Prezzo - Cena Ur 0.40
Poitnlna plačana v gotovini
Štev. 220	F	Ljubljani,	v	sredo, 24. septembra 1941-XIX	I#eto	VI.
Iskljatna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tnjega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concesslonarla esclusiva per la pnbblicit& di provenienza italiana izvora: Union« Pubblirit* Italiana S. A., Milana	§	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lnbiana.	|	ed	estera:	Union«	Pubblicitš	Italiana	S.	A-,	Milano.
V Ukrajini uničevanje sovjetskih divizij
brez konca in kraja
Siloviti sovjetski protinapadi pri Odesi, Smolensku in Leningradu odbiti
Hitlerjev glavni stan, 24. sept. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Ko se poskusi sovražnikovih, v prostoru vzhodno od Kijeva stisnjenih sil, da bi predrle obroč, niso posrečili, je opaziti, kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, kako razbitje sovražnika Čim dalje bolj narašča. Na mnogih krajih so sovjetski častniki in komisarji strahopetno zbežali in zapustili čete, da bi se vsak zase rešil na varno. Kljub temu niso mogli uiti svoji usodi.
Število v tej bitki ujetih se je medtem povzpelo približno na 380.000. Nad 570 bojnih voz in 2100 topov je b^o doslej zaplenjenih ali uničenih. Te številke še stalno naraščajo. 50 sovjetskih divizij se labko smatra za popolnoma uničenih. Med ujetniki je tudi vrhovni^ poveljnik 5. ruske armade.
Razen že omenjenih armad sta si za srečni potek bitke pridobila posebne zasluge tudi armadi generala viteza v. Weichsa in pehotnega generala StOlpnagla.
II bollettino N» 477
II Quartiere Generale delle forze ar mate eomunica:
Durante la scorsa notte le basi aeree di Micabba e di Hal Far (Malta) sono state nuova-mente bombardate con successo dai nostri ve-livoli. Aeroplani britannici hanno servolato la cittk di Benghasi e la i!sola di Lero, nelTEgeo lanriando disordinatamente aleune bombe; la difesa contraerea di Lero ha abbattuto un bi-motore nemico.
Nel Mediterraneo orientale ripetuti attac-ehi d} nostri aerei contro naviglio mercantile: due unitfc di piccolo tonnellaggio sono state gravemente danneggiate e debbono ritenersi perdute.
Vojno poročilo št. 477
Uradno vojno poročilo št. 177. pravi:
V pretekli noči so naša letala znova bombardirala letalska oporišča Micabba in Hal Far na Malti.
Angleška letala so priletela nad mesto Ben-fiazi in nad otok Leros na Egejskem morju, k jer so v neredu vrgla nekaj bomb. Protiletalsko topništvo na Lerosu je sestrelilo eno sovražno letalo.
Vzhodni del Sredozemskega morja: Ponovni nanadi našega letalstva proti sovražnemu trgovskemu ladjevju. Poškodovani sta bili dve ladji manjše tonaže, poškodbe pa so take, da je ladje imeti za izgubljene.
V	boju proti sovjetskim pomorskim vojnim silam in prevoznim ladjam so dosegle letalske sile tudi včeraj velike uspehe. Strmoglavska bojna letala so južno od Odese c bombami povzročila požar na neki križarki, hudo so zadela neko tor-pedovko in en stražni čoln ter uničila 9 tovornih ladij s skupno 15.000 br. reg. tonami. Na vodah okrog Kronstadta so letalske sile potopile eno križarko in en rušilec. Neka druga križarka in 2 rušilca so bili zadeti. Ena petrolejska ladja se je vnela.
Nadalje so bile učinkovito napadene vojaške naprave ▼ Petrogradu, železniške zveie okrog Brijanska in Harkova ter na Krimu.
Vzhodno bojišče, 24. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Na vzhodnem bojišču se položaj v zadnjih urah ni spremenil toliko, da bi bilo treba posebej omenjati. So pa še posebni razloči za molčečnost, zaradi katerih ni dovoljeno točneje označiti razvoja v položaju na skrajnem desnem krilu nemških čet. Ob vzhodnem Dnjepru, kjer je neka. nemška divizija z drznim nastopom prekoračila reko pri Berislavu, je ustvarjen položaj, ki lahko privede operacije do znatnega razvoja. Prav tako je tudi vzhodno od Kijeva ter južno od Poltave, kjer se ostanki obkoljenih sovjetskih sil v divjih poskusih bore za izhod iz obkolitve. Tudi tam je nemški napredek znaten, pa ni mogoče točneje povedati, v koliko. Reči se da le, da je bitka za • Dnjeper končana in da fronte na Dnjepru ni več.
Srednje bojišče je na oddelku med Smolen-skom in Ladoškim jezerom še vedno v gibanju.
Medtem ko je južno bojišče še v gibanju, pa na predelu med Smolenskom in Ladoškim jezerom položaj ni nič spremenjen. Tudi na tem pre-važnem delu bojišča nemško letalstvo razvija pomembno delovanje z napadi na nasprotnikovo zaledje.
Boj okoli Petrograda je še bolj divji kakor je bil. Delovanje topništva se tu kaže v vsej svoji sili in na vsakem predelu nastopajo nemški napadalni oddelki. Letalstvo v skupinah in posamič
neprenehoma napada razne cilje. V pristaniškem predelu so poškodbe zelo pomembne.
Pri Odesi so se napadi nemškega in romunskega letalstva na razne cilje še pomnožili. V zadnjih dneh je bilo več kakor 25 dnevnih in nočnih napadov.
Berlin, 24. sept m. V bitki za Petrograd so Nemci včeraj še naprej osvajali ozemlje. Navzlic silovitemu odporu sovjetskega topništva in oklepnih oddelkov so Nemci dokazali svojo premoč, ko so uničili 7 ruskih oklepnih voz po 52 ton.
Berlin, 24. sept s. Pri Poltavi so Sovjeti včeraj z močnimi napadi skušali ustaviti nadaljnje nemško napredovanje. Vsi sovjetski protinapadi, ki jih je podpiralo topništvo in oklepni vozovi, so bili odbiti s hudimi izgubami. Nemški oddelki so v teh protinapadih uničili 30 sovjetskih oklepnih voz.
Berlin, 24. sept. s. Siloviti sovjetski poskusi za protinapad vzhodno od Smolenska so se zlomili ob nemških utrjenih črtah, poročajo iz pooblaščenega nemškega vira. Številne sovjetske enote so izgubile po dve tretjini svojih sil. Sovjetski vojaki so se zaganjali proti nemškemu ognju tako, da so plezali čez grmade trupel, pa so se morali povsod umakniti. Ni umestno govoriti o sovjetski ofenzivi, kakor trdijo v Londonu, zakaj niti sovjetska uradna agencija ne daje poročil o ruskih uspehih.
Berlin, 24. septembra, s. Nemške čefce so tudi
22.	septembra btle zmagovite boje na južnem delu vzhodnega bojišča. Sovjeti so na mnogih krajih skušali s silovitimi protinapadi, ob podpori tankov zavrniti nemško napredovanje. Vsi ti protinapadi so se pa končali s hudimi porazi za Sovjete. Nemci so pri njih zajeli še 2000 mož ter uničili 34 tankov.
Stockholm, 24. sept s. Dopisnik lista »Ale-handa« napoveduje iz Moskve, da bodo oblegani Rusi v Odesi začeli z obupnimi prizadevanji, da se rešijo -oblege. Od sovjetskega poveljstva so dobili zapoved, naj se upirajo do zadnjega moža. Obrambne naprave v mestu so bile ojačene.
II mondo stupefatlo ammira le šesta eroiche degli ardili italiani
Berlino, 24. 6. Tutti i ciomali pubblicano ki prima pagina le notizie della gesta dei marinai dell’asse e entusiastici commenti sull’affondamen to delle 82.500 tonn. di navi mercantili britanniche ad opera dei sommergibili germanici e sulle leggen-darie imprese compiute dai italiani nel porto di Gibilterra. I miovi successi deU’arma sottomarina
Nemčija in sprememba ameriške nevtralnosti
Berlin, 24. sept. s. Glede na izjave ameriškega zunanjega ministra Hulla, da bo zaradi domnevne potrebe odslej treba morda spremeniti ameriško nevtralnost, je včeraj zastopnik nemškega zunanjega ministrstva povedal, da odgovarja ta izjava zunanjepolitičnemu stališču ameriških krogwv, kakor ga Nemčija že dolgo opaža. To stališče je dobilo izraza v tem,
I da so se Amerikanci odpovedali političnemu programu, razglašenemu pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Izjava zunanjega ministra o opustitvi nevtralnostnega stališča, naj pripravi razpoloženje v ameriški javnosti ter po Rooseveltovem naročilu že vnaprej zaduši vsak morebitni odpor.
Neuspel angleški napad J na nemški ladijski sprevod
Berlin, 24. sept. s. Angleška letala so poskusila včeraj napasti nemški ladijski sprevod v Ro-kavskem prelivu. Zaporno streljanje spremljevalnih ladij in parnikov pa je preprečilo Angležem približati se. Štiri letala so bila zbita.
V	boju proti britanski oskrbi po morju so letalske sile v zadnji noči vzhodno od izliva Hum-berja potopile trgovinsko ladjo z 8000 br. reg. tonami ter bombardirale luko Great Yarmouth.
Spremembe v vodstvu romunske obrambe
Bukarešta, 24. sept. s. Romunski uradni list prinaša kraljevi odlok, po katerem je maršal An-tonescu imenovan za vojnega in obrambnega ministra, general Jacobici pa za načelnika romunskega glavnega stana. Maršala Antonesca bo kot vojnega ministra med odsotnostjo zamenjal general Pantasi
Siloviti viharji v Združenih državah
Stockholm, 24. 6ept. s. Dopisnik lista »Da-gens Nyheterc poroča iz Newyorka, da ie v ameriških zveznih državah Loisiani in New Mexico, prišlo do strahovitih orkanov. Povsod j® prišlo do poplav in je prebivalstvo moralo Pežati iz selišč. Ker so v teh državah ravao ve-rike vaje ameriške vojske, največ je kar jih P°mnijo v zgodovini Združenih držav, so viharji motili tudi gibanje čet. Oblasti so morale pomoč poslati številne oddelke Rdečega *riža.
Perzija predala diplomatske zveze z državami Osi
Ankara, 24. sept s. Po poročilih iz Teherana je bila perzijska posadka v prestolnici razorožena. Po nekaterih govoricah naj bi zaklad perzijske kraljeve rodbine prav v kratkem prepeljali v Ameriko na varno.
Novi šah je sprejel diplomatski zbor in povedal, da je perzijska vlada odpoklicala svoje diplomatske zastopnike iz Nemčije, Italije in h Romunije.
Sofija, 24. sept. s. Kakor vedo povedati bolgarski listi, so se v Teheranu spopadli sovjetski in angleški oddelki. Pri streljanju da je bilo več sovjetskih in angleških vojakov ranjenih. Poveljstvi obeh vojska sta imeli posebno sejo zaradi preiskave o teh dogodkih. Da bi.se izognili novi« spopadom, so vzeli angleškim vojakom dovoljenje za prosto gibanje po mestu.
Prvi angleški tanki za Sovjete
listi poro-angleško-
Newyork, 24. sept. s. Ameriški
čajo iz^ Londona podrobnosti o v_________________
sovjetski prireditvi, pri kateri »o sovjetskemu poslaništvu v Londonu izročili prve oklepne vozove, izdelane v neki angleški tovarni za Sovjetsko Rusijo. Stroje so najprej postavili na ogled. Vozila so pokrita z rdečo zastavo ter nosijo imena raznih vpoštevanih sovjetskih osebnosti. Nekaj velikih in težkih tankov je krščenih po Marxu, Leninu, Timošenku in Churchillu. Pri izročitveni slovesnosti so igrali angleške himne ter internacionalo, navzoč pa je pri njej bil tudi sovjetski poslanik Majski.
germatiica sono al primo piano deirinteresse mili-tare in Germamia e vengono poeti in particolare evidenza datta stampa. I giomali rilevano sopra-tutto H fatto che d ritmo di affondamento del tonnellaggio nemico ei e’accelerato nel corso delle recenti settimane. Gli affondamenti di tonnellaggio ad opera dei sottomarai deH’arma aerea e delle motosiluranti nei primi 22 giomi di settembre ammontano ad um cifra superiore a quella degli alfondamenti avvenuti durante il me se di agoeto. Dal 1 ali 8 settembre 6ono 6tate affondate 110.000 tonn di naviglio dal 9 al 17 piu di 300,000 tonn. e dal 18 ali 23 settembre oltre 130.000. Un totale di circa 560.000 totm. contro un totale del mese di agosto di 537.000 torni. A partire dal 9 settembre la media quotidiana di affondamento e stato di oltre 30.000	tonn di	registro.	Queete cifre	riguar-
dano solo le	navi il	cui affondamento < stato con-
statato lungo le vie di rifornimento della Gran Bre-tagna; esse non comprendono gli affondamenti di tonnellaggio sovietico nel golfo di Finlandia e Mar Nero. L’eroica gesta compiuta dai marinai italiani nel porto di Gibilterra 6 una delle azdoni piu te-merarie che la marina italiana abbia eseguito — seri ve k) »Zwoelf Ubr Blatt«. E’ k terza volta che la marina italiana si 6erve di questa sua arma me-ravigliosa per azioni che mostrano un coraggio e uno 6pirito aggressivo che tomano pienamente a suo onore. Dopo avere operato con grade successo nejla baia di	Suda	e	nel porto	di Malta ora	la terza
azione si < svolta	nelPintemo	di una delle	piu po-
tenti basi britaimiche e ancora una volta il successo ha arriso a questa audace impresa eseguita con pieno 6pezzo della morte. Ancora una volta aggiimge il giomale: si oonstata che questo audace mezzo della marina italiana costituisce una minac-cia che pende sulla flotta britannica notariata nei pid muniti nascongigli.
Budapest, 24. La stampa ungherese pubblica sotto grandi titoli il testo del bollettino 6traordi-nario ema/nato gal quartiere generale della forze armate esaltando 1‘audace impresa compiuta dalla marina italiana con il forzamento della piazza forte di Gibilterra. I giornali rilevano che solo con un freddo spi rito di ardimento e con una assoluta de-dizione si possono preparare e portare a termine imprese cosi difficilie cosi grandi e aggiungono che dopo la civlazione delle basi nemiche di Suda e di Malta e di Creta 6tž a dimostrare di quali mezzi dispone la marina italiana e com’essa possa giun-2ere, come e quando vuole entra le basi navali piu muoite del nemico. StefSni.
Načrti za ustanovitev judovske države v Aziji
Tetnan, 24. sept. s. Javno mnenje v Maroku ostro obsoja načrte angleške vlade, ki hoče ustanoviti židovsko kraljestvo, ki naj bi obsegalo Sirijo, Palestino, Libanon, Transjordanijo in del Iraka. Arabski listi objavljajo ostre članke proti temu načrtu. Arabci so bili vedno proti doseljevanju Zidov v Palestino. Vodilni arabski listi pozivajo Arabce, da na| se postavijo na stran Osi, da se tako prepreči, da bi Anglija z Židi zasužnjila Arabce.
Udienze dal Duce
U Duce ha ricevuto l’ecc. Bastianini, governa-tore della Dalmazia il quale gli ha riferito sulla situasione delle tre provineie e della zona reeen-temente rioccupata. II Duce ha impartito le di-rettive per 1’azione ehe il governatorata dovra svolgere in tutti i eampi della sua attiviti, con particolare riferimento alle necessita materiali e morali di quelle popolazioni.
Prosvetni minister Eksc. Bottai v Berlinu
Berlin, 24. sept. s. Berlinski dnevniki posvetujejo velike danke obisku italijanskega prosvetnega ministra Eksc. Bottaija v Nemčiji. Listi poudarjajo, da je bila tivljenjska pot tega mladega ministra sijajna. Tisk tndi podčrtava, da se je Bottai udeležil treh vojn, vendar pa ni nikdar nehal proučevati vprašanja šolstva, ljudske vzgoje in kulture. Nemški kulturni krogi visoko cenijo njegove knjige in članke. Obisk italijanskega prosvetnega ministra v Nemčiji bo še poglobil politične in kulturne vezi med državami Osi.
Vesti 24. septembra
V Italijo bo ▼ kratkem dopotovalo zastopstvo usta-
škega vodstva, da stopi v stike s fašistovskimi organizacijami. Obiskalo bo Rim in druga mesta. Odposlanstvo bo vodil Paveličev pribočnik ali doglavnik Lorkovič.
Ameriške oblasti so dale prijeti in prepeljati V izseljeniško taborišče na otoku Ellis Islandu slovita italijanska pevca, basista Boccalonija in tenorista Landija, ki sta se vračala iz Buenos Airesa. Prtljago obeh pevcev so temeljito preiskali, nato pa ju dali zapreti.
Turške oblasti so zapovedale izvesti natančno preiskavo o tem, kdo je zanetil v Carigradu strašni požar, ki je uničil sedež grškega patriarha ter čez 800 zasebnih hiš.
Finske čete so zasedle sloviti otok Valamo na La-doškem jezeru. Na otoku je zgodovinski ruski samostan.
V Zagreb bo dopotovalo te dni finsko trgovinsko
zastopstvo z ministrom Tannerjem na čelu.
Po vsej jugovzhodni Hrvaški je te dni prišlo do naglih toplotnih sprememb zaradi mrzlega jesenskega dežja. Povsod so bile hude slane, ponekod pa tudi sneg.
V Šanghaju so neznani nasilniki storili atentat na
nekega japonskega podanika in ga ubili s streli iz samokresov.
6859tonska ladja >Pink Starc je bila potopljena v islandskih vodah. Ladja je plula pod panamsko zastavo in v službi ameriške vlade.
50	atentatorjev v Zagrebu ustreljenih
Z*£reb, 24. sept. s. Notranje ministrstvo je objavilo uradno poročilo, ki pravi, da je preiskava
o	atentatu na zagrebško telefonsko centralo dokazala, da je bilo 50 Zidov in komunistov zapletenih v to zločinsko dejanje. Krivci so bili pred posebnim sodiščem obsojeni n? *mrt in smrtna kazen je bila takoj izvršena.
Streljanje francoskih komunistov
. P?r'z’ 24. sept. s. Trije komunisti, ki so zakrivili sabotažna dejanja in so zanetili požare, so bili v Lilleu ustreljeni.
Izjave ruskih častnikov v Ameriki
Washington, 20. sept. s. V Združenih državah so vzbudile živ vtis izjave, ki so jih dali sovjetski letalski častniki, prispeli pred kratkim iz Rusije. Te izjave pravijo:
1. Težko je, da bi se v Rusiji pred koncem oktobra in morda celo pred 15. novembrom začela velika deževja ter snežni viharji, ki bi mogli dejansko motiti in ovirati nemške vojaške nastope.
2. Nemci in njihovi zavezniki imajo zelo mnogo bojnih letal in so v letalstvu po številu gotovo močnejši kakor Rusi.
3. V bojih se je pokazalo, da ruska letala niso dovolj zavarovana.
4. Razen letal potrebuje Rusija oklepnih voz in topov proti tankom.
5. Nemški oklepni vozovi so močno odporni *°per sjreljanje sovjetskega protitankovskega topništva od spredaj, z boka pa so bolj ranljivi.
Amerika in položaj v Rusiji
Washington, 23. sept Ip. V ameriškem senatu se je sešel poseben vladni odbor in na sejo so prišli tudi zastopniki obeh zbornic. Ta seja je bila sklicana zaradi tega, ker so prihajala vedno bolj katastrofalna poročila z vzhodnega bojišča. Na seji eo govorili o tem, kako se naj porabi vsota 6 milijard dolarjev, ki je določena za izvajanje zakona o najemanju in posojanju. Govorilo se je tudi o tem, da naj se zakon o ameriški nevtralnosti izpremeni tako, da bo koristil Sovjetom. Na seji se je mnogo govorilo o tem, da bo Sovjetska Rusija morala kapitulirati, in če se to zgodi, tedaj bi angleški odpor tudi moral kmalu odnehati.
Dobro poučeni ameriški krogi izjavljajo, da se pripravlja sprememba nevtralnostnega zakona v tem smislu, da bo kongres moral sprejeti zakon, ki bo ameriškim ladjam dovoljeval plovbo v vodah vojskujočih se driav. Poznavalci ameriških zakonov in predpisov pa izjavljajo, da sedanji ameriški zakoni ne dovoljujejo večje pomoči Sovjetom, usoda morebitnih ameriških pošiljk v Rusijo pa je odvisna od letalskih in pomorskih napadov Osi.
Letošnji velesejem bo lepa manifestacija
gospodarskih in kulturnih vezi med Liubliansko pokrajino in Kraljevino
Ljubljana, 24. septembra. Ravnatelj ljubljanskega velesejma je.vče-d,I povabi) zastopnike ljubljanskih časnikov na razgovor, v katerem jim je podal nekatere prav zanimive podatke o letošnjem velesejmu, ki br> od 4. do 15. oktobra. Že iz podatkov je razvidno, da sedanj« vojna nikakor ni zavrla razmaha velesejma, ki se prav sijajno razvija in bo leto« še bolj utrdil svoj sloves. Z novimi razmerami je ljubljanski velesejem prevzel tudi nove dolžnosti ter postaja to, za kar mu je dan prvi pogoj: postati posrednik med Kraljevino Italijo in Ljubljansko pokrajino in sicer v vseh smereh, zlasti pa v gospodarskem, zlasti izmenjalnem trgovskem oziru, pa tudi v kulturnem in propagandnem.
Že pregled prijavljenih razstavljalcev dokazuje. da bo letošnji velesejem večji, kakor je bil kdaj koli dosedaj in temu primerno je pričakovati tudi mnogo večjega števila obiskovalcev Tako se je priglasilo naslednje število razstavljalcev: industrija 371, obrt Ljubljanske pokrajine 50, obrt kraljevine Italije 98 in za kmetijsko razstavo 24? razstavljalcev, skupno torej 766. Za razstavo avtarkične italijanske tekstilne industrije pa se ie prijavilo 104 raz-stavljnlcev, vseh razstavljalcev torej 960, število, ki poprej ni bilo nikoli doseženo.
Temu primerno bo tudi razstavišče, ki ga v novi obliki skoraj ni mogoče več spoznati. Izginile so stare lesene lope, ki niso delale naj; boljšega vtisa, mesto njih pa so stopili zidani razstavni paviljoni, tako za notranje, kakor za zunanje razstavljalce. Razstavišče je popolnoma spremenjeno po načrtih arhitektov. Ugajale bodo zlasti dvignjene grede ob paviljonih, novi cvetlični nasadi ter arkade stebrov pred pavi-ljoni.
Razstavišče ljubljanskega velesejma men sedaj po preureditvi 40.000 kvadratnih metrov. Pokritega prostora je sedaj po novi gradnji skupno 9200 kvadratnih metrov, medtem, ko ga je bilo prej le 8000 kvadratnih metrov.
Ljubljanska pokrajina po podala _ obsežen pregled svoje proizvodnje vseh različnih izdelkov in pridelkov.
Kmetijska razstava
bo obsegala takorekoč sedem raznih kmetijskih razstav, ne glede na veliko razstavo kmetijskih strojev in orodja italijanske in deloma nemške proizvodnje.
1 ako bo v paviljonu M podalo lep pregled italijanskega poljedelstva Kmetijsko ministrstvo v Rimu.
Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo vpoštevala današnje prehranjevalne razmere in reorganizacijo kmetijske delavnosti. Podala bo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas in smernice za izboljšanje ter bo poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano. Razstava bo imela tri glavne oddelke: znanstveni in poučni del, praktični in prehrano. _ V praktičnem delu bodo naslednji odseki: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, vinarstvo s pokušnjo dolenjskih in belokranjskih vin, mlekarstvo, čebelarstvo^ s prodajo medu, gozdna zdravilna in aromatična zelišča s po-Kušnjo raznih domačih čajev in zeliščnih likerjev, gobarstvo ter male živali. Nacionalna zveza provincialnih združenj poljedelcev Italije lx> razstavila razna semena, konopljo, v,n°> sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj bo v posebnem velikem oddelku razstavila poleg drugega razne kmetijske stroje in orodja, gnojila, sredstva za zati-
V treh vrstah...
Vpisovanje na univerzi. V notranjosti je bila sedaj ljubljanska univerza prenovljena in preurejena. Univerzitetna kvestura, ki je bila poprej v I. nadstropju ob Vegov ulici, je sedaj v pritličju ob Gosposki ulici v prostorih, kjer je bila pred vojno Deželna banka. Jutri, 25. t. m. se prične redno vpisovanje slušateljev, ki traja do 10. oktobra, za novince pa do 1. oktobra, nato sledi naknadno vpisovanje. V letošnjem poletnem se-mestru je univerza na vseh 5 fakultetah Štela 2199 slušateljev in slušateljic, v zimskem semestru 1940/41 pa 2474.
Knjižno bogastvo Ljubljane. Za presojo kul-turnega nivoja Ljubljane bi bila pač poučna in nazorna splošna statistika o knjižnem bogastvu, ki ga izkazujejo mnoge javne in zasebne knjižnice Po novejših zapiskih šteje vseučiliška knjižnica 720 raznih rokopisov, 600 inkunabulov in 63.200 del v 355.000 zvezkih. So pa v Ljubljani mnoge znanstvene in zasebne knjižnice. Splošen pregled navaja, da štejejo vse te knjižnice z vse-učiliško nad 713.000 del in knjig.
Bolniška blagajna mestnih nameščencev je bila doslej osnovana po načelih zakona o registriranih pomožnih blagajnah iz 1. 1892. Na nedeljskem izrednem občnem zboru se je sedaj ta socialna ustanova mestnih nameščencev in Mestne hranilnice ljubljanske spremenila v zadrugo po zakonu o gospodarskih zadrugah iz 1. 1937. Zadruga bo vpisana v zadružni register ljubljanskega okrožnega sodišča.
Dogoni živine v prihodnem tednu
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za govejo klavno živino:
v ponedeljek, dne 29. septembra t. I. v Mokronogu,	,
v torek, dne 30. septembra t. 1. v Cerknici, v torek, dne 30 septembra t. 1. v Ribnici, v sredo, dne 1. oktobra t. 1. v Novem mestu, v sredo, dne 1, oktobra t. 1. v Trebnjem, v četrtek, dne 2. oktobra t. 1. v Kostanjevici. Strokovna mesarska združenja naj pošljejo iz vsakega dogonskega okoliša na dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema dodeljene živine
ranje sadnih in drugih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino. Sosedna goriška pokrajina bo razstavila v lastnem paviljonu, ki bo posvečeno kmetijstvu. Razstavljeno bo sve-
že in kandirano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje in lepotično rastlinstvo. Obsežna bo razstava italijanskih vin, ki bo nameščena v prejšnji veliki velesejmski restravr-aciji.
V	posebnem oddelku bo prirejena razstava italijanske produkcije sira vseh vrst. Vse to bo tvorilo revijo poljedelstva, kakršne na ljubljanskem velesejmu še nikdar ni bilo.
Razstavo industrije, domače, italijanske in nemške ter druge razstave opišemo prihodnjič.
Ženske izgubljajo meso na trgu
Obsojen mesar - Prepir zaradi špinače
Ljubljana, 24. sept.
Zaradi prekoračenja maksimalnih cen mesu obtoženi mesarji prihajajo pred kazenskega sodnika vedno z najabotnejsimi in najnaivnejšimi zagovori in izgovori.
Toda mesarji 6e vedno pred sodnikom pošteno urežejo in usekajo! Izgovor: »Vedno le po maksimalnih cenah!« je pri njih že običajen, toda spoznali so, da ta izgovor nima privlačne in dokazne moči. Te dni pa so mesarji prišli z novim, zelo čudovitim izgovorom. Da spravijo visoko, zelo pretirano ceno za prodano meso v sklad z najvišjo ceno in težo strankam prodanega mesa, so jo mesarji pogruntali in se 6edaj pred sodnikom opravičujejo:
»Stranke so morale ko6e mesa med potjo izgubiti!«
In sodnik je lahno ironično pristavil:
»Re6? Meso se na čudovit način izgublja po Ljubljani! Kdo ga pa najde?«
Z izgovorom o izgubljenem mesu sta prišla na dan med razpravo nedavno dva boljša ljubljanska mesarja.
Mesar France e Poljanske ceste je konec maja prodal štirim strankam goveje meso v različni tezi, toda za mnogo višjo ceno. Tako je n. pr. prodal neki stranki 45 dkg mesa za 10 din. Pred sodnikom se je mesar zagovarjal: »Vedno le po maksimalnih cenah! Bil je velikanski naval. Verjetno in možno je, da so stranke v gneči izgubile kak kos mesa.«
Kontrolni organ je omenjenega dne povabil 4 stranke, da so uradno stehtal« meso, kupljeno pri mesarju Francetu. Teža se je popolnoma ujemala,
toda cena za meso je bila razmerno višja nad maksimalno.
Sodnik je na predlog in zahtevo obtoženega mesarja zaslišal tudi 4 stranke, ki jim je kontrolni organ stehtal meso po nakupu. Vse štiri priče so na začele trditi, da je pač mogoče m verjetno, da jim je kak košček mesa v gneči pad le na tla. Bil je okoli stojnice 6ilovit naval.
Sodnik ni verjel pričam, pač pa ugotovitvam kontrolnega organa in je zato obsodil mesarja na 10 dni zapora, 600 lir denarne kazni in na povprečnino 114 lir. Mesar s sodbo ni bil zadovoljen.
Drugi mesar France II se je prav slično zagovarjal kakor France I na izgubljeno meso. Njegova razprava pa je bila prekinjena in se bo prihodnje dni nadaljevala.
•
»Za trajno ondulacijo imate denar, za špinačo ne,« tako je na živilskem trgu 3. julija zabrusila prodajalka zelenjave Lenka pod nos neki gospodinji, ki je poklicala tržnega kontrolnega organa, ko je Lenka zahtevala 3.80 lire za špinačo. Lenka, ki 6e s težavo preživlja, ki ima tam v Trnovem v najemu njivo, na kateri prideluje zelenjavo in povrtnino, ter prinaša na trg svoj lasten pridelek, je bila ovadena sodišču kot prekupčevalka zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah in tudi obtožena. Pred sodnikom je sicer priznala, da je sprva zahtevala za špinačo 3.80 lir, ker ni vedela za najvišjo ceno, toda je dokazala, da ona ne spada med prekupčevalce, za katere velja strožji pargraf, marveč med one producente, ki spadajo pod milejši paragraf 8.
Bila je zato obsojena samo na denarno kazen v znesku 300 lir, pogojno za 1 leto.
Lenka je bila s sodbo zadovoljna.
Krasen uspeh zastopnikov športa naše pokrajine
Milano, 21. sept.
(Od našega posebnega poročevalca.)
V	hotelu je vrvenje! Zbirajo se športniki, zbirajo se borci iz športnih aren.
Dnevniki, letaki, vse daje slutiti, da bo ta mednarodni nastop zopet nekaj posebnega, nekaj zanimivega. Zares, športniki treh narodov Italije, Madžarske in Švedske naj bi se s svojimi izbranimi močmi sešli v športni areni in se borili za častne naslove.
Madžarska je že v petek poslala svoje najboljše lahkoatlete, da se po dvoboju v Budimpešti še enkrat sestanejo z atleti Italije in mor,da maščujejo zaz adnji, sicer častni poraz. Prihod Švedov se je pričakoval do zadnjega trenutka, toda priletel je avion brez atletov. Kot se čuje, sta znamenita Šveda Lindman in Larsson ostala v Berlinu. No in tudi atleti Italije so se začeli zbirati v soboto dopoldne. Večerni vlak pa je pripeljal od enotedenskega taborenja v Schiu prvake in sploh najboljše lahkoatlete Italije. Me-’ slednjimi smo opazili tudi slovenske zastopnike Koširja, inž. Stepišnika in Milanoviča. Razpoloženje je bilo odlično, torej tudi uspeh ne bo izostal.
Prišel je dan velikega nastopa. Jutranje sonce je dalo slutiti, da bo dan lep in da bo veliki stadion L‘Arena poln množice, ki bo bodrila svoje tekmovalce. Zares, zbralo se jih je preko 30.000, ki so navdušeno in objektivno pozdravljali uspehe posameznih atletov.
Prvi uspeh je zabeležil slovenskim atletom že poznani Missoni, ki je s časom 53.8 zmagal v teku na 400 m čez zapreke.
Na 100 m je dokaj presenetil mladi Michele, ki je potisnil v ozadje prvaka Marianija.
Madžar Varzsegi v metu kopja ni imel težkega posla, nasprotno pa se je razvila huda borba v skoku s palico med dvema prvakoma Italijanom Romeom in Madžarom Zsufko. Zmagal je zasluženo prvi z rezultatom 4 m.
Sledila je nogometna tekma Ambrosiana : Milano, ki je razvnela tisočero množico in jo v marsikakem momentu pripravila do pravega ogorčenja! Rezultat iste je bil 3:2.
Lanzi - Košir - Szabo...
so bili v odmoru ljudje, ki so občinstvo spravili na noge. Bila je to zares >gigantska< borba prvakov, tako rekoč treh narodov. Mož za možem so se pomikali v prvem krogu, v divjem tempu drug za drugim in kot ponavadi je zaključeval kolono naš mali Košir, ki jč v končnem finišu presenetil marsikoga od številne publike. Lanzi, ki je to leto v odlični formi, ni imel prav za prav konkurenta in je vodil borbo zadnjih 400 m tako rekoč sam s seboj. Nasprotno pa je naš Ko: šir doprinesel vse šele zadnjih 100 m. Rezultati cele šestorice so naravnost zavidljivi, saj je rezultat poslednjega tekača 2:30. To je uspeh, ki po-trjuje pomen te velike borbe. Košir se je plasiral na 3. mesto z rezultatom 2:28.2, kar pomeni nov slovenski in obenem nov rezultat boljši od prejšnjega italijanskega rekorda, za Lanzijem, ki je tudi v tej disciplini postal prvak Italije z rezultatom 2:26.6 in Dorascenzijem z rezultatom 2:28. Kot četrti se je plasiral madžarski in evropski prvak Szabo z rezultatom 2:28.5. Mladi Facchini nam je po drugem polčasu nogometne tekme pokazal lep tek na 110 m zapreke, kjer je zmagal z rezultatom 14.7 pred Caldanom in Grittijem, oba 14.9.
48.5 je »zadostovalo« Missomju zaz mago na 400 m.
Krasna borba se je razvila tudi v teku na 5000 m, kjer sta odlična Madžara potisnila s tak-
tičnim tekom na 3. mesto italijanskega prvaka Beviacquo, ki je z rezultatom 14.37 postavil nov italijanski rekord.
Naš drugi zastopnik inž. Stepišnik se je prav tako postavil z lepim metom 49.65 m in se plasiral za prvakom Taddijem 51.50 m. Naj omenim, da se je ta disciplina pričela šele po šesti uri, kar je v marsičem vplivalo na rezultat.
Kratka večerna zabava je zaključila to prijetno športno manifestacijo. Atleti so bili lepo nagrajeni za svoje uspehe in so se Veseli razšli v upanju na skorajšnje ponovno svidenje. Bo-jan.
Akademsko prvenstvo 1941
Bogato; sej&ono atletskih prireditev bo letos zaključil ASK z univerzitetnim prvenstvom. Malokdaj se je pri nas zgodilo, da so se akademiki spoprijeli na zelenem polju. To pa ne pomeni, da samo pridno študirajo, ampak zato, ker so bilo borbe prenesene navadno na druga področja. So pa bila na univerzi društva, ki so si nadela nalogo, usmeriti študirajočo mladino tudi v športno smer. ASK je lani izvedel dvoboj proti tedanjemu konkurenčnemu društvu. Letos je ostal na univerzi edini športni klub in ker je s pomladitvijo tudi brez konkurence, prireja prvenstvo posameznikov 18. oktobra ob pol 4 popoldne na Stadionu. Slovenski akademik bo s tem dokazal, da ne zaostaja za tovariši na večjih univerzah. In če pogledamo vrsto slovenskih reprezentantov, vidimo, da je skoraj polovica akademska med njimi. Atleti: Košir, ki nas pravkar uspešno zastopa po Italiji, Oberšek, Iliade, Merala, Kraner, Lončarič, Rigler, Lužicky, Pleničar, Lužnik itd. sestavljajo našo reprezentanco. Borbo med temi samimi za naslov slov. akad. prvaka in za lepo plaketo bomo imeli priliko videti na Stadionu.
Za nekako sestavo moštva bo priredil ASK v nedeljo dopoldne ob pol 11 na Stadionu tekmo s sledečimi disciplinami:	110m zapreke, višina,
krogla, 200m; poleg teh še 800m za rezultat pe-torice in na 10.000 m za najboljši čas letošnjega poletja. Nastopajo sledeči: 110m Lončarič, Lužnik, Pleničar; višina:	Doganoc, Kompare, Skebe;
krogla:	Greif, Lužnik, Mevlja, Bačnik: 200m:
Lušicky, Lončarič, Smolej; na 800 m: Gabršek, Naber":k in Skušek ter na 10.000 m: Kien. Koritnik
Slovenski pianistki Osterc-Valjalo Marta in Silva Hrašovec, ki že nad leto dni gojita skupno igro na dveh klavirjih, sta nam pripravili za nocoj odličen koncert na dveh klavirjih. Ti koncerti so za Ljubljano novost in nocojšnji nam bo nudil popolnoma nov, nepoznan koncertni spored, ki ga j bosta izvajali omenjeni umetnici drevi ob pol 8 zvečer v Mali Filharmonični dvorani. Spored obsega naslednja dela: Bach: Sonata v g-duru; Knorr: Variacije in Fuga na rusko narodno pesem Ej, uhjem; Busoni: Mozartov koncertni duo; Arenski: Silhuete. Koncert bo v Mali filharmonični dvorani in občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Konec koncerta bo točno ob 21.
SI	r
Sclroppo Gerolamo Patfllano
depurativo del sangtie
FiRENZE
a Lubiana presso	tj
d. d. Salus	|
g p Gerolamo Pognano
za čiščenje krvi v Ljubliani pri
d. d. Salus
Naročite naš popoidnevnik najcenejši
»Slovenski dom«!
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla nasa nepozabna mama, teta, gospa
Ivana Kovačič
vdova po strojarju
23.	t. m., previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v sredo, 24. septembra ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti Čopova ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. septembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Letošnja letina krompirja
Te dni je v okolici Ljubljane, kakor v vsej Ljubljanski pokrajini čas, ko pridelovalci pospravljajo krompir s polja. Kakor je bil pridelek letošnjega zgodnjega krompirja, zlasti rožnika, prav ugoden, tako pa zaostaja pridelek poznega jesenskega krompirja, ki je najbolj važen za prehrano prebivalstva do prihodnjega leta. Krompir se je sicer obnesel kolikor toliko na severu Ljubljane, kjer so peščena in dobro pognojena tla, manj pa na Barju, zlasti ne na tistih njivah, ki so bile letos prvič zorane in kjer so bili prej pašniki. Zlasti so ga bolj malo pridelali revni najemniki, delavci, ki so upali, da bodo na najetih njivah
Sridelali za svojo prehrano dovolj krompirja, rompirja je bolj malo, pa še tisti je droban. Krivo je temu predvsem to, da ti ljudje nimajo gnoja in pa nestanovitno jesensko vreme, ki je bilo precej deževno ter je bilo zlasti v zadnjem času, ko krompir dozoreva, le malo sončnih dni. Pač pa poročajo iz nekaterih dolenjskih in notranjskih krajev o še kolikor toliko dobri letini krompirja. Upati je, da bo Ljubljanska pokrajina za svojo prehrano pridelala dovolj krompirja, da ji ga ne bo treba uvažati. — Bolje nego krompir se je obnesel fižol, ki pač ne potrebuje toliko gnoja. Fižolu je spomladi in poleti močno nagajala listna uš, pa se je kljub temu opomogel. Fižola bo imela naša pokrajina dovolj za prehrano.
—	Dozoreva tudi koruza in jo ponekod že trgajo. Splošno kaže koruza kljub slabemu vremenu zadnjih dni kar dobro.
Novice iz Države
Pripravljanje suhega sadja. Sadjarstvo je v Italiji močno razvito in zato mnogo sadja ne 6amo izvozijo v tujino, temveč ga do6ti tudi po6uše za zimo ali pa porabijo za izdelovanje raznih sladkarij. Za lansko leto so znane sledeče številke o proizvodnji suhega sadja: 1,303.000 stotov mandljev, 244.000 stotov lešnikov in 403.000 stotov orehov. K temu je treba prišteti pa še 976.000 stotov 6uhih fig in 2000 stotov suhih sliv. Posebno važne so fige, katerih velika hranilnost je 6plošno znana.
Pridelek rožičev. Leta 1935. 60 pridelali v Italiji rožičev za 495.000 stotov, štiri leta kasneje pa že 908.000 stotov. Posebno visoko se je pridelek povečal v Siciliji, ki je sama dala 848.000 stotov. Dandanes je rožič pomemben zaradi svoje sladkorne vsebine, dalje kot izdatna hrana za pitano ži-živino in nazadnje kot nadomestek za kavo.
Novo sintetično tekstilno vlakno. V zadnjem času je novo umetno tkalsko vlakno pod imenom »Nylon« pokazalo 6vojo veliko vrednost, ki da slutiti, da bo igralo še veliko vlogo v proizvodnji umetnih vlaken. Posebno so ga začeli porabljati pri izdelovanju nogavic. Zaradi svoje hrapavosti in trdnosti bo uporabno tudi za ribiške mreže, za Ščetke ter krtače. Porabno bo pa tudi za žensko perilo mesto svile. Prav bo prišlo dalje zdravnikom, ki ga bodo lahko rabili za šivanje ran pri operacijah. Zaenkrat še ni bilo mogoče doseči izdelovanja te tkanine v velikih množinah vendar pa se bo pridobivanje kmalu dvignilo. Prvi izdelki iz tega novega tkiva 60 bili razstavljeni prvič na spomladanskem velesejmu v Leipzigu.
Veliko prošnje romanje za zmago. V nedeljo so se tisoči Italijanov udeležili romanja v Oropa pri Bielli na poziv škofa Carla Rossija. Romarji so se zbrali pred čudodelno sliko Matere Božje, tako imenovane »Crne Madone« in prosili za zmago italijanskega orožja ter za božji blagoslov, za voditelje italijanskega naroda. Med udeleženci so bili tudi številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
Vojvodinja Genovska v Vercellijn. V nedeljo je prišla obiskat BorgoverceUi vojvodina Genovska, navdušeno sprejeta od ljudstva. Vojvodska hiša iffla običaj, da obiskuje ta kraj, kajti okrog 1. 1700 se je v to zaobljubil grof Ricaldo, ki je podedoval tiste kraje od grofov Bulgaro in prevzel patronat nad več tamošnjimi cerkvami. Vojvodinjo je najprej pozdravil mestni župan, ki je poveličeval zgodovino in zasluge grofov Bulgaro, nekdanjih gospodarjev teh krajev, potem pa je vojvodinja odšla v cerkev k slovesni sv. maši.
Diamantna poroka v okolici Parme. Redek jubilej zakonskega življenja sta praznovala v nedeljo v Streli di Compiano zakonca Ivan in Marija Leonardi. Minilo jima je že sedemdeset let, odkar sta se poročila. Ivan Leonardi je danes star nekaj čez devetdeset let. V zakonu se jima je rodilo 16 sinov, ki so vsi dorastli, čeprav se je revna družina morala sleherni dan boriti za borni košček kruha. Navzlic revščini, 6krbem in težavam za tako številno družino pa je ostal Leonardi vedno veder in šaljiv in še danes pripoveduje svojim sosedom, da je treba za dolgo življenje dosti spati in se ne izogibati dobrega vina. Za 6Vojo diamantno poroko je Leonardi dobil voščino in blagoslov od Sv. Očeta in parmskega škofa.
Ogehj uničil bogoslovnico. V Catanzaru je pred tremi dnevi 6redi belega dne požar do tal uničil poslopje bogoslovne fakultete, katero je bilo zgrajeno pred 30 leti in je stalo kaka dva kilometra izven mesta. Požar je nastal v kuhinji in se začel z bliskovito naglico širiti, medtem ko so bili bogoslovci in profesorji v hišni kapeli. Ko se je ogenj že močno razplamtel, so bogoslovci šele opazili nevarnost in pohiteli v mesto po pomoč. Takoj so odhiteli na kraj požara gasilci in okrog 500 vojakov. Tem se je po hudih naporih posrečilo obvarovati pred uničenjem semeniško knjižnico ter kapelo, vse drugo je pa ogenj uničil.
Spomenik generalu Gonzagu, knezu od Vodic, na gori Vodice na Goriškem. Kakor poroča italijansko časopisje, bodo še letos posvetili posebno grobnico in spomenik italijanskim vojakom, ki so v svetovni vojni žrtvovali svoje življenje v bojih okrog Gorice. Med drugimi se je tam odlikoval tudi armadni general Mavrioij Gonzaga, ki je bil
6	svojimi četami avgusta 1917. zavzel hrib Vodice z velikimi žrtvami. General Gonzaga je bil z* svoja junaštva dvakrat odlikovan z zlato kolajno m trikrat s srebrno ter je bil trikrat ranjen in nazadnje pohabljen na desno roko. Njegovi vojaki 60 se borili tudi okrog Kobarida in vztrajali; čeprav so bili ob Avstrijcev popolnoma obkoljeni. vojni je bil imenovan general Gonzaga za jpoveljnuka milice, Kralj in Cesar pa ga je v znak priznanja imenoval za kneza od Vodic. Novi spomenik je bil postavljen na željo Duceja.
Priprave za prihodnji milanski velesejem. Po končanem letošnjem milanskem velesejmu so že začeli z organizacijskimi pripravami za velesejem, ki po spomladi prihodnjega leta. Razstavljaloi so se že začeli pripravljati. Letošnji velesejem je naredil velik napredek v primeri z lanskim in j® bilo tako mnogo več razstavljalcev, kakor tudi sklenjenih kupčij.
Trgovina z gumami ra kolesa. Na svojem sfanku so zastopniki večjih italijanskih tovarn za gume sklenili sestaviti poseben enoten cenik, P° katerem bodo odslej prodajali gume 'za koles®-Veletrgovcem, ki prodajajo gume naprej trgovcem na drobno, bo dovoljeno priračunati enotnemu ceniku 20%, medtem ko bodo cene na drobno določene pozneje. Obenem bo izdan tudi pra-i vilnik, ki bo urejal nabavo kolesarskih
Varnostni ukrepi zoper nevarne osebe
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z ane 3. maja 194t-XIX, št. 291, na podstavi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941 -XIX, št. 454, v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-X1X, št. 452 in členom b. Ducejevega razglasa z dne <7. maja 194J-X1X in smatrajoč za umestno, da se izdajo določbe za postavitev nravstveno, politično ali socialno nevarnih oseb pod varnostne ukrepe, odreja:
Clen 1. V Ljubljanski pokrajini se uporablja konfiniranje.
Člen 2. Konfinacija traja od enega do petih let in se prestaja v kaki koloniji ali občini Kraljevine, različni od konfinirančevega bivališča ter zunaj Ljubljanske pokrajine.
Člen 3. Konfinirati se morejo: a) tisti, ki bi po dovršenem 18. letu starosti delovali ali bi pokazali namero delovati v smislu: da bi se porušila politična, gospodarska ali socialna ureditev pokrajine ali države; da bi se zoperstavljali izvrševanju oblasti po pokrajinskih ali državnih oblatsih ali da bi ga ovirali; da bi kakor koli škodovali državnim ali pokrajinskim interesom; h) osebe, ki so socialno nevarne tako glede varnostj kakor za javni red.
Člen 4. Konfinacijo izreče na obrazloženo poročilo kvestorjevo z večino glasov pokrajinska komisija z odlokom; komisija je sestvaljena iz podprefekta, ki jo sklicuje in ji predseduje, iz uradnika, ki ga določi pravdnik, iz kvestorja, pokrajinskega glavnega poveljnika kr. karabinjerjev in višjega častnika M. V. S. N. V odloku se določi trajanje konifnacije. Če za konfinacijo predlagane osebe še niso v zaporu, more komisija odrediti takojšnji zapor.
Člen 5. Vsak predlog mora biti opremljen s pojasnilnira poročilom karabinjerjev, rojstnim listom, poročilom o rodbinskem stanju kakor tudi s kazenskim listom in izpričevalom, ki ga izda zdravnik, da je za konfinacijo predlagana oseba sposobna prenašati konfiniranje.
Člen 6. V prednjem členu omenjena komisija vroči v petih dneh po prejemu ovadbe ova-dencu po organu javne varnosti poziv, da se zglasi pri njej.
Člen 7. Preden odloči o ovadbi, odredi komisija, da privedejo ovadenca pred njo, da ga zasliši. Osebno zasliševanje pa se lahko vselej nadomesti s pismenim sporočilom ovadencu o obdolžitvah in pozivom, da vloži svoj zagovor v štirih dneh po vročitvi poziva.
Člen 8. En primerek odloka se priobči po organu javne varnosti v 24 urah konfinirancu; ta ima pravico pritožbe v 10 dneh na Visokega Komisarja, ki lahko zniža čas konfinacije ali pa tudi lahko odlok razveljavi. Pritožba ne odloži odložitve izvršitve odloka. Odločba Visokega Komisarja je dokončna in se vroči prizadeti stranki po organu javne varnosti.
Člen 9. Konfinacijska doba začne teči z dnem, ko se konfiniranec zapre.
Člen 10. Če komisija v celotnem ovadenem dejanskem stanu ne vidi pogojev za konfinacijo, izda odločbo o zavrnitvi.
Clen 11. Komisijski odloki z morebitno odločbo Visokega Komisarja se pošljejo z listinami vred ministrstvu za notranje posle s predlogom, da je odvesti konfiniranca v kako občino Kraljevine ali v kolonijo, in z izrečnim pristavkom, da •K se more konfiniraiec 6am vzdrževati.
Clen 12. Bodisi da je konfinirancu določeno prisilno bivanje v kaki občini Kraljevine ali pa v kaki koloniji, mora spolnjevati vse, kar mu predpiše oblastvo javne varnosti, ki mu je določeno za nadzorovanje.
Clen 13. Če se konfiniranec vede dobro, ga more Visoki Komisar na predlog prefekta tiste pokrajine, kjer je konfiniran, pred rokom, določenim V konfinacijskem odloku, pogojno oprostiti konfinacije. V takem primeru dobi konfiniranec prisilno potovnico za potovanje v dom3čo občino ali v občino, kjer se mu je dovolila naselitev. Tamkaj ga oblastvo javne varnosti pozove, naj se vede
CORA
TORINO '1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di fama
slovit žc nad 100 let
dobro, z o pozori tv ijo, da bi bil z odredbo Visokega Komisarja 6icer zopet poslan v konfinacijo do preteka konfinacijskega roka. v katerega se pa ne šteje čas, ki ga je prebil v pogojni prostosti. O tem pozivu se napravi zapisnik.
Clen 14. Ko preteče čas, ki ga je določila komisija, odredi oblastvo javne varnosti konfiniran-čevo vrnitev s prisilno potovnico in obvesti o tem hkrati Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino.
Clen 15. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 20. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Prehod čez železnico med Černetovo in Janševo ulico bo v petek 26. t. m. od 8 do 16 zaprt za vozni promet zaradi del na gorenjski progi, zato se bo pa medtem promet lahko razvijal po poti mimo Hermesovega igrišča v Milčinskega ulico, nato pa čez progo v Mažuraničevo in Verovškovo ulico.
Ljubljansko gledališče
ŠentjernejsUa noč za vlade Katarine Medicej-ske je zgodovinski dogodek, ki ga je uporabil italijanski dramatik Rino Alessi, da je naslikal značaj in osebnost Katarine Medicejske. Njegova igra »Katarina Medicejska« jo pokaže kot vladarico Francije v njenih najtežavnejših časih — v bojih protestantov s katoliki. Katarina je zmagovala v njih z mnogimi diplomatskimi potezami, toda kljub temu se ni mogla izogniti končnemu usodnemu izidu bojev. Življenje in delo mogočne vladarice sta naslikana v dejanjih, ki pokažejo predvsem njen macch iavelistični značaj. Naslovno vlogo bo igrala Marija Vera. Prevod dela je oskrbel ravnatelj Pavel Golia. Režija je dr. Krefta. Otvoritvena predstava bo v soboto, 27. t m. za red premierski.
Poslužite se velikih ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma. Razpis abonmaja je izšel 18. t. m. v vseh dnevnih časopisih, v njem so podrobne informacije o pogojih. Gledališka uprava sprejema priglase v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17.
Koledar
Danes, sreda, 24. septembra; Marija r. j.
Četrtek, 25. septembra: Kleofa, sp.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška 47.
Seznami davčnih osnov branjarij so tudi že razgrnjeni in zato opozarjamo vse interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 6. oktobra od začetne črke A - K, a od začetne črke L-Ž bodo seznami razgrnjeni do 7. oktobra.
Naznanite potrebo ovsa za konjel Vsi lastniki konj morajo najkasneje do petka 26. t. m. mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu naznaniti število konj in koliko ovsa potrebujejo za naznanjene konje za vse leto, t. j. do prihodnje žetve. Na prijavo naj napišejo svoj priimek in ime ter naslov ali pa vse te podatke oskrbnikov konj. Potrebo ovsa naj se-. veda naznanijo samo tisti, ki ov—■ -«uni ne pri-I delajo in ga morajo kupovati.
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di
BUONI DEL TESORO NOUENNALI 57. * PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — istituto di Credito
Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popoiare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioui di Milano — Societft Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale delFAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito lndustriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Bunca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare ai Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Categoria, nonchč gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 iethih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproRene sleherne sedanje in bodoie davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom Ba
zavoda Banca dTtalia.
Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni Fascista per PAssicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di'Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale delFAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
— Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito lndustriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C* Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
— Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino —	Banca Cooperativa	Popolare, Padova	—	Banca
Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare,	Ragusa — Banca	Popolare di Intra	—	Banca
Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna —	Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
Kar naprej je vekal sprva, potlej pa že ni več imel moča.
Kdo popiše Lizino skrb?
Kdo Tonetovo žalost?
Okrog poldne je nesojeni najmlajši na Vreskovini zadnjikrat šel po sapo. Takrat se mu je zadnjič napel trebušček.
Potem pa ga je zmanjkalo.
Negibna, revna stvarca je obležala pri Lizi.
Kako je ta zajokala! K skali se je obrnila, k mrzli, odurni, sivi skali. Pri njej je tožila Bogu svojo žaloet in revščino. Zmignila je vselej z rameni, kadar se je je Tone poskušal pritakniti, da bi jo potešil. Kaj le bi ji mogel kdo pomagati?
Tam je z obrazom k zidu reva ječala in se stresala, se kregala z Bogom, s samo seboj in z onima dvema. Nobena reč je ne bo več utolažila, si je mislila.
Omedčn in zmešan se je izgubil Tone iz zavetja.
Zastonj mu je Burga polagala roke na ramo.
Sončni sij, bel in vesel, ga je oslepil.
Sčdel je na klop in z alavo udaril vznak, da ga je zabolelo
Nekaj časa je obsedel tako, brez misli in želje, ves izgubljen.
Potem pa se je dvignil in se odpravil po skalah navzdol!
»Tone!« je presunljivo vpila za njim Burga.
Lezel je trmasto po krušljivi, strmi pečini navzdol, dvakrat, trikrat se je vmes malo zbistril in se zaveroval drugam, ko je svet postal tako grd, da mu je prišlo malo bolj mar za samega zase.
Končno se je znašel na široki, pa kratki polici sredi najbolj divjega sveta.
Sesedel se je in s pobešeno glavo nekaj časa občemel čisto pri miru.
Ko je tako sedel, je bil podoben tihemu ruševemu grmu nad sabo, resnemu in zbranemu.
S	tega je šlo nekaj nanj in na njegovo bolečino.
»O Bog, o Bog,« je zavpil, ko so se mu odprle solze. »O Bog, ti tam gori! Zakaj sem te tako lepo prosil, da mi obvaruj I sinčka 1 Zdaj si mi ga pa vzel kakor bi | nobena moja beseda ne segla do tebe! ^ Bog, o Bog, zakaj si mi to napravil?«
Tolkel je s temenom v skalo za sabo in jokal, čisto sam, tak revež, ko se mu je vse okrog smejalo. Lepšega dne skorajda nikoli ni bilo v gorah kot je bil ta. Stene svetle, rožnate, zatrepi polni plavih «,enc, nebo milcr, jasno, brez kraja navzgor
—	sama ljuba obljuba. Kaj pa, če je komu težko med tako velikimi rečmi, kaj je to? Vse se mu posmehuje, tako je veliko, nesreča pa v njem videti tako majhna, tako kratek čas ji je namenjen in prav tak pogled naprej.
»Oh ti mali, ubogi France!«
Vrgel se je naprej, tolkel s čelom in z rokama v grušč ter jokal, da se mu je stresal ve« mogočni život.
Nazadnje pa mu je le odleglo, ko je zlil iz sebe vso bridkost.
Dolgo je sedel pri miru. Potem pa je rekel tško kakor se je je bila v dolgem življenju privadila Burga:
»Božje ime naj bo češčeno, njega volja naj se zgodi! Kakor si ti namenil, Bog nebeški, tako naj bo prav!«
To je govoril, ko so se mu zraven spet vlile solze.
Nazadnje pa se je premagan od joka in utrujen čisto potolažil.
Se malo je posedel, temniti se je že skoraj začelo, potem pa je zlezel po grebenu nazaj gor do zavetja.
Tiho je bilo v zavetju, kakor nikjer ne bi bilo človeka.
Tone je pahnil	vrata	od	sebe in	stopil noter. Liza	je še	zmerom ležala
obrnjena z obrazom k steni, Burga pa je čepela pri ognju. Videlo se je, da sta si bili ženski že vse povedali, kar sta si imeli.
Mrtvi otroček je ležal v skledi pri peči. Ne era, ne druga ni vedela z njim kaj početi. Obe	kakor	bi	čakali,	kaj
jima bo ukazano. Taka « že ženska natura.
Ko je Tone videl, kako ata obe ženski pobiti, čeprav ga je Burga še pred kratkim tolažila, se je prav naglo odločil.
Izruval je dve	deski,	ki	sta prej	zapirali stamo, da ni lezla	po	zavetju,	na-
mestu njih pripravil dve bukovi poleni in se spravil na delo.
Liza je kar naprej ječala.
Burga pa si je s predpasnikom brisala oči.
Tone je vzel deske in molče začel pripravljati zadnjo posteljico za nesojenega gospodarja na Vreskovini.
Pozna je že prihajala ura.
Tako tiho je bilo v zavetju, da se je slišal sleherni glas.
Ko je Tone tolkel skupaj tružioo za svojega prvega, sta obe poslušali z napetimi ušesi.
Hitro Je Tone prežagal one deeke, napravil majhno koritce, ravno tolikšno, da se spravi vanj otroško trupelce, vzel mero za pokrov in se pripravil, da utolaži obe ženski.
Liza je jokala, Burga tako, kakor če bi bil otrok njen.
Tone je nazadnje vzel v roke ono drobno stvar in jo položil na oblance v krsti. Liza se je obrnila proč od zidu in zavpila: »Ne, ne!« Burga je tiho jokala, samo postrani je j>ogledala.
Tone se je bil že odločil.
V	nežegnani zemlji njegov sin ne bo spal. Pokopan naj bo na domačem pokopališču, in če že ni drugače, naj mu oče odpre pot, kjer bo 6pal v božjem zavetju.
Prav mehko dvigne Tone trupelce in ga položi v rakev, ki jo je bil sam stesal.
Zdaj šele obe ženski zajokata!
Ali kaj pomaga jok!
Najmlajši, nesojeni gospodar Vre-skovine mora v zemljo, tako kakor marsikateri drugi, ki se je bil, že zbrihtan in že pri sebi, nadejal drugačne, boljše usode.
Votlo poje zvenk žeblja.
Surova deska že pokriva obraz najmlajšega na Vreskovini.
Zabito je revno trupelce:
(Dalje.)
Kakšno veselje, ko je videl, da čoln res hitreje gre. A komaj je prišel na sredo, je vstal veter in čoln se je začel sukati v vrtincu. Naglo se je čoln nagnil in zajel vodo. Valovi so drvili dalje in dalje, nazadnje se je čoln prevrnil in tlačil Aleša pod vodo.
Peter ga je že v skrbeh čakal. Aleš mu je z veseljem naznanil svoj izum, Peter pa mu je zabičil, da ne sme tega nikdar več storiti. Aleš bi se za ves svet ne bil nadejal, da ga bo Peter kregal in ne bo poslušal njegovega sveta, kako voziti brez truda.
Z velikim trudom se je spravil izpod neprijetne pasti in skušal čoln obrniti, pa to ni bila lahka reč. Nazadnje mu je pomagala bistra glava. Prijel je za krmilo, privzdignil z vso močjo in obrnil ga je. Veslal je nazaj v pristan ob domači hiši.
rtr: Žalost in veselje! :,v.:
j | J Risal Jože Beranek	Besedilo priredil Mirko Javornik J j j J | j j J J j
—— m 3---------- --... BBB3B3-----5BB	EB5SSBHBBE5555.■   1 "
Sončni mrk, kakršnega že ni bilo 300 let
Staro kitajsko izročilo razlaga sončni mrk kot »boj z nebesnim psom,
ki hoče sonce požreti«
Preteklo nedeljo dopoldne je prebivalstvo Vzhodne in Srednje Azije imelo priliko opazovati popoln sončni mrk, kakršnega ljudje v teli krajin že celih 300 let niso videli. Poročilo iz Šanghaja pravi, da se je v osrednji azijski Rusiji ta izredni sončni mrk začel v nedeljo od desetih dopoldne po šanghajskem času. Po 27 minutah so ga potem že videli tudi na Kitajskem. Trajal je 3 minute in 19 sekund.
Že pred več meseci smo v našem listu poročali na tem mestu, kako so se zvezdoslovci že tedaj zanimali za ta sončni mrk in se kar naj-skrbneje pripravili za njegovo opazovanje, da bi morda zvezdofilo^no znanost pri tej priliki obogatili z novimi ugotovitvami. Odšle so tedaj številne znanstvene odprave iz evropske Rusije v kraje srednje Azije ter tam organizirale posebne opazovalnice. Razpostavile so se v številnih krajih, kjer se jim je zdelo, da bo opazovanje sončnega mrka čim bolj uspeSno. Tako k), oborožene z vsemi potrebnimi opazovalnimi pripravami, počakale na 21. september, ko je ABUl
bil sončni mrk v Osredni Aziji in na Kitajskem napovedan.
Tako potrjuje zdaj tudi poročilo iz Šanghaja, da so različne znanstvene odprave, ki so se razpostavile na ugodnih krajih, z velikim zanimanjem in gotovo tudi uspehom opazovale nedeljski popolni sončni mrk. Med drugim poročajo, da je v opazovalnici Cikavei italijanski ravnatelj, pater Oherzi, skupno z drugimi učenjaki omenjenega zavoda opazoval učinek tega sončnega mrka na magnetno iglo, izžarevanje raznih vrst sončnih žarkov, vremenske pojave in takoimenovano ionosfero.
Za konec pa to šangajeko poročilo še pripominja, kako si kitajsko ljudstvo razlaga sončni mrk. Takole pravi: Kitajske ljudske množice, ki se še vedno tako drže svoje tisočletnega izročila, so streljale pri tej priliki iz tisočev možnarjev »v obrambo sonca v njegovem boju z nebesnim psom, ki je hotel sonce požreti in
6	tem vreči človeštvo v večne razprtije«.
Judovske sole in cerkve v Transilvaniji zaprte, ker so bile preveč umazane
zadnjem času so madžarske pristojne oblasti pregledale med drugim tudi judovske šole in sinanoge v raznih krajih, zlasti v Transilvaniji. Na podlagi ugotovitev so oblasti zaprle mnogo jugovskih šol in cerkva z utemeljitvijo, da ne odgovarjajo zdravstvenim zahtevam in da so preveč zanemarjene in umazane.
Grob iz dobe prvih kristjanov v Španiji
Zadnjič so v nekem kraju v bližini Alicanteja v Španiji našli tri dragocene starinske nagrobne kamne, ki so v arheolžkem oziru res prava posebnost. O tej zanimivi najdbi so se zdaj zvedele naslednje podrobnosti:
Neki kmet, ki je bil zaposlen pri delu v svojem vinogradu ob cesti, ki drži od Vistalermosa de la Cruz proti morskemu obrežju pri San Juanu, je na precejšnje presenečenje opazil pred seboj nenavadno lep kamen, ki je bil tudi izredno trd. Na tem kraju je potem kopal dalje in odkril v zemlji grob, za katerega eo strokovnjaki pozneje ugotovili, da mora biti zelo star. Grob, v katerem so bili še ostanki okostnjaka, je bil pokrit s tremi,
različno velikimi kamni, ki jih je narava sama ogladila. Najmanjši teh kamnov je ležal pri nogah okostja in sam na sebi ni bil nič kaj posebnega. Drugi kamen, srednje velikosti, je dolg en meter. Na notranji strani, bogato okrašeni z raznimi risbami, je upodobljen križ z različno velikimi ramami. Na tretjem kamnu, ki so ga našli v tem zanimivem starem grobu, so bili tudi razni okraski. Čez vse te tri kamne je bila položena plošča iz sadre, trde kot marmor.
Med starinoslovci prevladuje mnenje, da gre v tem primeru za enega najstarejših grobov prvih kristjanov v tistem kraju, najstarejših, kar so jih dozdaj našli. Vse tri kamne so prepeljali v arheološki muzej v Alicanteju.
Vsakdo ne more imeti krave. Redi jo lahko le tisti, ki ume z njo ravnati in ima dovolj krme na razpolago. Kdor pa ima le malo zemlje na razpolago, dobi prav zadovoljivo nadomestilo v naši domači kozi, ki je skromna in prav nič ni izbirčna v prehrani. Dobra koza mlekarica da celo okoli 5 1 mleka dnevno, kar zadostuje za prehrano že številni družini. Kozje mleko je tudi zelo redilno in zdravilno. Razstava malih živali in produktov v okviru Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. oktobra Vas bo uverila o vsestranski koristi naše domača kozjereje.
V 12 letih 759 novih vodovodov v Italiji
Po podatkih, ki jih navaja »Agenzia dTtalia e dellTmpero« so v Italiji od leta 1928 pa do 1. julija lanskega leta zgradili 759 vodovodov. Od teh jih je bilo zgrajenih z državno podporo 669, ostalih 90 pa z zasebnim denarjem. Cevi vseh teh vodovodov so dolge 2.450.6 km. Vsako sekundo dajo novi vodovodi 1.312.2 litra vode. Kako pomembne-so te vodovodne naprave, se najbolje vidi iz dejstva, da je po njih oskrbljenih s pitno vodo novih 736.439, torej skoraj tri četrt milijona ljudi.
Silen gozdni požar na Minorci
Na otoku Minorci je izbruhnil te dni v gozdu v bližini kraja Mahom silovit požar. Ker je vprav tedaj pihal močan veter, se je ogenj z veliko naglico Širil dalje po gozdu in upepelil vse drevje pet kilometrov daleč. Gasilcem je moralo prihiteti na pomoč tudi vojaštvo, poleg njih pa je pri gašenju z vso vnemo pomagalo tudi številno civilno prebivalstvo. Požar so z največjo težavo končno le omejili. Skoda, ki jo je ogenj povzročil, je ogromna in je dozdaj še niso mogli oceniti. '
Krogla v srce še ne pomeni smrti!
Poročilo iz Madrida govori o nenavadni kirurški operaciji v valladolidski bolnišnici. Operirali so sedemletnega dečka, ki ga je krogla iz puške zadela v srce. Operacija se je sijajno posrečila in je sedaj dečko že izven vsake nevarnosti
Edinstveni zlatniki, izkopani v Pugliji
V	bližini Puglie, kjer že nekaj časa razkopavajo zemljo ko grade novo naselje, eo te dni kopači naleteli na zanimivo najdbo, ki je med starinoslovci zbudila takoj veliko zanimanje. Našli so v zemlji precej veliko glinasto posodo in v njej kakšnih sto zlatih in srebrnih starih kovancev. Strokovnjaki so brž ugotovili, da je kovani drobiž iz časov Friderika II. Švedskega. Med njimi 60 bili tudi trije zlati kovanci, ki so še izredno dobro ohranjeni in ki podobnih dozdaj še niso nikjer našli. Med starinskim denarjem 60 ti trije zlatniki res prava novost.
Učinkovito sredstvo proti dolžnikom
Ne smemo misliti, da drugod po svetu ni takšnih ljudi, ki bi v trgovinah, kjer kupujejo razne stvari, jemali kaj na »kredo« in ostajali prodajalcu dolžni. Tudi Amerika v tem oziru ne predstavlja nobene izjeme. To dokazuje zanimiv primer iz nekega mesta na Aljaski. Nek tamkajšnji mesar je pred nedavnim iznašel kaj učinkovito sredstvo, s katerim je svoje dolžnike br^fcrt* pravil do tega, da so mu dolg poravnali. Takole je naredil: Ker se je naveličal zapisovati dolžnike in njihove dolgove, je lepega dne nalepil v -6wf6 izložbo listek, na katerega je napisal na kratko tole: »Pojutrišnjem bom moral zapreti mesnico, ker Številni moji odjemalci ne plačajo. Jutri pa bom objavil imena dolžnikov.«
Pravijo, da so že nekaj ur potem vsi dolžniki prihiteli k mesarju in mu plačali do prebite pare vse, kar so mu bili dolžni. Na Aljaski so ljudje po tem takem zelo občutljivi za to, če jih kdo javno označi za dolžnike
Čudni običaji na Novi Gvineji
14 dni pred poroko morajo neveste bivati na drevesih
Hiše na drevesih? Da. In ali veste, kje jih imajo, čemu in komu služijo? Na Novi Gvineji
i*ih lahko vidite, če vas po kakršnem koli na-ljučju pot privede tja. Tam daleč na Novi Gvjneji, na velikem otoku med Tihim in Indijskim oceanom, se dekleta zelo mlada može. Na možitev pa se pripravljajo precej drugače, kakor pri nas, kjer se v dosti primerih sploh ne pripravljajo. Ženini imajo na Novi Gvineji čudne zahteve. Njihove izvoljenke morajo biti najmanj štirinajst dni pred »poroko« popolnoma ločene od ostalih ljudi. V ta namen jim zgrade majhne hišice visoko na drevesih, in v te hišice zapro tistih štirinajst dni pred poroko mlade gvinejske neveste, da potem stopijo »očiščene« v zakon.
Hišice na drevesih, te svojevrstne »očišče-valnicc« za neveste, zgrade zanje njihovi starši. _ Postavljene so visoko kje v drevesni rogovili tako. da je vanje mogoče priti le s pomočjo visoke lestve, nikakor pa ne po deblu. Neveste ostanejo v teh hišicah, kakor rečeno, štirinajst dni in ves ta čas ne smejo z drevesa. Celo hrano jim nosijo p« lestvi.
Ko preteče tistih štirinajst dni »očiščevanji«, ali »pokore« smejo stopiti spet na tla in ženini se potem z njimi poroče, kajti tak štirinajstdnevni zapor jim služi v dokaz, da so njihove neveste nepokvarjene, oziroma^ da so se vsaj tistega pol meseca pošteno zadržale, ko so bilo čisto' ločene od ostalega 6veta, v hišicah na drevesnih rogovilah.
ČdROUNICd
pustolovski roman
»Brez dvoma je zelo sposoben«, je odvrnila Delija. »Tudi odvetnik Legro6 ga je poznal in zelo cenil. Od časa do časa je prihajal k nam na obisk. Je zelo simpatičen in izredno razumem. Prepričana sem, da bo on prav kmalu našel tega zločinskega Croixnokja.«
»Kdaj bo prišel?«
»Ne vem. Navadno potuje z letalom.«
»Ali dovolite, da objavim ta intervju v našem listu?«
»Lahko. Ničesar nimam proti temu«, je prijazno odgovorila.
Ko sva bila zopet v avtomobilu, sem Doretu povedal o svojem odkritju pri telefonu. Videlo se je, da ga je stvar zanimala.
»Mogoče je to dobra 6led«, je dejal. »Treba jo je zasledovati do konca. Bogve kam nas bo dovedla! Za enkrat je gotovo to, da ima brat gospodične Delije spremenjen telefon in da sta si z odvetnikom bila neprijatelja.«
Ko sva 6e vrnila v Doretovo sobo, sva še dolgo razpravljala o stvari, ki naju je zanimala.
Nenadoma je dejal:
»Ali bi mi notel narediti neko uslugo? Toda oprosti! Ravnam s teboj, kakor da bi ti mogel razpolagati z vsem 6vojim
h
časom in bi ne imel drugega posla, kakor da meni pomagaš«
»Ne delaj si s tem preglavic«, 6em mu odvrnil. »Pravkar sem nastopil svoj dopust. Prav nocoj 6em nameraval odpotovati na deželo, toda ne mudi se mi in prav rad ostanem še par dni v Parizu. Ta zadeva me zelo zanima in zato toliko bolj lahko razpolagaš z menoj.«
»Hvala ti. Saj od takega prijatelja kot si ti, tudi nisem mogel pričakovati manj. Okoristil se bom 6 tvojo ponudbo. Saj vidiš, da moram vse 6am opraviti, da nimam, kakor policija, na razpolago celo četo ljudi. In se ta se pritožuje, da jih nima dovolj. Prosil bi te torej, da bi šel k vsem pariškim trgovcem, ki prodajajo pisalne stroje tipa »National« in dobil seznam vseh tistih ljudi, ki so v zadnjih petih letih kupili stroje te znamke«.
»Prav rad ti ustrežem,« sem dejal; »čeprav 6e mi zdi nemogoče, da bi na ta način prišli do kakšnega uspeha. Tudi če bi se ti posrečilo na ta način najti prodajalca, nisi s tem še ničesar dosegel, kajti zločinec se ne imenuje Croix-noir, kakor ti 6am domnevaš, in zato njegovega imena gotovo ne bo v seznamu.«
»Ce bi bil računal na to, bi bil več kot nespameten, če bi iskal še kje drugje. Toda tukaj gre za nekaj čisto drugega! Mogoče bo v tem seznamu ime katerega izmed ljudi, ki 60 na katerikoli način v zvezi 6 tem zločinom. Skušali bomo nato najti pravo zvezo, kakor pri križankah. Po tej poti upam, da se mi bo posrečilo ugotoviti, kdo je ta Croix-noir.«
»Tako pa izgleda vsa zadeva čisto drugače. Obljubljam ti, da se bom potrudil in natančno poizvedel pri vseh trgovcih in pri vseh zastopstvih.«
»Hvala ti. Lahko Vzameš moj avto. Sedaj ga ne bom rabil. V primeru pa, da bi moral kam oditi, bom kar telefonično poklical taksi.«
»Nasvidenje torej zvečer!« sem dejal in odšel na delo. Nisem pa bil za to nalogo bogve kako navdušen, ker se mi je zdelo, da ne bom dosegel nobenega pravega uspeha.
Zvečer 6va se s prijateljem sešla v restavraciji, kakor 6va se domenila. Poročal 6em mu o svojem delu in mu predložil celo vrsto imen, katere sem zbral. Ostalo pa mi je še mnogo trgovcev, h katerim še nisem utegnil iti. Razdelila sva si delo in skoraj ves naslednji dan porabila za to, da sva izpolnila seznam. Bilo je to šele pripravljalno delo, ki nam bi moglo šele pozneje koristiti.
Popoldne je Doret sedel pri pisalni mizi v svojem stanovanju in proučeval sezname imen, katere 6va zbrala. Nenadoma je zabrnel telefon. Z vidno nevoljo je dvignil slušalko.
»Halo!«
Z druce strani 6e je nčkdo oglasil z nizkim basom:
»Halo! Kdo tam?«
»Jurij Doret. In kdo tam, prosim?«
»Croixnoir.«
Doret je hipoma po6tal pozoren. Sovražnik, katerega je iskal, ee je oglasil sam. Moral je biti pozoren na vsako najmanjšo 6tvar, ki bi mu pripomogla, da ga bo mogel pozneje zaslediti. Neznanec pa je nadaljeval, izgovarjajoč počasi in razločno vsako besedo:
»Izvedel sem, da si 6e začel vmešavati v neko zadevo, ki te prav nič ne briga...«
»Sodnijski poročevalec sem, zato se moram brigati za vse zločine, ki se zgodijo v mojem okolju,« je z odločnim glasom odvrnil Doret.
»Pazi se! Ničesar drugega ti ne rečem. Kdor se mi jjostavlja na pot, bo slabo končal. Ne trpim nobenega vmešavanja in nikdar ne odpustim.«
»To je že čisto jasna grožnja. Toda jaz se ne bojim nobenih groženj, pa naj prihajajo od kogarkoli.«
»Prišel bo čas, ko se boš bal. Toda takrat ne bo več časa, da bi se premislil in umaknil.«
Neznančev glas je postal oster in sikajoč. Zdelo se je kakor renčanje steklega psa.
Doret je prebledel in se 6tresel po vsem telesu. Sedel je. Toda ko je začel govoriti, je njegov glas bil popolnoma miren in odločen.
»Ne bojim ee, pač pa 6e bom potru-
dil, da te čimprej izročim v roke pravici.«
»In zato ti kazen ne uide. Ti se ne zadovoljuješ s tem, da bi, kakor tvoji poklicni tovariši opravljal svojo dolžnost. Ni ti dovolj to, kar dožene P0'!?1!3.! ampak ii hočeš še sam pomagati. Tudi sam si pesta! policist in si še mnog0 hujši od drugih. Zato se te hočem na vsak način iznebiti.	.	....
Doret je videl pred seboj pot, ki je dovedla odvetnika Legrosa do «“9 tragičnega konca in čutil je, da tudi njegova odjx)rna moč izginja. Občutek je imel, kakor da mu neka tajna sovražna sila ne pu6ti. da bi izpustu slušalko. Njegov razum pa je ostal popolnoma prost. Zdelo 6e mu je, kakor da se je njegova osebnost razdvojila. Z V6o pozornostjo je podušal neznančeve besede, obenem j>a je doživljal Tragedijo odvetnika Legrosa. Videl ga je, kako sedi pri mizi, prav kakor sedaj on in vživel se je v njegove poslednje trenutke, ki so bili podobni onim, katere je 6edaj sam preživljal
Za hip se mu je obraz razjasnil, ko je pomislil, da nima pri sebi samokresa, niti nikakega drugega orožja, s katerim bi si mogel pod neznančevim vplivom končati življenje.
Toda tudi to upanje je kmalu izginilo, ker se je spomnil, da je vpliv hip' notizma mogoč tudi na večjo časovno razdaljo. Čutil je, da je popolnoma v oblasti Croixnoirjeve hipnotične s>le-Prevzemala ga je nekaka omama in zdelo se mu je, da izgublja vso telesno težo m da 6e oddaljuje v nek nov, nerealen svet.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik —- Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob W Mesečna naročnina je 6 lir, za inozemstvo 10 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Upr a vat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana *-> Jel e Ion štev, 40-01 do 40 05 —
Podružnica; Novo mestov