Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) MM sl! Sifi li mesečnik / leto XXII / št.: 283 PRIMORSKI ČASOPIS V ANKA KOPER AdriaticSloventa^ POŠTENO POKOJNINO JOŽEF SLENG ■PS POZITIVNA SLOVENIJA! Naročil: Pozitovna Slovenija. Dalmatinova 2. 1000 Ljubljana V Postojni zaživel nov Turistično informacijski center V Postojni je zaživel nov Turistično informacijski center, s čimer je storjen pomemben korak k povezovanju turističnih ponudnikov, hkrati pa bodo turisti na enem mestu prišli do informacij s celotnega območja, ne le Postojnskega, temveč celotne Notranjsko-kraške regije. Gradina je plesala v Zagrebu grarm Plesalci in plesalke folklornega društva GRADINA iz Ilirske Bistrice so nastopili na mednarodnem folklornem festivalu » IVANJE 2014« v Zagrebu. Harmonike ob Blejskem jezeru stran 10 »Vsak muzej mora imeti primerno muzejsko trgovino« S temi besedami je direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri pospremil odprtje muzejske trgovine v palači Bel-gramoni Tacco, kjer domuje muzej. OLDERSI TRIKRATNI DRŽAVNI PRVAKI Na 11. Državnem prvenstvu so naslov državnih prvakov so osvojili: v kategoriji kata posamezno Abram Janez, ekipa Oldersi v sestavi treh deklet in sicer Polona Zadnik,Rebeka Oblak in Anika Sedmak ter v kategoriji kata posamezno Rebeka Oblak. Vabimo te ■ na poletne I počitnice za otroke: poletni t.abot za starejše poletno varstvo m mlajše Ltpiea s SI-6210 Sežapa Slovenija Ti 05 739 1708 E: in£p(g>lipj£3.prg Več informacij najdeš na www.llploa,er0 ■gffilSE Informacije in rezervacije: Darja M: 041 639 822 E: ptrpci@iipipa.prg inip@iipica.prg JAVOR Lamelirani program d.o.o. Kolodvorska cesta 9a 6257 PIVKA ® JflUOR LAMELIRANI PROGRAM CETRTEK< 10. julij 2014 od 900 do 1700 ure in 17. julij 2014 od 900 do 1700 ure JAVOR -lokacija Žaga Snežniška 12 PIVKA Vabljeni na odprodajo masivnih stolov iz opuščenega programa. Dodatne informacije: tel.: 05/72 10 332 (3 simobil Povej nekaj lepega fl„ / StUP,eTnnK,°Per Pon-sob: 8h -21 h Ankaranska cesta 3a, 6000 Koper • . qh 1t;h Telefon 040 410 745 ^elja. tin - ibn . ... RJnDLrtUCij- Pon - pet: 8h -20h Obala 114, 6320 Portorož e SobotJ; 9h. 13h Telefon 040 410 742 Sončno nabrežje 2 Pon. pet: 8:30.19:3o Tir * Sobota:9h-13h Telefon 040 410 743 Intervju Bojan Starman: »S povečevanjem davkov si režemo vejo, na kateri sedimo« Pred slabim mesecem je na čelu Državljanske liste Gregorja Viranta zamenjal Bojan Starman. Kot je znano, je Virant odstopil z mesta predsednika stranke po slabem rezultatu na evropskih volitvah in se umika tudi iz političnega življenja. Bojan Starman je bil v mandatu prve vlade Janeza Janše poslanec SDS in je med drugim opravljal funkcijo predsednika parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Širši javnosti je bolje poznan kot vrhunski strokovnjak, krizni menedžer, gospodarstvenik in dolgoletni župan Žirov. Sicer je na vodilnih mestih v slovenskih podjetjih delal dobrih 30 let - od Alpine in Planike do Jelovice in Mure. Že leta 1974 pa seje Starman zaposlil v žirovski Alpini. Leta 1988 je postal tudi njen glavni direktor in v tem podjetju ostal do leta 1996. Njegov prvi večji uspeh je bil, daje Alpina uspešno nadomestila izgubo jugoslovanskega trga. Leta 1996 pa je prevzel še zahtevnejšo nalogo: vodenje Planike v Kranju, ki se je že več let ukvarjala s težavami. V Planiki je ostal do leta 1998, družbo pa prek stečaja očistil in s tem ohranil okoli 1600 delovnih mest. Leta 1999 je na ministrstvu za obrambo prevzel funkcijo direktorja urada za logistiko, leto dni pozneje pa je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. A seje nato vrnil v gospodarstvo. Med leti 2001 in 2004 je bil direktor podjetja Jelovica, katero je prav tako potegnil iz rdečih številk. V gospodarstvu ste se dokazali kot izredno uspešen »krizni manager« in uspešno vodili številna slovenska podjetja; Alpino, Planiko, Jelovico. Zakaj ste se odločili za vstop v politiko? Bil sem župan in že prej politično aktiven. Iskreno povedano ne vem, zakaj sem se odločil za vstop v politiko. Nekajkrat sem kandidiral na volitvah in bil postavljen na spisek kandidatov, verjetno zaradi tega, ker so me ljudje poznali. Bil je bolj slučaj, neka radovednost in tudi to, da velikokrat rad kaj pokritiziram. Če opazim, da kdo kaj narobe dela, na to preprosto moram opozoriti. Seveda pa ne moreš samo s strani gledati in kritizirati, ponuditi moraš tudi boljši predlog. Zato sem šel v politiko, da sem lahko javno opozoril na stvari, ki niso delovale in jih poskušal izboljšati. Kako vam izkušnje iz gospodarstva pomagajo v politiki? V današnji politiki so te izkušnje zelo redke. Zelo malo politikov se ukvarja s tem, kako se ustvarja nova vrednost. Povsem smo osredotočeni na to kako trošiti in se premalo ukvarjamo s tem, kako zagotovit pogoje, da bi se ustvarila večja vrednost. Saj bi le na tak način lahko več trošili. Vedno opozarjam na te stvari, na konkurenčnost gospodarstva. Veliko je bilo nepoštenosti v podjetjih, kar me zelo boli. Veliko podjetij, v katerih sem delal, je bilo že odpisanih, pa se jih je vseeno dalo rešiti z delom, ne pa s filozofiranjem. Zato bi se politiko in državo moralo voditi bolj v smislu velikega podjetja in z gospodarskimi prijemi in inštrumenti. Ste eden redkih menedžerjev, uspešnih tudi v času krize. V izredno težkih razmerah ste namreč iz rdečih številk spravili Muro. Kakšen je vaš recept za izhod podjetja iz krize? Te krize so bile že prej. Že kot direktor Alpine sem se znašel v takem položaju, kako se odzvati na izredne razmere. Ključna stvar za ponovni zagon, oživitev podjetja, je povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov. Resno je bilo potrebno pogledati na situacijo, jo obvladovati in sanirati tiste stvari, ki so potrebne. Enak problem je bil povsod v podjetjih; preslaba produktivnost, preveliki stroški in premajhni prihodki, torej zelo tipične stvari, ki jih je mogoče rešiti samo na tak način, da se produktivnost poveča, da se več ustvari, kot porabi. To pa lahko dosežeš le, če zelo natančno poznaš podjetje, slediš podatkom in ukrepaš. V krizi moraš zelo natančno slediti odtokom denarja iz podjetja, s tem pa tudi na žalost ne smeš dopustiti prevelike demokratičnosti. Bi lahko vaš način reševanja podjetjih prenesli tudi na državo? Vedno povem recepte, ki so lahko uporabljivi tudi v politiki. Tudi na odboru za gospodarstvo sem izpostavil 10 stvari, ki bi jih lahko prenesli na državno raven. Seveda pa je osnovno dejstvo tako: če hočemo več ustvariti, moramo več delati. S povečevanjem davkov pa se od tega cilja žal oddaljujemo. Med svojimi ukrepi, malo provokativno, malo za šalo in kar precej zares, sem napovedal, kje bi lahko prihranili 4 milijar- Zelo me moti razdvojenost v parlamentu, skoraj v vseh razpravah je čutiti bipolarnost politike na leve in desne, pozicijo in opozicijo, takšne in drugačne. Tukaj se izgublja preveč energije in časa, ki bi ju lahko usmerili v to, kako, kaj, kje in s kakšnimi predlogi bi skupaj prišli do rešitve iz krize. Če je predlog prišel s strani opozicijskih strank ali s strani pozicije, to sploh ni važno. Važno je, da delamo v skupno dobro naše države. de in pol sredstev. Na devetih koncih bi prihranil, na enem koncu pa povečali izdatke oziroma zmanjšal prihodke, to pa je davek na plače. To velja predvsem za mlade visoko izobražene, katerih plače so tako obdavčene, da so v Sloveniji težko zaposljivi. Prihranil bi pa na tak način, da bi ukinil subvencije, privatiziral državna podjetja in banke, vsem bi dovolil delati; študentom in upokojencem, večji nadzor javnih naročil, itd. Kaj manjka Sloveniji, da bi bila bolj uspešna? Kako nameravate pripomoči k temu? Kot sem omenil v prejšnjem odgovoru, je v Sloveniji problematična predvsem politična razdvojenost oziroma polarizacija politike, ki ji preprečuje, da bi sprejela ukrepe, ki bi vodili Slovenijo iz krize. Sam poskušam po svojih najboljših močeh pripomoči pri tem predvsem s svojimi izkušnjami iz gospodarstva kot član odbora za gospodarstvo in finance. Na koncu, kakšno je vaše sporočilo volivcem? Upam, da se bodo situacija v državi obrnila in začela iti na bolje. Volivcem svetujem, naj spremljajo razmere v državi. Sam pa računam, da se bo stanje izboljšalo. Ponovno pa poudarjam, da bomo to dosegli le, če bomo več delali. Intervju s predsednikom PS ob obisku TIB Transporta Pogovor Kandidat za poslanca DZ Jožef Siene in predsednik stranke PS Zoran Jankovič sta v petek obiskala TIB Transport in se z vodstvom podjetja in sindikatom pogovarjala o oblikah in možnosti reševanja finančnih težav tega Bistriškega podjetja. Ob tej priliki smo predsedniku PS postavili nekaj vprašanj o programu stranke za volitve. Gospod Jankovič, v svojem programu je stranka Pozitivna Slovenija kot ključno področje razvoj gospodarstva, med temi tudi začetek gradnje nekaterih infrastrukturnih objektov. Katere bi na področju južne Primorske izpostavili? Med avtocestnimi projekti je za južno Primorsko ključen projekt izgradnja priključka hrvaške avtoceste iz mejnega prehoda Jelšane na avtocesto Al (začetek gradnje iz mejnega prehoda, kjer je trasa usklajena in umeščena v prostor). Se zavzemamo za izgradnjo v 12 mesecih Izgradnja drugega tira Ko-per-Divača, začetek v 6 mesecih Razvoj Luke Koper: podaljšanje obstoječih pomolov, izgradnjo tretjega pomola, poglobitev bazenov, ureditev dodatnih skladiščnih površin, terminala za tovornjake, dveh vhodov in ureditev infrastrukture do pristanišč - nadaljevanje že začetih del. Slovenija je bogata z lesom in vodo. Kako se bo vaša stranka lotila teh dveh naravnih resursov? Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Število zaposlenih v lesni industriji je od leta 1991, ko je znašalo 40.000 zaposlenih, do danes upadlo na 11.000 in strmo pada. Soočamo se z masovnim izvozom hlodovine in uvozom pol in končnih izdelkov. Vzpostavljena bo delujoča veriga od gozda do končnega lesenega izdelka. Les je prepoznan kot »visoko-tehnološka« surovina narave, lesnopredelovalna industrija pa kot strateško pomembna in perspektivna gospodarska panoga z zadostno količino domače surovine. Lesu bomo dodano vrednost dodajali doma. Ukrepi: povečanje letnega poseka ob upoštevanju trajnostnega načina ravnanja z gozdovi; povečana domača predelava s spodbujanjem domačih in tujih vlaganj v lesnopredelovalne obrate; aktiviranje lesnopredelovalnega centra na Kočevskem; spodbujanje šolskih programov s področja lesne industrije, posebej na področjih, kjer so naravne danosti največje (Kočevsko, Bohinj...); spodbujanje trajnostnega gradbeništva, obvezna uporaba naravnih materialov (vsaj 30%) ter v primeru neuporabe določenega deleža naravnih materialov v objektih uvedba dodatne ekološke takse; pomoč pridelovalcem lesne biomase za pridobivanje toplotne in električne energije; državne in javne institucije graditi ter opremiti z izdelki iz lesa in s tem spodbuditi potrošnjo in promocijo domačih lesenih izdelkov; povečati delež pridobljene energije iz lesene biomase, predvsem za javne ustanove; za povečanje rabe gozdov spodbuditi združevanje lastnikov gozdov, vzpostaviti davčne olajšave za aktivne lastnike gozdov, poenostaviti in lastnikom približati načrtovanje gospodarjenja z gozdovi; oprostiti plačila prispevkov za zaposlene v lesnopredelovalni industriji za obdobje naslednjih pet let, s čimer bi razbremenili obstoječa lesnopredelovalna podjetja, ki danes zaradi nekonkurenčnosti, drastično zmanjšujejo število zaposlenih. S podnebnimi spremembami, ki nam poslabšujejo naravno oskrbo z vodo, se moramo navaditi živeti in jih s primerni ukrepi obvladovati. Razpoložljive vodne vire bomo izkoriščali učinkovito in trajnostno za potrebe oskrbe s pitno vodo, namakanje kmetijskih površin, pridobivanje energije, razvoj turizma. Za zaščito pred poplavami in ustvarjanje rezerv za obdobja pomanjkanja bo poskrbljeno s sistemom vodnih zadrževalnikov in zbiralnikov, urejenih vodotokov in protipoplavnih nasipov. Ukrepi: realizacija programa protipoplavne zaščite; vzpostavitev sistema za trajnostno in celovito upravljanje z vodami; popis in mapiranje vseh, tudi najmanjših vodnih virov; zmanjševanje onesnaževanje voda - zmanjšanje tolerance do onesnaževalcev; prenova vodovodnih omrežij za zmanjšanje vodnih izgub; pospešena vlaganja v izgradnjo namakalnih sistemov, zbiralnikov in zadrževalnikov vode; izkoriščanje vodotokov kot energetskega vira - izgradnja hidroelektrarn na Savi in Muri; finančne podpore za razvoj inovativnih modelov varčevanja z vodo; zaščita mokrišč in s tem ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zadnje čase nas pretresajo številne afere povezane s problematiko zdravstva. Kaj bo vaša stranka uredila na tem področju? Zagovarjamo razvojni model, ki temelji na tradicionalni ideji socialne države in tradiciji socialne demokracije, ki vključuje solidarnost, socialno pravičnost in družbeno odgovornost. Kot smo zapisali v Temeljni listini 2020, bomo zagovarjali javni sektor, ki bo vsem državljanom nudil kakovostne in enako dostopne storitve. Storitve, kijih danes nudi javni sektor, ne smejo postati tržno blago, saj zdravje ne sme postati instrument dobička. Zato je zdravje in skrb zanj ena temeljnih vrednot in pravic, ki neposredno in vitalno zadeva vsakega državljana, enako kot pravica do izobraževanja, kulturnega udejstvovanja in pravica do pokojnine po koncu delovne dobe. Temeljno vodilo delovanja socialne države je z dobro premišljenimi racionalnimi ukrepi še naprej zagotavljati enako dostopnost in izvajanje kakovostnih storitev na način, ki bo za vsakega posameznika čim manj boleč, posebej v času zategovanja pasu in krčenja javnih sredstev. Ukrepi: Zaposlovanje mladih zdravnikov v zdravstvu na vseh ravneh z zagotavljanjem ustreznega splošnega dogovora za vsako leto do sistemske ureditve.Sprejem Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja vodenje zdravstvenih ustanov ter koncesije in ločitev javnega in zasebnega zdravstva; v 6 mesecih. Sprejem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za- varovanju (določitev košarice pravic); v 12 mesecih. Ureditev javnih naročil v zdravstvu in centralizirano naročanje (ugodnejše cene). Povezovanje sektorskih politik (prehranske, športne, prometne) v zasledovanju zdravstvene preventive. Iz programa ene od strank izhaja zahteva za znižanje sofinanciranja pokojninske blagajne iz proračuna. Kako gledate na takšen ukrep? V tem trenutku ne načrtujemo spremembe na tem področju. Zavzemamo se, da ob polni pokojninski dobi pokojnina ne sme biti nižja od 60 % povprečne plače, vrnili bom regres vsem upokojencem ter zagotovili, da se ob izteku interventnega zakona (2015) rast pokojnin začne usklajevati z rastjo plač in inflacijo. Iz občine Ilirska Bistrica... Snežnik Q 2. volilna enota, 7. volilni okraj 2. volilna enota, 7. volilni okraj POŠTENO POKOJNINO JOŽEF ŠLENC POZITIVNA SLOVENIJA Naročnik: Pozitivna Slovenija, Dalmatinova 2,1000 Ljubljana 1 ifis Z* / 0 Snežnik Nova pridobitev iz občine Postojna... Leto XXII, št. 283 Turistično informacijski center odprl svoja vrata Občina Postojna je odprla nov Turistično informacijski center, ki ga je zgradila na strateško najbolj atraktivni in pomembni lokaciji, na Tržaški ulici ob glavni poti proti Postojnski jami, mimo katere se pelje vsako leto približno pol milijona turistov. Izgradnja TlC-a v Postojni je plod aktivnega sodelovanja Občine Postojna pri mednarodnih projektih. Glavni namen vzpostavitve novega turističnega informacijskega središča v Postojni je promocija in predstavitev občine in širše Notranjsko - kraške regije ter Slovenije, gostom, ki obiščejo Postojnsko jamo. Gostom želimo povedati in pokazati, da ima naša regija poleg Postojnske jame v ponudbi še številne druge naravne kulturne znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati in ostati v gosteh še kak dan ali dva. Nov TIC bo tudi priložnost, kjer se bodo lahko predstavili vsi lokalni nastanitveni ponudniki ter gostinci. Prav tako bodo imeli možnost, da se promovirajo vsi, ki se ukvarjajo s turisti in jim nudijo različne turistične in druge storitve. TIC v Postojni so projektirali arhitekti Studia Stratum, Polona Filipič, Peter Šenk in Marko Pretnar. Sledili so zahtevam občine, da naj bo objekt zasnovan moderno in naj sledi načelom ekonomičnosti in varčnosti. Objekt je subtilno umeščen v prostor, a še vedno dovolj viden in prepoznaven ter upošteva postojnsko - notranjsko arhitekturno tipiko. Objekt upošteva načela trajnostne gradnje z uporabo, lokalnih materialov, kot tudi sama oblika in orientacijo objekta. Objekt je pretežno skeleten, mestoma zaprt in je zgrajen v dveh ločenih volumnih, TIC ter sanitarije, ki ju povezuje enotna streha, obdana z lesom. Streha ima tudi vlogo prostorskega označevalca in objektu daje posebno prepoznavnost s simbolom »i«, ki turista že na daleč obvešča, čemu je objekt namenjen. Stene TlC-a so steklene z namenom, da si turisti že od zunaj lahko pogledajo in preberejo, kaj vse jim nudi naša regija. Pred objektom je urejeno parkirišče za avtomobile, igralo za otroke ter urbana oprema, ki omogoča sprostitev in počitek. Vsa infrastruktura upošteva tudi potrebe gibalno oviranih oseb. Turistično informacijski center v Postojni je bil zgrajen v okviru projekta HERA. Gre za čezmejni strateški projekt v okviru programa IPA Adriatic, v katerem sodeluje 19 par- tnerjev iz 8 držav iz Jadranske regije. Celoten projekt je vreden 8.8 milijona evrov, od tega je za Občino Postojna namenjenih 608 tisoč evrov. Od tega 85 % prispeva EU, 10% Republika Slovenija in 5% občina sama. Ob tem, da so v TIC-u nastala nova delovna mesta, je ta predvsem pomemben element združevanja turističnih ponudnikov, saj bodo lastni promocijski material v TIC-u lahko postavili vsi bo v visoki sezoni odprt med 9.00 in 21.00 uro. Na otvoritveni slovesnosti sta vse nagovorila župan Občine Postojna in Državni svetnik Jernej Verbič ter predsednik Turistične zveze Slovenija Peter Mišja. Ob pozdravih vseh gostov je župan Občine Postojna med drugim dejal: »Naši kraji, tako lepi in posebni imajo resnično veliko ponuditi vsakemu, ki si jih pride ogledati. Paleta ponudbe je pestra, vsakemu lahko ponudi nekaj, na nas vseh skupaj pa tem je turistični razvoj lahko uspešen in konkurenčen. Ni dvoma, da imamo v naših krajih vse, kar je za turizem potrebno, ta objekt pa danes postaja del tega mozaika. Naj se zahvalim vsem, ki ste pri tem projektu sodelovali, pridobili evropska sredstva in hkrati izrečem iskrene čestitke za uspešno dokončano delo. Naj ta objekt uspešno in dolgo služi svojemu namenu in naj gostu v naših krajih ponudi prav vse, kar si zaželi in je, kako znamo to, kar imamo predstaviti in izpostaviti. Današnja slovesnost, ki vrata odpira temu evropsko sodobnemu markantnemu objektu, je namenjena prav tem našim korakom, s katerimi stopimo do gosta ter ga pospremimo na pot turistične ponudbe teh krajev. Ni dovolj le imeti nekaj pokazati, potrebno je vse to skupaj znati pokazati. V turistični dejavnosti današnjega sveta je potrebno imeti veliko znanja in sposobnosti, pa tudi jasne cilje ter seveda zadostna finančna sredstva. Le z vsem turistični ponudniki iz postojnske občine in širše regije, informatorji pa bodo nudili informacije s celotnega območja. Poudarek je na virtualni predstavitvi kulturne dediščine, ki je na Postojnskem in v širši Notranjsko kraški regiji izredno bogata in zato vredna posebne obravnave. Kot taka pa je s pravo promocijo, kateri velik doprinos bo pomenil prav novi TIC, tudi pomembna tržna niša. Še posebno v mre-ženju čezmejnega sodelovanja in kot skupna čezmejna blagovna znamka HERA. TIC kar znamo ter zmoremo ponuditi.« V kulturnem programu je nastopil vzgojiteljski pevski zbor»ŠIŠKE«iz Vrtca Postojna, ki ga vodi Nina Maver in priznana plesna skupina »THE ARTIFEX«. Slednja se je javnosti prvič predstavila na šovu »Slovenija ima talent«, ter v kratkem času dosegla zavidljive rezultate in vzbudila veliko pozornosti v medijskem svetu. Pripravila: ANITA KRANJC, MILAN ŠTULC Intervju Pogovor s Stankom Markovčičem, postojnskim občinskim svetnikom in družbeno-političnim delavcem Za seboj imate veliko delovnih in življenjskih izkušenj kot družbeno-po-litični delavec na postojnskem, zato se našim bralcem na kratko predstavite. Sem Stanko Markovčič, stanujoč v Postojni, poročen, imam dva odrasla in samostojna otroka, sedaj sem upokojen. Po poklicu sem diplomirani ekonomist in pravnik. Ves čas svojega zavedanja, od mladinskih let dalje, sem bil, poleg zaposlitve, vključen v družbeno-politično delovanje, različne kulturne, športne in humanitarne organizacije. Tudi sedaj sem še vedno vključen v družbeno dogajanje, predvsem v občini Postojna. Kje vse ste bili zaposleni? Že od 15 leta dalje sem se vključeval v mladinsko organizacijo. Po odslužitvi vojaškega roka sem se leta 1970 zaposlil kot sekretar in predsednik takratne mladinske občinske organizacije. Za tem sem se zaposlil kot tajnik občinske kulturne in te-lesnokulturne skupnosti, bil sem sekretar občinske SZDL, vodja splošno-kadrovskega sektorja v Streklarni Hrpelje Kozina, tajnik Gozdarskega šolskega centra Postojna, vodja splošno-kadrovskega sektorja v Konfekciji Logatec, direktor in vodja splošno-kadrovskega sektorja vTransav-tu Postojna in zadnjih 10 let višji davčni inšpektor na Ministrstvu za finance na Davčnem uradu Ljubljana. Ves čas svoje zaposlitve in delovanja sem si prodobival znanja na področju prava in ekonomije, imam pa tudi izkušnje pri delovanju na družbenem področju. Kateri dogodki iz vašega življenskega delovanja vas posebej zaznamujejo? V mladinskih letih sem bil organizator različnih aktivnosti mladih. Posebej se spominjam delovanja v mladinskih klubih, pa organiziranja mladinskih delovnih brigad do mladinskih pohodnih brigad k spomenikom NOB. Sam sem se tudi trikrat udeležil 14 dnevnega pohoda mladinske pohodne brigade po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje Avnoja in sicer peš iz Jajca do Ljubljane. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se je v Sloveniji sistemsko pristopilo k financiranju družbene nadstavbe (predvsem na področju izobraževanja. zdravstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture) in v materialni sferi (predvsem na komunalnem in stanovanjskem področju). V času mojega delovanja na kulturni in telesnokulturni skupnosti smo izvedli kar nekaj projektov, med večjimi izgradnja športnega parka v Postojni in Pivki in drugih športnih igrišč v krajevnih skupnostih ter zgradili in obnovili knjižnico v Postojni, kulturne domove po krajevnih skupnostih. Obdobje do leta 1990 je bilo tudi zaznamovano z uvajanjem samoprispevkov, ki so bili predpogoj za izgradnjo nujnih skupnih zadev ter sem pri njihovi realizaciji v občini Postojna aktivno sodeloval, in sicer: izgradnja vodovoda, šol v Pivki in v Postojni, vrtca v Postojni, srednješolski center v Postojni, zdravstveni dom in porodnišnica v Postojni, druga komunalna infrastruktura. Uspešna izvedba samoprispevkov je bila »zelena luč«, da se je pristopilo k realizaciji zastavljenih ciljev, saj sama zbrana sredstva iz samoprispevkov niso zadostovala. V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 sem bil neposredno vključen kot komisar postojnske čete teritorijalne obrambe slovenske vojske (sem veteran vojne za Slovenijo). Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo gospodarstvo bolj orientirano na trge bivše Jugoslavije, zatem pa na zahodnoevropske trge. Tem spremenjenim političnim in gospodarskim razmeram se je Transavto Postojna pri prevozu blaga uspešno prilagodil. Povedali ste, da ste bili ves čas vključeni v družbena dogajanja, tudi po letu 1992. Ali lahko navedete, kakšne so sedanje razmere in stanje v občini Postojna? V javnosti se vse preveč prikazuje, da je občina Postojna »cvetoča«, kot da živimo v pravljičnem mestu, vendar temu ravno ni tako. Tako narašča nezaposlenost, veliko število prebivalcev se vozi vsakodnevno na delo v Ljubljano in drugam, strategije razvoja nimamo,... . Nekaterim problemom in vprašanjem nismo namenjali dovolj pozornosti in zato nismo bili dovolj učinkoviti, kot na primer: vojaško strelišče Poček, ki se predolgo časa celovito rešuje v razmerju do države (režim, odškodnine,... .); na področju turizma v povezavi do svetovne naravne znamenitosti Postojnske jame, ko bi od te panoge turizma moralo živeti bistveno večje število prebivalcev; reševanje vo-dooskrbe z vidika investicije in soudeležbe države,... Kako bi se hitreje in učinkoviteje izboljšalo sedanje stanje v občini? Potrebno je večje povezovanje in vključevanje vseh akterjev pri reševanju skupnih zadev. Temelj vsega delovanja bi moralo biti ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest in s tem zmanjševanje brezposelnosti. Bolj bi morali izkoristiti znanje in sposobnosti posameznikov za skupno dobro. Politična delitev ljudi pri vključevanju in razreševanju problemov, vsaj na občinski ravni, ni potrebna. Politično opredelitev posameznika je potrebno gledati z vidika časovnega obdobja. Sprejemam in spoštujem, ne samo pridobitve osamosvojitve Slovenije, kot prehod v samostojno in demokratično državo, temveč tudi spoštujem vrednote narodnoosvobodilnega boja in rodoljubnih tradicij Slovencev pred II. svetovno vojno. Te vrednote se med seboj dopolnjujejo. Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri imeli večjo priložnost in odločilni vpliv na razvoj občine za skupno dobro, pa je niso znali dovolj izkoristiti, sam pa kljub pripravljenosti, tega odločilnega vpliva nisem imel. Še vedno sem pripravljen in imam voljo, da prispevam k učinkovitejšemu delu pri reševanju skupnih zadev. Aktualno... Snežnik O 2. volilna enota, 8. volilni okraj JASNA VODNIK URŠIČ • rojena 1965 • izobrazba: računovodja • zaposlena v družinskem podjetju AVATARA računovodske storitve d.o.o. Leta 1993 sem stopila v podjetništvo kot samostojna podjetnica in nato z možem ustanovila podjetje. Več kot 20 let se srečujem s problematiko malih podjetij in samostojnih podjetnikov, zato dobro poznam gospodarstvo. Predvsem davčno zakonodajo, ki potrebuje spremembe in poenostavitve. Za vstop v politiko sem se odločila leta 20 71, kmalu po ustanovitvi Državljanske liste - DL. Že takrat se mije zdelo, da stranka s svojim manifestom poudarja vrednote, ki so mi blizu. Vedno se z njeno politiko sicer nisem strinjala, vendar sem z doseženimi rezultati v obdobju njenega obstoja in delovanja zadovoljna. To je tudi pretehtalo mojo odločitev, da kandidiram za posla n ko v Državni zbor. Program stranke podpiram v celoti za USTVARJANJE BOLJŠE PRIHODNOSTI - za manj države in več svobode posameznika, za zmanjšanje davčnega bremena, za davčno razbremenitev dela, za mlade - njihovo priložnost za študij, delo in rešitev stanovanjskih težav, predvsem pa za boj proti kriminalu in korupciji. Kar pa je le del programa Državljanske liste. Kako to doseči se sprašujem tudi sama. Pomembno se mi zdi, da je resnično prišel čas, ko dosedanje profesorje, ki so po dveh desetletjih samostojne države le-to pripeljali v nezavidljivo zadolženost, zamenjamo ljudje iz gospodarstva, ki lahko pokažemo rezultate. Ki vemo, da za dostojno življenje ne potrebujemo milijonov temveč redne službe, kakovostno zdravstvo, pošteno sodstvo in predvsem zadovoljne državljane. Državljane, ki bomo vedeli kako se porablja naš denar in občutili kako se nam izboljšuje življenjski standard. Hvala za vaš glas. Jasna Vodnik Uršič Drzb'vii3n$te ||5ta, Ukmarjeva ulica 2. lOOOijubljana Demokratična stranka upokojencev Slovenije II. vol. enota, 8. volini okraj Postojna Sem STANKO MARKOVČIČ, stanujoč v Postojni, po poklicu diplomirani ekonomist in pravnik. Pred upokojitvijo sem bil zaposlen na Ministrstvu za finance na Davčnem uradu v Ljubljani kot višji davčni inšpektor. Moje predhodne zaposlitve so bile v gospodarstvu in negospodarstvu. Ves čas mojega delovanja od mladih let dalje, sem bil vključen v družbeno življenje na občinskem in republiškem nivoju, kjer sem opravljal različne naloge pri izpeljavi projektov. Sem član Občinskega sveta občine Postojna in drugih organov. V Postojni in širše sem poznan kot aktivni javni delavec. Izvleček volilnega programa • zahtevali bomo, da se ustavi večletno padanje pokojnin in zagotovi vsakoletno usklajevanje pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov, ter zahtevali izplačilo regresa vsem upokojencem; • ustanovili bomo urad za starejše, ki bo skrbel za oblikovanje politik aktivnega prebivalstva in varovanju pravic starejših; • dokončali bomo zdravstveno reformo, ohranili javno zdravstvo in odpravili dodatno pokojninsko zavarovanje; • prednostno bomo podpirali rastoča podjetja in izvozno gospodarstvo, ki ustvarjajo nova delovna mesta, dvigujejo BDP in večajo dodano vrednost na zaposlenega; • pocenili bomo delovanje države in vseh družbenih podsistemov. Spoštovane volivke in volivci, upokojenke in upokojenci, delavci, invalidi in mladi! Za poslanca kandidiram prvič. Zavzemam se za socialno in povezovalno politiko na načelih solidarnosti, vzajemnosti in socialne pravičnosti za vse generacije ter da bi bil v središču človek. Uspešen sem pri povezovanju in razreševanju skupnih vprašanj in iskanju družbenega soglasja. Zastavljene cilje in naloge vedno dosežem. Kot dejaven upokojenec dobro poznam težave, s katerimi se soočajo starejši. Obdržal pa sem tudi stik z aktivno in mlado generacijo. Potrebujemo Slovenijo, v kateri bomo vsi živeli dostojno življenje in bodo mladi imeli prihodnost, ki obeta! _______________________________ ________________ VRNIMO LJUDEM DOSTOJANSTVO 1 Udeležite se volitev in obkrožite za stranko DeSUS, obkrožite številko Naročnik: DeSUS. Občinski odbor Postojna, Uliva I. maja 2 B, 6230 Postojna _ PREZRAČEVALNI VENTILATORJI ___________ ^ n HTTrn fil RThiTI Til ki liTi Uliti ProFarm Spodnja Senica 9 1215 Medvode Tel. 01/3618-303 GSM. 040/21-33-55 MODRA ŠTEVILKA (((•080 73 74) WWW.PROFARM.SI Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 LESNI CENTER KRIN PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) .. W i asm m 6*" ;i*S5E SšBlo1 5li6K NAŠA PONUDBA: • PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO . MDFACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU . DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO . V0D00DP0RNE VEZANE PLOŠČE . MDF PLOŠČE - ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE - PROFILIRANE TER NAVADNE . PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR • NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽEUENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? . KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI . KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! Skupščina SKUPŠČINA ŠPORTNE ZVEZE OBČINE HRPELJE- KOZINA 10. marca je minilo 16 let od ustanovitve Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina (ŠZOHK), z namenom, da povezuje športna društva omenjenega območja. Ta namen se uresničuje z izvajanjem programa, nalog in ciljev, ki so pomembni za soustvarjanje pogojev za razvoj športa v Občini Hrpelje - Kozina, ki so strnjeni v organizirano dejavnost športa skozi športno vzgojo, športno rekreacijo, kakovostni šport in šport invalidov. Skladno s tem so v statutu ŠZOHK zastavljeni številni ambiciozni cilji, med katerimi se prepleta pomen spodbujanja, razvijanja in širjenja športne dejavnosti, z zagotavljanjem pogojev za razvoj, v smeri povečevanja množičnosti v športu, vključevanja mladih in krepitvi kakovostnega športa, kot tudi bogatitev preživljanja prostega časa občanov in skrb za zdrav življenjski slog. Delovanje v športni zvezi je prostovoljno, vsekakor pa pomembno za predstavnike športnih društev - članice zveze, ki se vključujejo v zvezo z namenom, da se njihovo delovanje olajša, poenoti, spodbuja in soustvarja. Zveza je torej pomembna stična točka vsake njene članice, zato gre za simbiotično soustvarjanje pogojev pripadnosti: bolj kot je zveza uspešna, bolj se članice vključujejo v njeno delovanje, jo bogatijo in krepijo oziroma bolj kot so uspešna društva v uresničevanju svojega poslanstva, bolj je zveza usmerjena k zagotavljanju svojega namena. Skupščina je bila sklicana na petek, 4. junija 2014ob 17. uri v prostorih občine. Člani skupščine so se seznanili s poročilom za zadnja štiri leta. Sledil je predlog za imenovanje predsednika ŠZOHK oziroma predsednico: kandidatka je bila ena: Nevenka Ražman, ki se je osebno predstavila. Predstavitvi je priložila pisno kandidaturo z vizijo, ki je sestavni del zapisnika ter kopijo za vsakega od udeleženih na skupščini. Predstavitev je bila sestavljena iz treh delov: osebna predstavitev z dosedanjim delom, izkušnjami, znanjem; predstavitev strateških dokumentov ter opredelitev vizije razvoja zveze, posledično članic zveze. Udeleženci skupščine so z aplavzom potrdili soglasno kandidatko Nevenko Ražman za predsednico Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina za obdobje naslednjih štirih let. In tako kot je nova predsednica zaključila v duhu delovanja skozi vrednote Olimpijskega komiteja Slovenije, med katerimi je fair play na pomembnem mestu, so soglasno člani skupščine potrdili za člane 8-članskega upravnega odbora ter člane nadzornega odbora zveze. Prireditev Knjiga »Babica, povej mi 2« v vaškem domu v Hrpeljah k*- Uneanfir* %*»*»&* fctr* BABICA. .POVEJ MI e£i#sts-sw*$«sn« m Utrite S prireditvijo v Vaškem domu Hrpelje, je bil zaključen letošnji šolski literarni projekt in izdaja nove knjižice Babica, povej mi 2. Naši učenci so tudi letos brskali po zakladnici ljudskega blaga. Zbirali so otroške pesmice, igre in izštevanke. Gradivo so zbirali od noverrv bra 2013 do marca 2014. V knjigi so tudi ilustracije, narisali so jih kar otroci sami. Na prireditvi so se nam z igrico predstavili učenci 4. in 5. razredov, ki so pod vodstvom Suzane Godine Je-lušič in Kristine Gustinčič pripravili predstavitev igric, izštevank in pesmic. Zborček petošolk je za- pel dve ljudski pesmi: Kje so tiste stezice in Lani sem plela majaron. Četrtošolca Aljaž in Klemen pa sta zaigrala na harmoniki. Prireditev je odlično vodila Daša Rebec, knjižničarka na OŠ v Hrpeljah, nagovor pa je podal podžupan občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič, kjer je izpostavil ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki se mora začeti pri najmlajših ter dejal da upa da bodo v naslednjem šolskem letu razveselili bralce z Babica mi je povedala 3. Vsem učencem, ki so sodelovali pri natečaju smo podelili priznanja. Tistim, ki so po mnenju komisije za- pisali najbolj domiselne in izvirne pesmice in igre, pa smo poleg priznanj podelili tudi nagrade. Nagrado za zapis najlepše otroške pesmice je prejela Valentina Sinkovič. Nagrado za najizvirnejšo pesmico Gaja Mihalič. Za najboljši opis igre je dobil nagrado Vid Petohleb in za najlepšo ilustracijo v knjižici je prejela nagrado Amanda Babič. BNM6 pilil » ‘rmikisms mmm 'aksetič d.o.o. • Ulica Nikole Tesla ib, 6250 Ilirska Bistrica MEHANIČNA DELAVNICAV VULKAN IZERSTVO TEL: 05 / 71 00 207 • FAX: 05 / 71 00 206 RAČUNOVODSTVO - TEL: 05 / 71 00 205 POSREDOVANJE IN PREVOZ KONTEJNERJEV TEL: 05/63 00 208 • FAX: 05/63 00 209 UGODNO ■■■■■ iiafflsa IHiOO !■■■■ 1333* Hill mm mm mam Razmišljanja Je to res pravo poletje ali kdo ima prav? Poletje je med nami, je zadnjič zavzdihnil znanec. »Kako bo lepo, ko bo zunaj toplo, čas dopusta in oddiha. Kako bo lepo, ko se vrnem nazaj, poln energije«, je še dodal. In zraven se je nasmejal in dodal; »moram ven iz Slovenije, prvo polovico julija, da ne bom trpel zaradi volilne kampanje«. In jaz sem se mu nasmehnil nazaj. Odšel sem svojo pot ter razmišljal o njegovim besedah. Prav ima, mi je dejala polovica mojega razmišljanja. Gre stran, da ne bo poslušal vse obljube in samohvale ter verbalne napade na politično konkurenco. Vse v stilu, kar ni našega ni dobro. Le naše je najboljše, za vse nas. Verbalni obračuni v dveh največjih televizijskih hišah so zelo spremljani s strani gledalcev. Kdo bo koga premagal, a le in zgolj v studiu, pred kamerami. Ko se ugasnejo luči in kamere pa se pričnejo skriti pogovori, tajni dogovori. In to je resnica. Eno so velike besede izrečene pred ljudmi, drugo pa dejanska dejanja, ki so bila izvedena v preteklosti ali bodo v prihodnosti. Kampanja poteka tudi na raznih zborovanjih na trgih, predvsem v mestih, kjer je mnogo besed. A vrednost teh besed? V koliki meri bodo uresničene? Kar precej ljudi pa je nad kampanjo tudi navdušenih. Predvsem tisti, ki letajo od stojnice do stojnice, ter tako poleg svoje »široke politične razgledanosti« tudi razgledanost do svinčnikov, kap, šalov in hrane ter kozarca vina. Vse je del volilne folklore, in vse ja razumljivo in sprejemljivo. In res sem si mislil, prav ima ta moj znanec. Drugi del mojega razmišljanja v meni pa me je kljuval. In razmišljal sem, da nima prav. Najlepše je oditi na dopust, odvreči vse skrbi, nato pa ko se vrneš nazaj pametovati v stilu: to bi jaz naredil drugače, ta človek ni v redu, ta politika ni dobra, morali bi ga vprašati to, sem vedel da to ne bo tako.Naj- lepše, najbolj pametno je biti moder po bitki, je pregovor. In res je. Prevzeti moraš odgovornost, zato da boš naredil nekaj zase, za družbo okoli sebe. Ne da se pustiš voditi kot ovca v čredi, ampak da resnično poskušaš, skupaj z ljudmi ki jih poznaš, nekaj spremeniti. Kolikokrat slišite med soočenji in predstavitvami izraz »prevzeti odgovornost«? Če pozorno poslušate, zelo malo. Ker je to besedna zveza, ki obvezuje. Bistveno lepše je: »obljubljati, pomagati,obsojali dejanja, iskali krivce, itd«. A le malokdaj slišite »prevzeti odgovornost« Prevzeti odgovornost za državo, za lokalno skupnost? Sicer vsi to ponujajo, ampak?! Ali so ti politiki se usedli z ljudmi in jih resnično vprašali kaj potrebujejo? Mogoče pa bi slišali, tudi da potrebujejo manj pravnikov, politikov s samo političnimi izkušnjami ampak več gospodarstvenikov, ljudi z izkušnjami v podjetništvu, ljudi ki poslušajo in tudi slišijo. Resnično ljudi, ki so navajeni delati, ki živijo od dela, ki želijo delati dobro. In zato mojega znanca obtožujem, da se tudi on želi izvzeti iz odgovornosti, kajti lažje je kritiziranje, kot pa resnično nekaj narediti. V začetku oktobra bomo zopet odšli na lokalne volitve, ki so za večino ljudi bolj zanimive, ker so nam bližje, ker so »naši« ljudje vpleteni vanje. A to je poglavje zase. Vse je podobno, le igralci so različni. A res?! Le z to razliko, da se na lokalnem nivoju hitreje uvidi, kdo resnično posluša in sliši ter kdo prevzema odgovornost za prihodnost. Le kaj bo na to rekel moj znanec.!? Peter Boršič Delavnica o vinu KS HRPELJE je v vaškem domu gostilo delavnico z posebno vsebino in posebnim naslovom: »Kultura pitja vina, vino in mladi.« V delavnici so prisotni obiskovalci spoznali poglavitne značilnosti vina, pridelavo vina in predvsem uporabo vina v gastronomiji. Spoznavali so, kako vino pripomore na zdravje človeka. Seznanili so se z degustiranjem vina in poskusili avtohtone vinske sorte Slovenije. Slovenska vinska kraljica iz leta 2010 Andreja Erzetič je predstavila svoje razumevanje vina, in kaj vino pomeni za sodobnega človeka. Somelje Peter Boršič je predstavil osnove o kozarcih za vino, pravilnem točenju vina, shranjevanju vina in kako pravilno vino degustiramo. Enolog Boš.tjan Zidarje ob koncu predstavil vino na hudomušen način z okušanjem »na slepo«. Delavnica se je zavlekla pozno v noč, saj so bili vzorci na degustaciji resnično vrhunski, svojo noto pa je dodal še sproščen klepet in komentarji o vinu vseh sodelujočih na delavnici. Iz Mestne občine Koper... Snežnik O Sporazum o sodelovanju V zavezništvo so se združili sindikati energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikati Slovenskih železnic so sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju in se povezali v zavezništvo. Zavezništvo bo delovalo kot neformalna oblika sindikalnega povezovanja, ki se bo zavzemalo predvsem za problematiko energetske, cestne, pristaniške in železniške dejavnosti. Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je pojasnil, da gre za interesno asociacijo zavezništva, ki bo dalo prave odgovore na prava vprašanja, ki so vezana predvsem na lastninjenje družb v katerih dejujejo in odnosu do gospodarske javne infrastrukture. Člani zavezništva imajo več skupnih točk, ki so botrovale neformalnemu povezovanju. Vsi so reprezentativni sindikati energetskega in transportnega sektorja in delujejo v podjetjih v pretežni državni lasti, in sicer energetskih podjetjih, Slovenskih železnicah, Luki Koper in Družbi za avtoceste RS (Dars) in so akcijsko močni in sposobni. „To pomeni, da smo pripravljeni uporabiti vse legitimne oblike sindikalnega boja," je dejal Lorber. Zavezništvo je nastalo z namenom, da sindikalne organizacije, ki zastopajo več tisoč delavcev iz sorodnih dejavnosti, ki so ključne za razvoj države, izkoristijo sinergije različnih izkušenj in okrepijo sindikalno moč. Povezovanje nastaja v trenutku, ko je velik del podjetij, kjer je imela država preko politike vpliv, že pristalo na kolenih. „Ne bomo dopustili, da se brez nas odloča o usodi v energetiki, Luki Koper, Slovenskih železnicah in Darsu," je napovedal Lorber. Pristopniki k zavezništvu imajo namreč namreč še eno skupno točko: kljub temu, da so v večinski državni lasti, poslujejo dobro. To je po prepričanju predstavnikov sindikatov možno ravno zaradi tega, ■ ker mehanizme soupravljanja jemljeno z resnostjo in odgovornostjo ter poskrbijo za to, da je poslovanje podjetij transparentno. „Ne bomo dopustili tega, kar se je zgodilo v Mercatorju, kjer se je razpravljalo samo o denarju, ne pa o razvoju podjetja in zsposlenih. Take razprodaje javne gospodarske infrastrukture ne sme biti, njej se bomo zoperstavili na vse dopustne načine. Brez ustreznega socialnega dialoga, ni možno govoriti o prodajah deležev v naših podjetjih, kjer bomo vztrajali, da država ohrani kontrolni delež," je dodal Lorber. Sodelujoči na predstavitvi zavezništva so se strinjali s tem, da je zmotno stališče, da je država slab lastnik, saj so lahko slabi kvečjemu upravljavci. Hkrati so člani zavezništva poudarili, da ne nasprotujejo tujemu kapitalu, ki odpira tržišča, zagotavlja nova delovana mesta in s sabo prinaša nove, sodobne tehnologije, temve razprodaji ali zastavljanju gospodarske javne infrastrukture in njenih upravljavcev. Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper je izrazil zadovoljstvo nad tem, da so bili povabljeni v zavezništvo, kjer lahko sodelujejo kot enakopravni član. »Prihajamo iz uspešnih državnih podjetij, ki so ves čas na udaru zaradi slabega upravljanja s strani države in smo ves čas izpostavljeni kalkulacijam o prodajah. Hkrati se pri večini naših področij dela zapostavljajo vlaganja v razvoj in infrastrukturo," je o članstvu dodal Jovičič. "Škoda, da smo slovenski državljani ves čas v razcepu med slabim upravljanjem s strani države oz. politike in možnostjo še slabše prodaje kar nekomu, kot kaže primer Mercatorja. Prepričan sem, da je šel Mercator v zelo napačne roke," j e še dejal. Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar je v zavezništvu dejal Jovičič. Ta je prepričan, da je taka oblika zavezništva lahko koristna zlasti za širšo okolico in družbo. Sindikati so po njegovih izkušnjah uspešni pretežno pri delovanju znotraj konkretnega podjetja. »Želimo doseči pozitivne rezultate tudi za širšo okolico in državo, zato se veselimo vstopa v organizirano in usklajeno obliko delovanja v ključnih razvojnih panogah v državi in upam, da bomo s tem odprli oči številnim. Zaposleni smo ves čas dokazovali in še dokazujemo, da so podjetja v državni lasti lahko tudi uspešna, in sicer tam, kjer se v organih soupravljanja deluje resno in strokovno. Dobro je, da smo se združili in da preprečimo, da propade še osnova, na kateri sloni cela država," je izpostavil, da je skupni interes vseh povezanih sindikatov lastnina. "Brez lastnine, ki jo lahko upravljaš in obvladuješ, ni narodnega bogastva in razvoja," je poudaril Sevčnikar.Ta je pojasnil, da niso proti tujim investitorjem, vendar je gospodarska javna infrastruktura temelj razvoja države. Sevčnikar je priznal, da je v državnih družbah marsikaj narobe, »vendar morajo to razrešiti pristojni organi. Mi smo dolžni državljanom in podjetjem zagotoviti kakovostne storitve. V energetiki smo do zdaj to zelo dobro opravili in bomo še dalje. Smo četrto najbolj uspešno elektrogospodarstvo v Evropi, zato bi bilo spreminjanje lastnine neodgovorno in škodljivo do državljanov," je zaključil Sevčnikar. Odprtje muzejske trgovine »Vsak muzej mora imeti primerno muzejsko trgovino« •S temi besedami je direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri pospremil odprtje muzejske trgovine v palači Belgramoni Tacco, kjer domuje muzej. »Muzejska trgovina je bila pomemben, že desetletni projekt Pokrajinskega muzeja Koper, saj bo omogočala večjo prepoznavnost izdelkom, ki izražajo našo kulturno dediščino in izhajajo iz našega območja, za javni zavod pa tudi pridobi- vanje večje finančne samostojnosti,« je še dodal Juri. Za ureditev muzejske trgovine je PMK odštel nekaj manj kot 2 tisoč evrov, investicija ki naj bi se po izračunih vrnila venem letu. V trgovini so obiskovalcem muzeja, tako tujim kot domačim, od danes na voljo različni muejski artikli, kot je nakit, obeski, leseni okraski, milo v volni, zgoščenke in majice, pa tudi značilni istrski produkti lokalnih proizvajalcev, kot je vino, oljčno olje, tartufi in čokolada. DP Predsednik Sindikatov Slovenskih železnic Zlatko Ratej je kot njihov cilj izpostavil državno lastništvo Slovenskih železnic. »Ko železnice dobro delajo, so sinergijski učinki veliki. Od države nismo nikoli imeli zagotovljen dolgoročni vir financiranja. Imamo sicer pogodbe, ki se podaljšujejo na nekaj let, ampak to ne omogoča razvoja. Rabimo dolgoročno razvojno strategijo in zagotovljeno financiranje. Pred kratkim smo imeli naravno katastrofo, ki je doletela elektrogospodarstvo in železnice. Kljub temu, da politiki na deklarativni ravni trdijo, da so zadeve rešili, to ni res. Mesečno imamo za 1,5 milijona evrov večje stroške in to ne more zagotoviti dolgoročne konkurenčnosti. Strateškemu povezovanju ne nasprotujemo, vendar mora ta temeljiti na trajnostnem razvoju, zagotavljanju socialnih standardov in kolektivnih podogb," je dejal Ratej. Predstavniki zavezništva so po podpisu pogodbe o sodelovanju izpostavili nekaj glavnih točk, pri katerih bodo pričeli s svojim delom. Opozorili so na to, da so vlaganja v gospodarsko javno infrastrukturo povsem zamrla, s konkretnim primerom izgradnje drugega tira železniške proge Koper - Divača, kjer je po mnenju Lorberja interes v tem, da se nekaj ne naredi in ne obratno. »Investicijski potenciali obstajajo, ti so v javno zasebnem partnerstvu, kohezijskih skladih oz. novi evropski finančni perspektivi 2014 - 2020, z ugodnimi viri pri Evropski investicijski banki," je konkretno naštel Lorber, ki je opozoril na to, da je namenski zakon, s katerim naj bi se zbirala sredstva za drugi tir padel že pred leti, sedaj so Izpuhtele tudi napovedi prometnega ministra v odhajanju Sama Omer-zela, da bi se lahko ta zgradil za 700 milijonov in ne 1,4 milijarde evrov. »Njegovemu ministrstvu še ni uspelo objaviti razpisa za recenzijo projektne dokumentacije," je dodal Lorber. Poleg prizadevanja, da se pospešijo in zaženejo projekti energetske in prometne infrastrukture ter posodoobijo logistično distribucijski kanali na V. in X. koridoriju, okrepijo naložbe v koprsko pristanišče in vlaganja v energetske objekte in distribucijska omrežja, bo zavezništvo že v kratkem času pričelo z aktivnostmi, s katerimi zahtevali, da glas delavcev šteje tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja državno premoženje. Primeri dobre prakse, ki jih prinašajo pristopniki k zavezništvu, dokazujejo, da so državna podjetja, kjer je soupravljanje zaposlenih primerno razvito in kjer so zaposleni obravnani kot partner pri razvoju gospodarske družbe, lahko tudi uspešna. VR Gradnja Začeli so z gradnjo krožišča pri bolnišnici Delavci podjetja CPK so začeli z urejanjem krožišča pri Splošni bolnišnici Izola, zaradi česar bo vse do 30. julija na Kvedrovi ulici v smeri proti Izoli občasno oviran promet. 42 tisoč evrov (z DDV) vredna naložba, ki predvideva rekonstrukcijo začasnega krožišča pri Splošni bolnišnici Izola in izgradnjo novega bo sklenjena predvidoma konec meseca julija, takrat bo promet ponovno stekel neovirano. V tem času bo prometni režim ostal nespremenjen, in sicer še vedno velja prepoved prometa za ves promet med 5. in 8.30 uro, v smeri proti Kopru, z izjemo intervencijskih vozil, taksi prevozov in rednih avtobusnih prevozov. MJ *B§a URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si .Wmm vsaTdan MOHUINICA 7.00-22.00 BMEZA d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • NAJEM VOZIL • NAJEM VOZIL (1+8) • NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA • PREVOZI OSEB IN BLAGA Prebiranja Za ljube knjigoljube Louise L. Hay in David Kessler: »Ozdravite svoje srce« (Kako najti mir po razhodu, ločitvi ali smrti bližnjega), prevedla Je-drt Maležič, Brežice, Primus, 2014, zbirka Louise Najbrž se nekje začnemo in tako se tudi nekega dne končamo. Brez najbrž. Tako to gre. Pa naj gre za to ali ono religijo, za takšen ali drugačen način verovanja. Če bi imeli gumb, bi naredili vse, da bi temu ne bilo tako. Vsaj takrat, ko gre za ljudi, ki jih imamo radi, kijih ljubimo. Pa vendarle, si rečem, ljubezen je večna in duh ne pozna izgube. Morda slaba tolažba tistim, ki gredo ravnokar čez močne čustvene pretrese. Morda beseda ali dve iz knjige vseeno komu olajšata bolečino ... Sebi kljub vsemu želim - ko se bo nekega dne zgodilo, da me bo nekam izvrglo - da bi ob tem ljudje ne čutili nelagodja, žalosti. Preutopično? Menda, saj nam že tisočletja, vsaj nam, Evropejcem, ne morejo premakniti koleščk v glavi v drugo smer - da bi izgubo namrečl dojemali drugače kot dokončno. Želela bi si žurke in petja in smeha in ponovnega snidenja tam nekje, kdo ve, kje. Pa vendarle lahko žalovanje izkoristimo tudi kot obdobje za nežen premislek o preteklosti. Ampak - dotična knjiga pravzaprav ne preveč soli pameti. Tudi avtorico že dodobra poznate, vsaj tisti, ki vas te in podobne psihološke teme zanimajo. Louise L. Hay in David Kessler obravnavata čustva in misli, ki vznikajo ob življenjskih izzivih, s konci takih ali drugačnih odnosov, razhodov, smrti. Napotki v knjigi združujejo Lousine afirmacije in znanje o tem, kako lahko mišljenje, tisto pozitivno, zdravi še tako brezupne primere. Louise L. Hay je avtorica uspešnice »Življenje je tvoje«, ki že več kot 30 let pomaga ljudem odkrivati lastne ustvarjalne moči pri samozdravljenju in duhovnem vzponu. Je ustanoviteljica in predsednica založbe Hay Mouse (www.LouiseHay.com, www. HealYourLife.com). David Kessler je eden najznamenitejših strokovnjakov na področju žalovanja in izgube. Napisal je štiri knjige, dve od njih z Elisabeth Kubler-Ross, znano psihiatrinjo in avtorico knjige »O smrti in življenju po njej« (www.Grief. com). Afirmacije so izjave, ki krepijo pozitivno ali negativno prepričanje. Resje, ko se ti zgodi »odhod« ljubljene osebe nisi ravno najbolj razpoložen za takšne ali kakršne koli napotke, morda pa pride tisti pravi čas, ko pač. Morda afirmacije sprva zvenijo neresnične, vendar je prav spustiti jih vase, jih občutiti kot resnične. Ne odvzamejo žalosti, lahko pa sčasoma odslovijo trpljenje in ozdravijo negativne miselne vzorce. Morda začnete uporabljati afirmacije neprisiljeno in konec koncev izgube, pa najsi bodo še tako boleče, prej ali slej prinesejo ne pričakovane darove, nova spoznanja, nove izkušnje. Ne glede na to, v kakšni trenutni situaciji ste, vas avtorja spodbujata, da preberete omenjeno knjigo. Kljub odhodu ljubljene osebe se vaše življenje nadaljuje. Žalovanje je nenazadnje odsev ljubezni do osebe, ki je fizično ni več. Vesolje prevaja naše besede prek naših namer, ljubeče in brez obsojanja, pa jemljite sami to, kakor vas je volja. Vendar... Če jih ljubimo, jim dovolimo oditi, kamorkoli že. Sama že dolgo ne gledam na svet, kot na nekaj, kar se po smrti konča. In tudi že dolgo ne sprejemam misli o raju, peklu in podobnih zadevah, ki so mi jih skušali raznorazneži vtkati v možgane. Sem pač bolj dvomljive in raziskovalne sorte. Verjamem v energije vesolja in vem, da je vsak posameznik energija, ki pač nekam gre. Ni važno, kam. Nekam že. Vem, da je tam dobro in bolje in še bolje. In to mi je dovolj. Nisem znanstvenica, mi je pa življenje že tolikokrat dalo vedeti, da je temu tako, da enostavno ne obstaja verjetje v »nič ni« ali nenazadnje v izgubo kogarkoli. Skušam si izboriti misel »vse je« in že veliko let delam na tem. Tako kot tudi avtorja. Na lastni notranji svet smo zmožni vplivati z besedami, ki jih izbiramo, z mislimi, ki jih izbiramo. Obletnica smrti mojega očeta je čas, ko počastim tudi svojo moč in pogum, ker sem postala od takrat drugačna oseba. Vem, da v sebi boljša, močnejša. Nedvomno pa za vedno spremenjena. Del mene je umrl z njim, del njega pa živi v mojem novem jazu. In hvaležna sem tudi za to. Ko se zjutraj zbudimo, vsakega od nas čaka izbira. In če hočete ali ne, vsakdo od nas bi naj bil tu, da vnaša svetlobo in ljubezen, to pa dosegamo z vsako mislijo in odnosom. Včasih nam gre bolje, včasih pač počasneje. Ampak, nekaj pa zatrdno vem, tako kot tudi avtorja (in misel vam voščim skozi celo poletje in čim manj izgub želim in čim več lepega iz srca) ljubljena oseba je vedno z mano/z nami in najvišja in najmočnejša resnica je, da ljubezen nikdar ne umre. Naj vas misel spremlja vedno in povsod, Patricija Dodič Glasba 20 LET MePZ TABOR KALC Knežak - Ideja za ustanovitev MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak se je porodila ob božičnem koncertu v Knežaku zdaj že davnega leta 1993. Skupina pevskih zanesenjakov na čelu s Tonetom Škrljem je ustanovila mešani zbor, katerega vajeti je v svoje roke prevzel prvi zborovodja Lojze Boštjančič. »Kneški zbor je v dvajsetih letih zrasel v enega najkvalitetnejših pevskih sestavov na Bistriškem. Da je temu tako, dokazujejo številna priznanja in nagrade, ki jih je zbor prejel v zadnjih desetletjih tako doma kot v tujini.« Tako je na prireditvi dejal vodja ilirsko-bistriške izpostave JSKD Igor Štemberger, ki je pevcem ob jubileju podelil Gallusove značke. »Pevski zbor ni samo upevanje in prepevanje, za petjem se skrivajo iskrena prijateljstva, veliko zabave in predvsem volje in želje po Predavanja napredovanju.« Tako je v posebni izdaji društvenega zbornika »Samoiniciativa« zapisal predsednik KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak Martin Novak. Zbor deluje v okviru kulturno, turistično, športnega društva. Članice in člani zbora so vsakoletni organizatorji enega od koncertov Primorska poje, poleg tega pa v Knežaku tradicionalno pripravijo božični koncert, prireditev »Kulturi dajemo krila« in vrsto dogodkov ob kneškem shodu. V zadnjih letih so poleg številnih nastopov v domačem okolju gostovali tudi v Srbiji na mednarodnem festivalu »Vršački venac« v Vršcu, letos pa so s svojim nastopom ob slovenskem kulturnem prazniku razveselili Slovence na Reki. Leta 2012 so se z mednarodnega tekmovanja »Slovakia Kantat« v Bratislavi vrnili s srebrno plaketo, v kategoriji sodobne glasbe pa so osvojili zlato. V letu 2013 pa so se pevke in pevci MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak z zborovodkinjo Katjo Bajec udeležili Regijskega tekmovanja odraslih pevskih zborov in skupin Primorske v Postojni, kjer so osvojili srebrno priznanje. O kvaliteti domačega zbora se je številno občinstvo, ki je napolnilo večnamenski prostor osnovne šole v Knežaku, prepričalo na dinamični prireditvi, katero so popestrili s humorističnimi vložki in filmskimi prispevki. Poleg domačega MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, ki ga vodi Katja Bajec, je na prireditvi ob 20-letnici kneškega zbora »Kulturi dajemo krila«, nastopil še MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa z zborovodkinjo Vido Fabčič in klapa Škvadra iz Košane. tekst Igor Štemberger, foto Rok Godec JIN IN JANG V RAVNOVESJU Kozina - Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost gibanja je pred časom organiziralo predstavitveno delavnico v knjižnici Kozina z naslovom »Jin in jang v ravnovesju«. Člani društva Magičnost gibanja smo v uvodnem predavanju poudarili pomen ravnovesja, ki ga mora vsak posameznik doseči, če želi živeti v skladu s samim seboj. Energiji jina in janga sta prisotni v vsaki ženski in moškem. Moška energija predstavlja v našem življenju akcijo, voljo, hitrost, moč, odločnost, treznost, resnico, ženska energija pa je čutnost, vzdržljivost, odprtost za nove stvari, intuicija, jasnočutna zaznava, nežnost, sprejemanje... Da bi lahko na pravi način uporabili te energije, se jih je potrebno najprej zavedati- katere prevladujejo, kaj z njimi počnemo, kako jih pravilno usmerjamo, ipd. Spoznamo in zaznamo jih s pomočjo izvajanja energijskih tehnik kot so magične kretnje, taj či, kung fu in ostale katere učimo na naših delavnicah na Obali. Z njihovo pomočjo naš osnovni nivo energije najprej dvignemo in potem lahko ali zdravimo, uravnovešamo, polnimo ali zgolj premikamo energijo znotraj sebe, odvisno kaj v danem trenutku najbolj potrebujemo. Na delavnici smo s pomočjo energijskih tehnik zaznavali eno in drugo energijo ter poskušali ugotoviti kje sta v neravnovesju. V primeru, da nam primanjkuje volje, si lahko pomagamo z magičnimi kretnjami za moč. Naš pleksus se hitro napolni z energijo, katero potem usmerimo v naše delovanje- npr. za dokončanje kakšnega projekta, razrešitve dolgostoječih stvari, uvajanje sprememb v življenje, ipd. Prav tako pa po drugi strani potrebujemo dober občutek ali intuicijo, da znamo voljo uporabiti v pravem trenutku ter da se poslušamo kdaj smo primerni za nek premik naprej in kdaj je dobro z akcijo počakati. Kot lahko vidite se srečamo z energijami jina in janga pravzaprav na vsakem koraku. V primeru ravnovesja nam stvari gladko tečejo, mi se počutimo stabilni in močni, vsakodnevna opravila pa nam ne delajo težav. Opazujte se in hitro boste lahko zaznali kje bi lahko uravnovesili svoje energije, da vas bodo podpirale, vi pa boste živeli v skladu s svojo resnico zavestno in mirno. tekst Leticija Fortin Obvestilo Knjižnice Kozina Kozina - Franc Gustinčič iz Tater se je obrnil na nas s prošnjo, če v Knjižnici Kozina lahko »gostimo« panoje Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj. Na dveh panojih vas združenje vabi, da se za trenutek ob njiju ustavite in si preberete o povzročanju hudega s strani nacifažizma. Združenje o svojem delu pravi takole: »Na vse načine se trudimo obveščati javnost doma in v tujini z razstavami podobnih panojev, s simpoziji, predavanji in z zahtevami za po- plačilo materialne odškodnine, ki jo je v preteklosti povzročil okupator. Zato prosimo vse, ki so bili kakorkoli prizadeti s strani okupatorja in imajo iz tistih časov slikovno gradivo -ali z osebnimi zgodbami, da jih posredujejo, ker bi jih uporabili za nove razstave.«. Naslov združenja dobite pri g. Gustinčiču ali v Knjižnici Kozina. Se pa ŠK Zgodbarnica pridružuje predvsem slednjemu: če ste pripravljeni z nami deliti vaše zgodbe, jih lahko tudi prepo-šljete na magickarizma@gmail. com. Zagotovo jih objavimo v skripti ŠK Zgodbarnice v naslednjem šolsko-knjižničarskem letu. G. Gustinčiču pa hvala za opozorilo. Panoji bodo na ogled v študijski sobi Knjižnice Kozina čez poletne mesece. Naj obenem opozorim, da se knjižnica ne politično s tem nagiba v nobeno smer, gre le za obveščanje javnosti o preteklih dogodkih, tudi v naših krajih, posebej v Brkinih, kjer so potekali nezanemarljivi boji med 2. svetovno vojno. Naj morda še omenim poletne razstavljalce: v juniju se je s slikami predstavil Miha Brinovec (prihaja iz Savinjske doline), v juliju bo slike razstavil domačin iz Brezovice, Mario Micali, v avgustu pa bomo gostili dva razstavljal-ca, domačina iz Materije, Ivana Fabjančiča s železnimi kipci in Andrejo Turšič z lutkami (prihaja iz Škofje Loke, sicer pa je pri nas že bila kot so-mentorica na eni izmed medgeneracijskih delavnic, skupaj u Andrejko Lukač). Prisrčno vabljeni v Knjižnico Kozina tudi v poletnih mesecih. tekst Patricija Dodič "Aroižvadhiji 3AKA"t:^ Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE__________________________ KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T; 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26, 6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIMI ZAPOSLENIMI. w M RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORADE*, BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, VStil) JADRANSKEGA MORJA. DNEVNO SVEŽE RIBEZE HRVAŠKEGA MORJA - OTOK KRK - PO UGODNIH .... NUDIJO PA TUDI POSTRVI. . ' V PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLOVALNICI V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI? POLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIH,RIB JEWb¥RNIGS CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA POTL^STNlVfeTZ-VOENi) RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, KATEREGAU^HKO KUPITE V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR. n Y> HRANILNICA VIPAVA VARNOST • KONKURENČNOST • 118 LETNA TRADICIJA HITRI KREDITI KONKURENČNI POGOJI VARČEVANJA NIZKE PROVIZIJE ZA POLOŽNICE DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) V obeh agencijah opravljamo tudi storitve občinske blagajne Leto XXII, št. 283 Razmišljanja Pred nami je... (polet).. .je Saj ne vem, kaj sem že pisal v prejšnjem prispevku. Slutim, da je bilo nekaj o volitvah, ali nekaj podobnega. O tem kasneje. Na ali v Krasu smo bili zadovoljni, in ne samo to, s Tinkaro, ki nas je s svojim petjem in nastopom popeljala v »finale«, ki seje kaj kmalu tudi udejanil. In Tinkara meje prisilila, da sem sledil pevskim podvigom in bil srečen z njenim nastopom in si rekel, nekaj bo. Pozabil sem pa na neko prav drobceno reč, kot rečemo Primorci. Tam so prepevali svetu, ki je nujno moral zaobiti Slovenijo, kajti prav v tistih trenutkih so se dogajale čudovite reči v RTV. Kdo je pametnejši voditi to družbeno koristno ustanovo? Jaz ali ti! In izkazalo se je, da »naše« vodijo »oni«. Zelo se vidi, da manjka Krpanove soli tem glavam, ki mu zamerim, da je to sol pretihotapil na Dunaj. Je že vedel, da z našimi glavami ne bo še veliko let kaj početi. Prav to se je zgodilo kmalu zatem. Volili smo svoje politične genije v Evropo, ki niso in ne poznajo niti svojih rojstnih tal. Zopet seje izkazala neka nova usmerjenost v mojem telesu (verjetno tudi duhovnem), zmagal je moj desni jaz, saj so tako govorili in pisali ti čudoviti moj desni jazi. Levi jaz pa se je nekje postavljal na noge od vsega hudega. Počutil sem se celo krivega ali sokrivega, da se je moje celostno telo smrtno trudilo razumeti to božjo danost, ki jo je sosmehljajoči Zver delil z Janšo in pozabil, da je v svojem šolskem ministrovanju hudičevo lahkotno pozabljal na rojstna tla. Nič hudega. Slovenci smo potrpežljivi. In za konec mojih in vaših muk še neka nedelja, ki nas bo popeljala v boljši jutri. Madonca, kako se je veselim. Lepa, čudovita nedelja v juliju mesecu, ko v večernih urah kažejo zvezde svojo razkošnost in lepoto vesolja. Ta nedelja nas bo popeljala v nastanek vesolja in njegovo ustvarjalnost. Prepričan sem, da predsednik države to ve, saj se je v svojem življenju spoprijemal z vsemi hudomušnostmi v naši deželi. Žal, na uho mi je prišla neka skrivnost. Soline ob našem morju naj bi kupili neki Avstrijci, potomci Habsburžanov. Kako lepo. Stoletja duhovnega in političnega življenja so pred nami. Krpan in Levstik, izdala sta nas. Aleksander Peršolja Vaše strani - kultura... Kultura za najmlajše Snežnik O Zadnja zajčja hiška v šolskem letu Kozina - »Se vidimo, kajne? Itak,« smo v majski številki glasila zaključili člančič o novi, zadnji glasbeno-ustvarjalni urici v kozinski knjižnici. Pa mislite, da je bilo tako? Komenska knjižničarka Marija Umek in enajst gojencev sežanske enote glasbene šole Komen so pravzaprav trobendjili le majhnemu številu poslušalcev. Pa vam je lahko žal (beri knjižničarka kaže jezik)! Ker mi smo se imeli tako pojasto (tako simpatično menda rečejo na bližnjem Krasu) in tako glas-buljasto in tako tako zajčjeli-sičjemedvedjepetelinčkasto, da si mislit ne morete. Kaj se je dogajalo, ne bomo pisnili. Ma itak, da ne bomo. No, mogoče samo malo malo: na tamburinu je igral Martin Štolfa, na kaho-nu Gaber Kobal, na klavirju Lenart Kobal, Lucija Godnič in Sinja Spasenič Likar, na kitari Klara Stantič, flavto sta igrali Neža Guštin in Julija Poplašen, na klarinetu Vito Perič, v tubo je pihal Enej Re-ner, na harmoniki pa je igral Danej Tavčar, ki mi je prišepnil, da ima z nekaj prijatelji celo že lastni bend. Kaj pa se ni dogajalo? Jah, zajček je obdržal svojo hiško. Brezdavčno hiško. Petelinček mu je pomagal. Ja. Petelinček (pa ne tisti inšpektor izpred let pa tudi ne tisti kitajski horoskopski, v katerem je rojena menda ko-zinska knjižničarka, ne). Petelinček pač pssst: komenska knjižničarka nam je potihem zaupala, da je bil prej kokoška. No, ja, čudna so pota ..., ali kako že). Na pobudo podružnične glasbene šole iz Komna, da bi s Kosovelovo knjižnico sodelovali pri predstavitvi posebne pravljične urice, ki bi postala glasbena in pojasta in še kakšna, je seveda Mari (kot ji pravimo malo večji zajčki sodelovalč-ki) stopila v akcijo in evo ti, na. S pravljico so obiskali že vrsto vrtčevskih otrok, pa še jih bodo, ker je menda dobro ime poletelo celo čez kraški rob, obiskali so tudi že vrsto knjižnic in predstavili različne pesmi, glasbila in to vse ob simpatičnem in srčnem pripovedovanju komenske bibliotekarke. Tistih nekaj pridnih pobalinčkov, ki so si pravljico ogledali skupaj s starši, so nedvomno prevzeli, saj so strumno in veselo vsi zapeli skupaj z mladimi glasbeniki in pripovedovalko. Odlična pravljica za odlične poslušalčke. In ker zdaj do oktobra pravljično-ustvarjalne urice v knjižnici ne bo, vam kozinska knjižničarka sporoča, da vas bo pogrešala. Ja, seveda vas bo, noooo. In sporoča vam tudi to, da se bo na vse pre-tege in grlo in kolena drla, ma res drla, če vas ne bo. Tako. Samo, da veste. Bodite kmalu počitniški, s hiško ali brez (no, bolje, če z njo, ali vsaj v njej ali izven nje), bodite sladoledasti in mokro-morski in bodite tudi malo knjižnični in bodite, kaj že, a ja - zelodostiveliko nasmejani. In en velik obljemljiv he he do prihodnjič. tekst in foto Patricija Dodič Natečaj za kratko zgodbo o žledu Založba Fran razpisuje natečaj za literarno pisane spomine na izjemni žled na Slovenskem. Kratki sestavki posameznikov vseh starostnih skupin in najrazličnejših poklicev bodo tvorili jedro estetsko opremljene publikacije. Knjiga o žledu bo obogatena s fotografijami zaledenele pokrajine. Žled, ki ne skriva svoje čarobnosti in lepote, je v izjemni pojavnosti pokazal svojo rušilno moč in se zapisal v mnogolična izkustva. Od osebnega doživljanja žledenih dni do družbene solidarnosti, bivanjskih in okoljskih vprašanj ter razmišljanj se bo razgrinjala pahljača zgodb o žledu. Doživeli ste zaledenelo, mrzlo, zaradi prekinjenih električnih omrežij, odrezano bivanje, iskali vedrino in zaupanje v zaceljeno prihodnost. Vljudno vas vabimo, da zapišete svoja gledanja in razmišljanja. K sodelovanju vabimo pišoče vseh starosti. Starostna pestrost ter pahljača poklicev bosta dali knjigi poseben pe- čat. Osnovnošolci doživljajo in pišejo drugače kot starešine, ženske drugače kot moški, matere drugače kot očetje, zaposleni drugače kot podjetniki, gasilci drugače kot socialni delavci... Prosimo za žive, jedrnate, jezikovno dodelane kratke zgodbe, bodisi svetle ali temne, čarobne ali apokaliptične, trpke ali sproščene..., kakršne pač narekuje vaše izkustvo. Uredništvo založbe bo izbralo najboljše sestavke za knjižno objavo. Avtorji objavljenih prispevkov bodo prejeli brezplačni izvod knjige in imeli možnost kupiti nadaljnje izvode po avtorski ceni. Prispevke zbiramo do 20. julija 2014 na spletni strani www.zalozba-fran.com/žled, na elektronski naslov zled@zalozba-fran.com ali na naslov Založba Fran, Bratelackerstralie 8, A-9020 Klagenfurt Celovec. Za založbo in na vprašanja glede razpisa odgovarja Franc Merkač. *VS X O CL O v PVTODELI 1 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska BistricaJ: 05/710 07 30 Delovni čas: pon. - pet: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 O Kpmus Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net QSnežnik Likovna dejavnost Obrazi Kozina - »Obraz je sicer verjetno res prva značilnost, ki jo znamo in pripišemo določeni osebi, a se za to osebo - »perso-no« (lat. maska) skriva še veliko več. Bitje, ki ga ta maska pooseblja je ogromno, neskončno ter v sebi nosi vse, kar si kdorkoli v tem vesolju lahko zamisli. Prav zaradi te mističnosti mi je ustvarjanje portretov še toliko bolj zanimivo.« Tako pravi avtor junijske razstave, Miha Brinovec, ki prihaja iz Podvrha, iz občine Braslovče v Savinjski dolini. »Portreti z ogljem iščejo temne in svetle plati persone in zgolj z belino in črnino ustvarijo globino bitja. Portreti v tehniki kolaž spregovorijo sami od sebe. Besede in stavki, ki tvorijo obrazne poteze povejo veliko več kot obraz in izraz maske same. Portreti v naravi, narejeni z naravnimi materiali raziskujejo minljivost materialnega in duhovno povezanost vsega z vsem. Z ustvarjanjem iščem globino, višino in širino bitja, ki je v meni in je povezano v enost s tabo in z vsemi živimi bitji tega vesolja,« še pravi Brinovec. Risanje ga spremlja od otroštva kot strast Ne prezrite Vaše strani - kultura... Leto XXII, št. 283 in kot ljubezen. Pred dvema letoma je ostal brez službe (sam pravi, da »k sreči«) in končno je začel spet delati tisto, kar ga najbolj veseli, risati. Najprej je začel z roj-stnodnevnimi čestitkami, sledilo je oglje na platno in kasneje kolaž, a brez narave ni šlo. Ustvarja tudi v naravi z naravnimi materiali, ki so ga naučili nenavezanosti, kajti izdelki tam ostanejo in se sčasoma spet tiho zlijejo z naravo v novo življenje. »Z delom, ki te osrečuje prideš spet v stik s samim seboj, s svojo intuicijo in pričneš slediti srčni poti, začneš delati tisto, kar si želiš in ne tisto, kar ti nekdo reče, da moraš. Vsakomur želim, da najde pot do dela, ki je njegova strast in do dela, v katerem bo prišel v stik s samim sabo in ugotovil, da ga to osrečuje - takrat to ni delo, ampak čisti užitek,« meni in zaželi Miha Brinovec vsem, ki jih umetnost ustvarjanja priteguje. Pred nekaj dnevi se je ravnokar vrnil iz ustvarjalnega enotedenskega bivanja v Pordenonu v Italiji, kamor so ga povabili na Land Art Bienale »Mind opener«. Tam se je zbralo in ustvarjalo okrog dvajset umetnikov iz Milana, Torina, Bologne in še petdeset ostalih udeležencev iz celega sveta. Ustvarjali so v mestnem parku Humus park, kjer si njihove odlične stvaritve lahko ogledate do jeseni. tekst in foto Patricija Dodič Kamen, cvet in neskončnost Kozina - Zlatka Pregl, ena izmed dveh majskih razstavljalk v kozinski knjižnici, je preživljala otroška in mladostna leta v Divači. Že v osnovni šoli seje navdušila nad likovnim ustvarjanjem, vendar kot pravi »ni imela možnosti, da bi se v tej smeri izobraževala«, ker je večino časa posvečala službi, družini in domu. Živi v Kopru in kot upokojenka še pravi »... me navdušujejo skale, cvetje vseh barv in odtenkov, rada izdelujem voščilnice, prilagojene priložnostim.« Izdelke, ki razstavlja je več ali manj podarila svojcem, rada pa še pridoda, da zadnjih nekaj let goji sivko in posušene cvetke shranjuje v vrečke, ki jih ročno poslikuje - nekaj jih je bilo na ogled tudi na razstavi v knjižnici na Kozini. S slikanjem se ukvarja predvsem ljubiteljsko. Druga razstavljalka, Zlat-kina nečakinja, Katja Čeh, je rojena v Ljubljani, kjer je do nedavnega živela, trenutno pa se je ugnezdila v divaški občini. Po poklicu likovna pedagoginja, ki pravi, da skuša »...v svoja dela ujeti nevidni, čutni svet narave, energij ... moja barvna paleta je polna barv Vzhoda, ki se ga rahlo dotikam, vonjam, odkrivam in prepletam v pripoved.« Obenem so v Knjižnici Kozina na mladinskem oddelku razstavljali risbe učenci prvega razreda hrpeljske osnovne šole z naslovom »Bilo je nekoč«. V čitalnici pa sta bila v gosteh in na ogled panoja Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, ki krožita po Primorski zato, da bi se morda oglasile morebitne žrtve okupatorjev ali njihovi potomci, ki bi posredovali slikovni material ali morebitne osebne zgodbe ali se morda pridružili združenju. tekst in foto Patricija Dodič 2. poletno srečanje harmonikark in harmonikarjev ob Blejskem jezeru Naj znana pesem "Otoček sredi jezera" ponovno zadoni z obale Blejskega jezera. Na tem edinstvenem dogodku bomo veseli tudi vaše prisotnosti. Po izredno uspešnem 1. poletnem srečanju harmonikark in harmonikarjev ob Blejskem jezeru, ko so lani 21. julija kar 404 harmonike naenkrat zaigrale Otoček sredi jezera, že zbiramo prijave za 2. poletno srečanje. Koncept prireditve ostaja enak. Na Bled želimo privabiti čim več harmonikark in harmonikarjev, ki bodo ob Blejskem jezeru skupaj zaigrali "Otoček sredi jezera" ter se družili v prijetnem vzdušju ob pestrem programu in bogatih nagradah. Prireditev ni tekmovalnega značaja. Pomembno je druženje. Zato vabljeni vsi, ki z veseljem raztegnete meh. Ne glede na to, ali se šele učite igranja na harmoniko, ste morda vrhunski glasbenik ali ljudski godec. Niti ni pomembno, katero harmoniko igrate. Vsi prisrčno dobrodošli. Potek prireditve Med 9. in 11. uro bo s pomočjo agencije Bled tours ■ organiziran prevoz iz parkirišč na Seliški cesti do Festivalne dvorane, kjer bo Informacijska stojnica in zbor vseh udeležencev. Program na glavnem odru bo od 10. ure dalje. Glavno besedo bodo imeli člani ansambla Slovenski pozdravi. Med 11.00 in 11.45 bo sledilo razporejanje udeležencev ob jezeru. Ob 12. uri bodo vsi zbrani skupaj zaigrali "Otoček sredi jezera". Sledila bo povorka harmonikark in harmonikarjev skozi Blejsko promenado ter žrebanje bogatih nagrad za vnaprej prijavljene udeležence. Tudi letos bomo podelili ' Harmoniko Poličar (model BP 338, tip 37+3), darilni bon za laj-bič gorenjske narodne noše iz rok Marije Mojce Berce iz Selc, ki bo narejen po meri izžrebanca ter veliko drugih nagrad. Med drugim najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu s harmoniko... Glede na to, da se prireditev odvija na nedeljo med "Blejskimi dnevi", bo prizorišče Občina Bled mirni M1MD3 ju mmz feu/ju u j] i s »3<§* Bi/lilij .ti« •41 m »7i obogateno s številnimi stojnicami in bogato ponudbo. Tudi po končani prireditvi bo agencija Bled Tours poskrbela za brezplačen prevoz nazaj do parkirišč. V organizacijskem odboru verjamemo, da smo lani z dobro organizacijo, bogato promocijo in čudovitimi nagradami (harmonika Poličar, lajbič gorenjske narodne noše Marije Mojce Berce iz Selc....) uspešno zaorali ledno tej fantastični prireditvi. Zato letos upravičeno pričakujemo še večjo udeležbo, tako harmonikark in harmonikarjev kot gledalcev, katerih že lani ni manjkalo. Dobitniki nagrad morajo biti prisotni na samem žrebanju, sicer se žreb za isto nagrado ponavlja, dokler ne izžreba- BLED TOURS jgm IZDELOVANJE JmjfNAkOONIH NOŠ Mejen m Viti Bero: www.narodna-nosa.si mo prisotnega dobitnika. Rok za pravočasno prijavo harmonikark in harmonikarjev je 14.7.2014. Seveda bomo sprejemali prijave tudi po tem datumu in na sami prireditvi, a "zamudniki" ne bodo mogli koristiti ugodnosti - bon za malico in pijačo, sodelovanje v žrebanju za bogate nagrade... Prijavite se lahko na več načinov: Najbolj bomo veseli, če si natisnete prijavni obrazec, ki je objavljen na spletni strani prireditve www.harmonike-bled. si in ga pošljete po elektronski pošti na har-monike.bled@gmail. com ali po navadni pošti na Občina Bled "za harmonike" Cesta svobode 13 4260 Bled. Vsi, ki nimate možnosti prijave po tej poti, pa se lahko prijavite s klicem na telefonsko številko 041-710-970. V primeru nedosegljivosti sta vam na voljo še dve številki: 051-30-99-16 (Grega) in 041-78-44-96 (Uroš). Na omenjenih kontaktih smo vam na voljo tudi za ostale informacije. Svetujemo vam, da spremljate našo spletno stran, saj boste tako sproti obveščeni o vseh novostih, pripravah in morebitnih spremembah. Veseli bomo, če boste o naši prireditvi obvestili tudi prijatelje in znance. Se vidimo na Bledu! Toni Mežan, podžupan Občine Bled Mednarodni folklorni festival Gradina je plesala v Zagrebu Plesalci in plesalke folklornega društva GRADINA iz Ilirske Bistrice smo 29.6. nastopili na mednarodnem folklornem festivalu » IVANJE 2014« v Zagrebu. Kulturno društvo Kupi-nečki Kraljevac je nastopilo na našem festivalu. Stkali smo prijateljske vezi in konec meseca smo jim vrnili obisk. Ob snidenju smo bili prijetno presenečeni, namreč niso nam mogli prehvaliti dneva, ki so ga preživeli pri nas. Navdušeni so bili nad našo občinsko stavbo, kjer smo jim pripravili sprejem pri županu, vsi so vedeli za grad Prem... Lepo smo se počutili ob teh besedah! Mi pa bomo še dolgo pripovedovali in sanjali o Zagrebu. Popeljali so nas na ogled mesta. Štiri ure so pre- hitro minile in verjemite, nič nam ni bilo vroče. Zvedeli in videli smo veliko zanimivega in lepega. Naši prijazni gostitelji so nam lastno ročno pripravili okusno in obilno kosilo v njihovih društvenih prostorih. Tu nas je pozdravila namestnica župana in spoznali smo se tudi s Folklorno skupino iz Čapljine, zvečer pa s nastopili z drugi- mi folklornimi skupinami na njihovi prireditvi. Naš »PLJS« je bil odlično sprejet. Publika je bila čudovita, nagradili so nas z velikim aplavzom. Kako odmeven je bil naš nastop, smo spoznali že ob komentarjih publike po nastopu. Iz vseh strani je bilo slišati «to so Slovenci iz Ilirske Bistrice«. Naslednje dni so kar deževale slike na naš elektronski naslov. Navezali smo stike z vsemi nastopajočimi skupinami in upamo, da bomo prihodnje leto lahko izpolnili obljubo ter gostili FS iz Čapljine pri nas in seveda tudi mi vrnili njim obisk. Po prireditvi smo se zbrali zopet v njihovih prostorih. Bilo je prijetno druženje in spoznavanje kulture, glasbe in plesa. Godci so se združili in ne moreš si misliti, kaj veselje do muzike naredi -vsi so znali vse, tudi Golico so skupaj zaigrali mi plesalci pa smo seveda plesali. Pozno ponoči smo se poslovili. Prav posebej pa od naših prijaznih gostiteljev, kateri so nam pripravili nepozaben dan in se proti jutru vrnili v našo Ilirsko Bistrico. Mira Kirn EcoHeat 400 Toplotna črpalka zemlja - voda voda - voda Zaupanja vredno ogrevanje že od teta 1923 EcoHeat Kompletna kurilnica v eni sami napravi! COP 5.4 Jože Brenčič s P Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 e-posta: brencic@siol.net IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. • VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad POUHHUEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA HEOEUA NI PANIKE! STRELOVODNA in PRENAPETOSTMA ZAŠČITA KABELSKE POLICE in KONSTRUKCIJE ZA SONČNE ELEKTRARNE www,hermi.si HERMI • NEOPAZNI STRELOVODI PRENAPETOSTMA ZAŠČITA Obala/ nepremičnine PROMET Z NEPREMIČNINAMI prodaja • nakup • najem • oddaja nepremičnin T: 05 674 10 30 M: 041 352 200 E: info@obala-nepremicnine.si www.obala-nepremicnine.si STAREJŠI ZA STAREJŠE Današnji način življenja je drugačen od tistega, ki se je odvijalo še pred kratkim. Družino je sestavljalo več generacij: od najmlajših, ki so komaj shodili, pa bratcev in sestric, ki so obiskovali šolo; potem so bili tukaj njihovi starši, ki so se na različne načine trudili pridobiti materialne dobrine za preživetje; in končno še stari starši, ki so v tej isti družini preživljali zadnje obdobje svojega življenja, a so obem mlajšim generacijam po svojih močeh nudili pomoč in modrostne izkušnje. Žal je danes tako, da se večina mladih vozi na oddaljena delovna mesta ali celo preseli bližje njih in tako dedki in babice, none in nonoti ostanejo sami. Mnogi imajo srečo, da so še dolgo čili in zdravi, marsikoga pa obiščejo bolezni ali izgubijo partnerja. Starostniki težko prosijo mlajše za pomoč, saj so le-ti vedno v nekakšni naglici. In dokler so še pri močeh sami najdejo rešitve za marsikatere probleme, potem pa, če ni v bližini sorodnikov... Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni. To je moto projekta Starejši za starejše, ki od leta 2004 poteka v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. V državi je v program vključeno okrog 300 društev, med njimi tudi DU iz Ilirske Bistrice, ki seje projektu pridružilo že leta 2007. V tej skupini aktivno dela 20 prostovoljcev. Na leto opravijo okrog 500 obiskov, se pravi, da so jih v preteklih letih opravili nad tri tisoč. Da so pri svojem delu uspešni priča dejstvo, da so iz rok predsednika države prejeli priznanje Prostovoljec 2012. Delo prostovoljcev, prostovoljk poteka tako, da obiskujejo občane, ki so starejši od 69 let. Povprašajo jih, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. Če zaznajo težave, se obrnejo na svojega lokalnega koordinatorja, ta pa na pristojne službe (patronažna služba, Center za socialno delo, občinska organizacija Rdečega križa). Tako se organizira dodatne različne prevoze, čeprav je občina z občinskim kombijem dobro poskrbela za reševanje takih zagat. Prostovoljci ali kdo drug pomagajo pri nakupih v trgovini, dostavljajo zdravila, iščejo rešitve za odpravo napak v hiši ali dela v okolici prebivališč. Opravljeno delo skupine se beleži in analizira. Najbolj žalostna ugotovitev teh zabeležk je, da se starejši čutijo osamljene. Vsakič se razveselijo obiska, pogovora, druženja s prostovoljci, saj jim le-ti s svojo prisotnostjo, ali samo s telefonskim klicem polepšajo enolični vsakdan. Ja, resničen je armenski pregovor, da starca ne razumeš, dokler sam ne ostariš. Minuli teden so se prostovoljke in prostovoljci pod vodstvom Slavice Frelih, Pokrajinske koordinatorke za Južno Primorsko udeležili srečanja s prostovoljci Celjske pokrajine. Prijazno so nam razkazali turistične znamenitosti, obiskali smo Skomarje, Roglo in Zreče, kjer smo se ob kulturnem programu družili in izmenjevali nekatere izkušnje. Prostovoljke in prostovoljci se veselimo naslednjih podobnih srečanj. Letno srečanje prostovoljcev m\ Bazeni in savne »sefi mr, wfiirfpoo/i-masažni Bazeni, oprema »vel/ness prostorov, umetne skale, solne sobe, dodatki in opremo. Tel. 05 330 9610 BAZENI IN SAVNI " ' ■2^ L Obiščite nas '5- PRODAJSO ;• RAZSTAVNI SALOS v Mijah pri Sovi Gorici BSKMESS rir*o «io.u. Buj« src srsr *#•#» www, wellness~QpremgL,si DahKochin DAAZSTUDIOkop Dolinska Ib, 6000 Koper T:+386 (0)5 620 34 47 F:+386 (0)5 620 34 48 G: +386 (0)40 470 048 - Peter G: +386 (0)40 364 335 - Boštjan M: danstudiokoper@gmail.com Nekaj besed o nas Na Obali v Kopru vam ponujamo vrhunske kuhinje svetovno priznanega avstrijskega proizvajalca DanKuchen. Vstopite v naš salon ter si oglejte razstavljene eksponate. Strokovno usposobljena ekipa vam bo svetovala pri nakupu vaše nove kuhinje DanKuchen in izdelali vam bomo 3D izris, ki vas bo zagotovo prepričal. V naši trgovini lahko izbirate tudi med bogato ponudbo bele tehnike z najnovejšo tehnologijo vrhunskih blagovnih znamk kot so Miele, Siemens, Bosch, Aeg, Electrolux, Gorenje+, Blanco, Franke, Schock, Elica, Falmec. Vašo kuhinjo DanKuchen vam ob sklenjeni prodaji dostavimo in montiramo na področju celotne Slovenije. Kuhinje DanKuchen vam nudijo celo vrsto prednosti pred konkurenčnimi kuhinjami, med nekaj prednosti spadajo: doživljenska garancija na okovja še enega svetovno priznanega avstrijskega proizvajalca Blum. Vsi predalniki in vrata imajo serijsko vključeno mehko zapiranje, pestra izbira kuhinjskih front, ročajev/delovnih pultov, steklenih vitrin... Naše prednosti • Načrt po meri Na vašo željo opravimo strokovne meritve prostora in vam na podlagi le teh pripravimo načrt za vaš kuhinjo. • Popoln izkoristek prostora Kuhinje Dankuchen zaradi velikega izbora elementov omogočajo popoln izkoristek prostora. Vsi elementi so tovarniško sestavljeni in imajo Blumovo okovje, ki ima doživljensko garancijo. • Brezplačna dostava in montaža Zaradi točne dobave že vnaprej lahko načrtujemo dostavo in montažo, ki je pri nas brezplačna v skladu z našimi pogoji. Smo ambiciozna ekipa z dolgoletnimi izkušnjami v prodaji in montaži kuhinj. Zavedamo se, da je na trgu veliko ponudnikov kuhinj zato so naša glavna vodila predvsem natančnost, zanesljivost in poštenost. Pri nas ni neprijetnih presenečenj, kuhinje niso nikoli prekratke in ne skrivamo se za drobnim tiskom. Stranka je pri nas kralj in ji v pogovoru z njo pripravimo ponudbo, ki najbolje odraža njene potrebe. Vsaka kuhinja je unikat.To so vodila avstrijskega podjetja DanKuchen, ki ga je ustanovil g. Danzer v Linzu pred 42 leti z namenom proizvajati kuhinje. V začetku je bila to le majhna mizarska delavnica, ki je proizvedla 1 do 2 kuhinji tedensko, sčasoma pa je povpraševanje po izdelkih g. Danzerja pričelo zaradi kvalitete njegovih proizvodov in zanesljivosti dobave pričelo rasti. Danes je DanKuchen največji avstrijski proizvajalec kuhinj, ki v matični državi zadovolji več kot 40 % kupcev, ki si želijo kupiti kuhinjo po meri in tudi v Sloveniji se njegova prepoznavnost zaradi kvalitete in zanesljivosti iz leta v leto veča. Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno VINSKE PRIREDITVE V SLOVENIJI Kar nekaj kolegov me je pocukalo za rokav in mi dejalo, »ma dej napiši kdaj je kaka dobra prireditev z vini, da bomo prišli pogledati«. Le teh je kar nekaj, mogoče vseh ne bom niti naštel, ampak vsak bo našel nekaj zase, če ga zanima. V Ljubljani se dogaja festival »Odprta kuhna«, tržnica sveže pripravljenih dobrot, različni slovenski kuharski mojstri kuhajo v živo in na stojnicah prodajajo svoje jedi. Na Odprti kuhni lahko vsak petek od sredine marca do oktobra spoznavate kuharske mojstre, slovenske in mednarodne jedi, ki jih pripravljajo, pa tudi načine pri-prave.lzbira je pestra, saj se Odprte kuhne vsakič udeleži okrog trideset ponudnikov. Malvazija - Žlahtni okus Mediterana, ki je običajno v mesecu marcu v eni izmed treh obalnih občin. Gre za najlepši festival malvazije na svetu, kot pravi predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre gospa Ingrid Mahnič! In res je zelo lepo -vrhunske malvazije, razgibano festivalsko dogajanje ter odlično vzdušje! Festival vin Žlahtna dediščina Slovenije konec meseca marca. V Šempasu imajo festival domačih, udomačenih in avtohtonih sort imenovan Žlahtna dediščina Slovenije. Festival, ki je potekal že osmič, želi predstaviti, približati in s tem seveda ohranjati slovenske domače, udomačene in avtohtone sorte vinske trte. Vsako leto se v Šempasu zbere več vinogradnikov in vinarjev, ki verjamejo v kvaliteto in vrednost starih sort. 25. jubilejna državna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju sredi meseca maja Letošnja jubilejna razstava Dobrot slovenskih kmetij je že petindvajsetič potekala v čudovitem okolju Minoritskega samostana na Ptuju. V notranjih prostorih samostana so bili na ogled postavljeni nagrajeni izdelki. Letos je na ocenjevanju kakovosti sodelovalo več kot 600 kmetij s 1.230 izdelki v 13 izdelčnih skupinah. Veliko kmetij se je s svojimi pridelki in izdelki predstavilo tudi na stojnicah na dvorišču samostana, kjer obiskovalci lahko poskusijo nagrajene dobrote slovenskih kmetij. Festival zelen, konec meseca maja Sorta zelen je razširjena predvsem v zgornji Vipavski dolini - o njej je pisal že Matija Vertovec. Skupina vinogradnikov, ki razume velik po-men vipavske dediščine, se ie leta 2003 povezala v Kon-2°rcij Zelen. V svojo predstavitveno zgibanko so zapisali te besede: »Zelen je preveč Povezan z rodovi, ki so ga vzgajali, in preveč dragocena sorta, da bi njeno prihodnost prepustili naključju". In prav to svojo vizijo člani konzorcija skozi svoja vina predstavljajo na Festivalu zelena v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Teden cvička zadnji teden maja Tradicionalna dolenjska prireditev se je po dolgih letih vrnila v idilično Kostanjevico na Krki. V sklopu tridnevne prireditve cvičku na čast se zvrstijo tradicionalna povorka, ki je posebej obsežna in zanimiva, kronanje novega kralja cvička in cvič-kove princese ter podelitev priznanj najboljšim vinom z Dolenjske. Otvoritvena slovesnost, ki jo popestrijo številni kulturni nastopi se zaključijo z degustacijo nagrajenih vin. Konec meseca maja je v Istri tudi Praznik refoška Je večdnevni dogodek v sklopu katerega se poleg kralja Istre - refoška, predstavijo vsa odlična vina tega območja ter seveda odlična kulinarika. Številni kuharski mojstri pripravljajo jedi in sladice z refoškom in tako še popestrijo živahno dogajanje v Marezigah. VINSKA VIGRED V METLIKI v drugi polovici maja. Pregovor pravi: »Ni je vigredi, do metliške Vinske vigredi«. V času, ko se pomlad že spogleduje s poletjem, ko je narava vsa cvetoča in pojoča, se v starem mestnem jedru dogaja turistično vinarsko kulturna prireditev. Vinska vigred že vrsto let temelji na ocenjevanju in razstavi belokranjskih vin, ocenjevanju in peki prave, tradicionalne, izvirne in okusne belokranjske pogače. Celotno prireditev obogati raznovrsten kulturni program v katerem nastopajo različne folklorne, pevske in plesne skupine, ansambli ter posamezniki, pokušina 280 različnih vzorcev vin, razstava kulinarike in domače obrti in ostalo. Ljubljanska vinska poletna pot je sredi meseca junija v starem delu Ljubljane. Na prireditvi se predstavi veliko število slovenskih vinarjev, gostincev in ponudnikov izvrstnih domačih in tradicionalnih jedi iz cele Slovenije. Prireditev popestrijo nastopi kulturno-umetniških skupin. Zraven te prireditve pa bodo trije vrhunski ljubljanski kuharji pripravljali značilne ljubljanske jedi, ki jih boste lahko poskusili na stojnicah v starem mestnem jedru Ljubljane. Priznani kuharji Andrej Kuhar (restavracija Maxim), Janez Bratovž (Restavracija JB) in Igor Jagodic (Restavracija Strelec) bodo pripravljali ljubljanske skutne palačinke ter druge tradicionalne ljubljanske jedi. Za otroke bodo na sporedu ustvarjalne ku- harske delavnice. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela skupina Dixie šok. Ljubljanska vinska pot 2014,08.11. in 15.11.2014 Na prireditvi Ljubljanska vinska pot, ki zaznamuje ljudsko tradicijo Martinovanja, ko se mošt spremeni v vino, se na stojnicah pred gostinskimi lokali v starem mestnem jedru predstavljajo mlada vina in tradicionalne slovenske jedi. Praznik Terana in Pršuta v Dutovljah sredi meseca avgusta. Dutovlje se za en vikend spremeni v prestolnico Terana in Pršuta, z degustacijami vina in pršuta, zabavnim programom in tradicionalno povorko vozov z prikazom starih običajev. Tam lahko poskušate 10 najboljših te- ranov trenutnega letnika v prodaji. Slovenski festival vin in Festival kulinarike Na tradicionalnem Slovenskem festivalu vin se bodo z vinskimi vzorci predstavili vrhunski slovenski vinarji in vinogradniki, gostovali pa bodo tudi vinarji iz tujine. Festival spremljajo izobraževalni program, vodene degustacije, predavanja in delavnice. Festival kulinarike, ki bo potekal hkrati s tradicionalnim festivalom vin, ga bo dopolnil s pokušino kulinaričnih dobrot. Na njem se predstavljajo izbrani slovenski in tuji proizvajalci 20. do 21.11.2014, Grand hotel Union Executive. Sejem Vino Ljubljana Ljubljansko sejmišče je v pester program letošnjih prireditev uvrstilio tudi medna- rodni vinski sejem in enega najbolj priznanih mednarodnih ocenjevanj vin pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) s sedežem v Parizu. »Prepričani smo, da Slovenija potrebuje vinski sejem za ponovni prodor med pomembne svetovne vinogra-dniško-vinarske države. Vinske sejme imajo tako rekoč vse evropske vinogradniško-vinarske države. Prav vinski sejem, skupaj z vodilnim svetovnim ocenjevanjem vin, odličnimi slovenskimi vini in stoletno tradicijo vinske trgovine v Ljubljani, je prestolnici prinesel že leta 1987 laskavi naziv mesto trte in vina. Ocenjevanje vin bo med 27. in 29. junijem, sejem pa bo odprt za vse prijatelje vrhunskih vin med 4. in 6. septembrom. Obuditev ene najpo- membnejših vinarskih prireditev v tem delu Evrope sovpada s 60-letnico Gospodarskega razstavišča, na katerem so leta 1954 izpeljali tudi prvi vinski sejem. Mednarodni vinski sejem je bil ena najstarejših sejemskih prireditev v Sloveniji, ki je bila znana tako strokovni kot laični javnosti doma in v tujini. 5. Salon Traminec 2014 na gradu Negova s skupino Mi2 5. druženje ob vinu, kulinariki in glasbi, ki bo ponedeljek, 25. avgusta 2014, od 17. do 23. ure na gradu Negova pri Gornji Radgoni. Čakalo vas bo 100 vrst žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, vrhunska kulinarika, koncert skupine Mi2 in še mnogo presenečenj ob 5. obletnici! Peter Boršič Jagode in čokolada sestavine: 500 g jagod 150 g bele čokolade 250 ml sladke smetane 5 rumenjakov 100 g sladkorja 3 žlice medu sok Vi limone Rumenjake s sladkorjem stepemo na vodni kopeli. Dodamo zdrobljeno belo čokolado pri čemer nadaljujemo z mešanjem z mešalnikom na vodni kopeli. Ko je čokolada raztopljena, prekinemo mešanje z mešalnikom in nadaljujemo z mešanjem z žlico, pri čemer postopoma dolivamo sladko smetano. Ko smo vlili vso sladko smetano še nekaj časa mešamo na vodni kopeli, da dobimo homogeno zmes. Zmes ob občasnem mešanju ohladimo in damo v hladilnik vsaj za dve uri (najbolje čez noč), da se popolnoma ohladi. Tako pripravljeno popolnoma ohlajeno zmes stepemo z mešalnikom v trdo kremo in jo vlijemo v kozarce. Na vrh vlijemo jagodni preliv, ki smo ga pripravili tako, da smo jagode zmešali s sokom limone in medom s pomočjo paličnega mešalnika. Mala skrivnost: Krema iz bele čokolade mora biti popolnoma ohlajena, preden jo stepemo z mešalnikom. V nasprotnem primeru nam krema ob mešanju ne bo penasto narasla. Tako pripravljeno kremo lahko uporabimo tudi pri pripravi rolade. Sok limone dodamo jagodam, da ohranijo rdečo barvo, obenem pa posladku da osvežilen okus. Igor Štemberger Oglas OLDERSI TRIKRATNI DRŽAVNI PRVAKI Za nami je naporen, a hkrati bogat mesec, predvsem pa poln izkušenj in preizkušenj. Udeležili smo se 11. Državnega prvenstva v tradicionalnem karateju SZTK, tekme za pokal Zgonik v Italiji in prijateljske tekme v Bibinjah pri Zadru. Na 11. Državnem prvenstvu so naslov državnih prvakov osvojili: v kategoriji kata posamezno Abram Janez, ekipa Oldersi v sestavi treh deklet in sicer Polona Zadnik, Rebeka Oblak in Anika Sedmak ter v kategoriji kata posamezno Rebeka Oblak. Nič maj uspešni niso bili ostali tekmovalci in sicer so v svojih kategorijah srebrno medaljo dosegli: Anika Sedmak, Primož Tomažič -kata posamezno in Monika Tomažič v borbah, bronasto medaljo v katah pa: Polona Zadnik in Natali Sedmak. Nikakor pa ne moremo mimo ostalih tekmovalcev in sicer: Pavlovič Nina, Nuša Mar-cijuš, Tobija Penko, Jernej Smerdel, Aljaž Smerdelj, Jože Primc in Andrej Primc. Vsi so prikazali odličen nivo znanja, lahko bi rekli »Vsak tekmovalec je zmagovalec!« V Italiji so nas gostili naši zamejci in sicer klub Shin-kai. Tudi na tem turnirju so se člani in članice odlično predstavili ter vsi udeleženci tekme dosegli medalje. V posameznih kategorijah so si zlato medaljo priborila tri dekleta: Anika Sedmak, Natali Sedmak in Nina Pavlovič ter ekipa Oldersi (Natali in Anika Sedmak ter Rebeka Oblak). Drugo mesto so v kategoriji kata osvojile: Nuša Marcijuš, Manca Pavlovič, Rebeka Oblak in Monika Tomažič. Jože Primc si je priboril tretje mesto in nam spet pokazal in dokazal, da lahko vsak zmore vse! Zadnja tekma pred počitnicami se je odvijala v malem obmorskem mestu Bibinje blizu Zadra, kjer je bilo odprto mednarodno prvenstvo v tradicionalnem karateju - 5. memorial Gorana Lisice - Meliča. Iz Slovenije so se tekme udeležili KK Kaze, KK Gorju in seveda KK Oldersi. Razen hrvaških klubov so bili prisotni tudi klubi iz BiH in italijanskega Zgonika. Manca Pavlovič je nastopila v dveh kategorijah (kihon in kata) kjer je osvojila zlato in bronasto medaljo. Prav tako je Natali Sedmak (jiyu ippon kumite in kata) osvojila dve bronasti, Nina Pavlovič (kata in jiyu ippon kumite) pa si je priborila bronasto medaljo ter četrto mesto. Kot že večkrat so v kategoriji kata posamezno na zmagovalnem odru stale vse tri članice iz našega kluba: bron Polona Zadnik, bodo pregledani z različnih zornih kotov. Čas in odgovornost se razpršita med člane tima. Ko si del tima, spoznaš srebro Anika Sedmak in zlato Rebeka Oblak. Ekipa Oldersi v isti sestavi je prav tako osvojilo zlato medaljo. Tekme so poleg medalj prinesla veliko smeha, novih izkušenj ter novih prijateljstev. Poleg izkušenj za življenje pa so se poglobila tudi prijateljstva - še bolj se razumemo, več si zaupamo. Imamo skupni cilj, a brez prijateljstva tukaj sploh ne bi šlo. Le profesionalen odnos, brez ljubezni in čustev ne bi bil dovolj za uspehe. V dobrem timu lahko pričakujemo boljše dosežke, ki sebe in svoje omejitve, spoznaš, ali si raje v podrejeni ali nadrejeni vlogi in kako sklepaš kompromise. Na podlagi tega imaš možnost izboljšati komunikacijo z drugimi. Če je tim dober, te povleče za seboj, kadar ti zmanjka energije, člani si v njem lahko zaupajo, dovoljujejo napake, odstopanja. V timih, kjer to ni možno, pa se povečuje možnost za neuspehe, za slabo razpoloženje članov, za izgorevanje. Uspeh se že mogoče začne pri vas, a bistvo uspeha je v ljudeh, kijih zberete... Meta Oblak Balinanje Zadnje tekmovanje V nedeljo, 29. junija je v Idriji potekalo zadnje tekmovanje prvega dela balinarske sezone. V disciplini igri v krog je Nik Švara član ekipe Postojnska jama z drugim mestom potrdil, da je v vseh šestih disciplinah v samem vrhu slovenskega balinanja v kategoriji dečkov U -14. Uspeh mladih balinarjev Postojnske jame je dopolnil Gašper Povh z osvojitvijo 3. mesta. V mesecu juniju se je končal tudi prvi del tekmovanj v državnih ligah. Obe ekipi, ekipa dečkov U-14 in ekipa mladincev U-18, sta po prvem delu tekmovanj v samem vrhu državnih lig. Drugi del tekmovanja se nadaljuje ob koncu meseca avgusta. Pred tem sta v soboto in nedeljo 05. in 06. julija, nastopili obe ekipi na velikem mednarodnem turnirju za POKAL POSTOJNSKE JAME, ki ga organizira-Balinarski klub Postojna na svojem balinišču. Nastopile so ekipe iz ČRNE GORE, SRBIJE, HRVAŠKE in SLOVENIJE. Pavel Švara Mesečni horoskop Sandra Matjan astronumerologija.sm@gmail.com mm S 4' OVEN V tem obdobju bo imela komunikacija velik vpliv na možnost zaslužka in napredovanje na delovnem mestu, zato razmislite, kako jo lahko izboljšate. Na poslovnem področju vam lahko pomagajo prijatelji, še zlasti tisti, ki so rojeni v znamenju Škorpijona. Ljubezensko življenje bo stabilno, samskim bodo naklonjeni Raki. Več rekreacije, lahka hrana in krajši dopust je ključ do boljšega zdravja. BIK Toliko kot boste zaslužili, toliko boste pripravljeni zapraviti. Dobro je le to, da bo obdobje prinašalo ugodne možnosti za zaslužek. Premogli boste številne inovativne in praktične ideje, kijih boste lahko realizirali v podjetništvu ali z nasveti pri mentorstvu, kar bo dvignilo vaš ugled pri nadrejenih. Za ohranitev dobrih poslovnih in privatnih odnosov je pomembna strpnost. Jejte zmerno in zdravo. DVOJČKA Na poslovnem področju ni pričakovati večjih sprememb. Oborožite se s potrpežljivostjo in tisto kar obljubite, tudi izpolnite. Bodite odprti za vse kar se dogaja v vaši okolici in pri konkurenci, zbrano vam lahko dobro koristi v prihodnjem obdobju. Tisti v stalnih zvezah bodo imeli možnost, da zgladijo nesporazume, samski pa bodo zahtevni pri iskanju sorodne duše. Za zdravje poskrbite s sprehodi. RAK Vaš trud na poslovnem področju ni bil zaman, samozavestno lahko zahtevate tudi zasluženo nagrado. Delajte na tem, da razširite svoje znanje in izpilite organizacijo, vendar ne začenjajte novih aktivnosti. Ne zadržujete čustev, mirno jih lahko delite s svojimi najbližjimi, kar bo ugodno vplivalo na privatne odnose. Nadejate se lahko povabila na praznovanje, odzovite se na vsa povabila. Veselite se čim več. LEV Finančni prihodki bi se morali popraviti, pri tem vam lahko pomagajo nasveti ženske osebe. Poslovno področje bo od vas terjalo velike napore in vztrajnost, a bo vaš trud poplačan. Napetosti med sodelavci in v partnerstvu se bodo stabilizirale. Za samske Leve je to odlično obdobje, da najdejo sorodno dušo. Bodite čim bolj fleksibilni in veliko se zadržujte na svežem zraku in jejte veliko sadja. DEVICA V komunikaciji ne bodite trmasti, s sočutnostjo, pravično--- r‘ stjo in nasmehom si boste naredili več koristi, od nje bo odvisen tudi vaš poslovni uspeh. Finančne težave se bodo počasi začele umirjati, pri tem se lahko za nasvet obrnete na Dvojčke. Poskrbite, da najdete čas za dopust, saj bo ta ugodno vplival na družinsko in ljubezensko življenje. Poskrbite za dober spanec in veliko gibanja. TEHTNICA Obdobje prinaša stabilnost na poslovnem področju, ki jo boste lahko uspešno nadaljevali z dobro komunikacijo in pripravljenostjo za reševanje problemov. V privatnem življenju boste morali ubrati nove poti, če boste hoteli umiriti razburkane vode. Krajša potovanja in restavracije omogočajo samskim dobre možnosti, da spoznajo ljubezen svojega življenja. Poskrbite za sprostitev. ŠKORPIJON Zagnanost, organiziranost in doslednost vam lahko prinesejo napredovanje in denarno nagrado. Prav tako bodite pozorni na sklepanje dogovorov, prisluhnite nasvetu ženske sorodnice. Kljub povečanim finančnim prihodkom, bodite varčni. Škorpijoni v zvezi lahko računajo na podporo in nežnost ljubljene osebe, samski pa lahko najdejo sorodno dušo na mestih oddiha. Ne pozabite na vitamine. STRELEC Zadeve na poslovnem področju se bodo umirile in obrnile vam v prid. Finančna situacija trenutno ni najboljša. Največje zaslužke bodo imeli tisti, ki se ukvarjajo s hrano. Poslovna in privatna partnerstva se bodo izboljšala, še zlasti, če boste čustvom dali prosto pot. Gore in obale predstavljajo kraje, kjer samski Strelci lahko najdejo svojo ljubezen. Za zmanjšanje stresa si vzemite čas za sprehod obvodi. KOZOROG Ponovno razmislite katerim ciljem boste sledili, da vam ti ne vzamejo preveč energije in denarja. Na poslovnem področju se bodo odnosi umirili, zato lahko svoje napore mirno usmerite v realizacijo poslov, za katere ste se že dalj časa pripravljali. Pazite na besede, še zlasti v domačem krogu, saj vam domači niso več pripravljeni tolerirati vseh vaših izpadov. Ne iščite mej zmogljivosti vašega telesa. VODNAR Finančna situacija se bo v prihodnjih dneh izboljševala. Na poslovnem področju se trudite delati pošteno in natančno, pri tem se ne zapletajte v nesoglasja s sodelavkami in nadrejenimi ženskega spola. Z napačno izgovorjenimi besedami lahko izgubite naklonjenost, za katero ste se trudili dolgo časa. V ljubezni bodite bolj pozorni, samskim bodo naklonjeni Raki. Pijte več tekočine. RIBI V tem obdobju je pomembno, da ne zapravite finančnih rezerv, ker bo vaša želja po zapravljanju večja od prihodkov. Na poslovnem področju se vam lahko zgodi, da boste morali nekatere aktivnosti večkrat ponoviti. Prav tako lahko pričakujete spremembe na področju dela. V osebnih odnosih bo več sonca, pričakujete lahko več razumevanja. Potrebovali boste veliko gibanja in proteinov. Zahvale Zahvale, obvestila, oglasi... Snežnik @ I ' a, Drui ZAHVALA Težko najdemo prave besede, da bi izrazili iskreno zahvalo vsem, ki ste nam ob izgubi naše najdražje Urške nudili podporo in pomoč. Hvala vam za vaše iskreno sožalje, sočutne besede in darove. Verjamemo, da se tudi Urška zahvaljuje z nami in prosimo, da spomin nanjo ohranite v svojih srcih. Poleg tega se iskreno zahvaljujemo tudi bistriškemu kaplanu Niku Čuku, ker je našo drago Urško letos pripravljal na prejem zakramenta svete birme, nam v njenih poslednjih trenutkih stal ob strani, poskrbel za maziljenje in predčasen prejem zakramenta ter vodil pogrebno mašo. Naj Vam Bog poplača za vse dobro. Družina Smrdelj (babica Zorka, oče Slavko, mama Nevenka in brat Rok s punco Evo) Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Zahvala Ob boleči izgubi mame, sestre in sestrične NATAŠE MRAK 1947 - 2014 Se iskreno zahvaljujemo Vladimirju Čeligoju - Videtu za poslovilne besede, sestrični Andreji in bratrancu Željku ter pevski skupini Vasovalci. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. • Sinova Matevž in Tilen, Brat Milenko z ženo Zineto, svakinja Ladica in vsi Petrinovi S; Si Odgovorov na vprašanja večna ni, Spomin je tisto kar živi. vml Zahvala Anton Šlosar (31.7.1928-26.5.2014) Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, lovcem iz LD Zemon, lovskemu pevskemu zboru Zlatorog Vipava, gospodu župniku ter vsem znancem. Posebna zahvala gre dr. Vinškovi, sestri Bernardi in vsem članom prve pomoči, ki so mu pomagali v težkih trenutkih ter pogrebni službi iz Ilirske Bistrice. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. / Sinova Zoran in Franko z družinama. mmm Oglas Izdelujemo vso potrebno projektno dokumentacijo in pridobimo projektne pogoje in soglasja za gradnjo in obnovo: stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov, zunanje ureditve, .**• komunalno infrastrukturo in priključke. ProVITA* 1 ,1.1 : ^ Inženiring d.o.o. Vilharjeva 27 • 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05 71 41 820 • Fax: 05 71 01 111 e-pošta: info@provita.si www.provita.si Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 38.200 izvodov Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 08.07.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik. net Trženje: oglasi@e-sneznik. net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. , Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Prejemajo ga gospodinjstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna, Divača in Koper. Distribucija: kombinacija ' Pošte Slovenije in lastne distribucije. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Regijska štipendijska shema MEHANIZEM, KI POUDARJA GLOBLJI RAZVOJ KADROV Regijska štipendijska shema Notranjsko-kraške regije, ki je bila vzpostavljena leta 2004, od leta 2008 pa je le ta sofinancirana s strani Evropskega socialnega sklada, z namenom izboljšanja stanja na področju izobraževanja in posledično zaposlovanja izobraženega kadra v regiji, kot svojo prednostno usmeritev izpostavlja sofinanciranje kadrovskih štipendij za deficitarne poklice ter se prilagaja potrebam delodajalcev in stanju na trgu dela na območju občin Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Postojna in Pivka. Glede na iztekajočo se finančno perspektivo in možnost črpanja preostanka sredstev do septembra 2015, je Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije, kot nosilka regijske štipendijske sheme, predstavila analizo, katere namen je bil preveriti, v kolikšni meri le-ta dosega cilje, zaradi katerih je bila vzpostavljena. Regijska štipendijska shema je v regiji prepoznana kot dober finančni mehanizem, v katerega je trenutno vključenih 185 štipendistov in 44 delodajalcev ter 69 zaposlenih štipendistov. Poleg sredstev, ki jih ob svojem študiju prejemajo dijaki in študenti pa se je štipendijska shem? izkazala tudi kot instrument, ki poudarja globlji pomen razvoja kadrov, saj neposreden stik in izkušnje med delodajalci in štipendisti dobro vplivajo na razvojne načrte in programe v regiji. Na podlagi omenjenega pristopa je namreč možno predvideti področja in potrebe po kadrih ter na podlagi le teh usmerjati mlade v programe, ki jim nadalje zagotavljajo delovna mesta v domači regiji. Rezultati analize, ki sloni na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega pristopa, kažejo, da je bilo v zadnjih šestih letih podeljenih kar 291 štipendij, med katerimi prevladujejo štipendisti s srednjo tehniško ali strokovno ter srednjo poklicno izobrazbo. V povprečju je med štipendisti več dijakov, v zadnjih dveh letih pa je število podeljenih štipendij v prid študentom, saj se delodajalci po izteku srednješolskega izobraževanja svojih štipendistov tudi nadalje odločajo za štipendiranje teh posameznikov. Glede na razpisane kadrovske štipendije in prevladujoče panoge v regiji med štipendisti prevladujejo fantje, ki se v štipendijsko shemo navadno vključijo v prvem ali drugem letniku šolanja. Ne glede na četrtinski delež prekinjenih štipendij, ki so predvsem vzrok neizpolnjevanja obveznosti s strani študentov oziroma nezmožnost zaposlovanja in delovanja delodajalca, so kadrovski učinki štipendiranja v regiji izjemno pozitivni. Tako delodajalci kot štipendisti med pomembnimi vplivi, ki jih prinaša ta sistem, izpostavljajo vzpostavitev od- nosov med štipendistom in kolektivom podjetja, skrajšanje časa za uvajanje novega zaposlenega ter olajšano iskanje in kadrovanje primerne delovne sile. Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije, ki pri tem torej prevzema glavni stik med Evropskim socialnim skladom in delodajalci, ki pri štipendiranju domačega kadra lahko sodelujejo na podlagi prijave na Javni poziv, omogoča voden postopek od začetka do konca, kar se je v dosedanji praksi izkazalo kot ena ključnih prednosti sodelovanja in širjenju štipendijske sheme. Za namen boljšega vpogleda v same poklice in zaznavanja potreb pa še dodatno organizira povezovanje izobraževalnih institucij in organizacij ter promocijo poklicev, kjer imajo osnovnošolci, pa tudi srednješolci možnost neposrednega vpogleda na delovnih mestih v regiji ter tako spodbude k bolj usmerjenim in odgovornim poklicnim odločitvam, ki obetajo delovna mesta v domačem prostoru. Za najperspektivnejše poklice v regiji veljajo poklici v strojništvu (strojni tehnik, orodjar, inženir strojništva, dipl.inženir strojništva) in gradbeništvu (gradbeni tehnik, inženir gradbeništva), ter tehniški (tiskarstvo, elektrotehnika) in obrtni poklici (mizarstvo, ključavničarstvo, kamnoseštvo). Doris Komen Horvat O Snežnik oglasi... (^>sm i Le° Največje tveganje je, dentalne klinike da bomo sčasoma postali prijatelji. Pokličite nas na modro številko 080500 ali obiščite www.smile.hr '■FrU1l\HPRiMC P3 d.o.o. e prozvodnja • trgovina . storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 e-mall: opMka.princ@kabelnet.net [Tmrc PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 B3i.f 1 IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI REZ NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT vse za vašo streho Klošar Robert Šlosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na Višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE ŠE LETOS ZAMENJATI VAŠO Tigo ABC PE Koper PE Nova Gorica TEL 05 663 61 10 tel 05 335 10 86 gsm 051 648 807 GSM 041 781 110 Innovation that excites ULTIMATIVNA URBANA IZ NOVI NISSAN QASI A SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 Tet idehijemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozysko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info@umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com CE TE LAKOTA PICI, PICERIJO PARK POKLIČIl OB NAROČILU PIC PRI RAZVOZU . - 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) "I ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) l MALA PICA GRATIS ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) - J DODATNA PONUDBA ” , \ • OCVRTI SIR 3,50€ ♦ PICA SENDVIČ (šurika/sir) 2,00€ • OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC (mala porcija 4,50€) . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ • POMFRIT!,50€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net