GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR m H ^ 1 IPi r% / pj j H11 .1 d / / n v m 11 It Ulil 7 | % ■ Wit> U IL ihiiP I LETO IV. LJUBLJANA, DECEMBER 1966 ŠT. 7-8 Vsem članom kolektiva želimo srečno in uspehov polno novo leto 1967 | Ob koncu starega | in na pragu f novega leta V navadi je, da se ob koncu slehernega leta ozremo nazaj na ^ prehojeno pot, ter da napravimo bilanco svojih uspehov in ne-Af uspehov. Na podlagi tega ugo-tavljamo, ali je bilo naše delo ^ uspešno in kje so bili vzroki, da ■Me doseženi uspehi niso bili še _več-ji. Pomembnost teh ugotovitev, ki morajo biti rezultat kritične Me in objektivne presoje, pa je v ^ tem, da nam šluži za odpravo sjs pomanjkljivosti in za pripravo e|^e novih programov in ukrepov v poslovni politiki in še boljše go-spodarjenje y novem letu, ki se ||e poraja. Leto, ki se poslavlja, je bilo polno važnih družbenopolitičnih *§§s' in gospodarskih dogodkov. Vsi ti pomembni dogodki so imeli tudi ^ močan odmev na gospodarjenje M7 v našem podjetju. Vendar, ko ocenjujemo dosežene uspehe, z ^ zadovoljstvom ugotavljamo, da ^ veliki napori našega kolektiva ni-so bili zaman. Naš celotni delov-^ ni kolektiv se je v polni meri zavedal, da ob poštenem in vest-nem delu tudi uspehi ne morejo ^ izostati. Gospodarska reforma in ^ njeni cilji vedno bolj vplivajo na jiftv vsakodnevno prakso dela in go-^ spodarjenje. Številni ekonomski M* pokazatelji sicer kažejo uspešne jk* rezultate začetnega obdobja re-^ forme, uspešen start v gospodar-^ sko reformo, dokazujejo njeno kg utemeljenost in potrebo. Potrebni* no pa je opozoriti, da so bili do-^ sedanji uspehi in rezultati del-no doseženi še pod vplivom po-m*' sebnih okoliščin, s katerimi v pri-M hodnje ne moremo računati. To so bili nekateri izjemni pogoji materialne in družbeno-sistemske M narave, ki so pa imeli le prehod-ni značaj. Zaostritev pogojev go-spodarjenja v naslednjem letu M pomeni odpravo kompromisnih .ikt- in prehodnih rešitev ter njihovo ^ nadomestitev z ekonomskimi M ukrepi; pomeni večje odpiranje k«, jugoslovanskega tržišča inozem-skemu vplivu, pomeni preneha-^ nje stihijskega delovanja denarij ne emisije ter nadaljnje zaostro-Pj- vanje kreditne politike v smislu -M polne uskladitve potrošnje z ust-^ varjenimi sredstvi in končno pre-livanje ustvarjenih sredstev do-■>H« sledno po načelih dobrega gospo-darjenja. ^ Tako zasnovana ekonomska po-M*1 litika bo ustvarila pogoje za več-jo ustvarjalnost posameznika in - kolektiva ter na podlagi tega še M- doslednejšo uveljavljanje delitve ^ po delu v odnosih znotraj kolek-tiva. Ob tem pa bodo seveda lah-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ko delovne organizacije, ki bi se že sedaj premalo intenzivno pripravile in premalo usposobile svoje lastne sile za težje in odgovornejše pogoje gospodarjenja, lahko zabredle v bližnjem obdobju v resne težave pri gospodarjenju. Gospodarska reforma je spremenila in prevrednotila nekatera dosedanja gledanja na gospodarjenje in na celoten gospodarski ter družbeni razvoj. Z jasno in edino sprejemljivo ekonomsko orientacijo je dala osnovo za realno programiranje razvoja celotnega gospodarstva. V teh okvirih dobiva programiranje, ki naj bo osnova dela in prakse gospodarjenja v naši celotni družbeni skupnosti, še posebej pa v sleherni delovni organizaciji, izredno važe pomen. Jasna razvojna orientacija v lastni ekonomiji omogoča gospodarskim organizacijam oblikovanje svojih dolgoročnih konceptov, v okviru katerih jim bo omogočen maksimalni gospodarski napredek. Tak program bo omogočil racionalno razmestitev vseh ustvarjalnih sil ter predstavlja realno osnovo razvoja sleherne poslovne enote, kakor tudi podjetja kot celote. Osnovna značilnost našega gospodarstva in celotne družbe je še vedno nausklajenost med proizvodnjo in potrošnjo, oziroma med željami in možnostmi. To se dovolj jasno kaže v raznih deficitih, nepokritih investicijah, težnjah po ekonomsko neutemeljenih novih investicijah in tako dalje, iz česar izhaja močan pritisk v glavnem le' na globalno prerazdelitev družbenega dohodka, ne pa na rešitve in ukrepe znotraj obstoječe delitve. Popuščanje tem težnjam in takim zahtevam bi povzročilo nestabilnost v gospodarskih odnosih in razvoju ter zavrlo nujno utrjevanje in napredek gospodarstva na osnovi gospodarske reforme. Trajnejšo rešitev pa je možno doseči le s postavitvijo takšnih odnosov v ustvarjanju in delitvi, da se bo v slehernem proizvajalcu nenehno krepila zavest, da si sam z lastnim delom ustvarja možnosti za zadovoljitev svojih potreb. Če kdaj, potem so te ugotovitve prav sedaj, ko se nahajamo na prelomnici novega leta, vredne premisleka slehernega ustvarjalca in tudi potrošnika družbenih dobrin v celotnem našem gospodarstvu. Gospodarska reforma in njeni cilji niso in ne smejo ostati samo deklaracija, ki ni nikomur namenjena, temveč mora biti osnovno vodilo nas vseh v novem letu, da je samo z doslednostjo načelom reforme možno utrditi naše gospodarstvo. Dosedanje izkušnje in rezultati, doseženi v začetnem obdobju reforme, nam kažejo, da se naš celotni kolektiv v celoti zaveda resnosti obdobja, v katerega stopamo. Zato si vsi enotno želimo še nadalje utrjevati ekonomičnost gospodarjenja v interesu nas samih in celotne naše družbene skupnosti. Vendar ne moremo mimo dejstva, da mora tudi trgovina s prehrambenim blagom dobiti v tem dinamičnem gospodarskem boju enakovreden položaj z ostalimi gospodarskimi panogami. Enakopravnost v pogojih dela je pogoj objektivne presoje in ocene doseženih rezultatov. Pri vseh teh kritičnih razmišljanjih o novih poteh gospodarjenja pa nikakor ne smemo zanemariti družbene vloge, ki jo imamo v procesu reprodukcije kot posrednik med proizvodnjo in po- gojuje napredek in višji življenj- si zaželimo mnogo poslovnega trošnjo. Skrb za človeka, pa naj ski standard. To je bridka resni- uspeha v delu, v nenehni skrbi za bo za potrošnika ali za proizva- ca in edina formula, ki brez ne- potrošnika in za napredek naše- jalca, bo tudi v novem letu se- znank odkriva vso skrivnost ga celotnega podjetja, stavni del naših naporov za še uspeha. Vsem članom našega kolektiva boljše gospodarjenje in boljši živ- Ko si ob novem letu običajno in vsem sodelavcem srečno in Ijenjski standard. Dobro delo po- zaželimo mnogo sreče in zdravja, uspešno 1967. Nova »Blagovnica« v Metliki Samoupravljanje, odgovornost in komunisti V naši družbeni ureditvi je Zveza komunistov važna idejnopolitična sila. Vendar bo to svojo odgovorno družbeno vlogo uveljavila le toliko, kolikor bodo organizacije ZK in njeni člani spoznavali in razumeli najbolj aktualna vprašanja našega družbenega razvoja, ki v določenem času in okolju pomenijo osvetlitev in utiranje poti socialističnemu razvoju. Samo tako se bo lahko na osnovi teh spoznanj poglabljala zavest članov ZK in večala njihova sposobnost idejno političnega vplivanja ter aktivnega zavzemanja pri uresničevanju družbene preobrazbe. V tem je osnovno vodilo za odpravo politične pasivnosti in prakticizma, ki se v zadnjem času pojavlja med delom članstva ZK. Spremembe družbenih odnosov, ki so zakonita nujnost napredka in logična posledica stremljenj k boljšemu, zahtevajo tudi od ZK uveljavljanje takih oblik dela, ki pospešujejo družbeno rast. Nujno je potrebno preusmeriti Zvezo komunistov in delo njenih članov od dominalnega činitelja politične oblasti k činitelju splošnega oblikovanja socialistične zavesti. V tej novi vlogi bo članstvo ZK našlo plodno področje svoje afirmacije, ki bo ob aktivnem delovanju razbilo dosedanjo pasivnost in omogočilo doseči idejno-politično kvaliteto. Med članstvom se pogosto pojavlja malodušje, nejevolja in nejasnost, kaj naj v praksi pomeni idejno usmerjajoča vloga Zveze komunistov, o kateri se toliko govori, kako naj se realizira in kakšne posledice naj ima na organizacijske oblike in delo Zveze komunistov. Preveč je pričakovati, da bodo vodstva organizacij, ali celo kdo od zgoraj, natančno in podrobno opredelil ali določil naloge komunistov v vsakršni situaciji. Čakanje na tako imenovane direktive nujno hromi delo članstva Zveze komunistov, še več, oddaljuje organizacijo in njeno članstvo od osnovnega torišča svobodne borbe mišljenj v vsakodnevnih naporih družbenega procesa. Kvalitetna preobrazba Zveze komunistov, nova opredelitev mesta in vloge v sedanji etapi socialističnega razvoja je torej možna le ob nadaljnjem poglabljanju in razvijanju samoupravljanja in vseh oblik socialistične demokracije, ob čim širšem aktiviranju vseh nosilcev socialističnega družbenega razvoja. Pomembno vprašanje, o katerem moramo spregovoriti tudi komunisti, katerega rešitev bo prispevala k vsebinskemu razvoju samouprave in celotnemu napredku delovnih organizacij, je vprašanje, kdo o čem odloča in za kaj kdo odgovarja. To je vprašanje individualne in kolektivne odgovornosti. Formalno vzeto, danes v delovnih organizacijah o vsem odločajo samoupravni organi. Kot deformacija samoupravnih odnosov pa se marsikje kaže praksa, da posamezni odgovorni delavci v delovnih organizacijah tudi take svoje odločitve, ki imajo glede na delitev dela značaj izvršilnih funkcij, formalno legalizirajo v samoupravnih organih. Odgovornost vodilnih posameznikov ali pa grupe odgovornih zvalijo na samoupravne organe, dejansko odgovorni ostanejo neodgovorni, ob tem pa se nujna osebna vdgovomost spreminja v kolektivno neodgovornost. Zakonodaja in na njeni osnovi statuti delovnih organizacij dajejo v konkretno odločanje številne zadeve, o katerih bi mogli in morali odločati upravni od- bor, direktor ali celo pasomezni odgovorni strokovni delavci. In to ne samo zaradi racionalnosti in smotrnosti, temveč tudi zaradi strokovnosti za sprejete odločitve. Delavski sveti pa bi morali razpravljati o politiki gospodarjenja, jo določiti ter spremljati izvajanja sprejete politike ter končno o odgovornosti za izvajanje ali neizvajanje sprejete politike. S tem pridobljena kvaliteta v samoupravnih odnosih bi nedvomno pomenila veliko družbeno korist, ki bi iz dosedanje formalne odgovornosti omogočila nujnost direktne osebne odgovornosti. Seveda se Zveza komunistov pri tem in drugih družbeno pomembnih vprašanjih ne more omejiti na vlogo pasivnega opazovalca in registratorja različnih stališč, ampak morajo biti komunisti in celotna Zveza komunistov aktiven činitelj, ki je sposoben objektivno realizirati družbeno politična gibanja, formirati samostojna stališča o bistvenih vprašanjih in aktivirati komuniste in vse progresivne sile za njihovo uresničevanje. Pri vsem tem pa moramo nenehno skrbeti za to, da se komunisti in čim širši krog progresivnih sil idejno in strokovno usposobi za to izredno važno vlogo v dinamičnem procesu graditve družbe. Edino v procesu idejnega boja Zveze komunistov v samoupravnem sistemu se bo krepila ustvarjalna moč Zveze komunistov in ustvarjalni pogoji za normalno selekcijo in vključevanje vseh tistih v ZK, ki lahko oblikujejo in uersničujejo njeno politiko med delovnimi ljudmi. V tem je tudi del nove vloge komunistov v sedanji etapi graditve socialistične družbe. S. Vrhovec Ali izpolnjujemo medsebojne pogodbe V medsebojnih pogodbah, ki jih skleneta matično podjetje Mercator in vsaka poslovna ali obratna enota takoj po registraciji pripojitve, so urejene pravice in dolžnosti enote in podjetja. Statut podjetja določa, da se s tako pogodbo lahko uredijo naslednja vprašanja: — da enota samostojno ugotavlja svoj celotni dohodek in dohodek, da ima lahko lastni tekoči račun, ter da sprejema svoj zaključni račun, — da samostojno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti, — da samostojno sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga in pogodbe o drugih poslih, ki spadajo v redno poslovanje — da samostojno določa cene blagu, — da sprejema gospodarski načrt enote, — da predpiše pravilnik o delitvi dohodka enote, — da predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov svojih delavcev, — da odloča o uporabi svojih skladov,’ — da izvoli iz svoje delovne skupnosti določeno število članov delavskega sveta podjetja, — da odloča o vseh drugih zadevah, ki so prenesene na enoto s statutom, drugimi splošnimi akti in s pogodbo. Preden se pogodba sklene, morata biti z vsebino pogodbe soglasna delavski svet enote in delavski svet podjetja. Po doseženem soglasju obeh delavskih svetov podpišeta pogodbo direktor enote in generalni direktor. Ta postopek zagotavlja demokratično obliko sprejemanja pogodb. Zato je tembolj treba te pogodbe izpolnjevati, ker pomeni vsaka kršitev pogodbenih določil hkrati kršitev volje delavskega sveta enote, oziroma delavskega sveta podjetja. S tem je dan še poseben poudarek pomembnemu pravnemu načelu pacta sunt ser-vanda, t. j. pogodbe smo dolžni izpolnjevati. Če stvari ne gredo v redu, pride lahko do sporov iz medsebojnih pogodb, v hujših primerih pa tudi do eno- ali obojestranskih kršitev pogodb. Spore iz medsebojnih pogodb je poprej reševal svet za blagovni promet pri občinski skupščini, v kateri je imelo sedež matično podjetje. Temeljni zakon o podjetjih pa je pristojnost za reševanje sporov iz medsebojnih pogodb prenesel na notranje arbitraže. Razumljivo je, da spore iz medsebojnih pogodb med podjetjem in njegovimi enotami ne more reševati npr. gospodarsko sodišče, ker poslovne enote niso pravne osebe in zato ne morejo nastopati pred sodišči kot tožeče ali tožene stranke. Statut podjetja določa, kako je sestavljena notranja arbitraža. Če gre za spor med podjetjem in enoto iz medsebojne pogodbe o dobavi blaga ali o storitvah, imenuje v notranjo arbitražo delavski svet podjetja 3 člane, delavski svet enote 3 člane, predsednika pa izvolijo člani, vendar ne izmed sebe, če ga pa ne izvolijo, ga imenuje upravni odbor podjetja. V statutu podjetja so nadalje podrobna določila o sestavu notranje arbitraže ob raznih drugih sporih iz medsebojnih dobav in DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »PRESKRBA« TRŽIČ SE JE ODLOČIL ZA »MERCATOR« 1. Na podlagi poročila komisije za izvedbo in ugotovitev rezultata referenduma o pripojitvi podjetja, po katerem je od 115 volilnih upravičencev glasovalo na referendumu 111 volilnih upravičencev ali 96,52 °/o in da so bile vse oddane glasovnice veljavne, ter da je bilo za Veletrgovino »Mercator« Ljubljana oddanih 72 glasov ali 64,9 "/o in za Veletrgovino »Loka« Škofja Loka 39 glasov ali 35,1 °/o, ugotavlja delavski svet podjetja »Preskrba« Tržič, da se je večina volilnih upravičencev izrekla za to, da se trgovsko podjetje »Preskrba« Tržič s 1. 1. 1967 pripoji k Veletrgovini »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3, kot poslovna enota z lastnim žiro računom in svojimi organi upravljanja. 2. Delavski svet trgovskega podjetja »Preskrba« Tržič izjavlja centralnemu delavskemu svetu Veletrgovine »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3, da zoper podjetje ne teče postopek zaradi gospodarskega prestopka. 3. Medsebojne odnose bo uredila posebna pogodba, ki jo bosta potrdila oba delavska sveta. storitev, npr. med dvema različnima enotama, med enoto in njeno prodajalno, med dvema prodajalnama iste enote, oziroma med dvema prodajalnama različnih enot. Statut je torej poskrbel, da ni pravne nejasnosti glede postopka ob reševanju sporov glede medsebojnih dobav in storitev. Doslej še nismo imeli primera, da bi bila sporna določila pogodb in da bi prišlo do imenovanja notranje arbitraže. Žal pa tega ne moremo trditi o drugem, hujšem primeru, t. j. o kršitvah medsebojnih pogodb. V uvodu tega članka smo navedli, kakšne velike samostojnosti imajo enote, razumljivo pa je, da je morala integracija zagotoviti tudi čvrsto obliko enotnosti podjetja v vseh zadevah, ki so skupnega pomena. V sredo, 14. decembra 1966, je iz Ljubljane odpeljala kolona tovornjakov v Italijo pomoč za poplavljence v krajih Palazzolo dello Stella, Precenico in Latisana. Pomoč je posredoval glavni odbor RK Slovenije. Na sliki: naš tovornjak na obmejnem bloku v Rožni dolini, kjer so jih sprejeli predstavniki RK iz pokrajine Udine. (V prihodnji številki bomo objavili ilustrirano reportažo o poti tega humanega konvoja.) Ena izmed najbolj pomembnih skupnih zadev je skupna nabava blaga. Ta lahko zagotavlja podjetju skupen nastop na trgu, s čimer se dosežejo ugodnejši pogoji, kar je v korist tako podjetju kot celoti ter enotam in hkrati tudi družbeni skupnosti. Skupna nabava narekuje poprejšnji študij in analizo trga, ter vestno in natančno načrtovanje blaga, ki ga potrebuje podjetje zase in za vse svoje enote. Pri tem načrtovanju upošteva podjetje podatke o nabavi posameznih vrst blaga v posameznih enotah in v celotnem podjetju za prejšnja razdobja. V pogodbah med podjetjem in enotami je zagotovljena skupna nabava s tem, da so enote obvezne, da nabavljajo pri podjetju vse tisto blago, za katero je podjetje registrirano kot grosist. Samo v posameznih primerih, ko podjetje trenutno nima določenega blaga, ali ko ga ne more dobaviti v roku, v katerem ga želi dobiti poslovna enota, lahko poslovna enota nabavi tako blago tam, kjer so ugodnejši pogoji. Pogodbe torej ne dovoljujejo, da bi smele poslovne enote ali prodajalne kupovati blago, za katero velja režim obvezne nabave, pri drugih podjetjih, če so ga pozabile naročiti pri matičnem podjetju. Pri posameznih enotah in prodajalnah je že bilo ugotovljenih več primerov neupravičene nabave blaga pri drugih podjetjih in s tem resnih kršitev pogodbe. Za te kršitve pogodbe doslej podjetje ni izvajalo ukrepov, ki bi jih moralo izvajati. Odgovorni tovariši so bili opozorjeni na to, kakšno škodo povzročajo podjetju s takimi kršitvami pogodbenih določil. Ta opozorila so bila uspešna pri vseh tistih, ki imajo čut odgovornosti za skupno delo in skupne uspehe. Kaj bi morali ukreniti pri nadaljnjih kršitvah medsebojnih pogodb? Statut in pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih določata natančen postopek za kršitve delovnih dolžnosti Nobenega dvoma ni, da predstavlja kršitev določb iz medsebojnih pogodb npr. za direktorja poslovne enote ali za poslovodjo hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Učvrstitev medsebojnih odnosov nam narekuje tudi gospodarska reforma, ki ne dovoljuje več samovolje in neorganiziranosti dela. Prepričani smo, da bodo odslej prenehale tudi kršitve pogodbenega določila o obvezni nabavi blaga pri podjetju in da ne bodo potrebni postopki proti kršiteljem. M. R. EIBBNIE fflfli V LETIH V Miti tl ti tB tS tt v MILK /Ifc« 1.1 tl »> tv tS tt (<)to «1 tl ti tv ti tt i^bo tl tl ti tV tS tt' lo<;at int« tl tl ti tV t5 tt tl ti tV tt tt (•Vto ti ti ti tV t5 tt litru I^vt« tl tl ti tv tS 1‘St« tl tl tl tv tS tt vi MM 0 PE EM 3N/ 1 iVto t. tl tl tv tt tt PE ŠPEi :ew ja PE Kož Nik KVt« ti tl ti tV tS tfe 1960 1965 ivto tl 61 ti tv tS tt 1960-1965 Gibanje prometa v letih 1960 do 1965 nam prikaže nagel razvoj podjetja oz. poslovnih enot, ne glede na nenehne spremembe, katere so se pojavile v tem razdobju gospodarjenja, vendar ni popoln prikaz veličine podjetja za preteklo dobo, kajti stopnja rasti ne pove veliko, če je ne primerjamo s stopnjami rasti istih ali vsaj podobnih podjetij, gospodarskih vej itd. Šele takrat primerjalne analize lahko prikažejo realno oceno doseženega uspeha poslovne enote kot samostojne enote ali podjetja kot celote. Realna ugotovitev pa je temelj za nadaljnje planiranje oziroma ugotavljanje posameznih poslovnih uspehov enot (celo poslovalnic). Zato bo v bodoče za realen prikaz dviga prometa potrebno spremljanje vseh pokazateljev, ki bistveno vplivajo na pravilen razvoj podjetja. V Hill. N |t 0 E 1 9 n / 6 E i i i □ R i C // a \ A t \ T J ElTEUNll £ k'-'" 0 INTEUNljf r R i « i 1 i i 9 j 6 — 5 — l%0 t* ^ ^ ^ & Prava poteza blagovnice v Metliki: Tudi obvestilo na sliki je k otvoritvi pritegnilo mnogo kupcev, ki so že prvi dan kupili blaga za skoraj 2 milijona starih dinarjev Kaj si želi? Njegov pogled na roke je dovolj zgovoren... Družbeni plan podjetja do leta 1970 Tudi v letošnjem letu je raz-vojno-planski sektor pripravil na podlagi izdelanih analiz, analiz trga, ekonomsko-organizacijskih sprememb (integracije), spremembe gospodarjenja v času reforme in priporočil zveznega družbenega plana, s sodelovanjem vseh pripojenih enot z notranjim in samostojnim obračunom, perspektivni plan razvoja celotnega podjetja Mercator do leta 1970. Grafični prikaz po poslovnih enotah glej na 6. strani. Celotni dohodek in njegova razdelitev: Indeks 1970:1965 1. Celotni dohodek 147 2. Porabljeni material in izdatki za storitve 122 3. Nabavna vrednost trgov- skega blaga, materiala in odpadkov 146 4. Amortizacija 155 5. Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 151 6. Ostali stroški 204 7. Porabljena sredstva (od 2 do 6) 143 8. Neto produkt (1—7) 172 Povprečno število zaposlenih: Indeks 1970:1965 Povprečno število zaposlenih 122 Povprečno število vajencev 120 Kvalifikacijska struktura zaposlenih: fakultetna izobrazba 317 višja strokovna izobrazba 156 srednja strok, izobrazba 137 nižja strokovna izobrazba 61 pomožni uslužbenci 120 VKV 149 KV 120 PKV 89 NKV 82 Skupaj 112 Bruto investicije v osnovna sredstva: Indeks 1970:1965 A. Po tehnični strukturi: — zemljišča — — gradbeni objekti 84 — oprema 96 — ostalo 84 Skupaj 90 B. Po virih financiranja: — lastna sredstva 177 — domači krediti — — inozemski krediti — — sredstva brez obveznosti vračanja — Skupaj 90 |<1C»U 4l Ci C\ 45 IH. U a 61 W I1w U tl if Ht« CK U 6* (1 tr %* « CU!> it tr I*« Cf (l fc* 61 I*® 61 fcl 6} * 65 'V-o 61 61 61 IlU 6f 6t 6!, 61 6S lito W 61 63 (.4 tST 1*160 W U 6!. tl W P6o U tU. 6f l%0 6l tl 63 O) 66 (v letu 1966 so še domači krediti, medtem ko v 1. 1970 niso predvideni, zato je indeks lastnih sredstev povečan na 177 oz. bo podjetje krilo vse investicije v letu 1970 z lastnimi sredstvi.) Potrošnja denarnih sredstev skupne porabe: Indeks 1970:1965 1. za investicijske namene: — za stanovanja 190 — za strokovne šole 576 — za obratne ambulante — — za otroške zavode 200 — za športne objekte — — za počitniške domove 158 — za menze 100 — za druge objekte družben, standarda 85 Skupaj 203 2. za štipendije študentom in dijakom 675 3. za strokovno izobraževanje delavcev 413 4. za regrese pri dopustih 132 5. za sofinans. skup. potreb — 6. za dotacije in podpore 50 7. za druge namene 206 Skupaj (1—7) 189 Število prodajaln, prodajnega osebja ter zmogljivosti prodajnih in skladiščnih prostorov: Indeks 1970:1965 Povprečno število prodajnega osebja pri prodaji na drobno 116 Povprečno število prodajnega oBebja pri prodaji na debelo 105 Prodajalne na drobno: a) število prodajaln 107 b) prodajni prostor v m2 126 c) priročna skladišča v m2 124 d) pomožni prostori v m2 141 Skladišča: a) zidana v m2 103 b) lesena v m2 100 c) pokrita v m2 144 d) hladilne komore v m3 183 Vsi podatki o družbenem planu razvoja podjetja po posameznih skupščinah občin oz. po posameznih poslovnih enotah so na razpolago vsakemu članu kolektiva v razvojno planskem sektorju našega podjetja. Zadane naloge pa bodo uresničene le pod pogojem, če se bo vsak zavedal, da plani niso le fraze, ampak pravilna pot razvoja podjetja in posameznih enot. (Nadaljevanje na 6. strani) Občni zbori sindikalnih podružnic V statutu ZSJ je določilo, po katerem je potrebno občne zbore sindikalnih podružnic sklicevati najmanj enkrat v dveh letih. Ker izvršnim in nadzornim odborom sindikalnih podružnic poteče mandatna doba, priporočajo predsedstva ObSS, da začnejo s pripravami za občne zbore že v mesecu decembru, izvedejo pa naj se do konca januarja 1967. Občni zbori so v času, ko mora naša organizacija ovrednotiti svoje delo in resnično ugotoviti, kakšno mesto je imela pri razreševanju dejanskih protislovij našega družbenega in gospodarskega razvoja. Vsebina občnih zborov bo torej odvisna od konkretnih pogojev in razmer, v katerih je delovala sindikalna organizacija. Zlasti je potrebno dati oceno poslovanja sindikata kot samostojne politične organizacije. Odgovoriti si moramo, ali je sindikat le pojasnjeval ukrepe drugih, ali smo imeli tudi svoja stališča do rešitve problemov, kako so se stališča sindikata oblikovala, ali so bila resničen odraz članstva. Naloge sindikata, ki naj bi bile v zadnjem času najbolj pomemb- ne, so nedvomno uveljavljanje ciljev gospodarske reforme, izpopolnjevanje načel nagrajevanja po delu, krepitev samoupravnih odnosov, utrjevanje dela samoupravnih organov in njihova afirmacija v težnji k uveljavljanju čimbolj neposrednega upravljanja, ocene o notranji zakonodaji, kako pravilnike delovne organizacije in njihova načela resnično izvajajo v praksi. Vloga sindikata je v odkrivanju in odpravi vzrokov, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravljanja. Birokratizem se v samoupravnih organih kaže predvsem kot posledica odtrganosti od kolektiva in se pojavlja v različnih primerih. Sindikat se mora dosledno zavzemati za odpravljanje nehumanih pojavov v medsebojnih odnosih. O zaščitni vlogi sindikata obstajajo različna mnenja. Nekateri mislijo, da je sindikat v našem družbenem sistemu po zaslugi samoupravljanja izgubil vsako zaščitno vlogo, kajti čemu naj ščiti delavce pred delavci? Drugi mislijo, da se je zaščitna vloga spremenila in ne prenehala, gre namreč za to, da se še Družbeni plan podjetja (Nadaljevanje s 5. strani) Povprečno število zaposlenih Povprečno število zaposlenih v letih 1960—65 po poslovnih enotah prikaže gibanje delovne sile pred pripojitvijo (prej kot samostojna trgovska podjetja) in po pripojitvi v sestavu podjetja Mer- cator. Poslovni uspeh podjejta kot celote je v veliki meri odvisen tudi od zaposlenih delavcev, zato ne moremo govoriti samo o najsodobnejših analitskih metodah dela, o intenzifikaciji gospodarjenja delovnih organizacij, pač pa tudi o kvaliteti in kvantiteti Pi_nr\i DO L £T p tU-E POSLOV N £ E N ^ -5 S5Č f O e* — Ql | II BI! LEGEN DPI S? S 2 sP S. I & ui ^5 og i I "S J ^ h ^ I S vedno dogajajo kršitve zakonitosti v postopkih z delavci, na katere mora biti sindikat še posebej pozoren. V naši praksi moramo uveljaviti načelo, da je delo sindikata javno, iz tega sklepamo, da naj bodo sindikalne podružnice pobudniki in nosilci organiziranih javnih razprav o vprašanjih, ki so aktualna za delovno organizacijo. Občni zbori sindikalnih podružnic morajo biti analiza dosedanjega dela sindikata ter osnova za sprejem programa dela, ki bo v naj večji meri zrcalo specifičnih problemov in potreb podružnic oziroma članstva. Skupno politično izhodišče vsebinskim pripravam na občne zbore naj bo Brionski plenum ZKJ in smernice gospodarske reforme, ki bodo nedvomno privedle do intenzivnega boljšega poslovanja, demokratizacije notranjih odnosov v delovnih organizacijah. Izbira kandidatov za nova vodstva sindikalnih podružnic naj bo javna, o kriterijih za nove kandidate naj se razpravlja že pred občnim zborom. Pri kandidatih bi bilo potrebno upoštevati predvsem to, kako so do sedaj do leta 1970 dokazali svojo privrženost izvajanju gospodarske reforme in se resnično zavzemali za krepitev samoupravljanja. Predvsem naj imajo kandidati pozitiven odnos do uresničevanja načela delitve po delu, smisel in sposobnost za kolektivno delo ter posluh za probleme delavcev, istočasno pa splošno družbeni interes. V novo sindikalno vodstvo naj bi torej izbrali ljudi, ki imajo ugled med člani kolektiva in ki so pripravljeni svojo družbeno aktivnost usmeriti za krepitev vloge sindikalne organizacije. Predlagamo, da predsednika izvršnega odbora sindikalne podružnice izvolijo ob prisotnosti vseh članov kolektiva, torej na samem občnem zboru (doslej je predsednika izvolil izvršni odbor iz svoje sredine brez odločitve članstva). Tako bi poudarili nujnost, da bo predsednik odgovoren za svoje delo članstvu. Sindikalna podružnica je dolžna vsaj en teden pred občnim zborom z objavo na vidnem mestu, s pismenim sporočilom ali na običajen način objaviti ali sporočiti članstvu datum, uro in kraj občnega zbora ter predlog dnevnega reda. Občni zbor sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov sindikata. dela, o pozitivnem ali negativnem vplivu dela, o odnosu dela do kolektiva, do posameznikov itd. Iz prikazane tabele je jasno razvidno, da se je delovna sila skoraj pri vseh poslovnih enotah spremenila (zmanjšala) takoj ob pripojitvi zaradi prenosa raznih služb na OE Mercator. Če navedemo samo primer OE Mercator, je tudi indeks porasta delovne sile 1965:1961 kar 214, medtem ko je n. pr. pri PE Polje v istem razdobju 80. Za primerjavo pa prikazujemo grafični prikaz in prikaz v indeksih: o •2 o c V) r* Z0>7»i»Z h>4< CD C“>< W »r 3. B g'.Es: E= 3 c 5 nq O - ^ ® '3->d a ■s-1 ° ” re -BS S a g 3. S! 3 N < W O “ N' 3 h*» Q3 I ^ J3 n, . o v 03 g-a 5 H o o ž^g Sr? >i “ 0~j B Z3 £ >» ^ m 3 g|s- š< J 5= S 5S? 9 S3g oh Z< oo o££ 5^ 3| 5> ? H O S!