gorenje Informator
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD,
Leto XX/
Titovo Velenje, 12. avgusta 1987
Gorenje med največjimi izvozniki v Jugoslaviji
Letos v prvem polletju se je po podatkih beograjskega instituta za zunanjo trgovino na listi največjih izvoznikov v Jugoslaviji z 68,8 milijoni dolarjev na devetem mestu prvič pojavilo tudi Gorenje.
Planske usmeritve sorazmerno dobro uresničujemo
Julijski osebni dohodki_________________
Doseženi poslovni rezultati omogočajo 15 odstotno zvišanje vrednosti enote enostavnega in minulega dela.
V prvem polletju, prav tako pa tudi v mesecu juliju, smo v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju dobro delali in gospodarili. Zadovoljivo uresničujemo dokaj zahtevne proizvodne načrte, tudi izvozne. Dobro pa so delali zaposleni v komercialnih službah, kar velja tudi za čas kolektivnega dopusta. Doseženi rezultati so omogočili, da smo vrednost enote enostavnega in minulega dela za mesec julij zvišali za 15 odstotkov. Ker smo bili od 18. julija naprej na kolektivnem dopustu, bodo julijski osebni dohodki, v primerjavi z junijskimi (in izplačanim regresom za dopust) relativno manjši za 15 odstotkov.
Jasno pa je, da bodo tudi v prihodnjih mesecih osebni dohodki odvisni od našega dobrega dela in gospodarjenja. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bomo uresničevali proizvodne načrte, dosegali zahtevano kakovost in tudi kar najbolje gospodarili.
Bili smo na dopustu
Čas kolektivnega dopusta so delavci Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega Velenja s svojimi družinami preživeli različno. Potrebam in zmožnostim denarnic primerno.
Največ se jih je seveda podalo na jadransko obalo, saj bo po podatkih službe za rekreativno in kulturno dejavnost, ki med drugim skrbi tudi za zagotavljanje počitniških zmogljivosti naših delavcev, do konca
Gorenjeve delovne organizacije so v letošnjih prvih šestih mesecih sorazmerno dobro uresničevale planske usmeritve. Nekatere načrtovane parametre smo relativno dobro uresničili, nekatere slabše.
poletne sezone 10 ali 7 dni ob morju preživelo kar okrog 2.500 delavcev in njihovih družinskih članov.
Skupaj so tako v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost za letošnje poletje zabeležili več kot 12.600 nočitev. Vsi delavci, ki so se za ponujene aranžmaje odločili spomladi v času razpisa, bodo lahko stroške letovanja obročno odplačevali 8 mesecev, kar je, glede na splošno dra-ginjcMjgodna olajšava.
Kot dobro je treba še posebej izpostaviti fizično rast proizvodnje, ki se je v letu dni povečala za okrog 10 odstotkov, občutno se je povečala tudi produktivnost, kot odlično pa je mogoče oceniti skoraj 20 odstotno rast konvertibilnega izvoza. Slaba pa je predvsem premajhna akumulacija, ki je pod planirano. Razlogi za to so predvsem v nenormalnih dvigih cen doma, deloma tudi v tečaju dinarja in pa še vedno v vrsti slabosti, ki so še znotraj posameznih delovnih organizacij.
Kot ostali izvozniki smo imeli tudi v Gorenju v prvem polletju dohodkovne težave. Z določenimi težavami smo se srečevali pri uvozu reprodukcijskega materiala. Neplačanih obveznosti za ta material je bilo na začetku julija za 5 milijonov dolarjev. Neplačanih izvoznih stimulacij pa smo imeli za okrog 5 milijard dinarjev.
Težav pri izvozu pravzaprav ni bilo, prodaja na tuje je potekala tekoče, o čemer govori tudi njena skoraj 20 odstotna rast.
Nadvse pomembno pa je dejstvo, da niti ena Gorenjeva delovna organizacija v letošnjem prvem polletju ni poslovala z izgubo.
Pomembne premike smo dosegli na področju razvoja.
Na tržišče prihajamo z novo generacijo izdelkov bele tehnike in drugih Gorenjevih proizvodov.
Zaključujemo drugo fazo procesa avtonomne decentralizacije.
Pred nami pa je naj večji razvojno sanacijski zalogaj, inovacija proizvodnega programa celotnega Gorenja in tehnološka modernizacija.
dz
V ponedeljek je v vseh delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju po tritedenskem odmoru ponovno stekla proizvodnja. V prenovljenem obratu Zamrzovalnih omar so na novi proizvodni liniji delavci že zjutraj izdelali prve zamrzovalne omare.
Kako smo delali v prvem polletju?
gorenje§@|ff|d]o[nislko aparata
V	delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so v prvem polletju letos izdelali 802.424 velikih gospodinjskih aparatov, vrednih 92 milijonov 369.518 tisoč dinarjev.
V	tozdu Štedilniki so tako izdelali 141.331 električnih, 13.893 plinskih in 21.687 kombiniranih štedilnikov in 64.254 vgradnih aparatov. Izdelali so 45 odstotkov za letos načrtovanih izdelkov, skupna vrednost vseh izdelanih aparatov pa je 20 milijonov 117.375 tisoč dinarjev, od tega več kot polovica za izvožene štedilnike.
Delavci tozda Pralno-pomi-valna tehnika so v prvih šestih mesecih letos izdelali 212.283 pralnih strojev in 3.330 vsadnih korit, kar je 56 odstotkov letos predvidenih aparatov. Njihova vrednost je 30 milijonov 578.093 tisoč dinarjev, skoraj tretjina tega pa so vredni izvoženi aparati.
540.000
lali 135.671, 51 odstotkov letos načrtovanih, hladilnikov pa 69.772, kar je 54 odstotkov letos načrtovanega.
V	temeljni organizaciji Kondenzatorji v Rogatcu so letos v prvih šestih mesecih proizvedli 556.415 izdelkov, kar je 19 odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
V	temeljni organizaciji Kompresorji v Črnomlju pa so letos do konca junija izdelali 350.410 kompresorjev. To pa je 2 odstotka več kot lani v enakem obdobju.
Skupna raven proizvodnje v pogojnih enotah ie v Gorenju Gospodinjski aparati v letošnjem prvem polletju za odstotek višja kot lani v tem času, do konca junija 1987 pa so v tej delovni organizaciji izdelali 51 odstotkov letos načrtovanih gospodinjskih aparatov.
Da bi lahko v celoti dosegli načrtovano letno proizvodnjo, bodo morali v drugi polovici leta glede na število načrtovanih delovnih dni znatno povečati dnevno proizvodnjo, ponekod tudi-do 11 odstotkov.
Letošnja proizvodnja se je v primerjavi z enakim obdob-
241.156
387.000
215.613
Proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov v I. polletju 1987 — primerjava z letnim načrtom
255.000
140.262
3»
263.500
135.671
128.000
69.722
i
štedilniki pralni stroji zamrzovalne zamrzovalne hladilniki skrinje	omare
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so v prvem polletju letos skupaj izdelali 345.655 hladilno-zamrzoval-nih aparatov, kar je 53 odstotkov letos načrtovanih izdelkov. Ti izdelki so skupaj vredni 41 milijonov 647.050 tisoč dinarjev, od tega izdelki za izvoz skoraj 16 milijonov dinarjev. Največ, 140.262 so izdelali zamrzovalnih skrinj, kar je 55 odstotkov letos načrtovanih izdelkov. Zamrzovalnih omar so izde-
jem 1986 povečala v korist izvoza. Lani je bilo v tem obdobju za izvoz izdelanih 50,8 odstotkov, letos pa 53,9 odstotkov gospodinjskih aparatov.
Zanimiv je še podatek o produktivnosti, merjeni v pogojnih enotah na opravljene efektivne ure. Fizična produktivnost je bila letos v prvih šestih mesecih za 2 odstotka višja od poprečne produktivnosti, dosežene leta 1986.
j gorenje rotenja ©prema
V dveh tozdih delovne organizacije Gorenje Notranja oprema so poslovali precej uspešno. Medtem ko so v tozdu Pohištvo dosegli načrtovano proizvodnjo, pa v tozdu Gradbeni elementi svojih načrtov niso v celoti uresničili.
Delavci tozda Pohištvo so v prvih šestih mesecih letos uresničili 51 odstotkov letošnjega delovnega načrta. Izdelali so 54.200 kuhinjskega in 14.200 elementov kopalniškega pohištva, prav tako pa še 5.600 WC desk, 48.000 delov dodatne opreme ter 8.400 m3 embalaže. V primerjavi z enakim obdobjem lani so proizvodnjo povečali kar za 19 odstotkov, najbolj pri kopalniški opremi. Količina embalaže pa
je odvisna od potreb tozdov Gorenja Gospodinjska oprema. Proizvodnjo so letos povečali za 4 odstotke.
Produktivnost so v tej temeljni organizaciji v primerjavi z lansko povečali kar za 9 odstotkov in je nad predvideno rastjo.
V tozdu Gradbeni elementi so izdelali 597.797 m2 keramičnih talnih oblog, nekaj manj kot so načrtovali. V primerjavi z letom poprej pa se je kar za 6 odstotkov izboljšala kakovost ploščic. Z uspehom v proizvodnji so lahko zadovoljni vsi zaposleni, saj so si v primerjavi z letom 1986 letošnji delovni načrt tako po količini kot kakovosti zastavili precej visoko. Industrija keramike pa je pogojena z nepredvidljivimi lastnostmi, novo tehnologijo pa tudi šele uvajajo.
gorenjeelelkitroiniDte
široka potrošnja
Skupna vrednost dosežene proizvodnje v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je v prvem polletju letos 13 milijonov 141.064 tisoč dinarjev, kar je 63 odstotkov letos predvidenega zaslužka.
V prvih šestih mesecih letos so izdelali 28.781 barvnih televizijskih sprejemnikov. To
je 46 odstotkov letos načrtovanih televizorjev. Nekoliko so zmanjšali proizvodnjo za izvoz, ob tem pa znatno povečali proizvodnjo za domači trg, za katerega so izdelali že 68 odstotkov letos predvidenih izdelkov. Za domače kupce so izdelali še 2.732 zvočnih omaric. 3.797 dvojnih kasetnih radiorekorderjev, 1.223 videorekorderjev in pa 6.358 videokaset.
hj
Požar v tozdu Štedilniki
Prejšnji četrtek, 6. avgusta 1987, je okrog 16. ure zagorelo v peči za žganje emajliranih polizdelkov tozda štedilniki.___________
Požar je povzročilo razlitje kurilnega olja iz cevovoda, ki napaja gorilnike. Zaradi dotrajanega materiala se je pred tem odlomil manometer za merjenje tlaka v cevovodu." Kljub večjemu obsegu požara pa škode pravzaprav ni. Zasluga za to pa gre vsem vzdrževalcem tozda Štedilniki in tovarniškim gasilcem. Pomoči gasilcev iz Titovega Velenja pa niso potrebovali, čeprav so jim prihiteli na pomoč, saj so v hitri akciji sami lokalizirali požar.
Ponovno se je pokazala samozaščitna osveščenost vseh delavcev vzdrževanja, saj so s pravilnim ukrepanjem preprečili morebitno večjo materialno škodo.
Za višjo kakovost
V Gorenju Gospodinjski aparati je že vrsto let v navadi, da med kolektivnim dopustom v proizvodnji opravijo preventivna vzdrževalna dela, letos pa so se odločili tudi za nekaj večjih posegov, predvsem v obratu Zamrzovalnih skrinj. Vse v našem prizadevanju, čimbolj izboljšati kakovost končnih izdelkov, delovnih pogojev ter odpraviti najtežja fizična dela.
V	tozdu Štedilniki, največjem izvozniku delovne organizacije, so se odločili le za najnujnejše vzdrževalna in obnovitvena dela, da bi tudi po dopustu lahko proizvodnja različnih štedilnikov stekla nemoteno. Tako so v celoti zamenjali obloge peči v emaj-lirnici, čeprav je v investicijskem načrtu Obnova Gorenja v prihodnje predvidena tudi nova, sodobnejša peč z večjimi zmogljivostmi in prihrankom energije.
V	tozdu Pralno-pomivalna tehnika so opravili vzdrževalna dela v prirezu na razreze-, valnih linijah, lotili pa so se tudi popravila 500-tonske stiskalnice ter linije za izdelavo bobnov.
Največ dela pa so vzdrževalci imeli v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, zlasti še v obratu Zamrzovalnih skrinj. Odločili so se za povečanje zmogljivosti, saj bodo tako odpravili delo v tretji izmeni.
Po dopustu bodo tako lahko delavci v dveh izmenah dnev no izdelali 1.000 zamrzoval nih skrinj. Zato pa so morali preurediti predmontažo in li nijo poliuretana in povečati število delovnih mest. Pretekli petek in soboto je bila na delu že tudi večina delavcev, ki so ne le očistili obrat, temveč tudi proizvodne linije pripravili za nemoten začetek proizvodnje. Ta dela v zamrzovalnih skrinjah so začetek procesa obnavljanja proizvodnje gospodinjskih aparatov, predstavljajo pa prvo fazo vlaganja v opremo, s katero bomo laže zagotovili višji kakovostni nivo iz-
delkov. V obratu Zamrzovalnih omar so z rekonstrukcijo dela montaže odpravili ozko grlo v proizvodnji in tudi izredno težko fizično delo. Obnovili so še lakirnico ter linije
v	surovinski predelavi. V obratu Hladilniki pa so delno obnovili opremo na poliure-tanu in dodali vejo na transporterju.
V	tozdu Galvana so pregledali in sanirali že precej staro čistilno napravo. Po spraznit-
vi	bazena pa so ugotovili precej boljše stanje kot so pričakovali, zato je bilo tudi čiščenje manj zahtevno ter hitreje opravljeno.
V	petek, 7. avgusta, so bila vsa večja vzdrževalna dela večinoma opravljena, v vseh obratih Gorenja Gospodinjski aparati pa je bila v soboto, 8. avgusta, na delu že tudi večina delavcev. Pripravljali so proizvodne linije, da bi lahko v ponedeljek, 10. avgusta delo povsod steklo brez večjih zastojev.
dr
Nagradni razpis
Odbor za gospodarjenje tozda Pralno-pomivalna tehnika v okviru inovacijske dejavnosti ponovno razpisuje Razrešitev problema montaže blokade grupe PS 400 v kontroli na zaključnem statističnem prevzemu.
Opis problema:
Spodnjo blokirno palico je dokaj enostavno vstaviti, ker je dovolj prostora, da z rokami dosežemo ušesa kadi in sedež blokirne palice na sprednji steni ohišja.
Problem vstavitve zgornje blokirne palice je v tem, da z rokami težko dosežemo ušesa kadi in namestimo gumijaste ter kartonske distančnike, istočasno pa je treba kad potiskati navzdol, da se ujamejo luknje ušes kadi z luknjami v ohišju stroja.
Pri vgradnji obeh blokirnih palic je zelo pomembno, da uvod niče ne izskočijo iz ušes kadi. To delovno operacijo sedaj opravljata dva delavca.
Predvidene koristi — novo stanje:
Poenostavitev montaže blokirnih palic s pripomočki, da bo delo lahko opravil en delavec v približno enakem času.
Dodatne informacije dobite v oddelku tehnologije kontrole pri inženirju Danielu Mrevljetu.
Razpis velja 30 dni po objavi v Informatorju.
Rešitve, ki morajo vsebovati razumljiv opis ideje, po možnosti dopolnjen s skicami, dostavite v SRD — inovacijska dejavnost (bivši referat TEA ID) do 15. septembra 1987.
Najboljše tri (uporabne) rešitve bodo nagrajene z 90.000, 60.000 in 30.000 dinarji).
Prvonagrajena rešitev bo realizirana in obravnavana po pravilniku o inovacijski dejavnosti.
Rekli so:
Herman Rigelnik, predsednik Poslovodnega odbora sozda Gorenje v oddaji Studio ob sedemnajstih 1. programa Radia Ljubljana (15. julija 1987) v pogovoru z voditeljem oddaje Andrejem Pengovom—Bitencem.
Se vam zdi naš odnos do direktorjev in poslovodnih ljudi (kadrov) ustrezen. Je način izbora oziroma določen ja teh ljudi primeren, ali bi bilo treba tudi po vaši osebni izkušnji kaj spremeniti?
Herman Rigelnik: Kar zadeva odnos do poslovodnih delavcev lahko govorim bolj ali manj v svojem imenu, v imenu poslovodnih delavcev, ki jih poznam. Moram reči, da je danes direktor ali predsednik posovodnega	odbora
relativno avtonomen v svojih konceptih, v svojih izvajanjih del in nalog tako, da bi težko komerkoli očitali, da se vmešuje v naše delo, v smislu one-
mogočanja dela tako, kot ga človek zastavi. Kar zadeva same izbire direktorjev pa mislim, da mora biti taka, kot je na nek način tudi koncipirana v Gorenju, se pravi predvsem stvar dogovora. Če govoriva, recimo o sistemu, kot je sozd, dogovora z direktorji delovnih organizacij in delavci, ali te ne sprejemajo oziroma obratno. Mislim, da ne bi mogel oziroma da ne more biti kadrovan za direktorja delovne organizacije človek — delavec, ki ga ne sprejema, recimo poslovodni odbor sozda. Gre predvsem za medčloveške odnose in če so ti takšni, da komunikacija teče, potem so tudi rezultati ponavadi dobri.
Bili ste ..prisilni upravitelj" če se sme tej funkciji tako reči, zdaj ste predsednik, a tudi predsednikom se mandati iztečejo, seveda pogostokrat, žal, ne glede na njihovo uspešnost. Bi se, recimo, po tako uspešnem zalogaju vrnili, deniva, v republiško administracijo, od koder ste v Gorenje tudi prišli?
Herman Rigelnik: Moram reči, da o teh stvareh v tem trenutku ne razmišljam. Moj mandat izteče ob koncu leta 1988 in v kolikor bodo v tem času, se pravi, do konca leta 1988, delavci, moji sodelavci, zadovoljni z mojim delom, tako dolgo bom pač tudi ostal v Gorenju! j
In še tole: kako vse to zmorete. Končno je tudi za vas dan dolg samo en zemljin obrat, samo 24 ur. Kako uspete razmejiti delovnik, službo in delo, seveda v odnosu na drugi del vašega življenja, ki ga zagotovo zahteva družina in vaše osebne ambicije in želje?
Herman Rigelnik: Mislim, da gre pri takem delu predvsem dosti ali pa največ na račun družine, na račun odpovedovanja žene in otroka. Po drugi strani pa je potrebno reči, da je verjetno delo tisto, ki osmiš/ja človeka in če najdeš v delu zadovoljstvo, potem si našel verjetno tudi največ, kar v življenju lahko dobiš!
(Večji del razgovora je bil objavljen v Našem času, 24. julija 19871
Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost, pomeni, bolje videti v prihodnost.
pravila Kviza
-	kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja
-	vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom
-	velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredištvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje)
-	zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig za datumom iste srede
-	v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat)
vprašanja
12. kolo
nagrade
Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!!
Za pravilne odgovore lahko pokličete tudi na telefonski številki uredništva Informatorja 494 in knjižnice, 151, obe na II. ATC.
pravilni odgovori
10. kolo
(J) Današnje ime delovne organizacije Gorenja sozd iz
Murskega Središča je Gorenje Mu ral
(2)	V Gorenju smo prvi hladilnik izdelali leta 1968
(3)	Delavci Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja zadnja tri leta aktivni medicinsko programirani odmor preživljajo v slavonskem termalnem zdravilišču Lipik
1	Na Kosovu ima Gorenje sozd svojega predstavnika od 8. januarja 1985. V dveh tozdih te tovarne okrog 700 zaposlenih izdeluje elektromotorje za pralne stroje, in dustrijske elektromotorje, elektromotorje za hermetič no zaprte kompresorje, prav tako pa elektromotorje in dustrijsko obnavljajo. Lani avgusta so javnosti prvič pri kazali tudi nov asinhroni trifazni elektromotor, znanst veno odkritje dr. Rifata Dote s prištinske fakultete, ki so ga prvi začeli izdelovati prav v tej Gorenjevi delovni organizaciji. V primerjavi s standardnimi elektromotorji ta poprečno privarčuje kar okrog 10 odstotkov električne energije.
Kako se imenuje Gorenjeva delovna organizacija iz Dakovice na Kosovu?
2	V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so letos 1. junija predstavili nov stereo barvni televizijski sprejemnik Orbitah ki omogoča sprejem 99 kanalov, stereo tehnika pa dovoljuje spremljanje dvojnega tonskega zapisa besedila: v izvirnem jeziku, na drugem kanalu pa tudi prevod tega besedila. Programirati ga je možno za 30 kanalov, dosežek pa je plod lastnega znanja in izkušenj, pridobljenih v več kot petnajstletni proizvodnji barvnih televizorjev.
Katerega leta smo v Gorenju izdelali prvi televizijski sprejemnik?
3	Pred skoraj 17 leti, 9. novembra 1970, so prvič svoj list izdali tudi mladinci takratnega Gorenja TGO. Kot so napisali v uvodu, bi na ta način radi izboljšali povezavo med mladino samo in ostalimi delavci v tovarni. Občasno so v tem listu pisali o aktualnih problemih mladih, objavljali so tudi literarne prispevke. V zadnjem času pa se s svojimi prispevki mladinci oglašajo raje v Informatorju, saj tako laže predstavijo aktualne dogodke.
Napišite ime lista mladincev Gorenja v Titovem Velenju.
t
i aparati
pokrovitelj kviza znanja o gorenju

nagrajenci
10. kolo
Jakob Veler, Gorenje Gospodinjski aparati, DSSS
Truda Planinc, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika
Mira Golob, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika
Gorenje ima svojo preteklost, Gorenje ima tudi prihodnost.
nagradni kupon
1 ______________
12. kolo
"N
Ime in priimek
osebna številka
tozd
delovna organizacija