilo žarišče borb v razvalinah Pontecorva.
Novi obsežno pripravljeni napadi Američanov, Britancev in njihovih vazalov so v petek sicer res zabeležili nekai uspehov, vendar pa sovražnik ni mogel prebiti glavne nemške bojne črte.
Razdejanje kulturnih zgradb
delo zračnih gangsterjev v Italiji
Milan, 21. maja. Prosvetno ministrstvo je objavilo seznam vseh cerkva, zgodovinskih palač, samostanov, muzejev, knjižnic, umetniških galerij, dragocenih zgodovinskih in kulturnozgodovinskih umetnin, ki so jih po raznih mestih severne, srednje in južne Italije razdejali in povzročili sovražni bombniki s svojimi napadi. Pregled razdejanih umetnin najrazličnejših vrst kaže, kakor pravi poročilo ministrstva v uvodu, da hoče sovražnik s terorističnimi napadi uničiti italijansko kulturo v njenih značilnih oblikah, kakor se je ohranila mnogo stoletij.
V Turinu je bilo 6 palač največje kulturnozgodovinske vrednosti popolnoma razdejanih. Med njimi je posebno lepa palača akademije z bogatimi dekoracijami iz dobe rokoko, dalje 6 cerkva in kapel, od katerih so bile nekatere zgrajene v srednjem veku, končno tudi antični arzena 1 iz prvega stoletja.
Posebno huda razdejanja so pX)vzročili sovražnikovi bombniki v Genovi Veliko škodo so napravili na 7 cerkvah, 11 palač iz renesančne dobe je bilo popolnoma porušenih, med njimi Palazzo Ducale, v katerem se je odigraval velik del genovske zgcKiovine, V poslopju ligurske akademije je bila izredno dragocena knjižnica skoraj popolnoma uničena. Dalje je bilo 6 cerkva iz 16. in 17. stoletja s freskami in štukaturami močno poškodovanih.
V Milanu so anglosaški teroristični letalci uničili številna dela renesančnega arhitekta Bramanteja, med njimi cerkev in samostan Santa Maria della Grazie, pri čemer pa je slavna slika »poslednje večerje« ostala kakor po čudežu nepoškodovana. Dalje je bilo razrušenih 11 palač iz 15. in 16. stoletja z dragocenimi opremami Samo v Palazzu del Semena rio je zgorelo 80 dragocenih slik. V Palazzo Dugnami je bila uničena dragocena freska slavnega beneškega slikarja Tiepola.
V Vicenzi, ki je doživela hudo razdejanje, je bilo možno pravočasno rešiti fre-
Beneš bi rad cehe vđinjal boljševikom
Stockholm, 20. maja. >Morgen Tidnin-gen« poroča iz Londona o novi politični senzaciji. Trenutno naj bi se namreč Stalin m Beneš pogajala o sklenitvi novega sovjetsko-češkega pakta. Tokrat pa ne gre več za vojaško zasedbo dežele po sovjetskih četah v primeru zavezniške zmage in za izročitev vse vojaške in politične moči trenutnemu sovjetskemu poveljniku in njegovim sodelavcem, temveč tvori predmet pogajanj gospodarska izročitev bivše češkoslovaške Sovjetski zvezi, praktično gre sedaj za popolno gospodarsko spojitev Češke s Sovjetijo.
Ta švedska vest pravi med drugim: Izredno važni sovjetsko-češki gospodarski razgovori so že v svojem zaključnem stanju. V tukajšnjih gospodarskih krogih je zbudilo posebno pozornost obvestilo, da so med pogajanji rešili težki valutni problem na ta način, da bodo kasneje Izvedli stabilizacijo češke alute m pomočjo priključitve na sovjetski rubelj. S tem zvezano tesno sodelovanje narodnih bank obeh držav bo v največji meri predstavljalo uresničenje tesnega sodelovanja, ki Je določeno v paktu. Temu primerno so bile tudi že izvršene potrebne priprave za posamezne podrobnosti na gospodarske«, področju, kakor sa primer za prestavite^
vseh železniških tirov na sovjetsko širino. Enako pričakujejo zelo močan dižavni poseg v češko industrijo, predvsem pri premogovnikih in vodnih centralah, ki nodo postavljene pod državno nadzorstvo. Prav tako računajo z >ojačenim državnim vodstvom . oboroževalne industrije, ki naj omogoči izvedbo primerno močne standardizacije.«.
Svet stoji torej tu pred popolnoma novo metodo sovjetske vojne diplomacije. V Moskvi se ne zanašajo več na lo, da bi v primeru skupne zmage nad Evropo dobila Sovjetska zveza avtomatsko več j; del celine. Da bi izključ li vsako vmešavanje zapadnih sil na področju sovjetske Evrope, določajo sedaj že v naprej in sporazumno z begunskimi politiki, akreditiranimi v Londonu brezpogojno vojaško, pol tično in gospodarsko izročitev raznih evropskih držav Sovjetski zvezi, tako da zavezniki kasneje temu ne bodo mogli več oporekati.
Ironija usode pa je hotela, da je neki fhianftnla trokovnjak češke begunske ki:ke prejel včeraj povabilo predsednika Roo-sevelta, naj se udeleži svetovne valutne konference, ki jo pripravlja ameriška vlada to ki bo v kratkem v Zedinjenih dr. Zavab,
ske slikarja Tiepola iz vile Valmarana. V Trevisu, ki spada med najbolj prizadete kraje Italije, so bila uničena značilna stanovanjska poslopja iz 13., 14., 15. in 16. stoletja, nadalje mestno obzidje, ki je bilo zgrajeno v zgodnjem srednjem veku. Hudo prizadeta je bila tudi stolnica, dalje knjižnica in muzej Bailo. V Palazzu della Regione so bile razdejane freske učencev Ciotta. Izcedno zgodovinsko umetniško izgubo pomeni razdejanje padovanske cerkve degli Eremitani, v kateri so bile uničene renesančne fresk« Adre-ja Mantegne,
Med uničenimi umetninami mKa Firenc iz dobe renesance in prejšnjih stoletij je tudi tabernakelj velikega slikarja Filipina Lippija iz 15. stoletja in cerkev sv. Jakoba s florentinskimi slikarijami iz 15. in 16. stoletja. V Arezzu so bile hudo poškodovane tri palače iz zgodnjega 14. stoletja. V tamkajšnjem muzeju je bilo uničenih mnogo slik in umetnin iz 14, in 19. stoletja. Prav tako sta bili popolnoma uničeni hiša velikega pesnika Petrar-ce in knjižnica akademije. Med razdejane zgradbe v Rimu spada cerkev sv. Lo-vrenza iz bizantinske dobe, ena sedmih velikih papeževih bazilik v Rimu.
V poročilu ministrstva je popisanih tudi mnogo stavb, ki so jih porušili anglosaški strahovalni letalci v južni Italiji.
Hun o vlogi USA
v povojni trgovini
Amsterdam, 21. maja. Po vesteh angleške poročevalske službe je izjavil ameriški zunanji minister Cordell Hull ob priliki tedna zunanje trgovine, da bodo Zedinjene države prevzele vodilno vlogo v razvoju novega mednarodnega trgovinskega sistema in novih gospodarskih odnosa je v. Predvsem bodo morale to storiti •iz lastnih interesov. Ako bodo hotele zaposliti vse svoje delavce ter najti tržišča za svoje proizvode, bodo morale druge dežele razviti svojo proizvodnjo do skrajnosti, tako bodo s sadovi svojih naporov Američanom lahko plačale proizvode, ki jim jih bo Amerika dobavljala.
Neizpolnjene obljube se maščujejo
Ženeva, 21. maja. »Cemu neki naša vlada daje vse mogoče obljube, ki jih potem ne more izpolniti?« se sprašuje prelat škofije Manchester Roger Lloyd v članku, ki ga je objavil angleški tednik »Time and Tide«. Sovjetsko-poljski primer bi že vendar zadostoval, da bi dokazal nesmisel takih obljub. Razen tega pa je dala britanska vlada, tako nadaljuje Lloyd, majhnim zaveznikom celo vrsto obljub, ki jih spričo danih okoliščin nikakor ne bo mogla izpolniti. Tako ne bo mogla izpolniti svojo obljube Poljski, kajti boljševiki ji ne dopuste, da bi obnovila predvojno Poljsko. Vse diplomatske obljube prav nič ne koristijo. Vojaški obračun z boljševik pa presega angleško silo.
Pa tudi na notranjem političnem področju je nastala poplava vladnih obljub. Skoraj vsaj stan se pritožuje, da mu dane obljube niso bile izpolnjene. Pričelo se je to pri kmetih. Zaradi dolge vrste neizpolnjenih obljub je zabredla anglešla notranja kakor zunanja politika v izredno nevaren položaj, ki ogroža še zadnji ostanek ang4e-i akega ugleda.
t
Sfrao 2
»SrOVINSKT   v.M?" O D«. pene*rV*. 2?. ttft> TP44.
Poglavje o dobrodelnosti
Zimska pomoč, ki nadaljuje sedaj svoje velepomembno delo kot Socialna pomoć, je največja dobrodelna akcija, kar smo jih
kdaj Slovenci imeli. Ustanovljena je bila predvsem z namenom, da v zimskih mesecih, torej v času največje stiske revnih, slojev v čim večji meri pomaga najpotrebnejšim ne glede na spol, starost in stan. Potrebe pa so ostale nujne in velike tudi v
poletnih mesecih, zato se akcija nadaljuje. Kako nujna je bila taka ustanova zlasti gledo na vojno dobo, nI treba posebej poudarjati in tudi ni naš namen, da bi se na
tem mestu spuščali v podrobnejše razmo-trivanje \*prašanja, ki je samo po sebi umevno.
V polpretekli dobi se je dobrodelnost pri -nas le prečesto zlorabljala. Premnogi od onih. ki so jo izvajali, niso imeli pravega pojma, kaj ta beseda pomeni, pa tudi za resnično stisko in bodo niso imeli pravega razumevanja. Marsikak takratni dobrotnik.: naše raje« je bil mnenja, da se da rešiti kakršno koli socialno vprašanje z desetimi lirami, v res kričečem primeru pa s sto lirami. Bili so ljudje, ki so bili prepričani — da navedemo le nekaj primerov —, da za sedemčlansko deložirano družino, ki ni imela niti beliča niti stanovanja, zadostuje 100 lir, da uredi svoje vprašanje; če ga ni uredila, je veljal oče za pijanca, mati pa za nezmožno žensko, ki da ne zna gospodariti . . . ali da je treba oddati člana revne družine, ki je hudo zbolel prav zato, ker ni imel česa jesti v dneh, ko je bilo vsega dovolj, enostavno v sirotišnico, kjer da bo do smrti odlično preskrbljen in nikomur v napoto, najmanj pa sebi . . . Ali da so bolni in stari ljudje, tudi nad 70 let stari, delomrzneži, ki rajši beračijo podpore pri raznih društvih, da potem ^razkošno žive« s 100 ali 150 lirami na mesec, namesto da bi se s poštenim deIo;n pošteno preživljali ... In tako dalje, neskončna vrsta kričečih primerov socialne in človečanske nezrelosti.
Danes se je v tem pogledu marsikaj že bistveno spremenilo. Vendar so še zmeraj ljudje, ki imajo dosti pod palcem, ki pa mečejo polena pod noge vsaki plemeniti pobudi za pomoč najpotrebnejšim. Med njimi so tudi taki, ki so si vse prej kakor na moralno neoporečen način nakupičili za naše razmere kar ogromna bogastva in so zato morda tudi sami povzročitelji bede mnogih ljudi. Ko pa naj bi le majhen drobec svojega bogastva prispevali za olajšanje stiske, se izvijajo na vse pretege. Da, res so še taki, toda v splošnem se je variranje in čustvovanje prebivalstva razveseljivo spremenilo. Zaradi tega in zaradi vsestranske podpore g. prezidenta Rupnika se je mogla Socialna pomoč tako razviti, da se danes lahko zateče k njej po podporo vsakdo in jo tudi takoj dobi, če je le upravičen do nje. Odpravljen je bil vsaj iz teh ustanov moreči birokratski sistem v večnost trajajočih sej in romanja prošenj iz urada v urad, tako da je bil prosilec, ko je prejel podporo, s svojim bornim pohištvom že deložiran ali pa je celo že legel počivat v svojem poslednjem stanovanju I na pokopališču. Danes lahko dobi upravičeni prosilec izdatno podporo v teku ene ure. Podporo mu pošljejo tudi domov, če sam iz katerega koli razloga ne more do urada Socialne pomoči. Dele se tudi stalne
mesečne podpore v denarju in v boom kakor tudi podpore v blagu.
Razumljivo je, da še zmeraj ni dosežena
tista idealna rešitev tega perečega vprašanja naše dobe, ki bi človeka, poštenega Človeka, ki je zaradi te ali one nesreče zašel v stisko, tako rekoč z eno potezo spet dvignila na raven, vredno njegovega človeškega dostojanstva. Se zmeraj na primer
ni mogoče človeka, ki je lačen, gol in brez strehe, torej človeka, ki je prav za prav
razvalina, kar naenkrat vrniti v njegovo prejšnje stanje in ga rešiti vseh morečih skrbi za dnevni obstanek. Se zmeraj je toliko potrebnih, da bi s sredstvi, ki so na razpolago, nikakor ne bilo mogoče vsem v takem obsegu pomagati.
In kje tiči vzrok, da se dobrodelna pobuda ne more razmahniti, kakor bi se morala ? Lahko je vprašati, v tem primeru pa tudi lahko odgovoriti. Vzrok, da podporna pobuda še ni dosegla zaželenega viška, tiči predvsem v dejstvu, da se prav tisti, ki imajo največ ter bi zato mogli in morali največ prispevati, krčevito branijo dati celo vsote, ki so zanje smešno nizke. Kdor zna količkaj misliti in računati, mora spoznati, da onih 12 milijonov lir, ki jih je zbrala Zimska pomoč, ni moglo zadostovati za potrebe tolikšne množice za celo dolgo zimsko dobo. Tisti gospodje pa, ki se tako obupno branijo kaj prispevati, so mnenja in verjetno tudi res prepričani, da bi morala navedena vsota več ko zadostovati. Priznati moramo, da so tudi ljudje, ki se zavedajo svoje dolžnosti do skupnosti In znajo seči globoko v žep.
Pri tem neki gospodje ne pomislijo, da so predvsem oni krivi prošenj vpijočega v puščavi, ponavljamo predvsem oni, ker so podporne in dobrodelne ustanove bolj ali manj odvisne od njihove >milosti«. Da ne morejo podeljevati predmetov, ki jih nimajo, čeprav so prosilcu neogibno potrebni! Da je prosilcev zmeraj več in da so potrebe zmeraj večje!
Socialno vprašanje bi se dalo rešiti s tako lahkoto! Samo malo razumevanja bi bilo treba, malo več srca. Zadostovalo bi, da bi tisti, ki imajo toliko, prispevali stoti del ali vsaj tisoči del svojega imetja. To bi zadostovalo. In ni dvoma, da bi uspeh bil tudi njim nazadnje v zadoščenje. Da bi spoznali, da res ni bilo tako strašno, ker so dali nekaj drobtinic za omiljen je bede.
Pri tem je treba opozoriti na nekaj. Na osnovni fizikalni zakon namreč, da se da vsak lok napeti le do določene meje. Ce se preveč napne, lahko poči. Tako je tudi tukaj. Predolgo odlašanje bi utegnilo škodovati, zelo škodovati. Toda ne potrebnim, kakor bi si kdo mislil, temveč tistim, ki imajo danes preveč in nočejo pomagati, tistim, ki rajši zabavljajo in govore, da imajo težke tisočake izgube na dan...
Slovenska narodna skupnost se na novo gradi na temelju vzajemnosti in socialne pravičnosti. Ona ne more in ne bo trpela, da bi jo razjedali in slabili zajedavci, ki ne poznajo drugega kakor sebe, svoj želodec in svoj žep. Kdor se sam ne more prebiti do spoznanja dolžnosti, ki jih ima v težavnem Času do skupnosti, se bo moral pač sprijazniti s tem, da bo tako spoznanje doživel proti svoji volji.
Opazovalec.
črne bukve
Knjiga, ki fo mora prečita!! vsak Slovenec
V vedno ostreje se razvijajoči borbi proti komunizmu je dobila naša javnost zbirko dokumentov, k' zasluži vso pozornost. Te dni so izšle »Crne bukve« o delu komunistične »Osvobodilne fronte« proti slovenskemu narodu. Knjiga ima dvojen namen: da s podatki in slikami sname krinko komun zrnu med Slovenci, obenem pa s čistim doprinosom pomore žrtvam komunističnega nasilja, beguncem in svojcem t'stih. ki so jih komunisti pobH. Pričujoča knjiga — pravi uvod vanjo — vsebuje izbor dejstev in dokumentov, katerih namen je neizogibno dokazati, da je tako imenovano »slovensko narodno-osvobodil-no gibanje« ali »Osvobodilna fronta« docela komunistična stvar.
O glavnem cilju te knjige pravi uvodna opomba podrobneje, da je tale: z dejstvi razkr nkati enega največjih zločinov, 3q jih je komunizem nad kakim evropskim narodom zagreši, ko je pod krinko »na-rodno-osvobod;lnega boja« skušal v slovenskem narodu izvesti komunistično revolu-c jo. Povzročil mu je s tem ogromno človeško, tvarno in duhovno škodo in ga prisilil, da se mora danes z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti, boriti za samo ohranitev golega življenja. Tisoči :n tisc-či mrtvih Slovencev, razdejana domov-na, padec v kulturne in gospodarske razmere pred sto leti, uničenje nenadomestljivih tvarnih dobrin in kuitunrh spomenikov, državljanska vojna, ter iz nje izvirajoči razdor in oslabitev naše narodne sile — tO so dejstva, s katerimi slovenski narod danes pred vsem svetom obdolžuje komunizem, njegove domače In tuje voditelje ter vse tiste, ki so komun stično delovanje na slovenskem ozemlju podpirali, zagovarjali ali opravičevali. *
Za to obtežbo navaja pričujoča knjiga podrobne dokaze. V prvem poglavju opisu, je ^Osvobodilna frontam kot orodje sovjetskega imper alizma in analizira komunistični značaj OF: njen nastanek, vodstvo, organizacijo, politični razvoj in »na-rodno-osvcbodilno vojsko«. V drugem delu je orisano strahotno početje OF proti slovenskemu narodu. Z dokument: in slikami podprto je opisano uničevanje slovenskih življenj in slovenskega narodnega imetja. Podrobno je tudi izpričano sodelovanje OF z badogiijevci. Vse izjave in dokazila, ki jih navajajo »Crne bukve«, so pc-sneta po izvirnih dokumentih, ki so javnosti na razpolago. Vse je podprto z navedbo časa in kraja in z imeni. Fotogra. fije v poglavjih o uničevanju slovenskih življenj predstavljajo izključno žrtve, ki so jih pobili komunisti.
Na podlagi vseh izpričanih dejstev in dokazil o pravem obrazu in pravem delu komunistične OF med slovenskim narodom, za vse doslej prestano gorje so »črne bukve« obtožnica, s katero toži trpeči, krvaveči slovenski narod pred svetom in zgodovino vse pripadn ke voditeljstva OF, ki jih knjiga imenoma navaja, pa tudi vse savojske cesarske dostojanstvenike in oblastnike, ki so zločinsko delo OF proti Slovencem kakor koli podpirali. Sklep i*.
zveneva: »Vse te toži slovensko ljudstvo kot narodne in človeške zločince ter terja zanje kazen, kakršno načrtno, iz tujine naročeno uničevanje kakega naroda zasluži.«
Knjiga obsega 248 strani velikega formata in ima nad 200 fotograf-cnh posnetkov. Prebrati bi jo moral vsak Slovenec, vsaka Slovenka, prebrati in razmišljati o njej vedno na novo. Za ceno 40 lir jo dobite v vsaki knjigarni.
Francoski prostovoljci
na poti na vzhod
Pariz, 20. maja, V zadnjih dneh sta krenila iz Pariza na vzhod dva transporta prostovoljcev francoske protiboljševiške le-
gsje-
Oddaja pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave VIJI. št. 1153/2 z dne 17. marca 1943. (SI. L št. 39/20 ex 1944) se morajo c-ddati v četrtek 25. maja 1944. od 15. do 17. ure pnevmatike (plašči in zračnice) vseh dimenzij za osebne avtomobile, ki še niso bile oddane na osnovi prejšnjih pozivov (zamudniki!).
Pnevmatike dimenzij za tovorne avtcmcbile se tega dne ne sprejemajo. — Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Oddati je treba prav taJco pnevmatike osebnih avtomobiov. k: so bili osigurani (rezervirani — «sicherGestellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Metodcva (bivša Tvrševa) št 33. skladišče št. 10.
Za pnevmatike tovornih avtomobilov bodo
sledili slični pozivi
„DOBRA KNJIGA" za mesec ma]
ki je ravnokar izšla, prinaša izpod peresa znane    italijanske    pisateljice MATILDE SERAO zanimiv  roman iz novinarskega življenja
ČRNA REPUBLIKA
(R ICC AR DO JOANNA) Naročniki DR naj dvignejo novi roman v upravi naših listov *v Narodni tiskarni, onim pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, se bo tudi majski roman začel takoj dostavljati. Nenaročnikl lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 Ur za broširani in 85 lir za vezani, na boljšem papirju tiskani izvod
Zatemnitev od 21.50 do 4*30
Knjižna tombola Zimske pomoči
Nove izžrebane Številke za petorice so:
74	32	«9   j   51   | 86
59	17	85   |   12   | 70
Petorico zadene, kdor ima.   izmed vseh
do sedaj objavljenih številk pet številk v isti vodoravni vrsti, torej kdor je prečrtal vse Številke v eni vrsti.
Poleg gornjih številk so bile do sedaj objavljene že naslednje številke: 30. 23, 41, dalje 46. 36, 63, 20, 49, potem 77, 88, 21, 44, 8, 76, 48.
V petorici bodo naslednje knjige: Jurčič: Cvet in sad; Gregorč č: Oljki; Dular: Krka umira, odnosno Bevk: Po živalskem svetu; Slapšak: En starček je živel...; Velikonja: 888/3 Anekdot; Mesko: Mir božji. Ob tihih večerih; Matičič: Petrinka; Vašte: Um'rajoče duše; Podlimbarski: Gospodin Franjo; Mlakar: Spomini, odnosno Pregelj: Otroci sonca.
Dan, ko borno začeli oddajati dobitke, bo objavljen v torek dne 23. t. m.
številke za tombolo bomo objavljali od torka 23. t. m. do vštevše binkoštne nedelje 28. t. m. žrebanje za denarne dobitke tombole bo v nedeljo 4. junija o#> 10. ur! dopoldne in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno, v nedeljo 28. t. m Kraj žrebanja bo pravočasno objavljen.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja, ob 18: Nevesta s krono. Red Prvi.
Opozarjamo na predstavo Strindbergove pravljične igre v petih slikah »Nevesta s krono«- katere uprizoritev bo v torek 23. t. m. za red Prvi. Osebe: Mate — Jan, Kerstj — Sar čeva, Kerstina mati — Kraljeva, vojak KeKrstin oče — Raztresen, cerkovnik, Kerstin ded — Benedičič, Bri-ta, Matsova sestra — Mira Danilova, Mat-sov ded — Cesar, Matsova stara mati — P. Juvanova, Matsov oče* — Gorinšek, Matsova mati — Gabrijelčičeva. župan — M. Skrbnšek. pastor — Nakerst, povodni mož — Korošec, babica — Rakarjeva, ribič — P. Kovic. Režiser: C. Debevec. Scena: V. Skrušnv. Kostumi: J. Vilfanova.
OPERA
Ponedeljek, 22. maja: Zaprto.
Torek, 23. maja, ob 18: Carmen. Izven.
Vodstvo Opere sporoča p. n. darovalcem cvetličnih daril, namenjenih opernim umetnikom prj predstavah, da bodo ta dar la izročena naslovljencem pred zastorjem samo v primeru, Če bodo dostavljena najkasneje pol ure pred pričetkom predstave, in to vratarju v Operi, pri zadnjem vhodu, na levi strani poslopja.
Filmski tednik
Zmagovalci državnega poklicnega tekmovanja prejmejo odlikovanja. Državni organizacijski vodja dr. Ley govori pionirjem dela. Modna revija v nekem obratu. Kolesarska dirka po berlinskih ulicah. Generalni poročnik Specht obišče državno delovno službo. Fiihrer se je sestal z Du-cejem. Nemška spremljava izplove iz luke; tovorne ladje, spuste zaporne balone, ki šč-tijo ladje pred napadi sovražn'h letal. Nek letalski oddelek na vzhodu je poletel 100.000 krat nad sovražnika. Vojne operacije s severnega dela vzhodne fronte.
Oddajnišh skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 22. MAJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmas od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.0U: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Pisano polje — daj zidane volje! 18.45—19.00* Segave besede. — Lipah Franc: Gledališke zgodbe. 19.00—19.30: Šramel »Veseli Kranjci«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena med-igra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.00: Glasba velikih mojstrov: Wagner — Radijski orkester vodi F. M. Šijanec. 21.00—22.00: Valček zate in zame. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini 22.10—23.00: Glasba za lahko noč.
Stan TvanjskTtn najemnikom
Vsi stanovanjski najemniki se nujno vabijo, da po svoji moči vsestransko podprejo stremljenja hišnih lastnikov za čim boljšo ureditev hišnih zaklonišč, ker gre pri vsej akciji za varnost vseh stanovalcev brez izjeme. Tu ni umesten noben izgovor, temveč je potrebno složno tovariško sodelovanje v obrambi proti skupni nesreči.
Stanovanjski najemniki! Pokažite, da ste složni  in disciplinirani in da se zavedate
resnosti časa. Odstranite brez odloga vso nepotrebno navlako iz podstrešij in drvarnic ter kleti ter v lastnem interesu upoštevajte vse varnostne predpise. Zlasti je potrebno, da se strogo ravnate po navodilih hišnih starešin ter jim s tem olajšate njihovo težko in odgovorno službo.
Dajte na razpolago potrebno odvisno orodje in druge potrebščine ter odstopite potrebne prostore za čim boljšo ureditev zaklonišč, ker boste tako najbolje poskrbeli za lastno varnost.
V slogi in vzajemnem delu bo Izostala marsikatera težka preizkušnja. Zlasti pazite na otroke, da ne bodo med letalskim alarmom ali morebitnim napadom begali po hiši in dvoriščih in povzročali nered.
Upoštevajte najvestneje predpise o zatemnitvi !
Seznanite se s predpisi o prvi pomoči, splošnimi odredbami oblasti o protiletalski zaščiti; čitajte pazljivo vsa navodila v dnevnem časopisju, upoštevajte hišni red! Prepišite si in imejte vedno pri sebi navodila, kam se imate izseliti v primeru poru-šenja stavbe. Dokumente, živilske in oblačilne nakaznice, dragocenosti in potrebščine za prvo pomoč imejte vedno pripravljene na primernem in hitro dosegljivem mestu.
Sporočite takoj, v kolikor tega že niste storili, Slovenskemu Rdečemu križu, koliko brezdomcev bi utegnili v primeru nesreče sprejeti pod streho.
V skupnosti in slogi je naSa moč!
V Ljubljani. 13. maja 1944.
DruStvo stanovanjskih najemnikov za Ljubljansko pokrajino. fc
Okrog ljubljanske nedelje
Ljubljana, 21. maja. Letofinje majske nedelje ao obeležene z učinkovitimi manlfestacijsklmi zborovanji v pomembnih naših krajih, ki so bil- do nedavnega ogroženi od komunizma, zdaj
pa so v njih hrabre domobranske postojanke poroštvo miru in reda. Poleg krajev na deželi tudi Ljubljana ne zaostaja. Medtem kp sta zadnji dve nedelji man'fe.
stirali Vrhnika in Boic-vnica. na praznik Vnebohoda pa Jezica, je Ljubljana imela
preteklo nedeljo odlično uspelo protiko-munistično akademijo srednješolcev, za to nedeljo popoldne pa so bile
v dvorano Delavske zbornice
povabljene ljubljanske gospodinjske pomočnice, da kot zveste hčerke naroda z. kažejo svojo narodno zavest in svoje proti komunist i čuo prepričanje. Znano je, ća je komunistična propaganda skušala spretno razpresti svojo mrežo prav med temi pridnimi delovnimi hčerkami slovenskega ljudstva, da bi preko njih vplivala tudi na posamezne ljubljanske družine. Nekaj časa je tudi tu šlo žito v klasje. Po bridk h izkušnjah in žaloigrah, po kater h so s komunističnimi zločini na deželi przadete mnoge gospodinjske pomočnice v Ljubljani, je pa tudi v tem našem delovnem s'o-ju začelo naglo nastopati iztreznjenje. O tem je najvidneje pričalo zanimanje za današnjo protikomunistično manifestacijo v Delavski zbornici, k: se je vse zadnje dni prav živo opažalo tako med služkinjami kakor tudi med njihovimi gospodinjami.
Teden nablrke za Slovenski Rdeči križ
se prične z jutrišnjim ponedeljkom in bo trajal do sobote. V teh dneh bo pobirala papir mladina vseh ljubljanskih ljudskih, srednjih -n strokovnih šol. Prve štiri dn: — torej v ponedeljek, torek, sredo in Četrtek — bo nosila mladina v šolo papir, ki ga bo nabrala doma. V petek in vsoboto pa ga bo pobirala od hiše do hiše., od stranke do stranke, tako da bo pobran tudi pri tistih druž'nah. ki nimajo šoloobveznih otrok. Pisali smo že o pomenu te nabirke, po kateri bo naša papirnica dobila nov dotok surovine, naš Rdeči kr ž pa vir novih dohodkov, katerih je tako zelo potreben. Zadnji čas se je javnost tudi po obširnejših poročilih v naših dnevnik h lahko prepričala o uspešnem delu Slovenskega Rdečega križa, ki se vsestransko trudi, da pomaga vsem, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Zaradi tega Slovenski Rdeči križ lahko pač upravičeno pričakuje, da bo našel za svoje delo polno razumevanje in oporo pri vsakem posamezniku. Vsakomur, ki se more količkaj oddolžiti naši dobrodelni ustanovi, priporočamo, da to stori z dobro voljo In poštenim srcem.
Po ledenih patronih
so se nam začeli vrstiti lepi. prijetni topli dnevi. Vsekakor so letošnji leden; svetniki pošteno opravili svoje In zlasti Zofija je prinesla obilo dežja, katerega pa je bila priroda res tudi potrebna. Medtem ko je že prejšnje tr! dni p^dlo precej dežja, so bili na Zofijin god nalivi, ki so se vrstili
dopoldne, popoldne in ponoči. Dežomer na univerzi je nameril 9.5 mm dežja v času od ponedeljka zjutraj do  torka zjutraj.
Vsega skupaj pa je od prejšnjega petka 12. t. m. do torka 16. t. m. padlo 42.s mm dežja, kar je b lo zaenkrat res zadosti. Vsa priroda je zdaj osvežena in krasno pripravljena za skorajšnje binkočti. za r-sti »ljubeznivi pr^zn-k«, ki je najlepši on prehodu iz pomlad: v poletje.
Drevje je v glavnem odevetelo
Češnje so že pnlnp zolenegn sndu. doV>p_ lega kakor t žolčki. Imamo pa j h seveda tudi že na trgu. kjer jim jo eona naglo padla. Upamo, da bo<lo zaloge kmalu olan za dnem večje in cena vedno nižja, v pomanjkanja iužneera sadja, ki v mirnem času v zgodnji pomladni dobi kvep zlasti našo mlad no. naj bi letos domače sadje, ki letos tako l*po obeta, v čim večji meri
prihajalo na nvzo vseh naših družin! K« flvr.m mo. da bodo- naša pristojna oblastva v tem pogledu storila vse, kar M bo dalo storiti.
Kljub lepemu vremnu je
zanimanje za predstave
še vedno prav veliko. Tako pri gledališki blagajni kakor tudi pri blagajnah kinematografov je zlajsti ob sobotah vol k nakup. Pr^d kino Matico i hko tudi za drugi dol svIndijskega nagrobnika* vidite vrsto Ča-kaloev na vstopnice, zvrščono od Khamo-ve trgovine do blagajne. V operi sta zadnji čas najtohtneiš na sporodu »M non in j>Carmen«, v drami pa »Zemljac in ^Ognjenike.
NaV gospodinje
imaio seveda prod v^ako nedeljo precejšnja skrbi, kako bodo čim izdatneje prrravilc kosilo in kar je v sedanj h č^sih le no_ sebno važno —- tud nedeljsko večerjo, V toliko j'*m jo skrb olajšana, kor jo ns ljubljanskem trgu od sobote do soboto voč ro-lenjave. Zlasti včerajšnjo soboto je bil trg prav dobro zal~?.on. bilo ie na izbiro ne samo berivke. ma:več tudi glavnate sol te in razne zgodnje povrtnno. Nadzorstvo S strani tržnih organov jo strogo. Prav zadovoljne so ble nr>?^ gospod "nje. ko v ponedeljek še ni stopila v veljavo napoveda. na omejitev plina. Do nadaljnjega je plinski dotok še reden, s čemer Je ; '" no. da mestna plinarna rada UStr" ^r dolgo in kolikor pač more.
Za zaključek tedna
smo dobili snet deževen tatermeezo. V soboto popoldne je znčelo deževati in jo resilo tudi ponoči. Precej močno je lilo v nedeljskem jutru, proti poldnevu pn .-«-» jo dež unesel. Kljub preoi zajemu dežju se ozračje ni preveč stiladilo. saj smo ImaU v soboto 22.9° C. v nedeljskem jutru pa smo zabeležil 9.2° C. Barometer Je padel, Z deževjem je bila nedelja okvarjena tistim, ki se vesele razvedrila v prirodi, ustregla pa ie obiskovalcem zab v.šč. kakor tud' pridnim prebiralcem knfg. Upajmo, da nalivi niso oškodovali sadnega drevja.
Pred razstavo mofstra Steraena
Veliko zanimanje med resničnimi prijatelji lepe umetnojii
Ljubljana, 22. maja.
Za veliko retrospektivno razstavo por-tretnih del mojstra Mateja Sternena, ki bo prihodnje dni otvorjena v prenovljenih prostorih Jakopičevega paviljona, vlada med resničnimi ljubitelji resnične upodabljajoče umetnosti živo in upravičeno zanimanje, saj takih razstav tudi v Ljubljani, ki velja za mesto umetnikov, ni vsak dan pa tudi vsako leto ne. Veliki upodab-ljalec prof. Matej Sternen od znamenite dunajske razstave dalje, to je celih štirideset let, ni priredil nobene razstave svojih umetnin. Ves ta čas je z zgledno marljivostjo ustvarjal in njegov mojstrski čopič je upodobil na platno neštevilne osebnosti obojega spola in vseh starosti. Nikdar pa veliki mojster ni čutil potrebe, da bi tudi širšo javnost opozoril na svoje delo s kako razstavo svojih del, niti ob svoji petdesetletnici niti ob šestdesetletnici. Sicer mu tudi ni bilo treba. Njegove nesmrtne stvaritve, ki so v teku časa postale last raznih ustanov in zasebnikov ter tako narodova last, dovolj glasno in najbolj učinkovito poudarjajo, kdo je bil njihov avtor in kolikšne so njegove neusahljive stvari-teljske zmožnosti.
Ob tej priliki naj pripomnimo, da Ster-nenova portretna razstava ne bo nekaj navadnega, dolgočasnega, kakor se žal mnogokrat pripeti, temveč edinstvena kulturna prireditev, ki bo obsegala raznovrstne podobe, kakor: olja, pastele, akvarele, pero-risbe, risbe z ogljem in svinčnikom, mono-tipije in ujedanke, dokončane in nedokončane portrete ter študije portretov in por-tretne skice. Izmed razstavljenih umetnin naj omenimo predvsem najnovejše delo, ki ga mojster pravkar dovršuje: portret gospoda  prezidenta pokrajinske  uprave div.
generala Leona Rupnika, nadalje naših umrlih in živečih javnih predstavnikov, in
sicer: nadškofa dr. Bonaventure Jegliča, bana dr. Marka Natlačena, škofa dr. Gre-gorija Rozmana, predsednika Narodne galerije dr. Frana Windischerja, predsednika novinarskega udruženja in glavnega urednika »Slovenca« Rude Jurčeca, vseučilišč-nega profesorja Steleta, osebnega tajnika prezidenta A. Gabra (iz 1.1905), industrij-ca Karla Ceča, posebno zanimiv portret rajnkega dr. Ivana Robide, mecena Franca Kotnika in drugih. Kratko povedano: razstavljeni bodo portreti vseh naših osebnosti in javnih predstavnikov poleg drugih portretov, zlasti damskih. Nadalje moramo še omeniti posebno velik avtoportret in mnogo drugih avtoportretov iz umetnikove mladosti, ko je začel ustvarjati, pa do danes. Posebnost bo tudi portret kot slika (pred ogledalom).
Kakor je bila javnost že obveščena, je gospod prezident pokrajinske uprave prevzel pokroviteljstvo nad Sternenovo umetnostno razstavo in na ta način najučinkoviteje in najlepše poudaril pomembnost nastopa tega našega velemojstra-upodab-ljalca. Cisti dobiček velike razstave je namenjen Socialni pomoči, kar še bolj dokazuje Sternenovo skromnost in globoko razumevanje za plemenite namene dobrodelnih ustanov.
Poleg neStevilnih portretov, ki jih je dovršil v teku let, je prof. Sternen ustvaril tudi mnogo drugih del, med njimi znamenite freske v ljubljanski frančiškanski cerkvi, ki so nedvomno edinstvene.
Da bi bila oddaja Sternenovih portretov v zasebni lastnini pospešena, je vodstvo
Socialne pomoči dalo na razpolago pol-tovorni avtomobil, s katerim pridno prevažajo podobe v Narodno galerijo. Da se prevoz vsake posamezne umetnine vrši v redu in brez nezgod, nadzoruje prevoze tajnik Socialne pomoči osebno, ki je navzoč pri prevzemu in prevozu sleherne slike, pri delu pa mu pomaga nekaj pomočnikov. Da bi se umetnine ne poškodovalo med prevozom, je tudi smotrno poskrbljeno. Vsako podobo namreč posebej zavijejo v nove mehke odeje, kar onemogoči tudi najmanjšo poškodbo dela samega ali tudi okvira.
Pri tem je treba poudariti, da vsi lastniki Sternenovih podob radi in z vesoljem ustrezajo pismeni želja gospoda prezidenta. Prav tako vsi lastniki enako spoštujejo akad. slikarja prof M. Stern« na in cenijo njegove stvaritve; izkazali so se kot pravi prijatelji prave umetnosti.
Oddaja slik torej lepo in hitro napreduje, vendar pa je tako malo časa na razpolago, da gre zbiranje kljub nagli avtomobilski vožnji razmeroma počasi izpod rok —■ marsikaterega lastnika slučajno ni doma, ta ali oni slike še nima pripravljene — zato prosijo organizatorji razstave, naj bi lastniki zbiranje Sternenovih portretov olajšali. Zlasti pa prosijo prireditelji nadaljnje lastnike mojstrovih portretov, naj jih takoj naznanijo, ker je za oddajo umetnin zadnji čas zaradi reprodukcij, ki bodo uvrščene v poseben katalog te razst
Kakor vidimo, bo skorajšnja razstava portretnih del mojstra Mateja Sternen^ v celoti uspela in bo s svojo pestrostjo in visoko umetniško vrednostjo v vsakem pogledu vredna njegovega imena.
čas   otvoritve   razstave,   ki   bo čimbolj
slovesna, bo pravočasno objavljen.
Vojfii dob;žki britanskih ptutakrat^v
ženova, 19. maja. »Birmingham Small Arms Company«, drugi največji angleški oboroževalni koncern, je objavil v dnevniku »Ttmes« svoje letno poslovno poročilo. Odločilni veledelničar koncema je rodbina Chamberlain. Neville Chamberlain. umrli angleški ministrski predsednik, je bil vodilni ravnatelj podjetja. Chamberlain je sicer odstopil s položaja glavnega ravnatelja, ko je vstopil v vlado, obdržal pa je kot glavni delničar nadzorstvo nad podjetjem. Po omenjenem poročilu je doseglo čisti dobiček 18 milijonov mark, ki bodo razdeljene med delničarje. Delniška glavnica znaša 50 milijonov mark. 5 milijonov mark bo prenesenih na prihodnjo poslovno dobo. Rodbina Chamberlain se bo »zadovoljila« s 14 milijoni mark.
Rooseveltcvi sestan&i
Amsterdam, 19. maja. Po vesteh iz VVa-shingtona je Roosevelt na zadnjem sestanku z novinarji izjavil, da se bo verjetno sestal z min. predsednikoma Avstralije In Nove Zelandije, ko se bosta vračala z imperijalne konference v Londonu.
MALI Wf.ASI
OTRdSKO POSTELJO, kompletno, z zimnico in mrežo, prodam. Naslov v oglas, odd. »Slov. narodac Ogled od 8 do 10.
Ster. 21
Amerika brez krinke:
»SCOVENSKI   NAROD«. pouwW*. a. maja »At
Strma 3
riava peščice milijarderjev
in ntilifon<av siromakov
Le malo Je pri nas ljudi, ki vedo. da vlada »svobodoljubne in demokratske« Zeđi-
njene, države klika šestdesetih plutokratskih dmžin. ki jih podpira pri njihovi oligarhiji še kakih sto manj bogatih familij. Temu cvetu izbrane ameriške plutokratske hierarhije je treba prišteti še kakih 350 družin, katerih letni čisti dohodki so presegali pred dru?o svetovno vojno 109.000 dolarjev letno. Skupek teh petsto bogatih ameriških družin tvori gibalno središče sodobne ameriške bančno-industrijske oligarhije ki ravna in obvladuje javno življen.je Zedinjenih držav. Delovanje te oligarhije je prikrito za kulisami demokratske vladavine, ki pa je povsem odvisna od naredb absolutistične plutokracije. V rokah omenjenih 500 ameriških bogataških družin je usoda najbogatejšega naroda in države, kar jih pomni svetovna zgodovina. Po zaslugi te prikrite plutokratske vlade nad Zedinjenimi državami pa je velika večina Američanov skoraj siromakov, ki posedujejo jedva nekaj kosov za vsakdanje življenje sodobnega  človeka potrebnih premičnin in p<> nekaj oblek.
Vpliv ameriških plutokratov na vodstvo državnih poslov ni mogoče primerjati z nobenim sličnim vplivom v kateri koli dru-gi državi na svetu. Vsekakor je neprimer no večji in od ločilnejši. kakor je bil vpliv najvišjega plemstva na vodstvo državnih poslov v najbolj absolutističnih monarhij«h. Moč kardinala Rirhelieja, kancelarjev Mettemicha ali Bismarcka in predsednika angleške vlade Disraeli.ia je bila neprimerno manjša, kakor moč kakega J. P. M organa, Andrewa W. Mellona. Johna Ro-ckefellorja. Henrva Forda ali Du Ponta. Prva svetovna vojna je privedla bogate Američane do vrhov svetovne mori in vzbudila v njih poželenje Po svetovni nadvladi ter jih končno zapeljala v drugo svetovna vojno proti materi civilizacije — Evropi.
Zedinjene države predstavljajo danes skupek samih nasproistev. V okviru njihovih meja živi izbrana družba največjih bogatinov, kar jih pomni svetovna zgodovina, y senci zvezdnate zastave pa se tudi prebij-a dan na dan skozi življenje najmanj 20 miljonov ljudi, ki ne vedo, kaj bodo jedli naslednji dan. Ameriški plutokrati prav nič ne idealizirajo izjemnega položaja, ki ga zavzemajo v sklopu Zedinjenih držav.
Tako se je starejši J. P. Morgan kaj rad pohvaliJ v veseli zasebni družbi, da je prav za prav samo potomec slovitega poglavarja morskih razbojnikov Henrija Mor gana. ki je požigal in plenil v zori sedemnajstega stoletja po pravljičnem Karibskem morju. Prav zaradi tega je tudi krstil svojo razkošno jahto z imenom »Kor-zars in jo dal črno preploskati, kakor so bile pleskane svoje dni ladje morskih roparjev. Pripovedujejo tudi, da je stari J. P. Morgan na svojih morskih potovanjih kaj rad izvešal na »Korzarjuc zastavo morskih roparjev s črnim' dnom in režečo se belo mrtvaško lobanjo.
Najbogatejši mož v Z ed i njen i h državah in na svetu sploh je John D. Roekefeller. Prav tako je najbogatejša družina na svetu familija Roekefeller jev. ki šteje vsega skupaj 27 članov. Takoj za nio se uvrščata družini Fordov in japonskih Mitsujev. John D. Roekefeller je plačal 1934 leta 6.279.6S9 dolarjev dohodnine od izkazanih 15 milijonov dolarjev čistih dohodkov. Okroglo vzeto se mu je obrestoval kapital
po 5 odstotkov na leto; torej je znašal njegov oficielno priznani kapital že leia 1934 okrog 300 milijonov dolarjev. Finančni strokovnjaki v Wa.llstreetu pa trdijo, da je znašalo premoženje J. D. Rockefellerja že leta 1934 najmanj eno milijardo dolarjev, če ne več. Velik del tega ogromnega premoženju je naležen v davka prostih državnih vrednostnih papirjih, predvsem v državnih posojilih. Tako so znašal letni dohodki    Johna D. Rockefellerja leta 1934
okoli 50 milijonov dolarjev.
Letni dohodki poslednjega ruskega caria Nikolaja II. so bili 12 milijonov dolarjev, Od te vsote pa je mogel porabiti za svoje
osebne potrebe le neznaten del. ker je potreboval ogromno večino svojih dohodkov
SH vzdrževanje dvora. Premoženje pokojne angleške kraljice Viktorije so cenili na
45 milijonov dolarjev. Velik del tega velikega premoženja je naložen v nepremičninah in sicer v zemljiičih najbolj siromašnih in zapuščenih londonskih okrajev. To premoženje pripada   danes v ogromnem
delu sedanjemu angleškemu kralju, katerega letni dohodki maša j o okoli štiri in pol milijona dolarjev.
Ob koncu prve svetovne vojne je bil najbogatejši aristokrat v Evropi nadvojvoda Friderik Habsburški, katerega premoženje so cenili na 750 milijonov dolarjev.
60 ameriških bogataških družin je izma-
ličilo na čelu z Rockefellerji prvobitno zdravo   zasnovo ameriške demokracije v
najbolj ogabno in brezdušno plutokratsko oligarhijo. Najbolje je označil usodno vlogo teh 60 družin v življenju Združenih držav prezident Franklin D. Roosevelt v časa, ko je še besno napadal to izbrano družbo in klical v boj proti njei vesoljno ameriško ljudstvo. Takrat jo dejal, »da predstavljajo v svoji celot! nekronano monarhijo ameriškega ljudstva, ki ga drže v popolni gospodarski odvisnosti, če ne naravnost suženjstvu«.
Premoženja drugih Roekefeller jev. Fordov, r3u Pontov Ln MelIonov je prekoračilo že po prvi svetovni vojni prvo miijar-do dolarjev. Danes je preseglo družinsko
premoženje Rockefel lerjev. ki so lastniki četrtine kapitala največjega vojnega dobičkarja ^Standard Oil« trusta spoštovanje vzbiuajočo vsoto treh   milijard dolarjev.
Imovina dnržTne starega Forda, ki £teje vsega skupaj štiri Fordove vnuke po smrti njegovega sina. presega že dve milijardi dolarjev. Naložena je v delnicah tudi pri nas po avtomobilih znane »Ford Motor Co?~ jnije«. Za petami starega Forda sledita familiji Mel Ionov in Du Pontov. Mellon i grabijo sedaj nove milijone dolarjev iz podjetij svoje »Aluminium Con^pagnijc^. ki je glavna proizvajalka letal znamke »Li bera tor«, s katerimi ubijajo amer:ški gang-sterji  doc o  in ženo po  Evropi.  Du Ponta
polnijo svoje blagajne iz čistih dobičkov svojih orožarn in jeklarn, ki so d^nes glavne dobaviteljice ameriškega vojnega materiala za boljševiške zaveznike. Du Ponto-vi slovijo mod ameriškim? plutokrati predvsem po tem. da se ženijo samo med seboj v ozkem družinskem krogu. Sicer jih je bilo nekaj, ki so poiskali svoje zakonske druge tudi izven familiaroega okvira, vendar pa v načelu notrjujejo samo staro pravilo, da se Du Pontovci ženijo samo med seboj. Vsekakor «?e lahko ponašajo s tem, da so na:bolj številna ameriška plutokratska družina saj Štejejo vsi "kupaj okoli 600 glav; od tega je 62 poročen:h.
Po raznih vesteh sodeč je med sedanjo drugo svetovno vojno doseglo že najmanj deset ameriških bogataških družin ^mili-jardsko znamko v veliki in brezobzirni tekmi za zlatom. Na čelu jim stoji in J ih vodi v zlati paradiž Morgan ova familija s svojo družinsko banko »J. P. Morgan 8z Co.« Zaporedoma ji ?lede židovsk« družine Harhnessijev. Whirnejev. Stillmanov. Fisherjev in Gugenheimov. ki grabijo z odprtimi rokami milijone iz zlate reke mi-
lijardi! i h   vojnih   proračunov združenih
zvezdnatih rep^^blik.
Pri ocenjevanju neznanskega obogaten j a ameriških plutokratov je treba pomisliti, da so našteli še leta 1392 v vseh Zedinje-nih državah samo 4047 nad milijon dolarjev vrednih premoženj. Leta 1914 jih je bilo že 7809. Po prvi svetovni vojni je naraslo to število v nemali meri na račun vojnih dobičkov in izmozgane Evrope na 12000. Leta 1930 pa so jih ugotovili že
38.898.
Leta 1914 je bilo v Zedin j enih državah 60 premoženj, katerih letni dohodek je presegal miljon dolarjev. Deset let pozneje je bilo takih premoženj 75. leta 1929 pa že 530. Danes se giblje to število okoli dva tisoč, če ne že več. Kljub temu pa je bilo leta 1929 v Zedinjenih državah samo sedem in pol milijona odraslih oseb, ki so
plačevale osebno dohodnino, ker so znašali dohodki ostalih 70 milijonov Američanov in Američank mani kakor 2000 dolarjev letno, kar se je po zakonu o osebni dohodnini smatralo za živijenjski minimum dohodkov'. Po letu 1929 so znižali ta življenjski minimum,na 1000 dolarjev, vendar je še vedno okoli 50 od'totkov vseh odraslih Američanov in Američank, ki ne plačujejo nobene *>?ebne dohodnine. Ti ljudje so prisiljeni porabiti svoje dnevne dohodke za kritje potreb vsakdanjega življenja. Računajo, da ima v Zedinjenih državah 99 odstotkov vseh odraslih ljudi letne dohodke pod 5000 dolarjev. Po računih ameriških gospodarskih strokovnjakov je to vsota, ki jo potrebuje bolje situiran Američan za preživljanje in kritje življenjskih stroškov. Zato pa je v posesti enega samega odstotka vseh odraslih Američanov 83 odstotkov vsega ameriškega likvidnega narodnega premoženja. Od 1.300.000 Američanov, ki so umrli leta 1933, jih je bilo samo okoli 10.000. ki so zapustili nad 50.000 dolarjev premoženja. Tega leta je bilo zaposlenih v Zedinjenih državah 43 milijonov oseb. Od teh jih je bilo podvrženih osebni dohodnini, katere odmera je bila medtem znižana na 1000 dolarjev, samo 3 milijone 600.000.
Zato pa živi danes v Zedinjenih državah 28 deklet, katerih premoženje presega 25 milijonov dolarjev, letni dohodek pa milijon dolarjev. So to hčerke raznih tobačnh. konzervnih, petrolejskih, železniških, jeklenih, bakrenih in gumijevih kraljev, ki so zapustil svoje milijone nadebudnim hčerkam. Najbogatejša med nfmi je vsekakor Vvilksijeva, ki poseduje okoli 80 milijonov dolarjev.
In ljudje takega kova. ki žive na račun izmozgavanja uboge brezpravne raje, hočejo s svojim socialnim redom »osrečiti« Evropo, —drv.
rejevalita centrala GPU
Ukradene in ponarejene znanstvene in leposlovne knjige Poitarefanie tujega denarja na debelo
Prinesli smo že nekaj odlomkov iz knjige »Izdani socializem«, v kateri je bivši nemški komunist Kari Albreeht, ki je deset let živel v Sovjetski zvezi in se povzpel tam nazadnje do ministrskega položaja, episal svoja razočaranja v holjsoviškem »raju«. V poglavju, ki ga prinašamo danes, razkrinkava eno nadalnjih brezvestnih metod, katerih se je in se še vedno poslužuje kanui nizom v svoji borbi za oh vlada nje sveta. Knjiga je bila napisana 1. 1D38. v Švici.
Da so zavratni umor in kriminalne špi-jonažne metode politično orožje boljševizma, je že dovolj znano. Toda v kolikšnem obsegu je izvajalo vrhovno vodstvo komunistične stranke Sovjetske zveze in predvsem GPU ponarejanje denarja, tatvine duhovne lastnine ln druge izrazito kriminalne zločine, ki se jih poslužuje neprestano ln sistematično,  da   bi   oškodovalo in
ogoljufalo ostali svet ter si na tako zločinski način pridobilo gospodarske in politične koristi, je tudi še dandanes v širši javnosti skoro docela neznano. S3J vedo celo v sami Sovjetski zvezi le najožji zaupniki na čolu komunistične stranke ln državne uprave, kakšne stranske zaslužke« imajo kremeljski despoti.
Znano je, da si lahko v Sovjetski zvezi,
predvsem, v prodajalnah za inozemce, v Hiri-stičnLh agencijah itd. nabaviš inozemsko literaturo v največji izbiri in brez te.
žav. Ne gre pa moida za prevode, marveč za originalne izdaje del, Ki o bila uvožena. Tako vsaj na splošno mislijo tako v Sovjetski zvezi, kakor tudi  inozemstvu. V
resnici pa jo stvar povsem drugačna. Državno založništvo Sovjetske zveze se je začelo že konec leta 1930. posluževati docela nedopustne metode, da bi inozemce. zaposlene v Sovjetski uniji, kakor tudi lsstne državljane, ki so zmožni tujih jezikov, oskrbelo s potrebno znanstveno in sodobno belotristično literaturo, še v letih 1924. in  1928. so   bili   izdani   letno prav
znatni zneski tujih valut za nabavo Inozemske literature, v kolikor se ni megli pribaviti v zameno za sovjetsko-. Toda sčasoma, zlasti ko je vedno bolj naraščalo povpraševanje po inozemski znanstveni literaturi za univerze in tehnične visoke šolo, za številne biblioteke v?žnih strankinih in državnih uradov, za tehnične urade številnih trustov in koncernov, tako da je bilo nerbhodno potrebno nabaviti večje množine, da ne bi sovjetski, strokovnjaki tehnično zaostali, je prišel vodja državnega založništva Žid Kalatov na prebrisano idejo. Hotel si je na najbolj enostaven in cenen način pribaviti   potrebno literaturo
in napraviti pri tem še sijajen posel.
Po trgovinskih delegacijah Sovjetske zveze v tujini, predvsem v Nemčiji, Angr-
ji, Ameriki, Franciji in Skandinaviji, je d?l nakupiti po nekaj izvodov vs-ake novo izdane ali že prej izišle važnejše tehnično znanstvene razprave ter knjige najbolj priljubljenih tujih pisateljev. Vse te knjige so mu poslali v Moskvo. Posebej v ta
namen ustanovljena, tehnično najmodernejše opremljena tiskarna je imela nalogo te knjige kar najbolj tečno kopirati. Obstojali so posebni oddelki za nemško, francosko, angleško, ameriško, švedsko itd. literaturo. Stroji so tekli dan in noč. Da pa bi se ne mog1 o dokazati p-nareje-nja na podlagi p~pirja, so sovjetske tovarne posebej v ta namen izdelovale potrebni papir. Prav tako so tucli zim?njo opremo Knjig točno Kopirali. Kopije knjig
so bile tako posrečene, da pač noben kupec ni mogel n"t; sumiti, da te knjige niso originalna izdaja pisca in založnika, temveč da so izdelane v Moskvi.
Ta organizirana tatvina duhovne lastnine je naposled zavzela takšen obseg, da so ustanovili v ta namen posebno založništvo pod imenom »Mednarodna delavska
založba«. Vodstvo založbe je bilo poverjeno latvijskemu komunistu Lirianu. pos?. boj izšolanemu profesorju,       je v besedi
in pisavi obvladal vse glavne svetovne jezike in ki je bil  poprej   ljudski komisar
za narodno vzgojo v Turl*estanu.
^Mednarodna delavska založba« je delala s svojimi falzifikati tako dobre posle,
da v velikih nakUdah izdanih del ni prodajala le v Sovjetski uniji, marveč s pomočjo >Agitpropa« inozemskih komunističnih strank celo v onm deželah, kj^r so bila ukradena. Pošiljke so bTe spravljene v Inozemstvo deloma kot diplomatska prtljaga, doloma pa po ilegalni poti.
To 3>ustvarjajoČe delovanje« Halatova ni le prihranilo Sovjetski zvezi znatne vse te tujih vslut za nakup potrebne inozemske svetovne literature, marveč je do-našalo še celo dragocene devize. Kajti tujci, ki so svojo domačo literaturo kupovali v SSSR. so morali plačati kupno ceno ne v rubljih, marveč v tuji valuti, poleg tega pa so prihajali znatni zneski deviz še od izkupička, ki so. ga dosegale podružnice Agitpropa v tujini. Uresničenje Halatove Ideje je tako rodilo donosen posel.
»Mednarodna delavska založba«, ki Je najtesnejše sodelovala z vodstvom komin-terne. je začela nato izdajati v svoji tiskarni tudi velike množine komunistične propagandne literature, predvsem za one inozemske komunistične stranke, ki so delale ilegalno ln ki niso imele svojih lastnih
tiskarn. Tudi ta propagandni material so spravljali čez mejo kot diplomatsko prtljago ali po ilegalni potj v roke agitacij-skih in propagandnih zaupnikov pristojne
Teden nafnrke za Slovenski Rdeči križ
Pred kratkim je Slovenski Rdeči kri? znTadi povečanja denarnih sredstev začel z ^abirko starega pap'rja. Dosedanji odVv na;emu pozivu je prilično ugoden, vendar še ne zadovoljiv. Da damo tudi zasebnikom možnost, da darujejo star pap:r Slovenskemu Rdečemu križu, bomo izvedli splošno nabirko papirja. V ta namen proglašamo z odobritvijo g :efa pokrajinske1 uprave čas od 22. do 27. maja 1.1. za »Teden nabirke za Slovenski Rdeči križ«. V teh dneh bc pobirala papir mlaerna vseh ljubljanskih ljudsk h. srednjih in strokovnih šol. Prve štiri dni v »Tednu r.a-brke. t. j. od 22. do 25. maja bo nosila šolska mladina v šolo papir, ki ga bo nabrala doma, 26. in 27. maja pa ga bo pob rala cd hiše do hiše. od stranke do stranke, tako da bo pobran rudi pri risfh družinah. k: nimajo šoloobveznih otrok.
Slovenski Rdeči križ pričakuje, da ne bo n'kogor med nami. ki bi ne prispeval v to splošno nabirko. Vsakdo naj da, česar ne po-
trebuje in kolikor lahko da. čretudi prspevki pcedncev ne bodo veliJci. bomo v skupnosti lahko zbrali zelo velfce količine Vsakdo naj poišče v svojem stanovanju stare, nerabne knjige in brošure, propagandno literaturo, stare zvezke, časonise. ovom nap r. staro lepenko, papirne odpadke odpadke lepenke td. Vse to naj poveže v omot in pripravi za Rdeči križ. za katerega bo pobirala pr'ptavljem papir šolska mladina. Ni h':e in ne druž'ne. kjer bi se ob trohici dobre volje ne našlo tako blago. Vsak darovalec, tudi r/sti. ki bo daroval malo. bo koristil Rdečemu križu.
Rdeči kr-ž ie pckrcnil nabirko pap:rja, da si s prodaio zagotovi dotok večjih denarnih sredstev. Njegove prizadevanje bo uspelo m denarn efekt bo dosežen če bc na?c! za svoje delo razumevanje in oporo pri vsdkem posamezniku. Zato upamo, da bo na?« vab'k> doseglo živahen odzH v vseh krog*h liub'janske *a p r.b:va'stva.
Slovenski Bdeči križ.
konintu ua, ki so Jih potem Mrl?! med ljudske množice. To ponarejevalsko delovanje Halatova
pa v Sovjetski zvezi nikakor ni bilo kak izjemen primer. V poučenih vodilnih krogih partije in države je bilo splošno znano, da izdeluje vodstvo GPU v posebnih, najmodernejše opremljenih obratih s pomočjo posebej izvežbanih poklicnih fals:-fikatorjev tudi bankovce tujih držav, predvsem dolarje. Ponarejene bankovce so zlasti v oni dobi, ko so bili dohedki sovjetskega gospodarstva na tujih valutah zelo skromni, dočlm je GPU potrebovala za vzdrževanje svojega razsežnega špion? žne-ga aparata v inozemstvu prav tako znatna densrna sredstva, kakor kemmterna za svoje rx>družnice, izdelovali na veliko ln jih po kurirjih sovjetskih poslnništev spravljali v tujino. Zato so tudi pri mnogih sovjetskih kurirjih in pri funkcijenar-jih inozemskih komunističnh strank vscl?j našli toliko amerišk h dolarjev, kadar so katerega izmed njih zasačili ter napravili pri njem telesno aH hišno preiskavo. Znano mi je, da so tudi obiskovalci Inturista pri svojem odhodu iz Sovjetske unije vselej dobivali ponarejene bankovce, kadar so zamenjali preostale sovjetske rublje za tujo valuto. Pri potovanjih sovjetskih funkcljonarjev v tujino so bili ameriški dolarji, kj so jim bili izročeni, opremljeni s posebnim tsjnim znakom, ki je bil znan le vodji dotične obmejne sovjetske kontrole in po katerih se je dalo spoznati, da so bankovci »pravi« in izročeni dotičnemu potniku  z vednostjo vedstva GPU.
Te falsifikacije pa niso služile zgolj cilju, da se piibavijo potiebne valute za vzdrževanje sovjetskih funkcijonarjev v tujini in za blagajne podružnic kominter-ne, marveč je docela resno obstojal načrt spraviti gotove države z razširjenjem ponarejenih bankovcev na debelo v valutno tehnične težave. Tako so hoteli na ta način n. pr. razvrednotiti in spraviti ob kredit zlasti finsko marko, poljski zlot in ita-
ljansko liro. Ta načrt se je izjalovil zgolj zaradi tega, ker se je dolgoletni finančni komisar Sovjetske unije Grinko z vsemi močmi upiral tako nevarnim podjetjem. Vendar pa tudi on ni mogel preprečiti, da ne bi vodstvo GPU kljub temu izdelovalo ogromnih vsot ponarejenega denarja in £ra spravila v promet, ne da bi se dalo razkriti, od kod izvirajo ti mojstrski falsi-fiksti.
Komur so te zveze znane, ta bo tudi razumel ene dramatične prizore, ki so se odigrali na velikem procesu proti Jagodi spomladi 1938. Takrat je državni tožilec Višinski na jsvni razpravi vprašal Jagodo, od kod izvirajo veliki zneski valut, ki so jih našii pri preiskavi v njegovem stanovanju in v njegevem uradu. 2e jeseni 19"8 je objavil sovjetski tisk ob priliki aretacije Jagode senzaeicnclno vest. da so našli pri njem razen zlata in draguljev tudi nad en mil;jon dolarjev. To vprašanje d: žc vnega tožilca je imelo namen že vnaprej razbremeniti vodilne ljudi komin-terne in sovjetskega upravnega aparata za primer, da hi inozemstvo prifilo tem fal-slflkacijs m kakor kolj na sied. Krivec naj bi bil v tem pr meru Jagc^da. dočim bi si pravi krivci umili roke v nedolžnost. Ja-g:da je na to vprašanje ogorčeno pogledal
Pisma in poizvedovalnice za vojne ujetnike v Nemčiji
Nemški Rdeči knž nas je opoz^r'1 na to, da je dostavljanje poštnih pošiljk za jrojne ujetnike v Nemčiji brez zakasnitve mo»žno le tedaj, Ce je na naslovu razen i;jetnikovcga rodbinskega in krstnega imena navcd.n1 tud-njegova ujetn^a StevSka in o.mnčba ujerni-ikegfl taboreča ali pa številka vojne pošte (ki je vselej petmestna, na primer 27 093). Pravilna označba taborišča sestoji v?c7ej iz besed »Stalag« ali ^Ofau« v  zvezi  s kako rimsko
števlko in veliko črko al: pa s kako arabako številko, na prmer: Stahia t A., Oflag VI. G ali Stalag 398. Oflaa 65. Označbe kakor ni primei A. K. 781, Arb. Kdo. 1025 so samo dodatne značke k Štev. Staleg ali Razen tega SO >e nekateri Dulag, Hcfiatf in Marlag — M lan;: — Ncrd. Včasih sc / da conačijo svojci vojnegi ujetnika tabori;čc z besedami »S che Kiiokscite« (glej hrbtno str.m), kar je seveda napačno.
Če je naslov nepopoln, zavrača Nemški Rdeč-' križ rn>:tne po-'iljke. ker ne utegne izvesti zamudnih poizvedovanj. Prav tako mora Slovenski Rdeči kr ž vsa pri njem vložena pisma in poizvcdc\alnice brez natančnega naslova zavračati.
Komur terej ni znan nataenr naslov vojnega ujetnika, naj izpolni poizvedovalnico S'oven-sfccga Rdečega fcria (25 besed), ki jo dobi v naši pisarni na Marijinem trgu št. 5. Nato bemo takoj uvedli potrebne poizve-dbe.
Višinskega in predlagal, naj mu dovolijo, da odgovori na vprašanje za zaprtimi vrati. On prav tako nj hotel tvegati raz-krinkanja svojih sodnikov, kakor niti on, niti ostali obtoženci v tem procesu niso upali v tej justični tragikomediji pasti iz svoje vloge. Le Krcstinski je to poakutel, toda že po preteku ene noči je zopet vso preklical.
Slične velike mednarodne falšifikaclje, kakor je bilo ponarejanje denarja in knjig, je zagreSilo tudi industrijsko vodstvo Sovjetske unije takoj ob začetku prve petletke. Izkazalo se je. da kljub nezaslišano nizkim cenam ni bilo mogoče najti v tujini kupcev za sovjetske izdelke. Zato so na številne izdelke kovinske industrije — nože, vilice, žlice, pile, sekire, žage itd. —* kratko malo vtisnili pečat Mado in Ger-manv« ali »Made in Kuglano" da bi na ta način naredili vtis. da so ti Izdelki izdelani v Nemčiji, Angliji ali kaki drug] industrijski državi, katere izdelki so uživali po svetu dober sloves. Na eni strani so hoteli za vsako ceno spraviti sovjetske izdelke na določene svetovne trge (Kitajska, bal« kanske drŽave, Perzija. Turčija) na drug! strani pa so špekulirali na to, da bi s poplavo trgov z ničvrednimi Izdelki, ki nosijo žig tujih držav, te države spravili ob kredit. Razume se, da so vse te falsfikate izvrševali le izbrani zaupniki pod najstrožjim nadzorstvom vodstva GPTJ, tako da je za to vedelo le malo ljudi.
To kratko poročilo, ki sloni na avtentičnih podatkih, pač ne potrebuje nikakegfa komentarja. Država, ki se poslužuje tako izrazitih kriminalnih metod, se pač sama post:.vija izven mednarodnega prava.
Srednješolska mladina prišla na plan!
Njene telovadise ure fccd» o<ds.?ej v prosti naravi
Minuli teden jc našm srednješolcem obojega
spela prinesel posebno novotarijo, ki so jo v splošnem sprejeli z nedeljenim veseljem, razen morda nekaterih recl^'h izjem iz v'šjih razredov, ki se jim zdi. da so že pustili za seboj
strogi srednje.-o'ski red in jim ukrepi vzgojiteljev le še penijo zadnje tedne ali mesece
pred odhodom na \igr.ke ?ole ali v žvljcnje sp!oh .Gotovo pri uvedb: nov-c telovadne ure, k: jo bo zdaj srednješolca mladma namesto v   zaprtem  prostoru  ime'a  na  prostem   in p<>
dobro proučenem telesno-vzgojnem načrtu po vzoren najbolj naprednih zavodov do drugih državah nc src za to, ali jc jc vsa mladna sprejela z navdušen jem ali ne. Dejstvo je, da pomeni ta dalekovidni ukrep naše vrhovne upravne ob'asti in prosvetnega oddelka pri Pokrafoski upravi prav! prevrat v* vsem. kar je telcrn^ vzgoja — in posredne z njo tudi sport v šinem pomenu besede, v prejšnjih letih veljala pri odločilnih pcsvctMnib Čniteljih kot sestavni del sodobne vzgojne metode za §ol-sko mladine. Ta mladina bo torej odslej, čeprav samo v omejenem obsegu, pri tem pa brez izjeme vsa, najbolj pa ona, ki je morda :z kakršnih koli razlogov vnanje zapostavljena, lahko že med obveznim >o!sk?m poukom deležna prv'h ugodnih posledic starega in priznanega načela, da je zdrav duh samo v zdravem telesu. Njeni vzgojitelji, predvsem pa strokovni učitelji, ki jim je poverjena ta te-
le, vadna ura na prostem, bodo lahko '7med ti-bočcv in tisočev mladh ljudi poiskali maraka-
terc^a dijaka ali djakinjo, ki bo tukaj pokazal nekai več sm'sla za to ali orw> vrsto obveznega sooreda in ga odtnd usmerili v primerno p<x!robno šolo tdesnovzgojnim ali sport n:m društvom.
Pet do šest ljubljanskih športnih pRMtOfOV bo odslej do konca šolske??;! leta — in v pr« logojenj obliki morebiti rudi pozneje med po-
čitn:cam — vse dopoUincvc in popoldneve, Ce
bo vreme ugodno, živelo in b-istdo ob razigranem rajanju naše učeče se mladine. Dobro je tudi. da So kot vod t olj i in vad tclji pri
teh urah pr>li dc veljave in priznanja mnofj mladi domač' ljudje, ki so sc v zadnjem desetletju doma in na tujem posvetili Studiju športne in telesne vzgoje in bodo lahko sedaj na domačih tleh uveljavli in na!o/ !i avoje znanje Od vsega tega ne bo imela koristi samo mladina sama, temveč tud: njeni starši in vsi. ki jim je poverjena odgovorna skrb za dr>raščaječi rod v teh še posebno te2S;ih časih.
Prvi korak je storjen. Žcl;mn samo, da bi na.šel pravi odmev še pr vseh. ki hočejo dobro na^i mladini: saj bo obenem z nj'mi tud: ona laže razumela globoki pomen tc zdrave spremembe v njenem vsakdanjem življenju med šolskimi stenami
6®o.*km» femk v službi
nemškega Rđečegs križa
Pri pomožni službi nemškega Rdečega križa je danes zaposlenih nad pol milijoni žensk, kar pomeni ogromen p-irastek v
primeri a predvojnimi razmerami, ko je ta ustanova štela komaj sto tisoč ženskih
sotrudnic. Toda niti število pol milijona ni točno, kajti v resnici razpolaga nemški Rdeči križ danes s 600 000 sotrudnlcami ženskega spola. V ogromni večinj te pomočnice niti niso Izručene sestre, marveč prostovoljke, ki pomagajo prvenstveno na kolodvorih, pri nezgodnih zavodih, reševalnih postajah,   v vojaških bolnišnicah
"itd. Pripr-mniti pa je treba, da se hočejo vse Nemke, ki so se javile v službo Rdečega križa, v prvi vrsti posvetiti ranjencem. V tem smislu zaposluje nemškj Rdeči križ danes približno 80.000 Izvežbanih sester in sestrskih pomočnic. Te sestre in njihove sotrudnice so tako porazdeljene, da stslno oskrbujejo 400 oskrbovalnih postaj in okrepčevalnic na ozemlju nemške države. Treba je tudi podčrtati, da večina strežnic opravlja službo prostovoljno, ker smatra to delo zg svojo častno pomoč domovini. Koma i Četrtina izmed navedenega števila strežnic je nastavljena pri Rdečem križu s stalno plačo-.
Sotrudnice Rdečega križg so brez Izjeme nolno zanoslene ln zahteve, kri iih stavi živlienie nanje, so često zelo velike. Posebno v telesnem posrledu morajo prenašati velike napore. Seveda niso zaposlene izkl-fučno v Iazaretih. m?rvejfi eskrbu-ieio tudi otroke, ki so bili poslani na deželo zaradi strahovalnih napadov na mesta :n nomasrjo v ci'vimih bolnišnicah. Da je strežniStvo potrebno povsod, koder
se pomikajo transporti ranjenih n T i drugače trpečih ljudi, se razume samo cb sebi, v Ukrajini n. pr. so  imele strežnve
Rdečega križa ogromno delo, ki so ga ob»-vladale na zelo pohvalen način. Tudi v vojaških domovih je često potrebna jako naporna postrežba. Težav pri službi na postajah niti ne omenjamo. V vojaških domovih izvršujejo sotrudnice Rdečega križa nadvse koristno delo. Takšnih domov je danes v zaledju nemškega bojišči približno poldrugi tisoč in na podlagi tega števila si lahko predočimo sliko, kako velike so dolžnosti, k> zadevajo pomočnico Rdečega   križa.    Glavno   nadzorstvo nad
strežnicami vodi ga. Gbringova iz Berlina, ki izjavlja, da je z njihovim delom popolnoma zadovoljna.
Kakor pa so sestre in pomočnice nemškega Rdečega križa delavne na fronti, tako so tudi na razpolago za dobrodelnost v zaledju. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da so sotrudnice Rdečega križa pokazale poleg velike požrtvovalnosti tudi mnogo junaštva, zlasti na vzhodu. Nešteto je primerov, ki so izpričali, da jim je lastna varnost podrejenega pomena v primeri s koristmi trpečih in tistih, kj so vsak čas pripravljeni žrtvovati svoje življenje za blaginjo nemške domovine. V skrbj za nege-vsnje ranjencev so pokazale te človekoljubne žene najlepše vrline, ob-nem pa so tudi Izpričale, kako značajne znajo biti kot ženske. Vse to bi bilo nemo. goče, če jim ne bi neprestano lebdel pred očmi ideal dela. ki oblikuje iz nemške žene tudi voditeljico ljudstva.
»SLOVENSKI    N ARO D«, ponedeljek. 22. ma-i 1944.
Štev. 21
R
ožnik,
ti si kakor zdravje!
»Rožnik, ti si kakor zdravje!« Tako smemo reči po Cankarjevih besedah. Sploh sta Cankar in Rožnik združljiva pojma, saj vemo, kako je Cankar liubil Rožnik in da je na njem stanoval. Tedaj je bil Cankar že hudo bolan in na Rožniku je iskal predvsem zdravja. Nedvomno ga je pa privlačevala rožniška lepota, saj privlačuje tudi nas navadne smrtnike. Kako nam je bilo hudo. ko so nam bile lani in predlanskim poti na Rožnik zaprte! Zaprta je bila tudi cerkev in sa-vojsko vojaštvo io je tako umazalo in po-
škodovalo. da je ni bilo mogoče doslej odpreti. Prvo nedeljo v tem mesecu je bi-
la cerkev po obredu očiščevanja zopet odprta. Ob tej priliki nas zanimajo nekateri zanimivi podatki iz zgodovine Rožnika.
Zgodovinarji pravijo, da se je prvo znano poročilo o Rožniku ohranilo iz leta 1507. V tistem času je bil na Rožmkii grad s pristavo. C rad je bil tedaj že opuščen. Okrog gradu odnosno pristave je bil sadovnjak. V tem pogledu se torej Rožnik ni mnogo spremenil v štirih stoletjih, k^r
se tiče sadovnjaka. Vendar si ne moremo ustvariti prave slike, kakšen je bil tedaj.
Ali so že tedaj tiko le;x> cvetele jablane na njem. kakor nam ga prikazuje znam Jakopičeva ^lika v vriskajočifc barvah. znnč;lnih za  Jakopiča.  V začetku 16. sto-
ker njeno premoženje ni donašalo dovolj za vzdrževanje Njeno zemljišče ie bilo tedaj izročeno šentpetrski župniji. Vendar je bila cerkev prihodnje leto zopet odprta. Leta 1808 je bil gozd. ki je bil prejšnje čase last cerkve, parceliran m prodan na javni dražbi. Razdelili so £^ na 8 parcel. O^tal pa je še neprodan t\p. drugi strani hriba cerkveni gezd. ki si ga je župnija pridržala.
Ko so Francozi leta 1809 oblegali Ljubljano, je Rožnik trpel približno tako kakor leta 1941, vendar so bili savojci večji mojstri za uničevanje gozdov. Francozi seveda niso zidak p0 Rožniku bunkerjev in menda niso tudi • razbijali strešnikov na cerkvi.
Po odhodu Francozov so prebivalci okoliških občin prosili, naj bi jim odprli cerkev, ki je bila ves čas v francoski dobi zaprta. Ko je bila zopet odprta 12 julija 1814. je bila izročena v oskrbo Juriju Selanu in ključarjema J. Kremžarju in Mateju Slapničarju z Gline. Zaprta je bila torej nad 5 let — od pomladi 1309.
Cerkev ni bila pravno izročena frančiškanom, vendar so jo frančiškani po odhodu Francozov šteli za svojo podružnico, ker je stala na zemljišču, ki je spadalo pod glinško občino, a glinška občina je bila pod frančiškansko župnijo.
Po francoski dob: je bila cerkev tudi potrebna popravila. Korenito so jo pa po— I pravili šele leta 1823 Po prevzemu cer-! kve v oskrbo je cerkovnik Selan odprl na ; Rožniku gostilna Ny Rožniku je torej go-[ stilna že nad sto let
V začetku prejšnjega stoletja Ljubljančani niso še prihajali v tako velikih trumah na Rožnik kakor pozneje Baie so šele okrog leta 1830 začeli bolje obiskovati Rožnik.
Frančiškani so pravno prevzeli rožniško } cerkev leta 1836. in sic:»r na prošnjo fran-I čiškanskege  župnika     Felicijana Ranta. i Cerkev   je  bila   podeljena frančiškanom, ker šen tre trpki župnik ni ugovar-al Rožnik   je   namreč  nravno  dotlej   še vedno spadal pod šentpetrsko župnijo.
lastimo mft&e —
pomagajmo živim t
Častimo mrtve in pomagajmo živim — s tem geslom je Alma Hedinova. sestra doktorju Svena 11 edina, ustanovita svojevrstno napravo: cvetlični sklad. Ze pred 30. leti je prišla na misel, da bi se z denarjem, ki gre za pogrebne i enec in šopke, mogla sezidati sirotišnica.     Veliki    delavski    voditelj    H jaln^ar
Branim* jo je podpiral v tem stremljenju ter po smrti zapustil znatno vsoto. Mnogi Švedi so v oporoki določili, naj se namestu rož da
primerna vsota za ta cvetlični sklad. Danes letja je bil Rožnik last bratov plemičev j ima ta že jve veukt hiši v Stockholmu. Tu Jurija   in  Volbenka  Sauraua.  ki  sta   leta      so eno. in dvosobna stanovanja s kopalnicami,
strehami za senčenje  m drugimi modernimi { udobnostmi   šest nadaljnth domov sc v krat-
1507 prodala rožniško posestvo uradniku carinskega urada v Ljubljani Praumvar-tu. Tedaj še ni bilo cerkve na Rožniku.
Rožnik pa ni bil združen ves v eni po-sestL Svoje posestvo je Erazem Praun-\vart prodal leta 1534 ljubljanskemu meščanu Antonu Kuchlu. Izvzet pa je bil prostor — ni znano točno, kje je bil — kjer je stala nekdaj bolnica za gobavce. Da, v starih časih so tudi iskali zdravja na Rožniku — celo neozdravljivo bolni. Rožnik je bil tedaj še tako oddaljen od mesta, da je bil primeren za osamitev nevarnih bolnikov-. V srednjem veku je bila gobavost razširjena po vsej Evropi in skoraj sleherno mesto je imelo izolimico za gobavce. V Ljubljani so imeli »leoro-zerijo* vsaj že 1. 1453. Razen tega so bili v starih ča?ih določeni v ljubljanski okolici kraji, kamor so meščani bežal: nreH kugo. ko se je začela širiti v mestu. Imeli so tri zatočišča, in sicer Sp. Poljane. Golovec in Rožnik. Toda kaže. da so se morali umikati iz mesta oboleli in ne zdravi meščani.  Baje  je b'lo  včasih na
kem dojadi   V celoti bodo dajali pristrešje
800 starcem in starkam, ki plačujejo neznatno najemnino Hedinova sedaj predlaga, naj bi se tudi pri jubilejih, svatbah in sličnih slavno-stih cvetlični darovi nadomestili s prispevki
zs hiralnice.
Ta švedski primer bi zaslužil posnemanje tudi pri nas. Ze svoječasna akcija ljubljanske mestne občine ob vseh svetih se fe lepo uveljavila. Dandanes, ko je beda in pomanjkanje narasla vsepovsod, bi bilo še tem bolj primerno m potrebno, da bi se izdatki za luksuzno potrato oo raznih prilikah obrnili v dobro siromašnim in potrebnim. Naša Socialna pomoč bi si na ta način lahko ustvarila prav izdaten nov vir dohodkov.
Nekaj o krompirju
Da, čudno se nam zdi. da so ljudje mo-  I 80"V Razen  tega moramo upoštevati, da
gli tako dolgo živeti brez krompirja. Kje v Evropi so najprej začeli jesti krompir? Baje so ga prvi spoznali Španci; seznanili so se z njim v Peruju, ko je tam zagospodari 1 Pizzarro. Ali ni zanimivo, da sta bila krompir in koruza v tistih davnih časih glavni živili prebivalstva v Peruju? Prav krompir in koruza, ki sta bila povsem neznana v »starem svetu«, sta postala v novejšem času v marsikateri evropski deželi prav neobhodno potrebna!
Krompir je prišel v Španijo okrog leta 1535. Zanimivo je tudi. da se je krompir v Evropi najprej udomačil v toplejših
Rožniku za celo naselje    lesenih    kdčic i deželah. Tako se je iz Španije razširil v
kjer so mo-ž:ni čakali med kugo, ria je Italijo in pozneje se je začel širiti z ju-
bolezen minila. { ga  na sever. V severne evropske dežele
V začetku 17. stoletja je bila na Ro^ni- j je   prodri   šele   v   osemnajstem stoletju,
kil že cerkev. L. 1602 je nadvojvoda Fer- J golj se je zacel širiti šele v letih 1770 in
riinanri dal jezuitom na Rožniku cerkev in gozdič ob njem. Na tistem posestvu sta živela dva podložnika. Škof je privolil v to daritev, a ugovarjal je stolni kapi tel j in tako je prišlo do pravde med kapitljem in jezuit:. Tožba se je vlekla tri leta. Končno ie bilo razsojeno. da ostane jezuitom le en podložnik na Rožniku, na zemljišču. Iti je na njem stala cerkev, ki je pa ostala podružnica šent-petrske župnije.
Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bila na Rožniku cerkev že pred letom 1526. 2e tedaj je bila cerkev posvečena Mariji. Ni pa ugotovljeno, kdaj je bila sezidana. Cerkev ni imela zemljišč, razen gozda na južnem pobočju. Kakor je bilo pozneje ugotovljeno, je bilo to gozdno zemljišče precej obsežno. Merilo je 29 ora lov.
Rožniška cerkev je preživela že nekaj hudih čarov. Tako so jo zaprli leta 1735.
1772. ko je ljudi prisilila lakota, da so ga začeli pokušati in pridelovati. Vendar ni
Še tedaj, ko je bil krompir že glavna hrana mnogih ljudi, je imel mnoge nasprotnike celo med učenjaki. Tako je prejšnje stoletje pisal neki naš strokovnjak v »Letopisu Matice Slovenske«, da ie uživanje krompirja vzrok širjenja je-tike. Dandanes bi pa lahko rekli, da pomanjkanje krompirja povzroča jetiko. Učenjaki so tedaj trdili, da krompir nima posebne hranilne vrednosti, češ sestoji se skoraj iz same vode, vsebuje zelo malo beljakovin in ogljikovih hidratov. Zato telo slabi po uživanju krompirja in ljudje si krajšajo življenje, če jedo tako slabo hrano.
Dandanes vemo seveda povedati kaj več pametnega o krompirju. Vemo, da ne vsebuje niti mnogo več vode kakor meso. Vedeti moramo, da vsebuje meso okrog 709£ vode, a ribje še mnogo več, celo nad
vsebuje voda v krompirju za telo dragocene rudnine. Krompir res ne vsebuje mnogo beljakovin, vendar pa dovolj, da je mogoče živeti celo. če se hranimo z njim samim, le maščobe mu je treba dodati, ki jih ne vsebuje. Vedeti moramo, da vsebuje krompir mnogo ogljikovih hidratov v obliki škroba. Dandanes je tudi znano, da se ogljikovi hidrati v telesu delno presnavljajo v maščobe. Zato bi smeli celo trditi, da bi človek mogel precej časa živeti ob samem krompirju, če bi ga imel dovolj. Pomembno je, da .v krompirju prevladujejo lužnine (baze) nad kislinami, kar pomeni, da ga lahko uživajo brez nevarnosti tudi bolniki, ki bolehajo na protinu in revmatizmu. Krom pir vsebuje mnogo kalija, precej železa in magnezija, a malo apna. Da pa telo prejme tudi dovolj apna, moramo uživati svežo zelenjavo, sadje in zelo priporočljivo je mleko. Vemo tudi, da krompir vsebuje rudi mnogo vitaminov, ki se med kuhanjem sicer v* veliki meri uničijo, vendar jih še precej vsebuje tudi kuhan. Najpomembnejši je vitamin C in zato kmetje, ki pozimi sicer ne uživajo zelenjave, nikdar ne obolevajo za skorbutom. Pač pa ni v krompirju vitamina A,
Zakaj so včasih sodili, da je krompir strupen? Surov krompir vsebuje v resnici strup, in sicer solanin. Zeleni gomolji vsebujejo mnogo več solanina kakor zreli. V zdravih zrelih gomoljih je solanina tako malo, da sploh ne prihaja v poštev. Pač pa ga je toliko v gnijočih in. kalečih gomoljih, ki niso pokriti z zemljo, da bi se lahko resno zastrupili.
Krompirja je dandanes že nad 3000 vrst. Mnogo vrst je slabih; primerne so za živinsko krmo in industrijsko predela-
vo. »Industrijske« vrste krompirja so zelo  rodovitne, a   slabega   okusa. Najboljši krompir izhaja iz toplejšJh krajev. Tako .slovi krompir z Malte.
Odkar se je Udomačil krompir, se ljudem ni treba več bati lakote — seveda razen ob slabih krompirjevih letinah. Človek se krompirja ne naveliča, čeprav ga je vsak dan. Ne bi pa bilo priporočljivo uživati samega krompirja, kajti, če bi naj telo dobilo dovolj hranilnih snovi, bi ga morali pojesti toliko, da bi dobili >krom-pirjevski« trebuh. Krompir je pa idealna hrana, če jo dopolnimo z malo maščobe. 1 zelenjavo, sadjem in mlekom. Nikakor se i nam ni treba bati. da bi nam ob presežno j krompirjevi hrani začele pešati telesne I moči. Pisec opozarja na Irce. ki so največji »krompirjevci«. Ko so v Wash ng-tonu iskali močnih mož za policijsko službo, so izbrali same Irce ki so se izkazali najkrepkejši Značilno ie tudi. da je umrljivost pri Ircih manjša kakor pri An gležih. ki se hranijo z mnogo boljšimi živili.
Marsikaj vemo o krompirju, marsičesa pa mnoge gospodinje še ne vedo ali nočejo vedeti. Tako bi morale vedeti, da so najdragocenejše hranilne snovi v krompirju v 5 do 8 mm debeli plasti pod lupino,. kar je znanstveno dokazano Zato Di ga naj kuhali neoluplienega. Surovega b: naj lupili le, če je zelen ali če kali. Upoštevati moramo tudi, da ga odpade največ 4°'o, če ga lupimo kuhanega, pri lupljenju pred kuhanjem pa ga odpade cele 12 do 24 odstotkov.
Industrija uporablja krompir za izdelovanje škroba, moke. špirita m ž^rn^a. Ruska »vodka« ie izdelek iz krompirja. N^-še gospodinje so se naučile da je krompr dobra primes za kruh Kmetje ki so bili včasih tako hudi sovražniki krompirja, ga uporabljajo tudi kot zdravilo. Tako ie
nastrgan surov krompir zdravilo za opekline,  zdrobljen  kuhan  pa  za ozebline
še nekaj o soji
V zadnji številki ste objavili članek o soji, ki jo že mnoga stoletja goje Japonci in Kitajci. Njeno zrnje, ki je podobno drobnemu fižolu, največ črno ali rumenkasto, vsebuje prav mnogo beljakovme (čez 30 odst.) in tolšče (okrog 10 odstotkov ). Japonec uživa sojo pripravljeno na najrazličnejše načine, ki mu ohrani jo slast za riževo  pojivlino, n. pr. v juh   ali ko*.
omako, v kateri je pokipela soja od nekih posebnih glavic, in celo razne sire izdelujejo iz nje. Pripravi se lahko z jed tudi tako kakor fižol, a skuha se nerada m počasi. Priporočil bi pa vsakomur, da poskusi sojo v kavi. Soja je izvrsten surogat (nadomestek) za bobovo kavo ter je zato dobila ime »japonska kava;; praži se kakor prava kava in dobimo od nje okusno, sovjevrstno dehtivo zdravo pijačo, ki se bo morda priljubila še marsikateri kofetarici. I. C
Koliko vode ima človek v sebi?
Mišice obsegajo 83% vode. možgani 78%, jetra 75%, srce in pljuča 71%, dočim Ima okostje samo kakih 27% vode. Odrasel človek ima v telesu približno 63% vode, količina, ki v starosti pade na 78%. Toda človeški zarodek ima v začetku nosečnosti kar 94% vode in samo 6% suhe snovi. Človek potrebuje dnevno nekako 3 litre vorie, z dihanjem izloči 1 in pol litra, precej je gre s seč jo iz telesa, kakih 200 kub. centimetrov pa je odide s potenjem in izhlapevanjem skozi kožo. Kri ima do S0rr vode, seč 95%. Po vsem tem se vidi, da smo ljudje v bistvu zelo vodeni.
Telesna kultura
Pri otroku, ki ni vselej pameten in pravilno ne ceni svojih sil, je treba paziti, ali se ni preutrudil pri telovadbi. Najzanesljivejše merilo je slast do jedi. Po dobrem telesnem vežbanju se tek poostri. Ako pa mu hrana ne diši, je znamenje, da se je otrok presilil in da bo treba omejiti telovadbo.
Veliki sadeži
Ako želiš vzgojiti debele črešnje, hruške, jabolka, grozdje itd., raztopi 2 kg železovega sulfata v 100 litrih vode, potem pa s pršilnikom poškropi s to raztopino liste in plodove dreves, oziroma trsov. Seveda je treba izbrati ugoden trenutek. Pri trti, n. pr. počakaš, da se grozdje razvije na tretjino svoje običajne debelosti. Mesec dni kasneje ponoviš škropitev. Tretjič pobrizgaš sadeže 20 dni pred trgatvijo. Stroški niso previsoki.
Janko Samec:
" V splošni bolnici
V marcu 1944
I. Bolnica
j To hiša večnih solz Je in trpljenja, ; kjer vrste lažjih in lnllllll bolnikov I se v varstvu rok izkušenih zdravnikov horć za golo trohico življenja.
, Tu dan za dnevom tiha hrepenenja i duš  iščejo  si  z  nebom  živih stikov ! in um'rajo nato  hrrz holnih krikov src.  ugašajočih  sred  zvonov zvonjenja.
Tu vsem enako v smrti je postlano od rok pobožnih sester, ki v ljubezni prenašajo usodo svojo vdano.
Tu se končajo vsi viharji je/ni življenj, ki v borbi s silo nepoznano so obležale strte od bolezni!
II. Ena smrt
Devotintrideset in osem črt že na vse zgodaj zjutraj je nameril; pritisk srca se v žilah postoteril mu je. da mož mi n jetra ves je strt.
Sam Bog ve, kam nui zdaj pogled je nprt. ko «voie je o*i t;ko razširil, ko da se dan nad njim j;- fte z.vcč^ril, in  da  stoji  kraj  njega  botra Smrt!
Tako in rjuhah roka mu trepeče, ko fto bi Jo hi'o nečesa *trah, kar od nekod se bliža jI grozeče.
In slednjič       en vidik ... In on   kj plah je  b?!  poprej, v ohraz  sijoč od sreA<» odpravi  sam se preti  nebeški prag!
m. Pocobnp, cobi
j Tri  pn^telje oh steflflJl  krog bi kro^,
Id vsak /vonep svoj Ima 7H silo, in v njih trije polnik^ ki milo
strmijo  v  svet,  k(i,,da  jo  vs:iU otrok.
Tli čas je dolg. V njem red res vTnrta stro?:, ker, če se kaj bo z uro premakn'Io,
bo spot nenadoma so zataknilo -
a kje. tepa  no sluti niti R<»tr!
Tu se življenje meri po stopinjah
in   komnr  pod  normalo  «»nkr:\t p:»do. postal prav kmalu vrč ho strt v čroplnjah.
\a svetu  zanj  ni  veo  nrhene nado
in k nirnui vsnk po ti»»:ii  .rro stor»in|Th,
da večnega mu sna morda  ne ukrade!
IV. Coxitis
Med  temi  stenami,  prav  tam  kjer  kot je. je -Fanko Samec svoj v>Co\it!s.   zdr »vil. da bi na krepke noge spet se spravil, to kar pri njem zdi pravo se nasprotje.
Tn bil vsem dobrim sestram le v na pot je, saj jim  je vsako  jutro vrSlM pravU, da nič ni srml. ker kr,šo|j ga Je <!avH, čeprav kadil  na skrivnem ta  falot je.
On bil pač vedno res ie svojeglaven, otrok, ki sam ne vč. zak \j se cmeri in vsaj po tem postal  najbrž bo slaven.
Rn sem ga srečal sprt, pri moji veri, opazU sem. da gre ko svr*a ra\ ^n nakljub »Covitisu« ob svoji hčeri!
V. Hvalnica
*š\ st«* v teb  rlvoh mi b»'i  kal-nr braHe, zdravnik^ slavni, naj vam za zahvalo zapojem ta sonet. 7.a kar sno^naln srce je, ki najboij*1 advokat i".
Kes: stan zdravniški l^p in kakor BbU je, OP ZH bolnika poakrM vaaj ^-*o ne sama po receptih, kar \ "a za prav je, ko bil le homeop al   : !
Rolj od zdriviln vr«dMa i«1 Iv-»da, ki topla od srca k bolniku pri le in mu srce osrrojo, lica ble<la.
Oh njej nov up mu v holn' t" M raMe in da zavest mu. da v zdrave a gleda postavljen spet na vere Kar?*-, ide!
Sadni prašefe
Na zborovanju danskih BadjaTjev v Hodanju je inženjer Nyrop poroč 1 o svojem izumu, ki se mu obeta št- lepa bodofinoat, Tnženjerju Nvropu je namreč uspelo iz sadja, ki prezgodaj popada 7. drevja, sestaviti nekakšno sadno moko ali prašek ki se neomejeno dolgo drži in k* vm vse hranilne snovi in vitamine svežega sadja. Zlasti okusna je sadna moka iz jabolk in sliv. Iz nje se lahko skuha prav redilen sadni močnik, upor^hljnti pa io j? moči tudi kot primes različnemu pecivu, ki mu sadna moka daje zelo prijeten okus
trean
v zgodovini
Izkrcanje ali arnflbljsrke cperaciie — kakor jih ^2kateri imenujejo. — ima.jo svoje prav zanimive zgodovinske predhodnike. Takih operacij, ki so ustvarile pogoje za odlečilne boje, je dolga vrsta in med njimi celo nekaj, ki znradi svoje pomenijivo-sti veljajo za prekretnice v zgodovini. Predzadnja velika izkrcevalna operacija je bila britanska akcija na G?lipoliju v prvi svetovni vojni, katero je. kakor je mnogim še v spominu, zasnoval Churchill.
Maraton, Scipio Africamis, Dyrrhachium
L,. 500. pr. Kr. se je Grkom v Mali Aziji posrečilo, da so se s pomočjo Atencev otresli perzijskega jarma, čez nekaj let so Perzijci obnovili svojo oblast ter hoteli kaznovati Atence. Zasedli so najprej otok Evbejo ter mesto Eretrijo. Potem so se izkrcali na celini pri Maratonu, kamor so pcslali 100.000 mož močno vojsko. Proti sovražniku je nastopilo približno 10.000 Atencev, ki so številčno desetkrat močnejše Perzijce premagali v sloviti maratonski bitki.
V bojih s Kartažani po bitki pri Kanah so vodili Rimljani leta in leta trajajoče operacije proti Hanibalu. Posrečilo se jim je, da so Hanibala tako oslabili, da se je moral slednjič umakniti na polotok Kaia-brijo. Ko so Kartažani že štiri leta imeli oblast v Kalabriji, je rimski senat naročil Korneliju Scipionu, ki je dobil pozneje pridevek Afričan, na se s svojo mornarico izkrca v Afriki. Navzlic ogromnim težavam se je Scipionu posrečilo, da je izkrcal precej veliko vojsko pri Utici, Leta.
203. pr. Kr. je bila nato vrsta pripravljalnih bojev, leta 202. pa se je Scipionu posrečilo Kartažane odločilno poraziti in tako zapečatiti usodo Kartagtne.
V teku borb, v katerih je Cezar nastopal proti Pompeju. da bi se polastil oblasti v Rimu. je Cezarju uspelo, da se je neopa-ženo izkrcal na vzhodnem obrežju Jadranskega morja, nekako tam. kjer je danes Albanija. Cezar se je napotil proti Dvrrha-chiumu (Draču), kjer pa je bil poražen. Kmalu nato pa je v bitki pri Farzamu iz-vojeval sijajno zmago proti številčno močnejšemu sovražniku. Ta Cezarjeva zmaga pomeni začetek konca Pompeja in rimske republike.
Vdor v Anglijo leta 1066.
Normanski vojvoda Viljem je 1. 1066. iztegnil roko po angleški kroni. Takrat je namreč umrl angleški kralj Edvard, sorodnik Viljema Normanskega. Nadarjeni knez je hotel zaradi tega potegniti oblast nase. Vmešal pa se je Harald, svak umrlega Edvarda, ki se je tudi potegoval za prestol. Viljem Normansl'i se ni hotel sprijazniti s tem dejstvom. Sklenil je vdreti v Angtio, da bi se polastil krone. Izkrcal se je pri Pevensevu, porazil Haral-da pri Hastingsu ter se tako polastil angleškega prestola. Ta zmaga pomeni enega največjih preobratov v angleški zgodovini.
Napoleonov pohod v Egipt
Vdor na britvico otočje je bil že za Napoleona, zelo zapeljiva vaba. Ker pa. je bilo taksno izkrcanje zelo riskantno, je Na-
poleon napravil načrt, da bi se najprej polastil Malte in Egipta ter s tem zlomil angleško gospostvo v Sredozemskem morju. Napoleon je imel pri tem v mislih tudi pohod po suhem proti Indiji, kajti Indija je bila za Angleže nadvse pomenljiva zaradi trgovskih zvez. Ta načrt je bil izdelan 1. 1798., nakar je bila zasedena Malta. Napoleonu se je tudi posrečilo, da je spravil za hrbtom angleškega admirala Nelsona 40.000 mož na kopno pri Aleksan-drijl. Upor mamelukov, ki so tedaj obvladovali Egipt, je bil v bitki pri piramidah kmalu zlomljen in Napoleon je vkorakal v Kairo. Tedaj pa je prispela vest, da je Nelson uničil vso njegovo vojno mornarico v bitki pri Abukiru. Samo dvema ladjama se je posrečilo, da sta se rešili in zbežali. Na ta način je bila zveza Napoleona z domovino pretrgana, toda Napoleon ni obupal. V Egiptu se je oborožil proti turški vojski, ki se je bila zbrala v Siriji. Začel je oblegati trdnjavo Ata. katere pa ni mogel zavzeti, ker so jo Angleži zalagali z vsemi potrebščinami z morske strani. Medtem se je politični položaj v Franciji tako spremenil, da je bila Napoleonova navzočnost doma potrebna, zaradi česar je izročil poveljstvo v druge roke, sam pa odpotoval v domovino.
Še en poizkus invazije
Na celini je nastopil v začetku 19. stoletja daljšj odmor. Napoleon se je lahko posvetil svoji najljubši misli na invazijo proti britskemu otočju. Napravil je načrt za zgraditev velike mornarice. Predvideval je ne le nadomestitev vseh ladij, ki so mu jih bili Angleži uničili pri Abukir-ju, temveč zgraditi še prevozno mornarico, s katero je nameraval prepeljati voj. sko na Angleško. Ko je bila vsa ta mor.
narica pripravljena na odhod, da bi izvabila za seboj angleške ladje ter se nato okrenjla ter vrgla izkrcevalno vojsko na Angleško, pa je Nelson opazil sovražnikovo namero in prisilil francosko mornarico, da se je vrnila v španska pristanišča.
Krimska vojna
L. 1853. je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo. Anglija in Francija sta sklenili, da bosta na strani Turčije in da ji bosta pomagali s svojimi ladjami. S tem so hoteli zadati Rusom udarec, ki je bil v prvi vrsti namenjen Sevastopolju. V septembru 1854 so Angleži, Francozi in Turki pri Evpatoriji izkrcali 54.000 mož. Rusi so spoznali grozečo nevarnost in so pred sevastopoljskim pristaniščem potopili vojne ladje. Tako so zaprli pot sovražnikov v luko. Nato se je začelo obleganje Sevasaopolja s kopnega. Rusi so poskušali odrezati zaveznike pri Balaklavi in Inker-manu, vendar se jim to ni posrečilo. Zato so pozirnj razširili sevastepoljske utrdbe, nakar so se razvili v naslednji pomladi in poletju hudi boji. Zmagoviti zavezniki so sicer vkorakali v utrjeno mesto, toda našli so samo goreče razvaline, ker so Rusi Se-vastopolj zažgali.
Galipoli
Zadnji večji invazijski neuspeh so Angleži doživeli v svetovni vojni pri Galipo. liju. Ko so bili Rusi na Kavkazu zaradi turških napadov v stiski, so nastopili pri angleški vladi s prošnjo za razbremenilno akcijo. Sklenjena je bila mornariška akcija proti Oardanelam, katera se je začela 11. februarja 1915. V začetku je kazalo, da se bo stvar posrečila, toda pozne-
je so se stvari obrnile in Angleži so se umaknili prav tedaj, ko bi bili odločilno akcijo v svoj prid lahko izpeljali do kraja.
Ribe, ki streljala
Ta naravni pojav je nedavno proučil dr. Hugo Smith, ki je v Bangkoku ribarski svetovalec na račun siamske vlade. Vodna kaplja služi za izstrelek tem ribicam. Tako so pa spretne, da jih je n^.š opazovalec videl, kako so ugasile gorečo sv '.Ijčico kadilcem na verandi nad ribnikom, kjer so ži-valice lovile svoj plen. Kadar riba strelka uzre žuželko, ki bi jo rada pojnžinala, pomoli glavo iz vode in drži svoje telo nekako v kotu 45 stopinj. Potem široko zine, stisne škrge in kanec, ki ga na ta način sproži, redko kdaj zgreši svoj cilj. Dr Smith je celo doživel, da so te streljavke z mokrim izstrelkom pregnale gasčerice z mesta.
crne roze
Natrgaj malih s?dežev. ki poganjajo na jelšah. Posuši jih na soncu ter nato raz. tolci in razpihaj v stopi. Dobljeni prašek in še enkrat tolikšno težo ovčjega gnoja zmešaj z litrom kisa in a pestjo soli. Ko si okopal okoli belocvetnega rozevca vso zemljo, da so korenine razgaljene, jih obdaj s pripravljeno mešanico, zalij, potlej pa zasuj jamo z rahlo, vendar dovolj mastno in dobro presejano prstjo in še zalij. Na enak način dobiš tudi krasne črne klinčke ali nageljčke. Zanimive spremembe v cvetovih dosežeš prj natrganih rožah, ako deneš v lonček, kamor pride, šopelc, na liter vode en gram anilina.
Stev. 21
•SLOVENSKI   NAROD«, ponedeTJek. » maf- 1»*4-
Birma, botri in botrice
v predpotrestii Ljubljani
Šfimsme feotrce v narednih nošah in bahati botri z iskrimi konjiči so z dsmafimi dobro-i birmo — ie takrat je slovelo do bro srce Ljubljane — Kakšna naj bi bila darila
Za otroke je bila beseda birma in vse. kar ie v zvezi z njo, najlepši zvok. Birme so se veselili mestni .n vasici otroci prav iako v minulih časih, kakor se je veselijo
dandanes. O birmi so se pogovarjali in težko p:ičakovali dneva, ko bodo šli v novi obleki, lepi in ovenčani z botrčkom ali bo-trco v cerkev. Marsikateri otrok je ob tej priliki prvič videl škofa v svečanem spremstvu, katerega je doslej poznal iz Miklavževega večera, ali v obliki Miklavža, ki ga je dobil zjutraj na rrvzi ali na oknu.
Stanovanje je bilo na binkoštno nedeljo do-ooldne in popoldne, na btnkogtni ponedeljek samo dopoldne, kekor je na sporedu v škofijskih cerkvah.
V nedeljo je prišlo tudi mnogo otrok iz bližnje in daljne okolice, ker so imeli v podeželskih farah birmovanie zvečine po preteka štirih let. da so ^e razvrstile. Staršem je bilo na tem, da so prejeli otroci zakraroent svete birme vsaj do desetega leta, poslali so jih v Ljubljano, da ne b; bili preveliki, ko bi bila zopet birma v domača župniji.
V Ljubljani je bilo okrog stolnice živahno ž:vij3nje, prav nosebno ob mnogih stojnicah, ki so bile bogato založene z raznimi darili za birmance. Posebno se je odlikovala lectaicka obrt.
Mestne do1;!ice so bile oblečene v bele obleke, na glavi so imele venček iz suhega cvetja, ali Iz mirt iz voska in pajčolan. nekatere so bile brez njega, kakor so pač zmogli starši m botree. Mnogo deklic, posebno iz d:;;žin ki so se ozirale, da je bila birmanska obleka v čim trajnejšo uporabo, so bile oblečene v obleke drugih barv Dečki so imeli dolge ali kratke hlače. belo srajco, jopiče iz enakega blaga, kakor hlače in na prsih šepek. Gosooski otroci in oni. ki so.imeli petične botre, so se pripeljali pred "stolnico z domačimi ali najetimi kočijami, ki so čakale v dolgi vrsti svojih gostov in so se z n'imi, po končanem obredu vrr.iii na domove. Botri, ki so kolčkaj zmcgH. so se ta dan radi pobshnli in najeli frjakarje, ki so se tudi postavili: oblekli so se v svojo lijakarsko gala-ebleko. pokrili s cilindrom, ali vsaj s »halbkano ■<, pripeLi na praznični  bič šopek, sprejeli s
poklonom botrčke in birmance. sedli na kozla, cmoknili konjem in nobel odpeljali. Dan birme je bil svečan in botri, ki so .imeli lastno kočijo in bogato priprego. so se postavili 5 svojimi koči jazi, ki so bili oblečeni v livrejo.
Posebno so se postavile s svojimi bir-mankami botree iz šempetrske in trnovske fare in Siškarice, ki so se oblekle v narodno nošo. Ob strani svoje birmanke so stopale zavestno, da se je še petelinček peče na temenu pozibaval. Slaraste peče, ob roben, z bogatimi naborki, so bile snežno-bele, v gubah pa se je odraža-la sin.jina plavila. To ogLavn i co so znale prati, škrobi t i, plaviti in likati, prav tako zavezati v brezhibno pentljo-petelina. Za vzorno izdelavo je bilo mnogo truda, misli in čistoče ob delu, da ni bilo nikjer nobene napake, nobenega madeža, znaka prilepljenega škroba in odvisnega odtenka plavila-indke. Pod tako pečo Je bil zdrav obraz naše ž ene-botree, oblečene v volneno tibetasto, ali svi-leno jonko, katero je krasdla pod vratom zlata broša enakega kova kakor uhani z r>elhni, emajliranimi cvetovi Težka zlato, verižica čez prsi ie dopolnjevala okras, na katero je bila pripeta ura, položena v ne-drije, aH ob pas, Cim več zlata je bilo na videku, tem bolj se je postavila birmanka s svojo botreo. Nagubano vrhnje krilo iz volnenega tkiva, iz šumeče svile, ali iz sprerninjajočeoa se žameta se je odbijalo od belih priškrobljenih spodnjih kril, ki so bila obrabljena s čipkami. Nad visokimi čevlji, z žido preštepanimi. se je svetlikala belina čipk. Zibajoča ledja je pre-pasoval sklepanec zaključen v šopek z nagel jem, roženkravtom in rožmarinom in slovenskim trakom. Tudi na pr«ih so imele enak šo^ek, mnoge tudi za belim robčkom,
v katerega so ovile mašno knjižico. To je spadalo k opremi botree. ki je hotela počastiti nepozaben spomin svoje birmanke.
dand anes?
Ppgled na tako botreo je bil razveseljiv in prijetno osveži j iv, kakor še dandanes, kadar vidimo binkoštna praznična dneva ženo botreo v narodni noši in se zamislimo v čase nazaj, ko so noše davne prababice s svojimi žuljavimi rokami pripravljale nežno tkanino za peče in vezle zlato v bogate ok»ske očelja, narodne motive v av-bice in rokavce.
Pred stolnico so bile o binkoštih poudarjene botree v narodni noši in postavile so se tudi ob štantih. kjer so kupovale pisan lect za svoje birmanke, saj to je spadalo skupaj. Lect in medičarske dobrote so položile na ruto živahnih barv. zavezale in dale v roko srečne deklice. Enako so napravili tudi botrčki.
Neizogibne so bile orglice, tako za dečka kakor za deklico. Pred stolnico in okrog nje je bilo mnogo muzike iz orglic, troben-tic, raznih piščalk in končno tudi iz konjičkov, ki so »zadaj piskali«. Ljubljanskega firbca ni nikdar in nikjer manjkalo in tudi o binkcsšiih je delal pred stolnico napolje, da je zadostil svoji neizogibni radovednosti in vedel doma povedati o premoženjskem stanju someščanov in poudaril njih baharijo.
Binkošti so bili čas in marsikdo se je s svojimi birmanci odrezal in pokazal v javnoHi. Ne smemo biti pa malenkostni, ozreti se moramo v čase. ko je premožnejše meščanstvo mnogo storilo za ubožneiše sloje, kar v kroniki mesta Ljubljano nikdar ni pozabljeno. Prav posebno so bili naklonjeni ubežni mladini razni trgovci in obrtnik!, kekor so še dandanes.
Revna mati, ki jo "mola otroke ^zrele« za birmo, je potrkala na dobro srce: »Nimam za obleko in obutev, pro = ;m. če bi jim vezali birmo-'. Zganilo se i3 srce ob srcu. pogovorili so se. nabavili vre potrebno :n dan birme je prišel v veselje otrok. Mnogo dobrot so meščani mesta Ljubljane javnn pokazali, mnogo je ostalo za večno skritih, toda tiha doriola se še vedno sveti in razpreda v rodove.
Na birmo v Ljubljano so p-:š!i tudi naši p^deželjani. Vozili so se v kolesij ih z m?-
hklmi sedeži,  ali  v  skupini    na vozovih.
Vse ie bio veselo in
praznično razpoloženo in tudi med onimi, ki so prihajali peš. Dečki - okoličani so bili skoro vsi oblečeni v obleke iz takozvanega »cvirncajgac. ki se ni prilegal irvotu in so se roke in noge zgubile v rokavih in hlačnicah, Čevlji pa so bili skoro vsem pretesni, kar se je opazilo ob hoj L Klobuček - ozko -krajnik je imel zadaj rdeče, ali zeleno peres ce, saj »krivček« je moral biti. Otroci so piskali v piščalke, drgnili orglice, jedli lect in šli z botri v gostilne.
Birmanke iz okolice so bile skoro vse le v barvastih oblekah in dolgih krilih. Priljubljena je bila siva barva v vseh odtenkih, kakor pri nevestah. Lase so imele spletene v kitice v tri. štiri, ali več pramenov in pripete tako, kakor je zahtevalo bogastvo las, na laseh pa venček iz suhega cvetja, med katerimi so se svetlikale bunčice raznih barv, po hrbtu pa so viseli konci yenčka. do pasu, ali čez pas. Tak venček, aJi »krancelj« je bil značilen za okus takratnih dni in okras birmanke. Le izbrane birmanke so imele svežo rožo v laseh, kar pa je že bilo za poudarek mestne deklice. Bela obleka in pajčolan. to je bil izrazit znak mestnega otroka, ki se ga je vaščanstvo izogibalo. Bolj redke so bile birmanke. ki so imele po hrbtu razpuščene lase v valovitih gubah. 2e nekaj dni pred birmo so jim matere spletle lase v mnogo kitic ter so jih omočile z vedo z raztopljenim sladkorjem ali s pivom, ali pa so jim napravile polžke. Pred binkošti je bilo mnogo takih glavic v posameznih družinah, v šoli in na ljubljanskih cestah, vse pa so bile pokrite z rutami.
Darila birmancem so bila različna, posplošeno je bilo. da je vsak birmanec dobil mašno knjižico in rožni venec. Dečki so se vesel ili neizogibne ure in če je ni bilo. se je razočaranje potolažilo ob drugih dobrotah. Običajno da-Ho za riekllcs je bilo ovratna verižica, zlata, srebrna, ali pa tudi iz navadne žice, kupljena na štantu.
Bofrčki in betree so pogostili svoje birmance in poleg vseh dobrot na D'aznični mizi so bili neizogibni ocvrti piščanci, bin-
koštne terte, razne notice, p-slai'ce itd, kar po jim še povezali v rute in dali s sa-
ki čebelar
mameiKeiS! siovcosm
(Ob 2i0'etn:ci rojstva Antona Janšs)
Kdo mi zna raztoimačiti. zakaj stane pralni prašek ene in iste \rste in znamke v Mostah 3.50*. na Kongresnem trgu 4, v Gradišču pa 8L50 lire?
Gospodinja
Antona Janšo smemo prištevati med najznamenitejšega slovenskega čebelarja prejšnjih stoletij. Po zaslugi takšnih mož. kakršen je bil Janša, si je naše čebelarstvo pridobilo ugled v svetu; zato je prav, da se ob tej priliki spomnimo obletnice rojstva Janše.
Anton Janša se je rodil pred 210. leti, in sicer 20. maja 1734 na Breznici (na Gorenjskem). Njegova mladost ni pojasnjena, domnevati pa smemo, da se je začel doma že zelo zgodaj posvečati čebelarstvu. Ime Antona Janše je pa tudi zapisano v zgodovini naše likovne umetnosti- Janša se je šolal na akademiji likovnih umetnosti v bakrorezno-risarski šoli d^e leti in pol. Ko je Gospodarska družba na Dunaju iskala čebelarskega učitelja, je dobil službo Janša, ki se je izkazal za tiste čase z izrednim teoretičnim znanjem v čebelarski stroki. Kljub službi je bil še gojenec akademije in užival je ustanovo, k: mu jo je naklonila Marija Terezija.
Janša je postal prvi pravi državni c. kr. čebelarski učitelj v Augartnu, kamor se je preselil iz Meidlinga. Na Dunaju je užival nenavadno velik ugled. Pod njegovim vplivom so se povsod širili naši kra-njiči, kjer koli je poučeval.
Leta 1773. je Janša predlagal cesarici ustanovitev »Čebelarske družbex. a predlog ni bil sprejet, imel je pa dobre posledice: začeli so ustanavljati čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu, na Mo-ravskem in Češkem.
Prvo Janšino delo. Razprava o rojih če-čel, je izšlo leta 1771. Bilo je pisano razumljivo za kmečke in mestne čebelarje in tako dobro, da še vedno drži vse, kar je napisal. Prevod tega dela v slovenščini je izšel šele 1. 1906, medtem ko je na Dunaju že 1. 1774 izšla druga izdaja, naslednje leto v Gradcu tretja in 1. 1927 v Berlinu četrta. V »Razpravi« je obljubil, da bo povedal kaj več ljubiteljem čebel v večjem delu. Res se je lotil takoj dela, a je prej umrl, kakor je izšlo. Umrl je
namreč že 13. septembra 1773. šele 39 let star, medtem ko je njegov »Popolni nauk o čebelarstvu* izšel dve leti po njegovi smrti. Preveden je bil v slovenščino po 19 letih. Prevedel ga je župnik Janez Gc'ič-nik. Drugo slovensko izdajo je založilo »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« 1. 1906, tretjo pa Jugoslovanska knjigarna. Obe je priredil Fr. Rojina, znani čebelarski pisatelj.
Janša je užival takšen ugled med čebelarji, da ni bii le prvi čebelar v cesarstvu, temveč so ga slavili kot največjega čebelarja v Evropi. Njegov »Popolni nauk« se po pravici imenuje čebelarsko sveto i pismo.
V. ML:
Prepir
V skromni jedilnici male železniške postaje sem se boril z obrokom suhih in trdih makaronov, ki so le s težavo drseli po mojem grlu. Bil sem edini gost in moj namen je bil, da bi se za silo pokrepčal. Zato je razumljivo, da spričo ne preveč plodnega prizadevanja moje misli niso mogle biti kdo ve kako vedre.
V tistem trenutku pa sta v jedilnico stopila — tako sem na prvi pogled presodil — mlada zakonca. Negotovo sta se ozirala po mizah, se nekaj šepetaje pogovarjala in končno sedla nedaleč stran od mene.
Dasi so me moji makaroni zelo zanimali, tako, da si še nisem bil na jasnem, ali naj jih še nadalje uničujem ali naj jih zaženem za .natakarjem, sta prišleca že takoj spočetka priklenila vso mojo pozornost, a ne zato, ker je bila ona lepa in mlada, povsem nasprotno dejstvo me je vznemirilo. Oba sta namreč bila nenavadno suha in slabotna- Ona z bolestno tenkimi nogami, s ploščatimi prsmi, srednje velikosti in prozornega, dasi zalega obraza, on pa visok in raven kakor sveča in ozkih ramen, da je obleka visela na njem kakor če bi bila pripeta na obešalniku v omari; skratka: dva okostnjaka, odeta v pajčolan, ki naj bi se imenoval koža. Nehote sem se vprašal, kra-doma in opazujoč, katera bolezen razjeda njuni telesi, kljub mladosti in ljubezni, ki ju je združevala. Misel, da sta morda lačna, sem moral takoj opustiti, ker sta naročila resda skromen obed: dva obroka redke juhe in dva obroka prikuhe — bil je menda prazen krompir — brez mesa, seboj pa sta prinesla vsak po en košček kruha.
In tega bednega kosila sta se lotila z ne-
kakšno pobožnostjo, molče in" premišljeno noseč hrano v usta. Jedla sta brez naglice in imel sem občutek, da temeljito prežvekujeta celo redko juho.. . Dasi sta bila krožnika komaj do polovice zalita s tekočino, se nikakor nista hotela izprazniti, ker sta vsakokrat zajela največ po pol žlice in sta si še nadrobila vsak po košček kruha, kar je zahtevalo posebnega žvečenja . . .
Moja opazovanje je postalo dolgočasno. Žlica počasi v juho, premišljeno zajemanje, žlica počasi iz juhe, pot do ust, usta se on-pro, žlica počasi v usta, iz ust, po načrtu in isti poti nazaj; usta se zapro, premišljeno prežvekovanje, poziranje . . . Ne. Poizkusil sem obrniti misli drugam. Toda misli so včasih svojeglave, trmaste kakor abruški osel. Vračale so se k zanimivi dvojici. Hotel sem hitro pojesti, da bi potem lahko odšel, a ni šlo. Tudi jaz sem začel počasi segati po hrani, počasi nos:ti v usta, premišljeno prežvekovati in premišljeno požirati; vse po načrtu. Tek me je minil, kljub temu pa sem se tako zatopil v novi način hranitve v njegove dobre in slabe strani, da sem naenkrat pozabil na čudna soseda in prav za prav tudi, da jem . ..
Ne vem, koliko Časa sem jedel v takem slogu. Ravno ko sem hotel pogoltniti iz kruha in treh makaronov dovršeno prežvečen grižljaj, me je splašil glas moža, jasen in odsekan, skoraj oster:
Nobenega grižljaja več! ...
Naglo sem se ozrl. Sedela sta drug drugemu nasproti. On je b:l žlico odložil in jo gledal, ona pa je Še jedla, vendar še počasneje, in s težavo požirala. Prt tem ga je gledala s prosečimi očmi. Juho sta bila med tem že pospravila in krompirja ni bilo nJč več kaj prida na plitvih krožnikih, največ sta morda Se imela kruha.
Tudi ona je prenehala jesti. Nežno ga je
prijela za roko in mu nekaj rekla, česar nisem mogel razumeti. A on je roko odmaknil in razdraženo, vendar pritajeno, velel:
>Moraš!<r Potem se je obrnil stran.
Ona se je odmaknila in ga nekaj kratkih trenutkov objemala z ljubeznivimi pogledi. Težko je zavzdihnia in počasi zajela nekaj krompirja.
Po glavi so se mi podile čudne misli še mlada, morda sta se vzela pred kratkim, pa se že prepirata, in celo zaradi žlice krompirja. .. N'sem mogel razumeti. Napeto sem ju opazoval.
Spet se je obrnil proti nji in potisnil svoj krožnik do njenega. Na njem je bilo še za dva, tri grižljaje krompirja. Zato ni bilo dvoma, kaj misli in hoče Ona se je pri tem zdrznila ;n roka ji je zastala. Pogledala ga je nežno in proseče, da bi se je moral usmiliti največii skopuh in sebičnež, četudi bi se ne bil teden dni dotakn 1 hrane, in ji odstopiti poslednji košček kruha. Nemo prošnjo je še podprla z besedam!, sicer glasnejšimi kakor prej. vendar ne dovolj, da bi lahko razumel, kaj je rekla. A on se ni dal omehčati. Jezno in glasno, da so njegove besede napolnile jedilnico, je skorajda sovražno velel:
»Nobenega grižljaja in nobene besede več!... Ali si razumela?« In je izgledalo, da bo vsak čas z^jel še tisto, kar je ostalo na njegovem krožniku, in ji vzel kruh...
Ona pa je vztrepeiala in solze so jo posilile. Odločno je odložila vilice in prav tako odločno odrinila njegov krožnik na svoje mesto, prav tako kruh. in postavila še svoj košček k njegovemu. In potem je kljub joku razločno in odločno rekla:
>č>e ne bo§ pojedel vsega svojega krompirja in mojega kruha, n'česar več ne po-
kurim.. .c
boj za >Jajdexen«. Okoličani so ae zadovoljili z obedom v gostilni in se odpeljali domov, kjer jih je čakala birmanska gostijo.
Za mnogimi je dan birme že daleč v življenju in danes so sami botrčki in botree. Težko je dandanes obdarovati svoje birmance, vendar 9e tudi v teh Časih lahko razveseli mladino z darili, ki ji ostanejo za življenje. Otroci imajo radi nekaj svojega, ko se razvija njih pot in za okrasek svojega kotičke, pa naj bo to čaša za cvetice, keramika, košarica s Šivalmrni potrebščinami, lepa slika, kipec in prav posebno lastna omarica, ali polica za knjige s knjigami. V to svrho nudi vsaka knjigarna svoje nasvete, ki bo zadovoljila želje mladega sveta. Dobro branje, ki ga imajo v bogati zalogi ljubljanske knjigarne, bo ostalo iz teh časov trajen in lep spomin na binkoštni dan in na svoje botrčke in botree.
Izza predpotresne Ljubljane ie skoraj petdeset let nov čas zahteva mlademu rodu dosegljivih in primernih daril.
Vsem letošnjim birmovancem. njih botrčkom in botream želimo zadovoljne b:n-kostne praznike. Mara Tav£arJ„-a.
Žive konzerve
Iz ladijskih knjig starih ribiških ladij, ki so lovile kite v južnem ledenem morju, je razvidno, da so vozile te ladje večkrat s seboj po 400 do 500 orjaških želv, ki so jim nadomeščale običajne zaloge mesa. Te želve so poiovili na otokih, kjer le prav po-redkoma dežuje in je zaradi tega na njih vse živalstvo skrajno skromno v vseh življenjskih potrebah. 2elve, ki žive na njih, lahko vzdrže po več mesecev brez hrane in vode. Zaradi tega so te živali kakor ustvarjene za ladje na dolgih vožnjah in predstavljajo pravcate zaloge svežega mesa, ker se zanje ni treba niti najmanje brigati, želvje meso je okusno in pomeni dobrodošlo spremembo v enolični prehrani mornarjev. Nam se vidi tako oskrbovanje z živežem seveda trpinčenje živali. Toda pred leti, ko so bile take žive konserve še bolj v navadi, so imeli ljudje pač trdnejše žrvce. Največ želv se dobiva na otočju Galapagos. Od odkritja teh otokov so nalovili na njih po skromni cenitvi že kakih 10 milijonov orjaških želv.
Božji volek — prerok bodočnosti
Vraže in babjeverne šege v Florenci
Florentinska legenda trdi, da je Krist ob vnebohodu vzel murna s seboj. Iz te pripovedke se je razvila čudna šega. Ves teden pred Vnebohodom se črički prodajajo po vseh potih in kotih v majhnih kletkah iz bambusa. Vsak pristni Floren-tinec, ubožen ali bogat, veren ali brezbrižen, si kupi murnčka in pazi nanj. kakor na svojo zenico v očesu, kajti najhujše nezgode bi zadele vsakogar, moža. ženo ali dete. ki bi mu cvrček poginil pred omenjenim praznikom. Na ta dan odneso takoj po službo cvrčke na ljudske vrtove, ki
se razprostirajo vzdolž Ama. V slavnostnem vzdušju zaženo osier zbor ujeti žužki. Družine se zbero v skupinah pod vrbami. Zbijajo' se šale, delajo se stave, kletke se odpro in ujetnika posta vi jo na tla. če veselo poskoči, si oddahneš, kajti vesel in zadovoljen boš vse leto. Ako pa živalica lazi med trato, te čaka smola. Ta vraža je tako močna, da zaljubljenci postavljajo na prevesico svoje zaroke. Kadar se muren plazi po tleh, si pogosto ne upajo skleniti zakona.
Kitajski pogreb — ljudska veselica
Za naše p^nse ču&ae šege na Ki tajskem
Ce umre bogat in ugleden Kitajec, zadenejo »žalujoče ostale« veliki stroški in velike skrbi. Cim se raznese žalostna novica, se prične v pokojnikovem domu mrzlično vrvenje. Gre za to. da se rajnkemu izkažejo časti, ki mu pri tičejo. Vse. česar se je dotaknil, njegovo pohištvo služabništvo in uradništvo, se upodobi na papirju v naravni velikosti. Mnogi rokodelci dobe na ta način posla za cele tedne. Ko so vse te podobe dodelane, jih zbero v nekaki kolnici, nalašč za to zgrajeni. Tam se postavi tudi oltar, pred katerega prihajajo vsi domačni zvečer bosi in v izpokorni obleki, da ure in ure molijo. Seveda se pobožnosti udeležuje tu di duhovništvo in da se preženo zli duho-
vi, ljudje zažigajo kadilo in oglušno godejo. Vse tedne pred pokopom prinašajo mrtvecu številne jedi, ki se pod noč raz-dele siromakom. O polnoči pred pogrebom se vse papirnato pohištvo znosi na trg in se slovesno zažge. S tem upajo, da so mrtveca    preskrbeli za onostranstvo.
Mrtvaški oder, ki je takisto iz papirja, ne-so nešteti kuli j i na grob in ea sežgo kakor vse drugo. Namesto cvetličnih vencev služijo zastave umrlim na čast Nekatere imr.jo veliko vrednost in vdova jih shrani za spomn. Fogrebna svečanost ie prava parada z godbo in plesom. Konča se z gostijo, na katero so vabljeni ubožni. Po greb imovitega državljana v Nebeškem carstvu jer pristna ljudska veselica.
Lvtrflje, ki ss rode, žive in umirajo na vodi
Č?i£en rođ povodnega ljudstva na Filipinih
Med .:tc. In' ni čudnimi rodovi, ki bivajo na Fi!ip"n:h, vzbujajo največjo pozornost cigani na Bajavskcm m^rju. Njih ffavajoča vas je zasidrana v Stan^rJ-kcm vodflvju na zapadnem koncu Suluj&kegfl utrpel*. Bajavi se rode v čc'nih. napravljenih iz drevesnih debel in prebijejo vse sveje dni na vodi. Pokopavajo se taisto v rakvah. zbiih iz tast h čolnov. Družina c&mih članov moTC opravljati vse rodbinske pes-e na tesnem prostoru enega samega čolna. Starci trdjo, da se j m v g'avi vrti,
kadar stopijo na kopno. Pri vsem tem je treba poudariti, da so Rajevi v SuKijskem prelivu najslabši pcmc.T^eaki in ob nev'hti jih vedno obide morska bolezen. Rajavi si pil'jo :n črniio zebe kakor Mori. se oblačijo po malajsko trr imajo izrazito kavkazijslce po-teze. Pravi izvor teh mr,rsk:h klatežev, katerih jadra se srečujejo na juqu celo nb Javi, na severu pa notri v Zambcangi v Fl'pinih, doslej še ni pon-sem zadovoljivo pojasnjen.
Rslsovanje je grđa in nevarna razvada
Z znanstvenega stališča je pedajanfe rok vse prej ko d:kaz
pHjgteijgtva
O K-tajc:h se pripoveduje, da pozdravljajo prijatelje na ta način, da stisnejo lastno roko. Vsekako je to pametnejše, kakor medsebojno rokovanje. k: je v navadi pri nas. Najnovejša razakavanja so spst pokazala, kako ve!ik0 nevarnost pomeni stiskanje rok za prenašanje bolezenskih klic. Pred temi poskusi so si morali pacient- skrbno razkužit reke. da se dosegli ono stopnjo sterilnosti, k: se zahteva v operacijskih dvoranah. Ena poskusnih cse!> se
je mora'a dotakniti z roko kulture bacilov, nato pa podati reko trem drugim osebam, ki so se potem še vsaka trikrat rokovale z na-
daljnjimi pacienti. Po tem »pozdravu« so vsem pre:skali roke. glede na bolezenske kali. Pokazalo se je, da sta celo šesta in sedma oseba v tej vrsti pestili razna:aici bacilov. Na ta način sc Lahko prenašajo tifus, jetika, davica, kolera in druge bele/ni. Stisk r(icc sc petem takem n;kakor ne mOTe smatrat: za dokaz prijateljstva, marveč iz znanstvenega stališča vsaj za akt sovražnost/. No. k sreči bolezenske kali vsaj v normalnih pr likah niso posebno trdožive in jih zrak in KOČm svetloba naglo uničijo. Zan:mK'0 bi bilo se preskusiti, v kakšni mer" sc preu'Jrajo bacili pr: poljubovanju.
Al! že veste • •.
— da se je neka ameri'ka plesalka sprla z lastno sestro in jo dejansko napad'a. ker se je slednja poročila;
— da je v Lvonu-neki mladenič streljal s samokresom, da bi na tak nač n vzbudil pozornost pri svoji izvoljenki;
— da je neki r.crveški profesor za prirodo-slovje izračunal, da bi žaba potrebovala pri-b':žno 2° let. preden bi »prehodila« pot :z New Vorka v Boston;
— da sc nekateri beTgijski kmetovalci mnenja, da kekoi m ugaja tobak, ki da jih zred: in ščiti pred nalezljivimi boleznimi;
— da se nekemu K:ta:cu, ki prodaja dragocenosti v Milanu in je bil okraden. nikakor n. pčsreč:!o na k\csturi dopovedati, kaj se mu je zgoiiio;
— da je guverner neke kitajske pokrajine prepovedal izdajanje knjig, v katerih živali govore;
— da je sloviti argent'nski arheolog poleg mnogih drugih zanimivosti, odkril tud: 4000 let staro ijub&vno pismo;
— da je neka služkinja v mestu Casale ukradla svojim delodajalcem 6000 lir. ker so j; zaradi neiedncsh odpovedali službo;
— da je na Švedskem stroga revizija vseh piem'.;k'ii naslovov;
— da je v nekaterih japonskih pokrajinah telefon'ranje ob nedeljah znatno ceneje kakor pa ob de'a\trkih;
— da je Jean Robert iz Lvona pred 21 leti tožil nekega šoferja zaradi avtomobilske nesreče in da tožba še zmeraj traja;
— da so profesorji Akademije lepih umetnosti v Oslu podpisali resolucijo, v kater priporočajo učenje risanja;
— da so se arhtekti v Stockhclmu zbrali z namenom, da naprav-'jo načrt za najbolj sintetično h še ■
— da neki francoski zdravnik svetuje vsem preobilnim gospem, k* b: želele shujšati, naj stalno in vztrajno na kaj mislijo, češ da jim bo to pomagalo;
— da bi ne bilo n-č čudnega, če bi kokoši za vsako jajce, ki ga znesejo, zahtevali lupino naz-J.
Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v slučaju alarma?
Pasant: Po NAJKRAJŠI poti v NAJBLIŽJE zaklonišče.
Neslišna letala
V akustiki dobro znani interferenčni pojavi, s katerimi se v pcsebn:h okoliščinah lahko doseže, da sc dva enaka zvoka popolnoma izbrišeta, so sprožil: msel, da bi se nemara dalo na tej podlagi konstruirati letalo, ki bj popolnoma neslišno plavalo po zraku brez običajnega nadležnega ropota motorjev. Dve orgelni pi-ščali, ki sta ugla:<cn: natanko na isti ton. lahko popolnoma zadušita dmga drugo, če so zračni valovi, k gredo od nj'h, premaknjeni za pol valovne dolžine. Pri letalih nameravajo izkoristiti ta pojav na ta nač n. da bi se cevi mo-torjevega izpuha prikrojile v natanko določenih dolžinah, tako da b; se pokanje enega c-Iindra po interferenci dušilc s pokanjem drugega ciTndra ki se po dva in dva združita v pripravne skupine. Da se ubije tudi ropot propelerja, bi bio potrebno zgradii propeler s štirimi kri'ci. ki bi bila tako uglašena med seboj, da h se ropet dveh jn dveh krilc uničeval. Misel je teoretično sicer pravina, neve se pa. če b se dala prav tako zadovoljivo prenesti tudi v prakso. Vsekako pa bi pomenilo zmanjšanje ropota pravi blagoslov za ves zračni promet. Neprecenljive vrednosti pa bi bila nesli-no leteča leta'a v vojne svrhe.
ANEKDOTA
Conan Dovle. pisec pustolovščin slavnega detektva Sherlocka Hclmesa, ki je dobro znan tudi našim čitateljem, se je nekoč skoraj prehudo rx>a!il s svojimi prijatelji. Kakor je sam pripovedoval, je izbral iz množice svojih prijateljev dvanajst mož, 0 katerih je šel po svetu sloves, da so nad vse pošteni, in vsakemu posebej poslal brzojavko z naslednjo vsebino:
»Pobegn: takoj, vse je bio odkrito.«
»Nu. da.« je zatrjeval Conan Dovle, »ne boste verjeli? 2e po 24 ur*h je vseh dvanajst prvakov poštenja zapustilo domovino!«
Za smeh in dobro voljo
Sfran g
KORA TERRY
(Pride v kino »Slogo«)
VeUki Ufin varijetejski in revijslci film, ki ga bomo tokrat videli v originalu po istoimenskem romanu H. C. von Zobel-titza. Ko zažarijo žarometi varijeteja po-slednjič s svojo blesteče svetlobo, ko za_ svirajo gosli in saksofoni še svoj finale ter
ko pade zastor, se zakrije z njim vred kos sveta, ki a svojo čarobno, tajintveno atmosfero vedno znova privlačuje in fascini-
JMarika Kbkk nastopa v lilnuu» Kora Xerry<c
ra. Občuduje se vsa artistična in umetna dela tega svojevrstnega sveta, toda otv enem se pojavlja tudi želja, pogledati nekoliko za kulise, da bi videti, kako žive ti vseskozi interesantni in nenavadni ljudje. Ravno ta življenjski krog to- in onostran varijotejsMh kulis tvori snov tega napetega in misterijoznega Ufinega filma. Iz teh nasprotstev med bleskom in triumfam v žar ome tn i luči odra na eni in življenjem, prepojenim s telesno in živčno napetostjo na drugi strani, je režiser Georg Jacobv izrežlral ta nadvse napeti in dramatski film, v katerem nam ne pokaže samo brez-prim orno akrobatiko, vrtinčaste plese, prekrasne balete, fantastično dekoracijo in orijentalski milje, marveč trudi trdo delo in težko življenje mednarodnega varijetej-skega sveta. Tako postanejo senzacijonal-ni in tajinstveni dogodki v življenju dveh sester Terry, ki se zrcalijo v spijonažni aferi tn kriminalnih posledicah prava tragedija človeških strasti. Kora Terry (Ma-rika R o k k) ni samo očarujoča ženska, marveč iz umetnega vidika tudi pravo jedro tega filma. Divje in razposajeno pleše ogrski čardaš, z največjo lahkoto najtežje plese; s pravo eksotično originalnostjo nam predvaja orijentalski kačji ples, nežno nam pa tudi zadoni njen lepi glasek v občutkov polni opereti. Tudi vsi drugi sodelujoči so pravi in odlični umetniki, ka_ feor Josef Sieber, Will D oh m, Will Quadflieg, Hans L e I b e 11, TJrsula Herking itd. Ves film je prepleten s krasno glasbo, ki jo je skomponiral Peter Kreuder. V resnici, ta film je pravo TJfin-no veledelo, ki ga bo vredno pogledati.
vifscMp o cenah in prsmo|u
Gospod prezident Ljubljanske pokrajine je pred neda\*nim določil najvišje dopustne cene premogu. Ni dvoma, da so potrošniki z zadoščenjem pozdravili ta njegov ukrep, zlasti zato. ker so bile določene cene za vsako vrsto premoga posebej, in sicer za tri \~rste: Nove cene so namreč znatno znižane, poleg tega pa je bilo menda tudi določeno, da bodo morali trgo\'ci od 1. oktobra dalje po\~rniti potrošnikom neko razliko. Nove cene so bile dvakrat objavljene v dnevnikih in drugih Ustih% zato ni dvoma, da sq jih prečiiali tudi trgovci s kurivom. Bilo pa bi dobro, če bi se oblast zanimala, kako se v praksi izpolnjujejo njene odredbe. Prav tako bi bilo umestno, da bi se maksimirale cene zo prevoz odnosno dostaiv premoga na dom.
Potrošnik
Protiletalska obramba
Kakor je bilo letalstvo med prvo svetovno vojno sorazmerno piimitivno glede na sedanj,o visoko stopnjo, tako je bila tudi slabo razvita protiletalska obramba. Tudi v tem primeru se jasno kaže, da se napadalno in obrambno orožje izpopolnjujeta vzporedno. Med prvo svetovno vojno ni bia protiletalska obramba še neobhodno potrebna, kajti letaia niso bila še posebno nevarno orežje. Seveda so pa morali že tedaj misliti na obrambo. Sleherno napadalno
orožje zahteva obrambo. Čim popolnejše je napadalno orožje, tem popolnejša morajo biti obrambna sredstva.
Med prvo svetovno vojno še nso poznali posebnih protiletalskih tepev. Tudi opazovalna služba je bila zelo preprosta. Napovedovanje prihoda sovražnih letal je bilo skoraj otročje smešno. Tako je na pr. leta 1917 avstrijski častnik na italijanskem boj šču c pravi jal opazovalno službo
s pomočjo daljnogleda z 18-kratno povečavo. Njegov pomočnik je bil podčastnik, ki je z višinskim merilom ugotavljal, kako visoko je sovražno letalo. Na podlagi teh meritev je dal poveljnik baterije povelje za streljanje na letalo. Opazovale«, ki je napovedoval pr'hod sovražnih letal, je čepel na drevesu. Prihod sovražnega letala' (tedaj so letala navadno še posamezna letala, ne v jatah kakor dandanes) je opazovalec javljal z zvoncem, ki je visel na drevesu .. .
Na letala so streljali z navadnim poljskim topom, ki ga je bilo treba obtežiti s kamnom, da so ga laže sukali okrog vodoravne osi.     Blizu    topa so imeli malo
Schrif tleiter - Urejuje: Rudolf O zim, —
INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK
(Matica)
(Še o največjem uspehu  filmske sezone z L a Jano v glavni vlogi)
Nek- filmski režiser, ustvaritelj enega izmed L a Janinih filmov- je na intervjuju s časnikarji na njihovo vprašanje, ali je La Jana resnična igralka, to je umetn ca, ali je samo njeno lepo telo vzrok njenih uspehov, odgovoril:
»Ko govorimo o Veneri se ne vprašamo, ali je umetnica bila, Grsk: kipar je z njeno upodobitvijo postavi živo umetnino po živi ženski. K'p je negiben, a ima vendarle dušo. žensko dušo. Je najlepši smbol ženske m njene nature, La Jana je bila moderna Venera in res ima, rud: zasluži največje uspehe v filmu, res ima ter tudi zasluži največje uspehe v filmu.
Povsod se bijeta duša in telo. Pri pomanjklji vem telesu govorimo o globoki, morda umetniški duši, pr. lepem telesu se običajno vprašamo, kakšna je duša... La Jana ni nledar hotela iti po poti Grete Garbo. Sarah Bern-hardove, Leonore Duše in drugih ... Hotela je poštar plesalka in to je tudi postala. Dala nam je ženski lik, očarljivo lepoto kretenj, plesa, veren, globok pogled — skratka: popolnost ženskega telesa. Ona ni umetnica v igranju temveč v plesu, je po skladnosti udov in čarov ženskega telesa prva in če nam je mati narava podarila ta dragoceni kipec, ji rxxrmo zato hvaležni Tulipan je najelegant-nejša cvetka, njene barve so najčudovitejše, zato ne bod:mo prezahtevni in ji ne očitamo, če nima vonja Tega Imajo druge, manj lepe, manj bujne.
La Janina pojava je kot najlepši tulipan, ki pa še ni mogel pokazati vsega svojega sijaja, ker so mu zlomili vitko steblo... Dohitela jo je prezgodnja smrt.«
Gledalci filma »Indijski nagrobni spomenik« naj se z brdkostjo spominjajo, da je lepa plesalca živa le še na filmskem platnu in da jo mogoče zadnjikrat vidijo. Njeno telo pa je že zdavnaj razpadlo. Kakor kože, ima »Indij-
La  Jana  v  filmih   »Ešnapurski  tiger« In »Indijski   nagrobni spomenika
afci nagrobni spomenik« de večji uspeh kakor »Ešnapurski tiger«. Ni čuda. Dejanje je še učinkovitejše, režija grandjoznej9a in Indija je predstavljena še bolj mistično. (—ser)
BAL PARE
(Union)
Od konca preteklega stoletja pa do izbruha prve svetovne vojne je v Monako-vem pomenil >Bal pare« višek pustnega veseljačenja, razkošja in zabave, skratka, bil je najbolj vesela monakovska karnevalska prireditev. V brezskrbni in veseli
Paul Hartmann igra v filmu »Bal pare«.
atmosferi >Bal parč-a« so iskali zabave in prijetnega razvedrila preprosti meščani, zastopniki plemstva, bogataši in ljudje iz vseh panog umetniškega sveta. Staro in mlado je ob plesu in petju uživalo veseli predptist. Režiser Kari Ritter nam v Urinem filmu »Bal pare« oživlja ono dobo, obenem pa nam v njegovem okolju podaja sentimentalno-romantično zgodbo o mladi učenki opernega baleta in njeni ljubezni do postavnega študenta. — Istočasno s to ljubeznijo nam predstavlja razmerje te plesalke do že starejšega bogatega gospoda, ki se je seveda zaljubil v dražestno plesalko in ji naklonil celo vilo v mestu. Da se vse. zgodba še bolj zaplete, ?e ;zka-že, da je naklonjeni mecen celo oče študenta, ki ga plesalka resnično ljubi. Vse je že izgledalo, da bo prišlo do konflikta med očetom in sinom, toda končno se vsa stvar ugodno resi in tretji večer »Bal pa-rea« se praznuje v znamenju vesele zaroke obeh mladih zaljubljencev.
»Bal pare« smo sicer že videli v Ljubljani v italijanski sinhronizaciji, toda film je tako vesel, zabaven in lep, da si ga bomo topot v originalu prav radi še enkrat ogledali, kajti kot reprize pridejo le oni filmi, ki so imeli pri premieri prodoren uspeh. Zato najde marsikatera repriza celo boljši odziv pri- občinstvu, kakor pa kakšna povprečna noviteta. Tudj film »Bal pare« se ponaša s tem odlikovanjem, da sme ponovno občinstvu pred oči. Glavne vloge so zasedene z odličnimi igralci kot so Pavi Hartmann , lise W e r n e r in Hannes S t e 1 z e r.
PRIRODOSLOVJE »Magnetna igla se iz več vzrokov odkloni, n. pr. ob nevihti, ob severnem siju. ali kadar je potres na nebu.«
MILOšć-INA
Gospa vrže beraču skozi okno majhen košček kruha.
»Bog plačaj, gospa, če ga veter ne bo odnesel.«
PRIJAZNOST
Gost: »Gospod krčmar, pred desetimi minutami je moja suknja še visela, zddj je pa ni več na kljuki.«
Krčmar: »Pa bi šli domov, dokler je Se visela.«
SKROMNO
Sodnik: »Ali vam je obtoženec obljubil zakon ?<
Dekle: »Ne, tudi tega veselja mi ni naredil.«
ZAGOVORIL SE JE
Letovisčar: »Kako to. da nekaj dni ne slišim več petelina peti?«
Kmet: »Staremu hlapcu, ki je zjutraj kikirikal, sem odpovedal, novi hlapec pa tega ne zna-«
STAR SNUBAC
»Gospodična Marička. kaj mi res ne boste zadovoljivo odgovorili na moje vprašanje? Toliko časa vas že prosim, da stonite z menoj pred poročni oltar. Iz vsesja srca vas ljubim, na rokah vas bom nosil :n na kolenih zibal. Pri meni boste imel: raj. Ime'te usmiljenje z menoj! Poglejte moje častitljive bele lase. prosim vas, bodite vsaj do njih obzirni, ki so spoštovanja vTedni. V imenu Las vas
snubim.« _
RAZTRESEN
Profesor prijatelju ob slovesu: »Torej na veselo svidenje, če se več ne vidiva.«
ZVIT
»S tako hinavšč no kakoT jaz se pn našri tvrdki n hče ne smeje neslanim šalam gospoda :cfa- Vem. da mi bo e prv m povišal plačo.«
SUROVO
Gost: »Gospod krčmar, naroČi sem vendar puste svnjino ?n kljub temu ste mi prinesli uko ma>tno.«
Krčmar: »Če vam n prav pa ne jejte! Ali m slite, da bom zaradi vas svoje svinje redil v modemi liniji?«
OGLAS
»Vdova b; rada prodala obleke tvojeg- pokojnega moža. S primemo vel kostjo b; se hidi poročila.«
VPRAŠANJE
Gospod: »Ko sem spi liter piva in tr. steklenice vina. sem legel v postelja« Gospa: »Ali ste io na^li?«
BERA S KI HITMOR
Gospa: »Ker je danes moj god zato vnm dam 10 l.r. Na moje zdravje si pri voščita kozarec vina.«
»Bos plačaj ri<*vkrat. toda če bi ne bodovalo vašemu zdravju, hi jaz raj* pil žoan.ie.« OLAJŠEVALNA OKOLNOST
Sodnik: »Ste bil   že kaznovan1?« Obtoženec: »Da  pa tudi 2e večkrat oproščen.«
BERAftKA
Gospa:  »Te čevlje vam podarim.«
Berač: »Pa so zelo slabi«
Gospa: »Kaj slab:! Moj pokojni mož jih je nosil do svoje smrti.«
Berač: »No, potem je bil zadnj čas da je umrl.«
Fur »Narodna mMmmtmM A. G.« als DrucksteiJe - Z* »Narodno tiskarno d. d.« kot ti&karnarja: Pran Jeran. — F tir deo In&eratenteU veraotvvortlicb • Za tnser&tni oddelek odgovarja:
LJnbomlr VolM
Iz filmov, ki pridejo
V doglednem času bomo videli Ibsenovo »Noro« v filmu. Film je izdelala TJfa v režiji Haralda Brauna, v glavnih vlogah nastopajo Luise TJlrich, Viktor Staal in Gustav Diessl. Po motivih Ibsenove drame sta napisala filmski scenarij  Jakob Geis
in Harald Braun. Film je imel pri premieri močan uspeh.
»Sanders živi nevarno« je pa parodija na detektivske filme polpretekle dobe. V glavnih vlogah: Paul Verhoeven, Aribert VVascher, Paul Hankels, Else von Mollen-dorff.
Ali ste že bili kdaj pijani od kave?
„Ko£etarje" muči slična strast kakor alkoholike
Največja medicinska novost je odkritje kavinega pijanstva. Taki pivci očitujejo iste znake pohlepnega uživanja, kakor drugi,pivci alkoholnih pijač. V dunajskem zdravniškem društvu je H. Schlesinger poročal o možu, ki so ga zdravniki poslali v bolnišnico zaradi povečanja ščitne žleze. Pri sprejemu je mož navedel podatke, ki so jih njegovi svojci potrdili. Ze od mladih nog čuti nezaslišno potrebo po uživanju mlečne kave. Kot otrok je spil na dan en do en in pol litra kave; čim bolj je rastel, več kave je pil, žrtvujoč za nasičenje tega užitka vse drugo. V času, ko je prišel v bolnišnico, je spil 8 do 12 litrov kave na dan; na leto je potrošil več ko 70 funtov kave in čez 3:500 litrov mleka. Za to je porabil znaten del svojih bolj pičlih dohodkov in rodbina je zaradi nje-
gove »kofetarske« pijanosti večkrat zašla v pomanjkanje. Pacient ni kazal nobenih telesnih okvar zaradi tega čezmernega uživanja kave, tudi ne razširjenega želodca, samo ledvice so izločevale počasneje. Dejal je, da mu je oče bil zelo hud
alkoholik, zato je on podedovani nagib do pijanstvo obrnil na kavo.
V teku diskusije je izjavil dunajski psi-hijater dr. Stranskv, da se je baš tistega dne oglasila pri njem_ neka žena, ki že dve leti vsak dan sne 5—6 peščje kavinih zrnc, ki so ji »sladka kot orehi«. Ta žena ima tudi čuden nagib, da teka za avtomobili in vdihava njihov vonj. O. Marburg je dognal pri nekaterih bolnikih, ki so mnogo pili kavo in katerim so potem kavo zabranili, epilepsiji podobne napade.
Križanka št. 21
v prvi svetovni vojni
shrambo v zemJj: za strelivo in zaklonišče
za vojake.
Razumljivo je, -da so z navadnimi topovi streljali mnogo počasneje kakor dandanes s posebnimi p rot: letalskimi tepovi. Dobro izvežbano meštvo je lahko ustrelilo največ petkrat v minuti, medtem ko ustreli moderni protiletalski top tudi do petdesetkrat v istem času. Vendar se motimo, če misrmo, da je bila tedanja protiletalska
obramba mnego manj uspešna kakor dandanes. Upoštevati moramo predvsem, da s-j tedaj letala letiiela navadno zelo nizko, številke pravijo, da je med svetovno vojno prišlo povprečno po 10.000 strelov za eno sestreljeno letalo, a dandanes tudi ne dosežejo mnogo večjih uspehov, kljub izvr-smim merilnim in drug.m tehnčnim pripravam.
Med prvo svetovno vej no so letala z največjo hitrostjo dosegla  le 2200 metrov na
minuto, medtem ko zdaj letijo najmanj trikrat hitreje. Medtem ko so tedaj letala v visini 2800 do 3500 metrov ali še znatno n;žje, letijo zdaj tudi nad 7000 m visoko Če je tedaj letalo letelo malo više. ga topovske krogle že nis-o dosegle. Tako je ob neki priliki sovražno letalo letelo v višini 4200 metrov ter je bilo že varno pred obstreljevanjem.
Glavna naloga protiletalskega topništva dandanes je, da z zapornim ognjem zapre »pot« sovražnim letalom. Zato ima pomen le, če ima dovolj topov, primerno razvr-
ščenib. Moštvo mora biti seveda tudi dobro izvežbano.  Protiletalsko  topništvo je
torej le eden činiteljev protiletalske obrambe. Obramba je dovolj uč nkovita ter popolna le če je razen prctleta.skih topov tudi dovolj lovskih letal. Lovska letala merajo bit: čim hitrejša in okretnejša.
Strela sesiri mleks?
Večkrat so že opazovali, da se V'bližin:, kamor udari strela, mleko sesiri. Zaradi tega se nemara čudno sliš\ ako trdi dr. Sei-del, profesor dunajske univerze, da je mogoče z električnim; valovi mleko dolgo onra-niti popolnoma sveže. Vzlic temu pa so njegove trditve popolnoma točne in resnične. Nemško poljedelsko ministrstvo je začelo ] preizkušati Seidlovo metodo — in kakor trdijo — s prav povoljnim uspehom. Mleko se najprvo segreje na 40 stopinj C. nato pa se v posebnem valju obžarja s kratkimi električnimi valovi. Na ta način preparirano mleko se tudi v gorkih prostor h drž:
vsaj štiri dni. V hladnih shrambah pa se sesiri šele v 2 ali 3 tednih. r!očim ga ie v modernih mlekarnišk:h obratih mogoče ohraniti ves mesec ali še delj.
Naval kobilic v Severno Afriko
V velikih predelih Francoske Severne Afrike je vladala zadnje tedne velita suša. Sedaj so se pojavile še kobilice v takih množicah, da so morali poslati na pomoč vojaštvo, da pomaga pri zatiranju te nadlege. Boje se, da bo v prizadetih pokrajinah zavladala lakota
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. surov, nepripravljen; 6. šaljiva pesmica; 12. visoka planota v Aziji; 15. veja, debela šiba; 17. grška črka; 19. angleški predlog; 20. kazalni zaimek; 21. dva samoglasnika; 23. vzklik; 24. osebni zaimek; 25. pristanišče na Finskem; 27. mesto v Rumuniji; 29. je oznanjal nekoč nevarnost pred sovražnikom; 31. ničen, lep; 32. gorovje v Aziji; 34. odpadniki, potu jčenci; 36. pritok Urala; 37. predlog; 38. mesto na češkem; 41. njo; 42. veznik; 43. žensko ime; 45. muslimanski duhovnik; 46. del slovite mošeje v Meki (fon.); 48. živahen španski ples; 50. v vsoti; 51 mera za tovor, ki ga lahko prepelje neka ladja; 52. ravnodušen, neobčutljiv; 55. igrati se s kroglami; 56. prtljaga; 60. podredni veznik; 61. kemična spojina, snov, ki služi za izdelovanje kloioforma, jodoforma, celuloze itd.; 66. oče po rusko; 67. ločnica; 69. pripadli k izumrlega mongolskega plemena; 71. srbohrvatski vzklik; 73. stara beseda za pivo; 74. država v Sieclnji Ameriki; 76. :-nak za kemično prvino; 77. osebni zaimek; 78. prekinjen, precepljen; 81. član najvišje kulturnoznanstvene ustanove; 84. besedica, ki z njo tvorimo presežnik; 85. teritorialne enote cerkvene organizacije; 86. moško ime; S7. mednarodni jezik; 88. veznik; 89. predlog: 90. simbolično označen začetek in konec: 91. število: 92. pisemska kratica; 94. znak za kemično prvino; 95. mesto v Nemčiji; 97. vinski kis; 99. vas v okolici Ljubljane;  100   dobrobit, korist.
Navpično: 2. japonska dolžinska mera; 3. oseba iz Gotovčeve opere; 4. mesni izdelek j množina); 5. število; 7. hrepenenje, nada; S. očiščen tako, da so debelejši kosi izločeni; 9. vojna zabela; 10. latinski veznik; 11. očesna bolezen; 13. del letalčeve opreme (dvojina); 14. otočič v Jadranskem morju; 16 ljubkost, nežnost; 18. gora na Koroškem; 20. reka v Španiji: 22. pripadnik evropskega naroda; 24. sorodnica; 26. reka v Sibiriji; 28. egipčanski sončni bog; 30. število: 31. predlog; 33. letopis, koledar; 35. rase po dežju; 39. se mu rado zvrti, negotov; 40. dopoldanska prireditev; 43. vzklik:   44.   Azijat;  46.   vrh,  ost;  47. glej
90. vodoravno; 49. lesena obloga; 5L sorodnica; 53. znak za kemično prvino; o4. dalmatinska vprašalnica; 57. grška črka; 58. gora v severni Grčiji; 59. moderna obče-valna sredstva; 62. nadzor, pregled; 63. teža ovoja (množina); 64. glej 36. vodoravno; 65. notranji telesni organ; 67. prostor za jahanje, del cirkusa; 68. ljubitelj; 70. nikdar; 72. pristanišče v severni Afriki; 74. hlapovi; 75. pristanišče v Sinji; 77. žensko ime; 79. vzklik; 80. začetek karambola; 82. v slani; 83. osebni zaimek; 89. padavina; 93. umik, poraz; 95. oblika pomožnega
glagola; 96. otroški vzklik; 97. glej 73. vodoravno; 98. kazalni zaimek.
Rešitev križanke štev. 20 Vodoravno: 1. kurat, 5 Logatec, 11. sedem, 16. Aral. 17. voda, 18. Iris, 20. pero. 21. laz, 22. vek, 23. duh, 25. pri, 27. Don, 28. il, 29. koral, 30. orali, 32. st., 33. hotel, 34. jed, 36. ogoni, 38. opazen, 40- petek, 42. anemik, 44. Reval, 45. Fenelon, 47. An -ta. 48. nrav, 49. nič, 50. pod, 52. inat, 53. rus. 54. p:žar, 55. Devin. 57. ali, 58. jt, 59. sabor, 61. reven, 63. on, 64. vozel, 65. som, 67 cep n. 69. Kabil. 70. silen, 72. nomad, 75. kolerik, 77. sedež, 79. Iser, 80. mu, 81. Ana, 82. vo, 84. seme, 85. Ut, 86. salo, 88. tast.' 90. joj, 91. okamenina, 92. kurtizana. Navpično: 1. Kalifornija, 2. Ural, 3. raz. 4 Al. 5. lokal, 6. od. 7. gad, 8. tih. 9. Er, 10. cipro. 12. ep, 13. ded. 14. Eros, 15. Mon-tekatinl, 17. veren, 19. sraga, 22. votel, 24. umeten, 26- Ilona. 29. kozav, 31. Ineni, 33. Havas. 34. jen, 35. del, 37. imena, 39. pe-lut, 40. pečar. 41. Koper, 43. Italo, 45. fižol,' 46. novec, 49. Nobel, 51. diven, 54. Pa-z n, 56. Nepos. 59. sebar, 60. koleno, 62. N1— mes, 64. valeta. 65. sila, 66. mera, 68 nadeja 69. kisik. 70. so, 71. ni, 73. demon, 74. mil o, 75. kuli, 76. kvar, 78. žeja, 80. Man, 83. ost, 86. se, 87. on, 88. tu, 89. ti.
Zlogovnica št. 21
a — ha — bo — bo — bo — ca — ce —— del — di — di — dov  — go — gor —
je_je — je — jih — ka — kdor — ko —
ko — la — la — li — lja — I ji — lju — me — mo — na — nI — ni — ni — ni — ni — ni — pan — ra — ran — ri — si — šar — ta — ta — ta — ten — tin — to — tre — tu — v a — ve — vi — za — zir —
tak
Iz teh zlogov sestavi 17 besed s pomenom;
1. gorska skupina v Karpatih; 2. rastUnski strup; 3. trg v Savinjski dolini; 4. gorska gmota na Gorenjskem; 5. mesto v Spodnji Italiji; 6. starodavno mesto v Mezopotamiji; 7. kraj v Zasavju; 8. mesto na Gorenjskem; 9. prirodopisna stroka; 10. nedoločni zaimek; 11. božja pot na Koroškem; 12. kraj v Gorskem kotaru; 13. okrasna cvetica; 14. mesto na Moravskem; 15. otočje v Indijskem oceanu; 16. vrh v Šarplanini;   17.   premica  v mnogokotniku.
Prvi zlogi vsake besede (v 4. besedi drugi zlog), zvrstoma brani, povedo citat iz Levstikove pesmi.
Rešitev zlogovnice št. 20
1) David, 2) Avstralija, 3) Belcebub, 4) Iravadi, 5) Narev, 6) Ekvador, 7) Berlin, 8) Eskimi. 9) Samuel, 10) Andamani, 11) Martuljek, 12) Ibsen, 13) Lenora, 14) opo-sum, 15) strojepis, 16) Nevesinje, 17) Adamič, 18) Metlika, 19) samokres, 20) kolibri, 21) albatros. 22) Zoroaster, 23). Atene, 24) LovrenčlC, 25) Erinije.
>Da bi nebesa milost nam skazale,..t
i   Da bi vrnili k n«.m se čas\ sreče«
mm
i h____^mt