Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 24. julija 1936	Štev. 15
Za izvoz našega hmelja.
Pri nas nimamo samostojnih hmeljskih trgovcev, ki bi v večjem obsegu na svoj račun kupovali ter izvažati hmelj, temveč le komisionarje, ki kupujejo in izvažajo hmelj za račun velikih inozemskih tvrdk. Kupčija na lastni račun zahteva namreč mnogo kapitala, ki ga pri nas nihče nima, in je pri tem tudi riziko prevelik, da bi se kdo upal spuščati v tako vratolomno kupčijo. Tako nakupujejo pri nas hmelj inozemske tvrdke potom svojih tukajšnjih komisionarjev menda že ves čas, odkar obstoja naše hmeljarstvo.
Razne devizne omejitve do nedavna izravno niso ovirale komisijske trgovine. Komisionarje se je obravnavalo kakor samostojne izvoznike, ki so lahko dobili uverenje za zavarovanje valute in je opravdali šele po izvozu blaga. Šele lani so pričele tu neke posebne ovire in finančno ministrstvo je izdalo odločbo, po kateri bi morala vsaka inozemska tvrdka in tudi komisionar uvoziti najprej protivrednost v denarju in šele potem bi smel izvoziti hmelj. Ker pa Nemčija zahteva obratno najprej blago in šele potem dovoli izvoz protivrednosti, bi v Nemčijo sploh ne mogli več izvažati hmelja. Potrebna uverenja bi izdajale le podružnice Narodne banke, katere pa sploh ni v Celju, središču denarnih transakcij v hmeljski kupčiji, in bi bili tozadevno navezani na Maribor. Za inozemske tvrdke bi vsekakor bilo zelo tvegano uvoziti protivrednost naprej, ker tvrdka ne ve, koliko bo kupila in za kam. Vsekakor bi tak predpis, če bi ostal v veljavi, pomenil novo veliko oviro za izvoz našega hmelja. Mnoge tvrdke bi se zatekale raje na druga tržišča, kjer takih ovir ni, v kolikor bi že kupovale pri nas, pa bi vsekakor kalkulirale z znatno večjim rizikom ter pritisnile na ceno,
Najboljše Holderjeve škropilnice
naravnost iz tovarne ima za svoje člane - hmeljarje v zalogi Hmeljarska zadruga r. z.zo.z. v svojih novih prostorih v Žalcu 90, to je v Roblekovi hiši, kjer je bila preje pošta.
Istotam se dobi tudi baker - apno, kazein itd.
Prav tam se dobi tudi ThormAcifiiml s katerim res enostavno in po- 1 nermOSigna«,
polnoma zanesljivo kontroliramo toploto v sušilnici.
kajti s čim večjim rizikom, s tem večjim dobičkom tudi mora kalkuliraii trgovec.
Zastopniki naše hmeljske produkcije in trgovine so bili radi te zadeve sklicani v Celje, kjer so soglasno sklenili, da se poskusi vse, da se te nove ovire pri izvozu našega hmelja zopet odstrani. Bila je poslana posebna depulacija v Beograd, ki je podpirana po obeh slovenskih ministrih intervenirala na pristojnih mestih in tudi v polni meri uspela. Pretekli ponedeljek je namreč izdal finančni minister novo odločbo, po kateri nastopajo komisionarji pri izvozu kakor samostojni izvozniki, dobijo potrebna uverenja pri vsakem pooblaščenem denarnem zavodu ter jih opravičijo šele naknadno, dejansko tržno ceno pa potrjuje hmeljarski nadzornik.
Tako se je torej zopet odstranilo-nevarne ovire za vnovčenje in izvoz našega hmelja, kar bo brez dvoma vplivalo zelo ugodno tudi na gibanje cen. Sicer se je že ponovno izrazilo mnenje, da bi bilo bolje, če bi imeli več lastnih samostojnih trgovcev in ne le komisionarjev, toda to ne drži, ker samostojen trgovec je vedno bolj zainteresiran na tem, da kupi čim ceneje in torej tlači ceno, kakor pa komisionar, ki dela le za provizijo. Čim več inozemskih tvrdk bo kupovalo pri nas, tem boljša bo tudi cena, kajti čim krajša je pot od producenta do konsumenta, tem boljše je za oba.
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.
(Konec)
Višino nagrade odredi ban na predlog banovinske hmeljske komisije. Če ne zadoščajo dohodki banovinske hmeljske komisije od taks po členu 16. za pokrivanje stroškov ob izvrševanju tega pravilnika, zagotovi banovina pravočasno potrebna denarna sredstva. Morebitni presežki se uporabijo po banovi odločbi za pospeševanje proizvodnje in izvozne hmeljske trgovine.
Člen 20.
Zoper odločbe kontrolnih organov se sme stranka pritožiti v treh dneh po priobčitvi na banovinsko hmeljsko komisijo, ki izda dokončno odločbo.
IV. Kazenske odredbe.
Člen 21.
Kdor znamkuje samovoljno hmelj z oznakami, podobnimi onim, ki so določene v tem pravilniku, ati kdor ponaredi oznake, zalivke in potrdila kontrolnih komisij in poverjenikov ali kdor v primeru člena 5. tega pravilnika izvozi neupravičeno hmelj, se kaznuje po § 6. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
V. Končne odredbe.
Člen 22.
Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«, če se ta rok ne skrajša z zakonom.
Obrazec začasnega potrdila (poverilnice):
Banovinska hmeljska komisija (Dravske) banovine.
Zaporedna št.
Začasno potrdilo (poverilnica)
po pravilniku za kontrolo hmelja, namenjenega za izvoz, z dne 10. junija 1932., »Službene novine« z dne 5. julija 1932., št. 151/LXVII1/458, za tovorkov hmelja letnika	, z izvorom iz
občine
Ime proizvodnikovo:
Število tovorkov:
Kosmata (bruto) teža:
V	, dne	193	.
Proizvodnik:	Poverjenik:
To začasno potrdilo (poverilnica) služi samo v kontrolne namene banovinske hmeljske komisije (Dravske) banovine, nikakor pa ne kol kontrolno potrdilo. Če se v tem začasnem potrdilu označeni
hmelj ne znamkuje (signira) dokončno, se mora začasno potrdilo poverjeniku vrniti, zalivke pa se morajo pred izvozom sneti.
Zlorabe se kaznujejo po členu 21. pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.
o
■t-<
3
U.
hQ
O)
z
(0
c
>o
hQ
o
>
N
>
O
Uh
O
>
O
>J)
								
		E D	o O'	T3			"o Uh O	
		"O						
		v V		(D > ca			O	
		X		Q		.«	O	
		N					C	
id		“■—'		o				
>o	c:			’ UT)			(0 Um	
o (—	E			’p			a	
T3	(0							
o	-o			O			CM	
a	V			-X	V		P	
(f)	</)						CZ	
	v			o	a		v	
	XI	(0	CJ	(JI	>	(/)	>o	
	N	>N <D	T3	13	o c	-2	o a	N o
				e	<0			>
>
—1
D
3 O
Dl O
p
v
c
’>
o
c
(0
_a
'33
n
>
(0
H U >
S c o
v
e -s
o >
</> -s
>N -C D
■d ^
o .32
c
>
(0 >N
Q 2-
22
-5
Uh
"o
a
ra
D)
<U
C
<
Z
>
UJ
_]
<
cc
z
o
c
o
Uh
e
o
is!
E
o
H*
u
JU
.23
13
CNJ C JO
o O' —
P > ra d
hX —
> "O
2 N
m P —
=3
C
>
X
(0
v
¿c
(D
c
’>
o
c
(O
tu N KJ S3 O) o flJ Q. c
tu
o
c
(0
■o
N
tn to
— x
-3 'E
>tr> — JU
v ta
C !3T
> g o E
C JZ
Dl
D
<x
S3
I
(0
E
tr>
O
Z
O
X
tf>
c
■>
o
c
to
X
^ <0 > M
o N
'% O c N
N o
5 o) — v c
V u
-2
M (D
13
E
O
JC
(J
v
N
(0
Uh
.a
O
Banovinska hmeljska komisija (Dravske) banovine. jo
■5
Uh
"o
a
(0
D)
D
		<0	c (/}	O)		
		.E	(0			
		>o	>o			
		-Q	(0	>		
nn		O ca c l_	N ©	ca >N	v X E o	E
d) <u	_o D	o >	’> JU	c	a Uh	3 "5
<x	X	N	3/5		a	a
Polybar!t
proti rdečemu pajku se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Razno
Moško hmeljsko cvetje. Kdor zasledi v svojem hmeljišču metličasto moško cvetje hmelja, naj ga ne uniči, temveč nemudoma obvesti naše uredništvo, ker bi potrebovali tako cvetje za znanstvene poskuse.
Na Madžarskem se konsum piva dviga in bo znašal letos menda 12% več kakor lani.
Pivovarne na Bavarskem so navarile v času od
1.	IV. 1935 do 31.111. 1936 skupno 12,722.000 hi piva, to je za cel milijon hektolitrov več kakor v isti dobi prejšnjega leta.
Izvozni prispevek, ki ga morajo odriniti hmeljarji v Nemčiji in ki je znašat doslej 10% pridelka hmelja, je povišan na 15% ter se bo pobiral poslej v denarju. Hmeljarji, ki za preteklo sezono še vedno niso od-rajtali izvoznega prispevka, bodo sedaj brezobzirno k temu prisiljeni in še kaznovani s 150% globo.
Vprašanja in odgovori.
J. N. v B.: Nekateri priporočajo škropiti z bordoško brozgo, drugi z raztopino baker-apna in tretji zlasti zadnji čas z. novim sredstvom burgundsko brozgo. Katero škropivo je torej najboljše in s katerim naj škropimo?
Odgovor: Najbolj zanesljivo škropivo proti pe-ronospori je vsekakor bordoška ah bakreno-apnena brozga, seveda če je res pravilno napravljena. Radi enostavnosti in ker ne pušča barve pa se škropi hmelj zlasti v kobule odnosno po cvetu z raztopino baker-apna. Burgundska ali bakreno-sodna brozga pa ni novo, temveč že staro sredstvo, ki pa se doslej ni smatralo za enakovredno bordoški ali bakreno-apneni brozgi in se zato tudi ni toliko uporabljalo.
A. P. v G. Svojčas ste pisali o posebnem aparatu za kontrolo toplote v sušilnici. Ali se tak aparat pri nas že dobi, koliko stane in ali se izplača?
Odgovor: Tak aparat »Thermosignal Edelmann« se dobi tudi že pri nas, in sicer samo pri Hmeljarski zadrugi r. z. z o. z. (glej oglas na prvi strani) ter stane 730 din. Izplača pa se prav gotovo, ker le z njim morete sušiti hmelj stalno pri primerni toploti in postaviti potem na trg res pravilno posušeno blago.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina:	Rastlina je splošno v
polnem cvetu in so zlasti pozneje rezani nasadi odgnali številne cvetne nastavke, dočim je v zgodaj rezanih bolj redko. Vreme je bilo zadnjih štirinajst dni končno bolj ugodno, ker je bilo več toplih dni in manj
padavin. Rastlina je zdrava, uši so izginile in tudi pero-nospora, ki se pojavlja semtertje, se ne more širiti dalje in povzročiti škode, ker hmeljarji pridno škropijo in :o zatirajo. Ako bo vreme še dalje ugodno, je računati s srednje dobro letino prvovrstne kakovosti in barve.
Vojvodina: Stanje nasadov se je pri ugodnem vremenu precej popravilo, vendar je še vedno zelo neenakomerno, vsekakor pa bo letošnji pridelek glede množine zaostajal za lanskim. Rastlina, ki je že v polnem cvetu, je v splošnem zdrava in se peronospora, ki se je pojavljala semtertje v večjem obsegu, radi hude vročine ne more dalje širiti.
Češkoslovaška: Pretežno deževno in tudi razmeroma hladno vreme zadnjih štirinajst dni je znatno oviralo nadaljnji razvoj rastline, ki sicer že odganja v cvet. Zaenkrat je stanje nasadov še vedno precej neenakomerno, vendar v splošnem zadovoljivo in obeta pri ugodnem vremenu naslednjih tednov prvovrstni in glede množine precej obilnejši pridelek kakor lani. Rastlina je v glavnem zdravg, vendar se še vedno ponujajo uši in semtertje trdovratno tudi peronospora. — Na tržišču je bilo zopet nekaj več zanimanja za lanski pridelek, vendar so cene vkljub temu nazadovale in notira sedaj žateški 29 do 34 din ter Uštek in Roudnice 18—22 din za kg.
Nemčija: Stanje nasadov je v različnih okoliših zelo različno, vendar v največjem, Hallertau, v glavnem prav dobro in tudi v Spaltu razmeroma dobro, dočim Hersbruck bolj slabo obeta. Zadnjih štirinajst dni je bilo vreme zopet bolj hladno in pretežno deževno tako, da je zelo oviralo nadaljnji razvoj in so zaostala tudi vsa dela v nasadih. Rastlina splošno odganja v cvet in je še precej zdrava, vendar se ponekod pojavlja že v kar nevarnem obsegu peronospora, tako, da so nekateri morali tudi že po šestkrat in sedemkrat škropiti. — Na tržišču je zopet nekaj več zanimanja in prometa, vendar le za izvoz. Tako notira lanski pridelek 'pri mirni tendenci za domačo porabo Hallertau 70—77 din ter Hersbruck in Württemberg 53—60 din, za izvoz pa Hallertau do 32 din, Hersbruck in Württemberg pa 21—26 din za kg.
Francija: Stanje nasadov je na lažjih zemljah prav dobro in le na težjih nekoliko slabše. Rastlina je odgnala številne stranske panoge in je v splošnem zdrava, ker so uši ponehale in se tudi peronospora pojavlja le semtertje. — Na tržišču je tendenca nadalje čvrsta ter so se cene še dvignile; tako se plačuje sedaj za lanski pridelek alzaški 23—38 din, Burgund 20—25 din in Nord 9—42 din za kg, vse seveda že iz druge ali tretje roke.
Poljska: Radi obilne vlage in toplote se je v zgodaj rezanih nasadih pojavil že predčasno cvet, dočim pozno rezani bolje obetajo. Sicer pa je rastlina splošno dosegla do vrha opor, odgnala še precej številne panoge ter je tudi precej zdrava, le peronospora
Bakreno apno
proti peronospori se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
HEROMAX-brizgalne,
motorne, prevozne in nahrbtne so najboljše. Zaloga: IVAN VIRANT, ŽALEC
se pojavlja semtertje v večjem obsegu. Pridelek bo predvidoma precej zaostajal za lanskim. — Tržišče je mirno in cene nespremenjene.
Belgija : Stanje nasadov je prejkoslej zadovoljivo. Nalet uši sicer še vedno traja, vendar je sicer rastlina zdrava. — Na tržišču je tendenca nespremenjeno mirna in prav tako so ostale nespremenjene tudi cene.
Anglija: Rastlina pri izdatni toploti prav dobro napreduje, vendar bi bilo želeti sedaj bolj toplo in manj vetrovno vreme. Naval uši še vedno traja in tudi peronospora se ponuja iako, da je treba prav pridno škropiti. — Tržišče je prav mirno in cene nominalno nespremenjene.
Amerika: Stanje nasadov se je pri ugodnejšem vremenu nekoliko popravilo, vendar se ponekod močno širi plesen. Splošno se ceni letošnji pridelek le na kakih 115.000 bal, dočim samo domače pivovarne rabijo
175.000	bal. — Radi ¡zgledov na slabo letino se cene stalno dvigajo in tako notira sedaj že domači pridelek lanski 21 — 28 din, predlanski 12—20 din in starejši 8 do 11 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 43—65 din in predlanski 17—34 din za kg. V predprodaji iz prve roke se plačuje za letošnji domači pridelek že 16 do 22 din za kg.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Hallertau; doma) .........................81	din
Nemčija (Hallertau; izvoz).........................31	din
Anglija (Golding).................................,40	din
Francija (alzaški).................................36	din
Češkoslovaška (Zateč) .............................34	din
Jugoslavija (savinjski)............................19	din
Amerika (Oregon) ..................................19	din
Belgija (Alost) ...................................15	din
Poljska (Dublin)...................................12	din
Za razvedrilo
Kot nalašč.
»Vi želite lepo sliko kot poročno darilo? Ta tukaj je res lepa in kot nalašč za vas. Predstavlja namreč bližajočo se nesrečo.«
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj
denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar
HRANILNICI ARABSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči polegrezervinhiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
v novi, lastni palači	registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice