St, 150.
V Mariboru, sobota 23. decembra.      IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD.
Izbaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 trold.. za pol leta 5 golđ., za četrt lota 2 ROtd. 60 kr. — Za oznanila so plačiij« od navadne četiristopno vrste 6 kr. čo se oznaniio enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220.
O p r a v n i 8 t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči. jo v tiskarniei: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. 229.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom začne „Slovenski Narod" v svojem petem letnem tečaji izhajati. Prosimo torej vse naše dozdanje 85. gg. naročnike, kterim naročnina koncem tega meseca izteče, da blagovolc ponoviti jo, in vse druge slovenske domoljube, da z iiaročcnjem in razširjenjem našega lista pomagajo pri težavnem vzvišenem nalogu: vzbujati narod slovenski k polit, zavesti, k odvažnemu delu, k energičnemu odporu proti navalom vedno silnejših protivnikov našega imena in roda. k brambi proti zasramovaleem naše domovine.
Mislimo, da se „Slov. Narodu*' spričevalo odrekati ne bode moglo, da je v teh štirih letih svojega izhajanja neustrašljivo in po vseh močeh za te namene delal, in ne brez koristi za razvitek narodnega napredka in razširjenje naše narodne ideje.
Z novim letom preide „Slov. Narod" v lastništvo ..društva narodne tiskarnice na( delnice", ki je sestavljeno iz najodličnejih rodoljubov cele Slovenije. Skrb tega društva in uredništva bode, da se list kakor brž bodo okolnosti pripustile, spremeni v Slovencem toliko potrebni dnevnik. Treba pa za to, da vsak domoljub, ki se sklada z našim delovanjem, dela za razširjenje našega lista med svojimi znanci.
„Slovenski Narod" velja po pošti prejemali za celo leto 10 gld. — kr. „  pol   leta   5        — „ „   četrt leta   2   ,,    G0 ,,
Naročnina naj se pošilja, najbolje po poštnih nakaznicah (Postamveisung), z razločno pisano adreso na opravništvo (administracijo) „Slov. Naroda".
Ob enem vabimo na naročbo lepoznan-skega lista „Zora", kterega bode izdajal slavno znani Davorin Trstenjak v naši tiskarniei. Zora velja na leto 4 gld., na pol leta 2 gld.
<Pi>t'điriiisf*'<> .1 aroti«.M
kakor pri Sedauu hinavsko-lažnjivi Napoleonov ..T empirc cest la paix.u
Zdaj pa prinaša češki rPokroku prevod celega članka in — kaj vidimo V Telegraf nas je varal, ker v tem članka nikjer ni tiste malomarnosti za Slovanstvo, ktere so se Gerinanje tako obveselili.
in še več kot to, — iz Petrograda, jjnlmja baš nemškim veseljačem poparljiva in neugodna vest, da za onim — ponavljamo da Slovanom ne neprijaznim — člankom stoji samo ruski minister notranjega in car, nc pa uiti Gore ako v, kte-remu sc nikakor no more očitati, da bi bil prenagljen panslavist, ker njegov „Journal de St. Peterbourg", sicer vedno iz „Pravitelskega Vest-nikau citirajoč, se niti ne zmeni za oni članek, kakor tudi organ vojnega ministra „Ruski Invalid*' ne. In to molčanje je pomenljivo, ker kaže nezadovoljnost najodločiicjših krogov, da seje to izja vilo. Opazijo stvar tudi Nemci in  že zahtevajo
■luska vlada o evropskem polo>Ji.
Leta 1*GS jc bil ustanovljen ruski list ,,1'ra-vitolstveni Vestnik", kot edini ruski vladni organ, in prejšnji oHcielni listi:  „Uuskij Invalid", Journal  do St. Peterbourg" in bruseljski .Nord* so ostali sicer  še  inspirirani listi, ali ne uradni Zdaj oh Času ko so nemški vojskovodje v Petro-građiina pohodu bili, prinesla je ta ruska „\Vic ncr-Ztg.*' članek, kterega zapopudek je telegraf nesel po širnem svetu in vse novine so govorile <> njem, posebno pak so Nemci rokoploskali, ka zaje nam Slovanom, glejte Rusija ne mara za vas ona je naša prijateljica,  nc ostaja  nam drugo, neg«i udajte sc naši sili.   Neprijetno je bilo pač to čuti, vendar vedeli smo,  da je denašnji ruski car star, in da jc za zdaj še preveč privandra nih Nemcev pri ruskeui krmilu, ki bodo v bolj vzbujeni prihodnosti izginili in besede ruske „Lai haelmree"  sc  bodo  tako v nieev dim razkadile,
naj
se — Gorčakov odstrani! A k članku:
Pred vsem govori  ruski list o stvareh na Francoskem in prehaja na Rusko in Avstrijo, ktera zanima vso Evropo.   „Kriza avstrijska — pravi — jc najvažnejše izmed vseh evropskih vprašanj.   Ona se tiče tudi nas naravnost zarad Galicijo in neposredno zarad upljiva na vzhod« Zarad tega naši listi  pišo često  in  mnogo o tej krizi.   Oglasi naših žurnalov morajo  se izgovarjati zavoljo pikrosti, s ktero o tem pišejo avstro -ogerski, ki nepoznajo v tem nobene mere. Nihče nc more odrekati, da nas v tem delu Evrope ča kajo dosti težke uloge, kterih rešenje je naslc d c k najnovejših d o g o d e b.
„t\ V.*' potem nabroji kako jc bilo v stoletjih večkrat dosti nevarnih kriz, vendar jc evropsko ravnovažje ostalo: res pa jc, da se mora spoznati, da so bile vlade prej neodvisnoj c od pritiska javnega mnenja. Ruski žurnal izreka željo, da bi sc mir ohranil s tem, da hi sc reševala vprašanja po potu koncesij in pove, da je Bismark enemu ruskih potnikov (Gočakovu? misli BPokrrw) rekel: „storil sem vse, da bi voj ske med Prusko in Francosko ne bilo, nc zato da pi se bil izida hal, nego ker sem prepričan l a bode vojska enkrat začeta pol sto etj a trpela. Lanska vojska,meni „P. V." jc bila že v zgodovini vsejana od dinastije Honapartov in že za francoskega Ludvika XIV. Ravno tako je 'imela vojna 1. lšdO zgodovinske korenine. ,,Ali na vzhodu (kjer je Rusija iuteresirana) ni Zgodovinskih semen." c
Naslednje razmišljcvanje o minolosti prijateljskih razmer med Prusijo in Rusijo. Potem nadaljuje ruski list historične razmere Rusije z Avstrijo: Dasl so politična iu narodna vprašanja med Rusijo in Avstrijo različna, vendar ni bilo nikdar odkrite vojske med njima. Potem spominja „P. V.*' neprijateljstvo in verolomstvo Avstrije L L854, kar nc kaže posebnega prijateljstva do ustavovercev, dedičev onih „vcrolomcev." V V teh razmerah — pravi ruski list — bi bili torej krivičniki oni, kteri bi te tradicije zatajivši delali na to, da sc vname krvava narodnavojna. Na dalje dokazuje „P. V.u da situacija Ruske ni tako huda kakor misle „proroki", ker Rus jc samo-stalen v ravnanji svojih sil. Genuanija nema uzroka
ni moči nakopuvati si na vrat novih ncprijatcljev, ona mora imeti politiko miru , in po tem se mora ravnati tudi dunajska vlada. Ako hi Nemci hoteli pojiti eislajtanske provincije k Nemčiji, bili bi res rodovi slovanski ruski prirodni zavezniki.
Ideja o zlitji iu zedinjenji vseh slovanskih plemen pod hegemonijo rnsko, mora ostati na strani (pravi „P. V.u) saj tudi nemška edinost ni naenkrat zrasla, temuč se je dolgo pripravljala. Pozitivno je samo to, da jc eksistenca Slovanstva denes gotova. Nobena človeška moč ni v stanu slovanstva iz zgodovine izbrisati Avstrija gleda, kako bi si Slovane pridobila ■ to jc težko delo , ali obupati ni. Od Ruske pak je največja usluga plemenom slovanskim, daje Rusija, da se je okrepila; največjo uslugo stori ta moćna Rusija vseslovanstvu, ako mir ohrani.
Ni dvojbe, pravi ruski list, da je ideja panslavizma glavni strah in zadržek da Slovanjc ne dobodo SVOJe avtonomije.
Iz vsega članka se torej ne vidi uiti ona neprijaznost do vseslovanstva, niti prijateljstvo do Avstrije kakor trde. Narobe se vidi, da ima celč» ruska vlada, na ktero nismo nikoli nič stavili, ker smo vedno pred osmi imeli ruski narod iu slovansko prihodnost, — simpatije do vseslovanstva. Tn to nam zadosti, kakot smo zmerni iu trezni dovolj, da vemo, kako potreben je mir za Rusijo in za Slovanstvo, da sc okrepi prodno more svoje pravice po drugi poti iskati, ako jih po lepem in naravnem ne doseže, kar poslednje želimo vsi Slovanjc — od nekdaj nevajeni krvi in meča.
O   Jlat iei-; in ».narodni tiskar-
smo prejeli od odličnega narodnjaka sledeči dopis:
0«l Save, 20. dcc. [Izv. dop.| Nas Po-savljanc jc močno razveselilo j u n a š k o postopanje vrlih rodoljubov, ki so se 19. listopada v Ljubljani zbrali, da ustanove narodno tiskaruico, naj boljo pomočnioo k vspešnemu slovstvenemu delovanju. Veselilo nas jc, da so udje akcijskega družtva može volili v odbor, čijih energična delavnost nam jc znana, in kise nc boje napredka v političnem in duševnem življeuji našega naroda. Kako nas to podvzetje razveseljuje, tako otožne nas dela nevspešno delovanje „Matice Slovenske".
Po pravilih hi občni shod Matice vsako leto „uavadno" imel se poklicati po leti, a sedanji predsednik je že dvakrat o h č u c m u s li o d u odločil mrzli zimski Čas, v katerem obilo udov težko potuje, uekoliko zaradi neugodnega vremena, nekoliko zaradi pnmankanja potrebnega časa.
Nam so dozdeva, da to dela g. predsednik nalašč, da pri shodu nima drugih udov, nego samo svoje zveste ortake, kateri glasujejo, kakor je že prvlje sklenola ona svojat, ki kakor more zadušuje vspešno delavnost „Matičino."
Pri letošnjem občem zboru, kateri ima, kakor slišimo, še le biti 28. grudna , hoče g. predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskaruico. Žo več idasov je v tem časniku se izjavilo v tem zmislu, da ta misel je nepraktična, da požere dosti kapitala, kateri je namenjen slo v-s t ven cm u delovanju r.e pa spekulaciji, in da je tudi proti pravilo m.
A bojimo se. da ako zunanjih udov ue pride obilo . da bodo ljubljanski udje in nekoliko predsednikovih odvisencev sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu delovanji Matieinemu. Zato zunajne ude Matice že sedaj opomnimo, naj se udeleže občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, kateri so skoro vsi tudi Matičari, da kje ne obvelja sklep — v svojih posledicah zelo škodljiv. Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega kapitala, ako sedaj še od g, Blaznika, kakor se pravi, kupi V9e že zglo-dane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okolo 25.000 gold. v blato, iu Matičin namen pride za dolgo časa v spone nedelavnosti. Dobro bi bilo, da bi se pri občnem zboru marsikateri paragraf pravil spremenil, in se tako svojatenju ali kliko vanj u v okom prišlo. Tudi treba hi bilo predsedništvo v roke odločnega moža spraviti. Neko izjavljenje proti nekemu velikemu Beustovcu, ki je skozi Ljubljano gredoč k razstavi tržaški ■ g. dr. Gostom se pogovarjal o uvedenji slovenskega jezika v srednje šole, nas napol nuje strahom, da g. dr. Costa skozi in skozi dosledno ne misli z narodno stvarjo, ali pa, da se upljiv-nim moževem prilizuje in tako nepremišljeuo marsikaj o težnjah narodnih reče, kar si na Dunaji dobro zapomnijo: * Zato gospodine Costa ! drugo-krat previdniše, ali pa, če je ona izjava izvriala iz Vašega prepričanja, rajši odkritosrčno stopite kot nasprotnik na polje, ker hudo bi žalilo narod slovenski, in mu utegnilo dosti škodovati službovanje dvema gospodoma. 'Primeri s tem tudi dopis iz Ljubljane.)
n      111 i  zlior k ran. j* k i.
(II. seja 10. d e c.) — Na dnevnem redu 1) pismo c. k. deželnega predsednika zarad volitev v državni zbor, 2) sporočilo deželnega odbora o prenaredbi §. 32. službene pragmatike in službenih instrukcij za deželne uradnike in 8) predlog deželnega odbora zarad oddanja primarijskih slu-žeb v deželni bolnišnici, Prva točka se izroči pet-udnemu odboru | Bleivveis, Costa, Poklukar, Svetee, Zarnik) za poročevanje v bodoči seji. Pri drugi točki se vname precej živahna debata. Predloženo je bilo, da naj se sme deželnega odbornika namestnik tudi prioddanji služeb k seji pozvati, ako se odbornik zarad sorodnosti ali drugih uzrokov seje udeleževati neče. ..Tagblatt" pravi, da je to zato bilo predloženo, da bi deželni odbor mogel namestiti dr. Bleivveisa mlajšega v službo primarija na mesto dr. Keesbacherja; pri tem nameščenji bi dr. Bleivveis oče  ne imel  sodertbvati.   Dalje je bilo
•) Pripoveda so, da je g. dr. Costa proti nekomu Beu-Btovci. ki mu je uepraktičnost utrakvisličnega podu-čevanja v srednjih šolali dokazovati se prizadeval, izustil: .Mi bodeino to že „ad absunluui" spravili."
Uredn.
predloženo, naj se sklene, da zadostuje nazočnost treh odbornikov pri oddanji služeb: dosedaj je bila nazočnost vseh potrebna. Ta drugi predlog jc narav no sledil iz prvega. Pri debati nasprotujeta Dež-man in Kaltenegger poročevalcu deželnega odbora dru. Costi. Pri glasovanji je biio 21 glasov za predlog deželnega odbora, 13 zoper: dr. Razlag ni glasoval. Torej ni predlog deželnega odbora dosegel zarad v njem zapopadene premembe deželnega reda potrebnih dveh tretjin glasov. Tretja točka obsega predlog, naj se primarijske službe že pred koncem decembra oddajo in ako bi kteri sedanjih nameščencev ne dobil zopet službe, naj se ž njim ravna po penzijskih predpisih. Ker je predlog druge točke padel, svetuje dr. Zarnik prehod na dnevni red. Kromer protestira zoper to. Dr. Razlag se opraviči v daljšem govoru zarad svojega postopanja v tej reči. Pravi, da je on kot bivši deželni glavar bil uzrok, da je ta reč pred deželni zbor prišla, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za ravnanje deželnega odbora. Po repliki dr. Bleivveisa se preide na dnevni red in se seja konča.
(III. seja 21. de c.) — Na dnevnem redu je poročilo za to izbranega odbora o volitvah za državni zbor, poročila o volitvah v deželni zbor in volitev deželnega odbora. Volitve v državni zbor ao se vršile na podlagi zadnjih dveh adres. Voljeni so: grof Hiacint Thurn (vel. pos.) Drag. Rudež, Leop. Jugovic (mesta in trgi), dr. Val. Zarnik, grof Barbo in dr. Poklukar (kmetske občine.) Dr. Zarnik pravi v imenu voljenih Slovencev da sprejme volitev s tem pogojeni, da pojde v državni zbor, ako bodo to blagor slovenskega naroda in slovansko-federalistični interesi tirjali. Z drugimi besedami rečeno se pravi to, da dr, Zarnik in njegovi privrženci n e pojdejo na Dunaj. NcmČurji se volitev uiso nadejali in so samo v velikem posestvu in mestih in trgih volili, v kmetskih občinah pa ne. Zoper pogojno volitev v državni zbor nemčurji protestu-jejo. Debate zastran potrjenja posamezuih volitev v deželni zbor so bile nepričakovane živahne. Poročevalec dr. Costa in dr. Zarnik sta se na narodni strani kot govornika posebno odlikovala. Potrjene so bile vse volitve razen ljubljanske; odločilo o tej volitvi je preloženo na bodoče zasedanje. V deželni odbor so voljeni prejšnji poslanci: dr. Bleivveis, dr. Costa, Muruik in Dežman. Ob 3. uri popolne so je sedanje zasedanje deželnega zbora končalo.
Domače in slovanske novosti.
— Odbor „društva narodne tiskarnice na delnice'' ima sejo vtorek na Stefanji dan 26. decembra ob treh popoldne v stanovanji predsednika g. dr. Razlaga.
— Odbor društva „Slovenija" izreka kranj-
skim „Našim volile emu po volitvah sledečo zahvalo: „Volitve na Kranjskem so končane! Zmaga naša povsod je slavna in velikanska. Odbor „.Slovenije** jc z živim zaupanjem se obrnil do Vas, slovenski možje po kmetih, trgih in mestih! Vi ste poslušali njegov glas in zaupanje mu povrnili z zaupanjem. Presrčna Vam hvala za to v imenu domovine naše! Po vseh časnikih celega cesarstva, čeravno je kranjska dežela majhna deželica, se govori zdaj od Vas ; časniki našega političnega mišljenja pojo Vam neizmerno hvalo, časniki nasprotni pa škripljejo z zobmi, da so propadli njih privrženci. Zdaj ves svet pozna kranjskega Slovenca. Vlada Vara je naložila o hudi zimi težko breme potovanja k volitvam v oddaljene kraje. Vi ste srčno premagali nevihto zime: ljubezeu do domovine Vam je grela prsi, in zaupanje na zmago Vam je krajšalo pot. Ni Vas prišlo na volišče le po 6 iu 10, — prišlo Vas je na stotine, prišli ste skoro da vsi. Bodi Vam zato o č i t n a z a h v a 1 a ! Narod slovenski v zvezi z duhovščino slovensko in rodoljubi slovenskimi bil je skala, na kteri so se razbile vse zapletke in zvijače nasprotnikov naših. Samo v Ljubljani smo na videz padli; ali moralična zmaga jc tndi tukaj naša, kajti le za mrvico glasov smo zadej ostali in še ta veči-nica stoji na protestu „Slovenije". Toliko navdušenje naših mestjanov za volitev sedaujo osupnilo iu potrlo je nemškutarstvo ljubljansko strašno. Hvala srčna tedaj tudi Vam možem slovenskim v Ljubljani! Slava tedaj Vam vsem volićem! C e bode pa treba, da Vas „Slovenija" spet kliče na volitveni boj, čujte njen glas spet tako kakor zdaj, in pod zastavo tri barveno: „za vero, dom, cesarja vidimo se spet na bojišču, in zmagali bode i o spet s pomočjo Božjo ! Odbor društva „Slovenije" v Ljubljani ltf. decembra 1871. leta."
— K n j c z u Karlu S c h vv a r z e n b e r g u je mestni zbor Smichovski blizu Prage izrekel zaupanje in zahvalo za vrlo zastopanje čeških pravic. Knjez je odgovoril sledeče v češkem jeziku : ..Zaupnica smichovskega mestnega zbora jc zarad jasnega naznamovanja onega pota, po kterem naš narod hodi do dosege svoje svrhe, globok vtis name napravila. Ona pot je pot sloge vseh samih sebe se zavedajočih sinov tega naroda v zastopu in brambi pravic domovine. V tem prepričanji sem samo svojo dolžnost storil; kajti če tudi zibel mojih prednikov ni vedno na bregovih Veltave stala (SchvvaTzenbergi so prvotno Franki), bil je vendar moj rod iz ljubezni mojih prednikov do te posvečeue dežele kot mladika od drugega drevesa na zdravo deblo Češkega naroda vcepljen, s kterim je v eno celoto zrasel tako, da samo s češkim narodom more cvesti iu pasti in to bode. Bog blagoslovi narod, kteri, vzbujen po silah in težavah, se v brambi svojih pravic dosti pozna.
Listek.
Burklarije iz Zagrebškega življenja.
v.
Krčma, v kterej sva dragi prijatelj v £V. številki burklarij v ljubljanskej šprahi govoreč „lum-pala** , zove se po domaČe „pri Japici." IS prva sem mislil, da je to hišno ime, čuvši pa goste krčmarja samega za Japieo klicati, popravil sem svoje krivo mnenje, misleč si: „Japiea"je krčnaar-jevo ime. Pa tudi to popravljeno mnenje ni bilo pravo, kajti pozneje sem slišal sploh vsakega bolj priletnega moža za Japo ali Japieo klicati. Primoran sem bil tedaj svoje mnenje v tretje prekrpati. Japica — tako sem sam pri sebi ugibal — pomeni blizo to, kar na Slovenskem „očcu, s kterim se tudi stareji možje nagovarjajo, pa tudi to pre-krpano mnenje ni bilo pravo! — Stoprv nek mesar, ki sem ga z japieo pital, me je podučil, teT mi raztolmačil, da japa ali japica bika pomeni. To mi ni htelo s prva v glavo, in pozneje ne iz glave iti. Slučaj je nanesel, da sem malo dni po-
tem v „Novicah" neko Trstenjakovo razpravo bral, v kterej se razklada, da „jappa" — ne vem več v kterem indijskem jeziku — pomeni „deu Zucht-stier". To me je ozdravilo, pomisleki so se razkadili, in dragovoljno sem četrtokrat na svoje popravljeno in prekopano mnenje še eno zaplato prilepil.
V sledečem bom v Japici naslikal mali „cro-quis" starega Zagrebčana, kakoršnih je denes pa le še malo več. Kakor Mehikanci so tudi Zagrebčani naglo izumirati začeli. Mlajši Zagrebški zarod izgubljeva pod uplivom oblehnelih kozmopolit, voda bolj in bolj svojo ba*vo. Naš Japica narodil seje blizo Zagreba v vasi, ki fma čudno ime C erj en eb o j s e. Kot dečko jc pasel najprej puriče, potem svinje, in nazadnje volove. Plazil je rad po peskovih kupih, mužil vrbove mladike, obešal se vzad na kočije, lovil rogače in kresnice, iskal tičja gnjezda, in sploh vse to uganjal, kar po celem svetu razposajeni paglavci uganjajo. Šole tačas ni bilo pet mil v okrožji njegovega rojstnega kraja, in zato v pravem pomenu besede šole ni niti zunaj niti znotraj videl.  Ko je vrha dorastel,  služil po graščinah
Bkoro cele hrvatske kraljevine: tu za biroša tam za inoša, in pozneje celo za „špana" in „dvor-skega". Kot „dvorski" (kaštelan) imel je celo „jusu leske, in to je bil v onih časih velevažen „pou-voir". Kmetje so sc „strahopočitovanjem" pred njim odkrivali, kar je večkrat s ponosom omeuja-val. Prišla je bura leta 1848. graščine so izgubile svoje predpravice, in tudi naš Japica je moral lesko iz rok položiti. Kdaj god je to omenil, zaklel je na „Ilerce", kajti ta je dolžil, da so vse to zakrivili! — Naš Japica je poznal genealogijo vse hrvatske aristokracije do tretjega pokoleuja nazaj. Vedel je natanko koliko vsaka poedina plemenitaška familija premore, koliko in komu je kaj dolžna, in kadar je bil dobro razpoložen , pripo-vedal je tudi inarsiktero, spadajočo pod poglavje ehrouique scandaleuse. Njegova soproga, po gostih sploh „mamica" imenovana, bila je Primorka. Iz zasluženih in prihranjenih denarjev kupila sta si z Zagrebu hišo, t^r krčmo odprla. Ona je znala najboljši gulaš v Zagrebu skuhati, on je pa vedel, po kterih goricah najboljša vina rasto, in te njune vednosti ste zadostovali za krčmarenje.
>mv. i\«ro(t(C /,• št. V-V.
En nespolnon np več ali manj, tO mu poguma nc vzame, kajti navadil sc je. za pravico se boriti in trpeti." — To je v resnici plOmenltOj in! žalibože nismo tako srečni, ko Cehi, da bi imeli pleminitaše na svoje j zemlji, ki bi tako govorili. Po večini — malo jc hvalevrednih izjem — nam jc plemstvo nasprotno, naj mn teče zibel od začetka svojega rođu na naših tleh ali ne.
— „ Politik" pravi: „Češka zmaga pri zadnjih volitvah je tolike, tako neizmerne pomembe, da postane lahko mejnik v vseh naših ustavnih boji h. Češka zmaga je memento mori za ustavoverno stranko in njeno ministerstvo. Sedaj gre za zasledovanje te zmage, kar pa nc more biti naloga Cehov, temveč drugih federalistov. Najodločneja bila bi zmaga ako bi Poljaki ne šli v državni zbor. Lstavoverci so jim mnogo obljubili in nič storili. Ako Poljaki terjatve svoje resolucije uresničene hočejo, morajo se prijeti faktorja, kteri ima v rokah bodočnost in menda n a j bližjo bodočnost, t. j. d r ž a v o p r a v n a opozicija. Ceska nc berači za zvezo s Poljaki, ona je dosti močna, da svojo reč sama brani, pa ponuja jim prijateljsko roko. Sama resnica, da so Cehi in Poljaki združeni, bi sovražnike popolnem pobila. Nc bilo bi treba več truda, ne žrtev, nc nevarnosti, zmaga in plačilo zmage bi nam brez truda v roke padla." — To je ponudba Čehov. Izmed Toljakov smo zabilježili glas, ki jc tej misli nekoliko prijazen (Gaz. Nar.). Seveda bi tudi mi ne želeli sedaj nič bolj, ko da Poljaki sprevidijo goljufnost Giskrovccv iu se s Cehi združijo.
— Volitve češkega velikega posestva za državni zbor so zopet pokazalo nekoliko prav blagih dušic. Češki listi prinašajo zapisnik historičnega in Kollcrjevcga plemstva in omenjajo dalje nekterih posestnikov , pri kterih je posebno čuduo da zoper deželo glasuje. Čitamo imena: knjez Kinskv, kterega oče je bil na čast svojemu čisto češkemu imenu tudi po dejanjih Čeh, grof Steruberg Jaroslar, vuuk slavuik borileev za Češko, tri Choteke, kteri svojemu očeth in svojim boljšim bratom sramoto delajo itd. Z ustavoverei je tudi glasoval stolni kaptol v Pragi, križni gospodje v Pragi, kolegiatna ustanova vseh svetnikov v Pragi. TIradčinska ustanova za gospe, kouvcnt piaristov v Predbofi. Posebno značajnega pa sc jc pokazal p. Vat kar, prednik nekega cistercienškega samostana, kteri jc najprej dal knjezu Selnvarzeubcrgu pooblastilo* ko je pa dobil glasovito Kollcrjevo pismo, naj voli ustavoverno ali pa sploh ne, tclc-gralira Kollerju, da knjezu Schvvarzeiibergu dano pooblastilo oporeka in barona Kollcrja pooblaščuje. O patre Vackare, pojdite v klošter!
— Prijate 1 j s t v o med 11 u s i j o i n N e m-čijo je predmet članka v „Politiki,"  iz kterega posuemljemo sledeče besede: „Rcsnično iu odkri tosrČno prijateljstvo med Slovani in Nemci, ako
hoče imeti ono {»omembo, ktera se mu sedaj pripisuje. Kajti kak^r jo postala urinska država mogočna varuhinja vseh Nemcev, tako je tudi liu-sija močna pokroviteljica vseh Slovanov. Ako misli toraj politika nove nemške države ali, kar isto po-menja, politika knjeza Bismarka na vzdržanjc resničnega in odkritosrčnega prijateljstva z Rusijo, kar vse utegne imeti svoje tehtne razloge in uzroke, tedaj tudi na to ne sme nikoli pozabiti, da to prijateljstvo samo tedaj more stanovitno biti, ako je povsod resnično in odkritosrčno prijateljstvo med Nemci in da enako neogibljivo resničen in nesrečen konflikt med Nemci in Slovani, kjer koli je, zadnjič do konflikta med Nemčijo in Rusijo privesti mora.
Iz IJll1»ljtliM». 21. dec. [Izv. ilop.] Kakor slišimo, in se tudi iz organa „starih" prepričamo, ki molči o ustanovitvi „narodne tiskar-uice", imajo nekateri krogi malo simpatij do tega novega narodnega podvzetja, sicer ga nc morejo zatreti, ker so mu stebri — rodoljubi s krepki ni i dušnimi in m a t e r i j al n i m i zmožnostmi, a res je da „calumniare audacter semper aliquid haeret." In mi smo slišali že precej takošnih „audacter" oporečenij, treba bode tedaj vsem za-plotnikom možko pred oči stopiti, in jim reči, naj tako dolgo s sodbo molče, dokler niso prepričani, ka narodna tiskarni^a ni si na čelo svojega delovanja zapisala poštenega programa, da nima najblažjega namena: namreč med slovenskim narodom razširjevati zdrave politične izobraženosti, in zdravega dušnega razvitka, da ona ni kje naprava, s katero bi se podirala nravnost naroda, ki je edina podlaga krepkemu narodnemu življenju.
Res je, da sebičnosti ne bode služila, tudi ni diktatur ne oblasti si prisvojevala, ktera nam je doslej v našem političnem iu literarnem življenji dosti neugodnosti, in dosti zavir napravila. To absolutistično vladovanje nekterih nam otujeva mesta in trge na Kranjskem, in naj g. predsednik „Matičin" verjame, da jc gola istina, kar ma je rekel edeu njegovih duhovnih tovarišev v deželnem zboru, da v kranjskih mestih in trgih vsak dan nemškutarstvo, in z njim nemški liberalizem bolje napreduje, in da v ta tabor »Ženejo mcstjanc in tržanc trme mer o daj ni h osebnosti narodne stranke. Mi upamo, da Odborniki društva narodne tiskarniee, ki bodo tudi imeli ueposredni upljiv na glas političnih iu slovstvenih listov, ki imajo izhajati iz tega narodnega zavoda, bodo bolje na tanje opazovali, kar sc zunaj Ljubljane godi in kar žele stanovitni domorodci po deželi, in da se jim nc bode oktro-jevalo samo mnenje enega ali dražega veljaka, temuč da bode našlo obče mnenje svoj opravičeni
izraz. Le tako bodo moči narodne rastle v krepki upor proti nasprotnikom vsakojakim. Pasiven upor, zapc.'iijaška in zaplotna politika nas bolje porivata nazaj, nego naprej, in s to politiko smo dosegli, da sedaj v najpoglavitnejšem mestu Slovenije Benst figurira zraven gosp. poštenega rodoljuba dr. Von-čine, kot častni ruestjan. Zato proč z neodločnostjo, in nc samo takrat v vojsko, kadar že naprej vidimo zmago. Marsikter neodločen bode sc navdušil pri takošni borbi, in število nasprotnikov bode dan za dnevom manje.
IZ MiiltljtincN 21. dec. [Izv. d op. J — Kak« r je Ribničan Režel na „ohceti" veselil se, ko j 3 staro babo Režajlo vzel, tako so včeraj ohcetovnli naši c. kr. nemškutarji in Prusjani na čast in slavo stare brezzobe deoemberskc ustave. In ustali so med njimi njih stari proroki Suppan, Dežurnu in sodruga, med to: novopo<vcčciii deželni glavar vitez iz Jaujč, kjer je bil Slovence Rode od nemškutarjev ubit, in govorili so napitniee na vse kote iu kraje. C. kr. profesor Aleksander S u p a n jc napil P r u s i j i ali novorojenemu nemške m u carstvu in navdušenje je bilo veliko, še večje pa menda, ko jc Ertel napil starim kostem, c. kr. p c n z i jo n i s tom, v zahvalo, da so volili proti Sloveucein. Godbo so imeli cigansko, ker vojaške za svoje Prusovanjc menda niso mogli dobiti.
Pa je zares tudi vredno, da se ta ustava v Ljubljani praznuje, kajti drugje se niso niti zmi-slili na-njo, vedoči, da zii-njo nc mara dve tretjini avstrijskega zastopstva. In čisto naravno je po nemškutarsko, da sc pije in pleše okolo bolnika, ki na smrtni postelji leži. Prosit!
Iz TrtoOVCjj, 17. decembra, flzv. dop.] Prejšnje čase smo imeli Trboveljei občinsko zastopništvo sestavljeno zmerom iz domačih kmetov ; na čelu zastopa stal je celih 23 let rajni g. France Pust, od kmetov do zadnjih časov jako čislan mož. Pri zadnjih volitvah pa se je sestavil popolnoma nov, iz večine tujih rudarskih uradnikov obstoje*« zastoj), tako da so kmetje samo na videz zastopani pri občini. Celi dve veliki soseski sv. Marka in sv. Katarine jste popolnoma brez zastopnika, kar jim je gotovo mnogo na kvar, kajti pri sejah sklepa se lahko muogo na njih škodo , !in kmetje bi ŽTc od tega kaj vedeli.
Tudi sedanji gospod župan ni nam kmetom po godu; župan slovenskega Trbovlja se postavlja proti slovenskemu trbovljskemu kmetu v mišljenji in dejanji. Da dovoli svojemu pisači proti Slovencem agitirati, in še celo po krčmah Slovencem zabavljati. To nikakor ni dopustljivo.
Naj bi naš gosp. župan premislil, da bode čez nekaj časa nova volitev, da je večina kmetov od rudarnic in tovarn neodvisna, in da gotovo kmetje, ki so sami svoji, nc bodo volili zopet sedanje zastopnike, da toraj tudi na njega lahko vrsta pride  da propade.   Posebno   dobro   naj si
Japica jc bil, kakor se reče, loj) star mož. Njegova glava je imela nekaj antikega na sebi. Na temenu jc bila vsa plešasta, ter se svetila kakor lunin ščip. Okolo tilnika ovita jc bila z veuccm serih las kakor se u. pr. glava sv. Andreja mala, sicer je pa imela okroglata lubanja pregnantuo iz-ražen slovanski značaj. Nos in oči so bile sokolovo, obrvi kakor dva baldahina, brke pa košate kakor tisti ščet, s kterim se hiše belijo. Na konceh jih jc na tisti način zavihava) , kakor jih je Zrinjski vihal, ki so ga Avstrijci leta 1072 v Wiencr-neustadtu ob glavo deli. Lice je imelo barvo kakor rujno vince. Prsa so mu bila runjasta kakor Aja-ksova v Ilijadi, glas pa Čvrst in mogočen kakor Diomedov. Jcl jc malo, tem več pa pil. Njegova s kožuhovino obrobljena kabanica je bila vsa ožno-rana, Ozke hlače „ua leso-', visoke čižme, svilen robec okolo vrata, prsljnk z debelimi srebrnimi gumbi, in kosmata kučma na glavi, to je bila njegova navadna vsakdanja obleka. Kožuha ni slekel tjc do sv. Duha. Če ga je kdo za njegovo politično veroizpovedunjc vprašal, se jc na kratko odrezal: „ja  sam stari Hrvat!"  S tem je imel
nekdanje fevdalne čase v mislih, ko sc mu je kot španu iu dvorskemu tako dobro godilo | Kmeta jc Jinatral, ko jc da samo zato na svetu, da „gosp." redi. Nekdaj je kmet takole gospodari)—je Japica včasi dejal — v vsakem slogu imel je deset brazd, 1. brazda šla jc za cesarski davek, 2. za mater cerkev, po 3. prišli so fratri, 4. bila je prežitek starega očeta, obrodek T>. pojel je on in njegova družina, obrodek G. pojela jc domača živad, vrane, vrablji iu druga divjačina, 7. brazda ni obrodila, 8. potolkla je toča, vzela je suša ali moča, in po 10. prišli smo „mi" graščinski v ime desetine! — Pred „gospodo", zlasti magistratno in sodnij-sko imel je Japica veliki rešpekt, ter prepričan bil, da se pri „gospodi" brez mite (podkupljcHJa) uič no opravi. Nekdaj jc bilo res tako, iu po malem jc tudi še denes. V Zagrebu jc šc dcucs nek fiškal, ki vsacega kmeta za smrdljivca iznicrja, ki mu purana prinese, a ne s puranom vred tudi koruze da bi mogel ž njo purana hraniti. O paragrafih moral je naš Japica strašno zmeden pojem imeti. Večkrat je dejal: samo da teh prokletih paragrafov nebi bilo, paragrafe sije sam Vrag
izmislil! Po paragrafih pravde dobivati in izgub-Ijevati, oproščen in na smrt obsojen biti, štibro in gluha plačevati, to je bilo zanj strašno niotovilo. Do svojega 30. leta naš Japica ni vedel ktera pismeuka je prva v alfabetu. Za silo brati ga je še lc njegova soproga naučila, pisati pa ni pravnic znal. Pa tudi bral nikoli nič drugega ni nego Stoletni koledar , Rožičcvega in Miklovšičevega Obadva je skoro na pamet vedel. Novi „ilerski" jezik ga jc strašno jezil, kajti jezika ni razumel, pravopisa pa ne brati znal. Veliko je držal do vladajočega planeta, zmerom sc lakote, kuge in zadnje ure bal , ter letine in vreme petdeset let za-poredom našteti vedel. Hudi časi so bili — je večkrat dejal — pa šc hujši bodo prišli, kadar se bo „možu" (kmetu) izpod pete svetilo (kadar namreč ve bo več opanjk nosil, ampak čižme z visokimi podpetniki), kadar bo slama za parado, kadar bodo kokoši popoldne jajca nesle, iu kadar nc bodo več kmetje svoje opanjke, iu dekleta svoje lase z isto staro mastjo mazale, ampak s pomado. — Račuuiti je znal samo na groše, talire in škude. Železuice se jc neizrečeno bal, ker mu jc bil cn-
\
13
pa zapomni:  da, kdor je proti nam.  hočemo hiti proti njemu!
Veselile me pa bode, in z veseljem ikmi.mii rad pon .'al, ako nam bode naš župan pravičnejši postal, m da M bodo redna ttlftpec nemških za-bavljačev, ampak pošten vili predstojnik Trbovlj-skili kmetov, ki so Slovenci in ne bodo pustili, da tisti, ktcre oni na vrh postavljajo, grdo o Slovencih govore iu :: nomškutarji vlečejo.
Iz ltožiM" iloliiKV. na Koroškem) [Izt. dop.] (Barbarično postopanje pruso-f i 11 k e g a š o 1 s k e g-a sveta v C 8 1 0 V C« pr O ti slov. ljudskim učiteljem.) —Kakor smo od več strani izvedeli, preganja c. kr. šolski svet v Cel OVCO tudi za tega delj starega poštenega učitelja v Svečah, ker vse dopise, ki so se v „Slov. Narodu** brali zastran ljudskih šol o Rožni dolini, njemu pripisuje, toda odločno konštatujemo, da omenjeni učitelj z dopisi niti posredno uiti neposredno v zvezi ne stoji j pa ko bi tudi (omenjeni učitelj) z dopisi v zvezi stal, bi ga šolski svet po pravici ne mogel preganjati, ker vse je resnica, kar se je v „Slov. Nar."* zastrau ljudskih šol bralo. Da pa zgorej stoječi napil opravičiti zatnoremo, hočemo drugim bralcem dokazati. Žc v zadnjem dopisu „Slov. Nar.w jc bilo omeujeno, da je med drugimi tudi stari učitelj v Svečah od svoje službe odstavljen bil, dasiravuo seje srenja ustmeno in pismeno zanj potegnila; v deuašn jem dopisu pa naznanimo, da jc c. kr. šolski svet v Celovcu svojo birokratičuo brezobzirnost s tem pokazal, da jc bila učiteljska služba izmed štirih prosilcev pode ljena tistemu, kterega jc srenja zadnjega predložila in šc posebej omenila, da ga neče za učitelja imeti j kajti on ni imel nobenega zasluženja od svoje srenje pokazati, kakor da rad glažek prazen vidi, da ga zopet nalije, otroci pa se mu drugi dan v
uemškutar-kem učite-lobro godi ega sklepa 1 brezobzirnim ravnanjem ljubezen do šole med ljudstvom omaguje, je naravno. — Poprejšui učitelj je čes 20 let tukajšuo mladino pridno učil, je prosil tedaj za bližnjo službo na Žihpolji, da bi mu selitva manj stala , ki mu je bila od šolskega sveta iz prvega zagotovljena, toda dobil jo je drugi, ki je bolj nemškutarskim liberalcem všeč. Potem takem je bil stari učitelj v Svečah z svojo revno družino brez sl.ržbe iu tudi brez strehe. Položil je tedaj prošnjo c. kr. šolskemu svetu, da naj tako uravna, da bi tako dolgo v svoji stari službi v Svečah • da mu ne bo druga služba podeljena; 5e bi še na zimo svoje strehe ue imel. ni bilo dovoljeno. V 24 urah je moral j šolo sprazniti, strehe pa ni imel, kamor il z svojo družino podal. Ako bi v fa-rovžu ue bilo toliko prostora, morala bi žalostna
n . s /t/ tga na K on ko znati, da *»c jim Urv.it-.i tiri'       ;i sv
družina  ali v hlevu prebivati ali pa na prostem ostati* kajti povsod so le borne kajžo, kjer imajo domaČi  komaj  prostora. — Že je 2 mesecu preteklo kar je omenjeni učitelj od svoje stare službe v Svečah odstavljen, in ni še dobil definitivne službe, dasiravno je na več krajev prosil, kamor da bi se samogel 1 svojo družino podati.  Pred malo dnevi je pa moral ta siromak na nemško stran  1"> ur daleč od svojega starega kraja se podati, kamor je bil kot začasni učitelj dekretiran j se ve da ker med Slovenci m prostora?   Svojo družino je moral zapustiti na starem kraju, ker je njegova služba le začasna. Zdaj pa pomislite, kako veliko škodo da družina v takem slučaji trpi, posebno ker mu jc bila za en mesec učiteljska plača odrečena.   Kakor iz gotovega vira izvemo, ima [ta ubogi učitelj blizo 100 gld. škode,   kterih   se je pri poprejšni borni učiteljski plači komaj prihraniti zamogel, in te klince se jc prusorilski šolski svet v Celovcu s svojim brezobzirnim ravnanjem deležen storil.   To je v nebo vpijoča krivica, to sc pravi ubogo družino odirati, in tako ravnanje bi zaslužilo postavno ka znovauo biti. Ti gospodje hočejo biti kulturonosei 10. stol. in imajo človekoljubnost zmiraj na jeziku zraven pa tako barbarično  delo doprinašajo. Ni čuda,  da jih ljudstvo  preklinja in pravi, da bi jih hudič vzel.   K   temu  barbaričnemu ravnanju proti omenjemu učitelju je posebno pripomogel fužinski ravnatelj na Bistrici,   g. Kacctl, prusoman in zagriznjen sovražnik Slovencev. On je odbornik „demokratičnoga** društva Podgoroj.   Ako človek statute tega družtva bere, ki so res dobre, in njegovo nasprotno obnašanje opazuje mora spoznati in reči, .,das ist ein Narreuvcrcin," kar se večkrat od tega društva sliši govoriti.   Ta gospod je tudi krajni nadzornik fužinske Šole v Bistrici,   kjer se po uemškutarskem kopitu   že  drugo   leto prazna slama mlati, in to nemškutareuje po šolah sc po slov. Koroškem več ali menj povsod godi. Za ko roške Slovence je  § 19 državnih  temelj, postav popolnoma ničla.   Nazuauil je ta gospod bivšemu
bil prva zgoraj omenjenih člankov komaj prečital vendar sem se še na tretjega spravil, upajoč, da vsaj v toni na kaj podučnega ali zanimivega naletim.    Nisem pa ŠC članka prečital, ko se mi zna ueo približa in mi pove, da je pisalec teh spisoi neki Valentini č iz Laškega blizo Celja doma — človeče, ki seje nekdaj vodio za Slovenca, i ki se že precej  časa  na svuje  izpite tukaj prii pravlja  iu   pripravlja.   Povč  mi  dalje, da je tj človeče suplent na tukajšnji realki,  kjer ga sam iz   usmiljenja   še   nekaj   časa trpe, iu zato mor kot  odplačo   Nemcem   grdenje   lastnega narodi počenjati.
Vendar mi ni mogel znanec zagotovit jc li V. sani pisalec omenjenih spisov ali ne; d:. si sem zopet od druzega znanca slišal, da je \ proti nekemu rekel, da je on sam te spise sesti vil, med tem. ko je pri drugi priložnosti to taji To pa jc gotovo da jc V. spise k uredništvu „T gesposte*' nosil. Pisalec, resp. glavni fabrika ali udihalec je pa Wret.sc h ko — mož, slove skim Štajercem ravno tako znan, kakor Dežm:u Kranjcem. — Med tem ko si stare babice pri k fetu v ušesa šepetajo, da je Valentinič le iz gol ustrežljivosti do svoje nemške Duleiueje tak neJ škutarček in strašan sovražnik Slovencev posti trdijo hudobni jeziki, da hi Wrctsehko-va prote, cija pri opravljenji nekterih izpitov ne bila p: slaba. — Tako blebetanje mora človek v kava poslušati, ko mu huda zima ne pripuca, da se sprehajat hodil.   Ubogi ljudje!
Iz 1*11111» i al. 21. decembra. |lzv. doj (Državni zbor) se suidc kmalu. Ustni Beti bi bil skoro vreden. Nalog bi namreč imel us* vovernosti do moči pomagati in zdauji vladni * steni podpreti. Ali ravno narobe, prosti rabi kaže, daje njegova sestava posmeh in grohoti decembiizeni. Po računu „Vaterlandovcm" je mJg reč voljenih v „rajhsrat" 80 ustavovercev in ipg
tfederalistov — kljuhu vsem pritiskom iu vsej U vici,   ki se je pri volitvah godila.   Če te Števi
učitelju v Svečah že naprej,   „er soli die Kinder I ue bodo višjim  krogom oči odprle,   potem jih
<• v.ai
It -i it,
krat nekdo rekel, da se bodo po železnici vsi purani in vse   vino   iz  Hrvatskega v inostrani svet izvaževali. Po obedu se jc mu vsak dan skolcalo emu v Virgiljevej Encidi. Kljuhu nal pisati in samo slabo čitati, atinski gladkeje govoriti kakor >ktavanar. Naučil se jc latinski ■■ejŠnjo kopijo verhorum prisvojil Temu se ni čuditi, če pomislimo, da se je po Hrvat skem in Ogerskem do  leta 1848. po  vseh odličnejših   društvih    latinski   govorilo,   celo gospe so znale latinski. Jaz tega s prva nisem vedel dok nisem enkrat grdo nagrajsnil.   Nekega dne držal se je Japica  ueuavaduo čmeruo, kar besedice ni bilo dobiti iz njega. Jaz nažmigneni poni glavo na njega, ter rečem svojemu z menoj vred pri mizi sedečemu prijatelju: omne animal post coitum triste. Prijatelj me jezno pod mizo dukne
dcutsoh unterrichten, sonst wird's i hm sehlechtgehen." K temu krivičnemu postopanju je pripomogel veliko g. F. Steiner ueniškutarski uradnik, ki prusko kulturo v slov. mladino vcepiti hoče, pa ne gre tako hitro od rok, kakor si jc mislil. Posebno opomniti je pa g. Lassnig, okrajni šolski nadzornik, njegov značaj izrazimo nar bolj razločno, da ga imenujemo političnega „kameleona." Ta gosp. e pri zadnji učiteljski konferenci svojo paedago-gično modrost z tem pokazal, da je rekel: In 10 Jahren ist ganz Karuten deutsch." Svetovali bi temu gosp. , kar je svoje dni neki profesor gimn. vselej tistemu učencu svetoval, kteri mu je kaj bedastega povedal: „Mein Hcrr! geheu sie lns Narrcuhaus;" iu pustite ta posel drugemu modrej-šemu gospodu. Iz tega vidite dragi bralci, da tem „barbarom" ni za povzdigo šolstva in za nmni napredek naroda, ampak za tlačenje tistih učiteljev, kter im njih značajnost ue pripusti po njihovem kopitu se ravnati in da bi prej ali poznej tudi Koroške Slovence za prusko žrelo pripravne storili.
Iz Uraden. 19. dec. [Izv. dop.] V zadnjih listih graške „Tagcsp." nahajamo nekterc članke pod naslovom: „Bcnicrkungen zur Einflih-ruug des Slovenischcn als Unterriehtssprache an Mittelschuleu." Ni moj namen, da bi jaz kaj proti tem spisom pisal — prepuščam rajši kritiko kakemu strokovnjaku. Tudi jc bilo v slovenskem jeziku to vprašanje že v „Narodu" tako temeljito objasneno in ogovorjeno, in od uekdaj v vseh uaših časopisih pretehtovauo, da mislim ka je slovenskim bralcem kar nepotrebno govoriti o potrebi „uvođenja slovenskega v srednje Šole." — Dobro bi samo bilo n e m a k o pisati o tem na me rodajno mesto. Ob kratkem se vsi argumenti ua sprotuikovo ovržejo s staro resnico, da kdor hoče da se Slovenci razvijamo, nam more priliko dati,
nili^p.   n 1 a v a t i
v, « ™
c a   ti t
il
bog s slepoto  udaril.   Ustavoverci   se  kar g ue morejo, ker sami za sebe ne morejo niti z rovati.   To, da poleg Čehov tudi Slovenci, TirJ Vorarlheržani, dva federalistična goruje-Stajerc; ne pridejo., jc menda gotovo.   Potem so Pol, vsemogočni.     Ali  ker jim  ustavoverei ne vsega dali,  tudi Poljaki nc bodo   dolgo sta delali — in vse ustavoverstvo vkup Jsc bode šilo, kot nenaravno, neopravičeno, lažnjivo^ 1 so nam intreganti Še dobroto storili,  da v n dokažejo svojo revo iu onemoglost.
Direktne volitve pravijo da hote razji na Kranjskem in Tirolskem. Koliko sc bodo okoristili. Morda za eu sani samcat glas. i šno je, kako tukajšuo časopisje razmer ne p iu iluzije dela sebi, svojemu publiku šmoki vladi. Na visokih konjih jezdihajo iu nc vi da mora hudič vzeti vse vkup v nekoliko te« če le logika in zdrava pamet ni s sveta pobeg
Politični razgled.
Novovoljeni dežel u i zbori boilo ti ko naši čitatelji list v roke dobe , menda vJ končani, kar se je žc zgodilo že s kranjski*] moravskim. O kranjskem zboru poročamo ua geni mestu. Moravski deželui zbor, ktereJ federalisti uiso udeležili, je mislil, da mora >| izreči odločuo svoje ustavoverno stališče in je •j jel od dr. Sturma nasvetovauo resolucijo, da I „naj ostane Moravska r neposredni z il z avstiijskim cesarstvom in da pričal da sc bode ustava vzdržala in izvedla." F j ktere smo že slišali in zopet slišali! V držal zbor jc moravski deželni zbor volil 19 usti verbev iu 3 federaliste. Zborovanje je konča: tem. — Gor nj e avstrijski deželni zb«j volil deželui odbor, se ve da skoraj čisto usfl v rni. tem Zboru so kun Horvati v ci nasvc*j ndrebo cesarju, 1 .. ■ jc /budilo živahno dej i Meleievali     loinsei^vativn? posl
♦
tudi škof Rudigicr. — Vorarlberški deželni zbor je izročil pismo vladnega zastopnika, naj voli v dr/avni zbor, posebnemu odboru. O daljem delovanji tega zbora še ui poročil . kakor tudi ne o buko vi ns Kem deželnem zboru, zoper kterega legalnost je nekoliko poslancev protest vložilo.
Ane rs p erg i u And ras s v se, po vsem, kar pišejo novine, soditi, ne zastopita posebno. Pisalo se je, da sta ie sprla pri ftestavljatri pres-tolnega govora za odpor državnega zbora; to pa ,,N. Fr. Pressc", sedaj zopet vladni rMouiteur*', pravi, da ne more biti resnično, ker se prcstolnj govor še ui sestavljal. Pa ako vzamemo v poštev „svete" in tudi graje, ktero dobiva ustavovcrna stranka ođ Ogerskega novinarstva, se ne bođemo menda zmotili, ako rečemo, da Andrassv z ustavo* verci ni popolnem zadovoljen. Za nas samo ugodno!
O namerah ni i u i s t e r s tv a piie ,.N. Fr. Pressc", po Hoheuvvattovem padci zopet oficijozen organ, da bodeta kranjski in vorarlberški de-ž e 1 u i z b o r r a z p u Š č e u a , ako s pridržkom državni zbor volita in da bodo v dotičnih deželah razpisane neposredne .volitve. Volitve češkega velikega posestva, upa list. bode državni zbor ovrgel, ker ne bode priznal s protestom oddanih federalističnih glasov in bode one, ki so za voljenimi največ glasov dobili, t. j. ustavovercev. v dr žavnt zbor poklical. O konstitueijonalizem! Pa le uaprej , ustavoverci, kajti samo malo časa še imate za svoje krivice.
V Ljubljani ,  Krnu in Lineu so ustavoverci 21. t. m. praznovali rojstni dau deeemberske ustave Nočemo mučiti svojih bralcev s pouatisuenjem žlobo-dranja, « kterim so si čestilci deeemberskega Rala kratek čas delali.
V ogcrskeni državnem zboru je iuter peliral Maksimovič zarad potrditve sklepov srb skcga narodnega kongresa.
Iz Pešte se poroča, da pri volitvah za župa nijske odbore zoper pričakovanje D c a k o v c i 1 mnogih krajih zmag u j e j o.
Magjari so  konstituirali deželen odbor za
in. učil
Profesor nemškega rodu, ki je naravoslovje je hotel učencem uektere stvari s slovenskimi tnenl pojasniti:  prosi toni j svojega tovariša pro-orja   slovenskega jezikosloven, naj mu lapiSe slovenska imena za ..Finko1* in za ,. Eichhorochen**, češ da bo jutre te  živalici fantom razlagal. Slovenski  profesor napiše nemškemu tovarišu: Finke z e b a : Eichhttrncben   - v e v o r i e a. Drugi dau topi nemški profesor veselega, obraza med učence iu opisuje najpred „ Finke*4 :  „aif bindisch hois>t •r:  „sepa!"    Fantje se  začno sm»jati, profesor pa le ponavlja: ,.No ja, „sepa" heisst Potem pride „Eiehhorneheu"  na vrsto  iu  profesoi sopet dostavi  slovensko ime:  „fcferca"   hcist es tmf bindisch.** Dijaki skoraj smeha popokajo ; profcso, e pa togoti in proti tovarišu potem pritoži: „To so neumni fantje, če jim ,.bindisch*' povem, sc pa še smeje! ..Gosp."
Nova univerza.) Mešana deputacija sal/.burškega deželnega odbora in mestnega zastopa bode prosila cesarja za ustanovitev univerze v Salzburgu.
(„Zora") slovenski beletristični listje že stavljen, [zda se donos teden. Torej vabimo vnovič domoljube ua naročbo. Velja na leto 4 gld.. »a dijake in učitelje '1 gld. 50 kr.
* (Slavjauski Mir") se bode imenoval list, kteri bode od novega leta naprej dvakrat na mesec v ruskem in češkem jeziku izhajal v Pragi
* (List za slovanske zadeve  v L o n-do'nu)  bode  izhajal  pod  naslovom „L'indcpen dauee orieutale", t. j. neodvisnost izhodua. Posvečen bode slovanskim rečeni. Glavni urednik bode E. M. Faiman, mož, kije 14 let ua izhodu preživel
* (I z p r a z n c n e službe.) Za okraje Ljubljana, Planina in' Postojna služba referenta o ee nitvi gozdov s 4 gl. duevuine ; služba poštarja v Cirkuici (ISO fl., uraden pavšal od 32 gl., za oskrbovanje poštnega sla iz Cirkniee v Rakek 1 KO gl., 2<X) gl. kavcije); služba učitelja v starem Logu (266 gl. 28 kr.) Službe avskultautov in sicer na Kranjskem 2 adjutirani, 5 ueadjutiranih;  ua .Sta
Relovarski županiji na Hrvatskem pridrl kratkem kakih rolkov nad cede o, pa se volkovi v v.,!, krajeh, kjer jih
po noci oglašajo i„ i/!o,ia; , iz Uf„-
s svojim taljenjem.
* (Naš- vojaške puške.)   Por .„ pred ue še dolghu  časom da   bode na oborožena z WerLdlovimj puškami, kt< zadaj nabijajo.    Rek'j smo tedaj tudi, puško vajen strelec lahV0 -Ikrat v min -tako se je pokazalo pri p^kušnjah. Sed . vojaški strokovni   list.   da       20.000 } •■ pušek nc more rabiti in je tako fJOO.o« v blato vrženih.   Ako je to res, imam« kaz velike modrosti naših vojaških veli išer "ke reči menda niso važne  po mnen zlfl "'"''"rovratuikov j imenitniše je, ali ima vn aeni ..ak na ovratniku po predpisu širok brad« i/J,riro. ali ima svitle gumbe, a zvit itd
* C\Iabne rude v Sibiriji.)   Rns\jf p Staja od le\ ,\() [eta bogatejša ua žl; .ui Poroča se, da je \ct0ii posebno pranj« nista birskih rekah U^knii  in Seji dober uspeh In kar množi blagostan delavcev in tudi dri risti.   Upajo ,   da  bodo y Jablauojcn mnogo rudnikov našli.
*   (Duhovne  premembe   • tav.mvl škofiji.) Prestavljena sta Čč. gg. kapan j l Jan za pomočnika na l\ko iu Vin P v št. 11 pod Turijakoni. — č. g. Ja- T župnik pri sv. Vidu, gre v pokoj.
dunajsko razstavo. Dva predloga, ktera sta terjala, J jerskeni  1 adjutirana, 3 neadjutirane; na Koroš naj bodete Hrvatska in Erdeljska u a du- kem 1 adjutirana, 4 neadjutirane. najski izložbi samostalno zastopani, bila * (Feucrwchr.) Da jc Nemcem in ucm
sta zavržena. Csernatonvi je v odboru reki, da ne škutarjem pri ustanovitvah gasilnih društev samo pozna uc Hrvatske nc Erdelje, temveč samo euo ogersko kraljestvo. Iz tega vidimo, kako Magjari hrvatsko autonomijo razumejo. Oni hočejo, kako naši ustavoverci za sebe vse mogoče pri-boljškc za druge sodržavljauc — nič!
Zarad um ori t V0 nekolikih nemških vojakov na Francoskem in oproščeuja morilcev je Rismark poslal nemškemu poslaniku v Parizu odlok, v kterem žuga dalje sezajočimi na-redbami, ako bodo Fraucozje zoper Nemce sovražno postopali.
Italijanski zbor je sprejel ministerske predloge o stroških za narodno hrambo. Govorilo seje pri posvetovanji tega predloga o mogoči vojski s Francosko iu je minister rekel, da sc kaj takega ui bati, pa trebe se jc za vse pripraviti.
Bazne stvari.
* (Kranjski deželni šolski svet) je \ svoji seji 30. nov. t. 1. vsled prošnje radoljškega okr. š. sveta sklenil miuisterstvo prositi,  da bi se šolska darila zopet deliti smela.   Dalje bode dež. S. svet prosil ministerstvo, naj sc da dekliški šoli Uriulinarie pravica javnosti iu naj sc da ljubljanski gimnaziji še cu pomagalen učitelj.   Nam se novo Uvođenje šolskih daril  nc zdi koristno, ne iz priu cipa, temveč zato, ker se je, kakor povsod znano, silno pristransko delalo pri razdelitvah daril. Otroci imenitnih starišev so dobili vselej darila,  naj sd kaj znali ali ne j otroci ubogih pa so bili prezi\ rani. Ta povsod vladajoča pristranost jc bila povod prepovedi šolskih daril iu mi bi bili zato, naj sc nc uvedejo novic.
* (Prva poskušnja enakopravnosti) slovenskega jezika v gimuaziji se je storila pred nekaj  leti v Mariboru iu to ua prav smešen na
Z a	T o m .š i č e v  s p o in i n	ek.
	Prenesel*  . iT	o isld. 40 kr
Gosp. Babntk	kaplan v DoUmji v;isi . .	
	Skup   .   . J 7	
Listnica	opravništva. fl. J. K. v Iju .	»ai. H posfa-
nimi  4 gld. 1	'}•> kr. je naročnina tlu koiif >	l<*ta po-
ravnana.		
■ I ——■» ■ . — 1111
za parado ali pa politično propagando tožil je žc mnogokrat uaš ljubljanski dopisnik in se je tudi pokazalo zadnji torek v Mariboru, ko jc blizu mesta gorelo. Tukaj ležeči lovski bataljon jc bil že dolgo na pogorišču, ko so „ognjebianitolji" prilezli. — Mi nismo bili zraven, ali tako nam so tožili nemški Mariborčani sami.
* (Kuga) seje prikazala v azijskem delu Turškega cesarstva in umira zanjo mnogo ljudi.
* (Slaba žetev.) Ne samo na Notranjskem, v Banatu in v Slavoniji jc bila letos slaba žetev iu seje zato pomankanja živeža bati; tudi ua južnjeni Ruskem so to leto malo pridelali in žive v hudi stiski, med tem ko v Perziji ljudje od lakote ko muhe mrjo.
* (S ere ž an i) bodo za naprej opravljal; službo deželne varnostne straže v hrvatsko-slav u* \^ki grauici.
* (Prebivalstvo v Evropi) gte*- okolo 300 miljonov duš, izmed kterib jih staH.i0 P° vc* likih državah: 71 milj. v Avstriji, 32a»ilj. v veliki Britaniji 26l/, milj. v Italiji. Po vei je 148 milj. rimskih katoličanov in 162 milj. privržencev drugih ver, izmed kterih šteje grffl* 70 milj. prote-stantovska 71 milj., judovska 4,800.000 duš.
* (Prebivalstvo Grškega kraljestva) znaša 1^,400.000 duš. Od teh jc 02% moških in 4s" „ ženskih. Za vojsko sposobnih mladeničev jo 1S.4D0 iu ker moraj! služiti do 42. leta kot domobranci, iznaša vsa grška vojska 01.300 vojakov, ako bode popolnem organizirana; sedaj znaša ak 4jvna vojska 14.f>00 vojakov.
\ * (Zveri.) Huda zima priganja zveri iz svojih berlogov blizu človeških stanovanj, kjer si iščejo živeža. Piše se iz različnih krajev, kako uspešen je sedaj lov, pa piše se tudi o uapadil volkov   medvedov   iu takih   roparskih zveri.
zdravi  pismeno z
(60—11)
Epileptični krč
(božjast) zdravilom, ki je it ljudem pomagalo
A. W
Lin den-StraesS
Služba
za cerkvenika in organisi-u
Pri farni cerkvi sv. Martina »a Poni'-, izpraznjena služba cerkovnika iu org.mis.ta, i zna koj nastopiti.
Dohodki te službe & sledeči:
a) 15l/, vagauov zapi'ane pšenice.
b) 10'/., komadov tovesma, tako imenovano lieške.
e) Znesek zvuJcuJil za mrliči od rkre in pod",l^,nee'  ^ pride  ua lett   do  .0 -M d) Dol^dki od štiftanih maš: 0 g) la jruveu še si  orgauist zna zashriiii  bu oi-elan^ l>r' ^rnih petih mašah, iu pri kondal v!jilijah itd., tudi blizo f)0 goldinarje ilužbo zvesto opravlja, mu je tudi cerkveno stojuištvo priprav^eno pustiti užitek > IDI2/, sežnjev, vendar stanovališče i oskrbeti, ker cerkev uima svoje la«- o za
oerkovnika In organista.
Prošnje za službo, ki imajo 1. se'spričali pridnega zadržanja in izu> glauji, uaj se pošlejo na cerkveno pri sv. Martinu ua Ponikvi (Stldbahn-S' Pristavi še sc tudi. da je dozdaj vsa mašter kot mežuar in orgauist tudi 1 vinski in žitui zmesni bernji in doba letih po  4 polovnjake vina i u 20 Obrok za vlaganje prošenj d teduo^   po« i; uovega leta 1872
>t k
„ai bod« re*m««Hh>e mM đ »«J bjjr« >» <*>»
naj, mesto. ttojrnvrira*3*; »t. _. ______
22; r opiati, lahko onesvest^T" odpra\l «**fhe-rSSva JoS boleti lehko, mo ta «rtovo, k«ri» SSenl živ,, potolaži. i.j«-K"V ."^..tlnvust /.na«... [ 1 amio«ijoP med vi.;.«*"« '.» notranjimi oi*anl z.»pct naredi.
V fla»>* P° 1 |M« 40 Ur-
I>l4nnha za sohe.
Ta dIoS« obstoji laonega pata tohteko-ffiria ki tenoirebnjeusanapotaenj« otlihioD, da so z a.Vt tak K prej In h ne Srobe e dalje, ter da ne ostaja o v njih -stanki jed«, slin, m druge tekočine, ki razjedo lob In tako bolezen narede.
Cena enega etui-a je 3 glcL 10 kr.
te povsod tudi v Nemškem, v Švajei, na ^kem v Ameriki, llnlamiiii. Belgtfl, Italiji, na R£*B™'tt*£ padnl Indii znanih in hvaljenih artiklom sel l»raw in
frišr.i kvaliteti . v M aribor.i v r.ankalar.ievi lekarni^ £",,£* Konhra, lek. Marija pomočnic:., pri    !; Ko."; !" v Tam-hmann-ovi bukvarniei; v "U« P*^^.0 in vBamnbachovi lekarni, L^n,l8■
bergu pri A. L. Miil',rj1I,^«r,I1; v (.le.cben-bergu pri F. pl. Feldbac^. \*\' v Konjicah pri (\ Fischerju. lek.;  I 'm*'     i? i l_   t    .7
Ljutomeru lek r. Pestffel -Murek lek h. pl. Steinherg; v Pr u.in b'k. A- Keitlirunmor; j-adj-nni lek. F. Behnli ta J. Weir«i"f t v Brelcah J.Sckni-derschitBch:  Rof-ateeJok. Krisp,r; v k. si. vod.
v lekarni/ Stalni V rtmonecbek, lek.t M. bistre. J. Dienei, lek.j Si,v. O rađen J. Kdigariej l od-
četrtek VaSUiik le«. > a raasuin u A. Ilalter, lek.
f'24—G)
I>i\ •Tonov' 3jToiic*in«*oi%
odvetnik.
je pisarno odprl v   lin* it J i.  v Kieiizhergcrjevi hiši štev. !-<">.
(87-
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi* v 't flueli vsak tok i/. BCavnika, kakor tiuli l»t>|| tok. pri tenskah, e, je tiiili zastarel. Gena za steklenico H podukom o rahljeiiji I tolar •jo ireh, gt.   Za poslan denar BO strogo skrivno dobi
A. Witt-u.
Linden-8tras.se 18. Berlin. *) Na stotine ottkatijenih. (69—11)
V najem \uli štaiit)
velika skupaj boječa magazina v lici za mažo (Sckui01.t-iVbrik) prav v Ljubljani od l-iannaria 1*72. ■ letno najemnino od 140 M-i,\t yse > pozve prigosp. Andrej lv.scbl-u
Kclrave zobe!
Za filttenje In sdravje ze?h in zobnega mesa j, dobra Aiiatlicriiio\a oclis oq* Dr. .1.
■><>■»■■!«. r h dvornega idravnlka za zobe. iz Du-ognergasse, Xr. kakor malokter k. ker nima nobenlb zilravju ikod-' sebi. zabrani, da zob ne gojijo iu
ne dela
tO oho;
brani da zob ne boli in no ž'. B6 kinalti ustavi, ako
—......1 flašieo 1 gld. 40 kr. a. v.
Zmerom pravo dobiti v teb ealogabi v Mariboru v Bankalarjevi lekarnlcl, pri g. A. W.
Kiinigu, lek. Marija pOttocnlca, pri ar. F. Kolletiii.ni in v Taiicliinann-ovi bnk?arnicii v Celil pri 1'ris-perju  in *
. v Baumbaehovl nkarnlei, v nem
I.andsbergii j.ri A. I.. KtiUerJu, lekarju • v chenbergu pri F. pl. FelAbsohll, lekarju • ^ njieah pri C. Fischerju, ].kar;,M • I. (> i     i't z
' »k. Fr. Pessiak
, .------j..,   ....... rll i.riuiiiiz
vdova Kr.-tzig; Ljutomeru lek. Fr. IVs>iak-rek lek. L.pl. Stelnbergi vPtuju\ek E Bel mer; Radgoni lek. F. Selnilz in J. VVeitlinc Breleah J. Silitiiderschiraeh; Ro-at,,- |,k" perj vKislivodi v lekarniei; S t a i a z V •chok, lek.: Slov. Bistrici J, Dlenea lek
k e m Glei-Kn-
lek.
M11-itham-Pr; v Ivris-Tlmon-
S 111 v .
Kovane uradno preiskavane <f#»W#il#»#'t*'
itiftt' petirloglate oblike: Nositeljna ■OOi   1     9     •"'»    B     10    15 cent. Cena. ^id. 1
;15 40
40
do, cent.
0 fnt.
1 s   ■_' 1 95
Nositeljna moži 90   -'•"> 3t)_
Cena. gld.:        «6~ W   58 i"1' 'H'.
Baiftštffš'ttf rttffvt
Nositeljna moč:   12      4    10 '20 Cena, gld.: 5     H T.oO
Nositeljna moč: 40   50 60 Cena. g:d.:     "-'0   99    S *-'7.iSO 30. tfft*'      i/W#»«# /. telesnim obroejem in
70
15 18. M fnt.
Nositeljna moc: Cena. pRLi
lit: tfl 'gevilltJ
lr>   -jo  25 30
40   r»0 eenr.
170 SfOO l'30 300 3uU. S-Piteljna moč:     50    ilo     70    SO   1O0 cent.
(Sena
gld. : Nositeljna moč:
Cena, g!d
E
360
4O0
150
l.M 1 •JOO
300 cent.
000   (JoU   750 900,
IPcilje vse sorte 49n*oe rage iti itteoi.
NaroČilom proti pošiljanju denarja ali na postne poduzetje ustreže precej : (11—45)
fabrikanti rag iu utegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
1
Najbolje konstruirane
ure za turne, 1
lastnega izdelka, kterc se navijajo na 24 ur §•
ali na 8 dni, se dobivajo pri  podpisanem S za 20 procentov ceuejše, kot poprej.
Da se čestitim naročnikom polajša, tla- -|
jejo se tudi za |>lačila v obrokih. Natančneje 5
pri lastniku fabrike samem p
Poitnart, Kropa na Gorenjskem Kranjskem,
14. decembra 1871. (85—2) -T- 31- Pojrnčnik.
Starši in prijatelji slorer.ske mladine!
Naročite se prav obilno na
9*
časojiis s podobami za slovensko mladost.
..Vertec" izhaja 1. dne vsaeega meseca na velikoj tiskani poli v osmerki in velja za vse leto s poštnino vred 2 gld. 60 kr., brez pošte 2 gld. 40 kr., za pol leta se placa polovica.
Naročnina naj se pošilja na Uredništvo „Verteca",
Sentpetersko predmestje, št. 15 v Ljubljani
(Laibach). (86—2)
(40—4)
SENSATION
maclieii iradistehemle prolmtc ErfindiiHa^;c i*
Kein Zim nerputzer mehr.
Dle auBffetelohnete Zlmmrrboden-Olauipamta (mit Jtaa;*uti, mldft tem Šoten
brn ttj.^n.
V iOa mađt ben ^tmmcn-tttfcr  paii} tntte''ili*. b.i bi«     d .iiMuim one c:v lci ift. 1 2tu.T Bodeo-Wlobsbtir«te toi.et . . fl. 1.
Amerikanisohes Patent.
Oeinnd«, eohSna welase Zihn« f.i-n .h -n ai.il in tci o».l>iMi.cb b.t u itnv.iit'.i^c i ncu.'ii del t |t 11 •?aiii.t!ii'.-.x'.'iil,iif!oi (.1u. <Ulunb< trantt- usu-tv.rfr.iiib . 1 Stiiif 90 fr.
I Gulden 50 kr. ein Dampf-Apparat
ilir rt»i n'ffiii'u ttr titiiiMu-tnii 1'm't. Un: i:i" '■•Ti-Ot fftt Bpltillor, Schulen, Aom ter,   W,'rk .tatten,  VVoljnilimncr, (Civi:
a;s Balon«, i to IVa^tnu' i-, v. .1 'j>.lb t-:ic< <c^T v.ie a.t; .1 .'.vf.i-'i!. fo bafj •' c a .» J;i. v"-•ciTOnf l' t adjet u- rb-it fann. 1 €: .i f toflet 1   fl.   viiut .U.itAt i t 'in'f rtic:;f ;-.r.(inii  f>0 fr.
<9enU.',cnb filr (iinfjt^tnal.)
Z um Sohutze der Person
uitb tur 2irti.iii.ie tu ffidrttthiitnt
'ft u icr:.v,;litt) učen- -iiM-i. cine gute1 . o-ibntv gupgftoaffi )u ttntj-n; bitU* fl«b bit ntuetrbef« ItritM Ltf&noheuz Bivolver   mit iitei
bet."žprr:, bcrpfttcr i'cBtđuiig unb 'tioieucn V.uien, ij('Jinit.i, |.   u-:  ma.i In em r    t ut,-i'ccb.' i'iebt« €cb;if|f, eA»S.'tl lann; tt tfl bil Non   lip ultra ii n 2Da'icn. i 2tiiđ 7 4)litlimc:ec fl 13 mo ^atrnten fl 3. i   .    P       *      fl- 15
1     .,   !3 „        ti. j7
Tasohen-Platolen, ftifl '.••n - .v v., t ; i.;,t
cintSnas L  •* '• bcviH'Uau:i,i fl | i .
L. 'tjcnart ttor    fobtt   Todtf cliliig;cr |f*
Itefes Bon Silcmufi g:ari'fiote ^l^^ru» ift j'it Selbftucrtbeir iiuna b.i '.'litirifen al« >Sie iS.v:t .u emceil«', ra tnju tutil) ble 1L,rin>tftitcn ri.ie htm« »malt MtSMt?i ranit, I1""'!' Ve Jasen b«:art, ta'j rt« Jererutam bei noj in *e»laftte Iraien fami. . 2t;iđ b.c« ^0!r.
Elektro-galvanische Ringe,
tliir hoditi toirtitiflf,   ftir itttu Sttciifrfiett ntliliimtiar Ornlibuun i<on ten tNft«Jm m .t,' iifjcu oai-aciUten ift t« femefUiir, -se ei unti m6i einej
Ein Sieg der WisienBohaft.
Dan noao Attaem Prha^rvatlv tcetcbeS bti (»ebraiiiti fcfctt tt&en Btlttitttcnbltn 9Utem, tta irai- imtr.ct bo riibreitb, t c:v.m r.t unb mit cfnem unjcnebni tcobltbuenben Krema verrreajfe.t, ifl allein in rer aelettgten 9lieberla»t s-' baten. fjUr atauJiet befcnbcti. |u enujf.blen. l orc-fic glafcbe fammt Bn»atiina 30 fr
Eine Wohlthat
»urbe an jebem Saujliit.i aii*flcil't b: r<b Me ^crbeffetung B:r neu ratentntcn BM|bfl ;en« Slafrbe, man fann fct)r tei.tt tai:t,i ieb. .mm: entbetjren mie! <i«'agt ) Da<* flinb fann liaenb, aufrctbt obet fcib"t Im €*lafe tie 'JJa'jrunj er» baitcu. aitb i:v.ir ni berfelbcn SEDetfe. al« »enii eO ton Ullutterbntft guliefj.-n tciirbe, namlicb > t> ie jebe Bnrtre igung. lAuc aitUttet tcnnen ben ©crtb bieter iSx:i: b i ti -i fcbal}en. 1 6tU1 CO tr„ ftluft auAjeftattet '.o fr.
Neueste chirurgisohe Ernndung!
Engltaoheaelbat-Klyitler nuu,..ftv iinr.-e, iti Rinbct.1 unb ^nrjib e en aii|utcenbci; felbft g.fcbioacbte, franfe ^Jerfonen foiitun r>bne •» fliciauna an fl<b felbft ba« lirperiment vciliieben, unb nuiiini btefe* ft.cjlier fe naeb <« bar' bie tieiuflc r:tr ,irof:te IRti« auf. Iic(.9 3nftrum nt f.Utc ev-r- in ton.-m f>aufe fe^ten. l Stiict 3 fl.
Ein interessanter Federhalter.
91U Se. iJtai. Paijer iRabdeon 1". fcaJ SDJert Oullu« Ua'ar fa)i|:b, gab «r ben Ittftfoa, man mege ibm bi: ib einen ber nefoilcfieftcn r;.-i*.m -i'er einc i nebetbatier nad) .iunrr fln.pbe macben I a ■ > c n, bamit ba« liiftiae (Si ttaucben crfvait tr>:rbc, unb iib r'm'H-t b i in Sa)reiben ebe1 anb.re MtnttSJ Vt'<br'.itb maibe. ^err «iUlbert tftocjoe ccrbeffortc necb bebeutenb bie ;lbe.', unb erbiclt filr biefe? ge-bie eie eStilđ 5o 'Jlapokonbcr'«, ba t« iiber atle arwariuna.cn tem rfwecft entfrroiben l/a\. X iefer OfberbaUer Ifl a:iO feinem Ht)inafiiber, ccrfeb'.iefi. bar. bie Honflrutlioti 1(1 berart. tafj mm cen -t !> bie Ubertb ftbreiben fann. ctjnc fcbl it r.;-a unv ta' ftticften ber linte bellebU te.ulren fann, ta 'cr ,d'bermann iu cmpfeblen, bclcn'~€r^, a'*<r fiir i'iiii.nte.SBeantti'.^emvtcire.Tottcre'i, icbli er, k. ft. •..50 !1 Stiiit foftet fl. l. i STuttnb n«pcTten(ttictn fl". 4— 1s 'r-
Havanna-Bouquet.
fiir l' i fr cine to (r. tiigarr.-, nam.irb tie Mili .fl« tii-iarre tam In eine ecbte vav.in ta bmrieS taB ^aranna.^ciiiuct reittc i f« t »rertoit. It'? |M| ucu imrcitiue Ori.i1na!»ii'cnj toirb aui ber i:'ur, l unb • t.uite ber ccbictt HKfUnbUoltŠ la ba'i-ft.inj- getro 'iicn. unb^ur.i ein'atbe i'o'e icbtnnii mit ber'e ben w:rb ter ©coirt) beff erb niien I a bate. entjogn unb tie^rn ba« fci c iHn-ma ber-u? ge\cia>uctt'.i eanannt ccnveb ei:. iiin.- [)(afa)c g ullgeiib filr -.^0 iijarreu, fl i.
Mediziniache Theereeife,
genannt Me SDuitcrfii'c, obbrobatt* unb fiebert« "nefcblag roctb.cn unb aoratfcnni
iu ■^SHftrJi11 BMannt fcle K«iiitcrfci'c, nbbrobalc«
'V -r, i ,Vi;!:U'. '^»^«fl!"-i.ucl ge.;en |e:e ^aut'ran'bdt. flu«.
ftMubu eu i » o ir V ^      i Sinncn B3uđcn :c v «ei Jtinbern unt
riim« in tehrr GArc;i> aha'« -V.'rkYt"XTu | an<urctnben.   i Ctilđ famuit lUitir.iluug 8.i fr.
ruific iti nrcr iaio,te ai.a ?j ui.'lb ,ia.c er:>ii mit -wr   •     rw   i.       i_ ,
ter .oii.-ge o e. ci.-r.i,.maane.t:A.» iribte,., ivein /lannsclimerz menr,
toeaur bie uifeblbje ilMnirti bat. ji  tcrblltm 3cter Sabnftbucn, burib SHBeitma eter Srfaltung
urO »n bellcn atle ivt.bt-, En^euma* Unb Renti« Migeiegen, »irb in cinem euienblid gebeilt turtb
llfen, .sitterti, a.;vw:b :c.   |iu feiaer a o ter bie ucucn C:rl ner ^abntrofen. liei^arantic "
mib ».rb aritiicberitit« teratt rt*er, taft tel ?liebtwirfung ta« ffldt retcu
:>.'ei'rin.^ feftet blc?
Jebcrmatui }u tiageu emif.'Uen
Iiuftpolster,
:u emtftb'en allou IKc f nten, \s a:cb 'Or AS« mct.biiafr-nb«, u:tb iinb tiefe tur* iirt (5ta*"tl-jitat, ire t nr b .reb Cuft e teugl *t«S:it 'ann, al« Sr ni :jjti(r ifur in b-r tS.ite unii.e-. trcfflid). t .. r.-.ii-r « ovmi ift t, bajj m.n bicfe i'^liler im t.einnoa utaiin nn:erb ina:n fann, te-nn man tie iuU be.aiflifjt, 1 S tu i fl. 3 bi^ 4
gegelen totib. 1 fjlacon mit Vlnrceifung 80 Ir
Praktiscbe Erfindung.
S t!ieb ift e« getun-en, ein Unturutrcr ju er jeufei, reelite,' Jeten b.'r bi.en »irb; e« iiber trl'H aHt* Bi 6nigi fero.bl a:i©:iie, al« aucb an ^i.iafei!. lur« i'einiif l um etneS Ibcitc« .'Jader fann man aua.cnblicfli<b t te bcf< fa)wi \t iinte erjeujn, welcb- «o;Iei,b \u ae'raitfbe:: Ifl. l V* let, fltniigcur f ir cine i'ta|, ftfttt t 'r
SCS-l^ JBotftefjtn&e «rtifcl ftnb filr bie cflerreid) |.{ie <Kohqi4'c einzig und
Erfiparnisa.
fstir icbe 4>«ii*» baltung fi b bie n u conftrtttrten laooomobll-Diijrt'loiscu : n>
tntFcbti ar«
I; ar nji an BltU)« Qrfparnif) an -c t. Hm j ti i! r:nn» ina:crial 'ivn - an lil en balbcii ?aa (ftattnj ti n t aJf babor ba« pcticrn im Cfen, Utfl ^en einjile^enten 9ub' |u biten, lie itcrm bi.lcei Buttdftnl ifl te:art, tafj |l febr leirbt ju ta.-.ti biten Ifl ir.tb fa:-.n babiirfl) in beirtfcibcn .^eitrmin al« unt et c u ••.icb:utcbcn i'ilgeleifcn tas - s... Vili, gelc fl t net en.
1 itjcl fantnt Ptofl foflot b'.e* fl. S.?>0.
Fersiachoi) Haarfarbemittol,
ttJtur* aug:n'.lii*Iid) grauc* ^aar nacb Pclicbcn imiiii orer |.bwa*.i gefartt teciben fann; C0 cibalt jugleicb rie natiil tie fjrifrbc 2e\bc«if» rcn fttau« tern beieiietunb ift mio i::i*.'v..t . t ..v.: n fanunt .Mm', i-:::: ; S '1.
Zahnperlen!!
Unflreitg ift efl, ta* ble flinter fd>oit in ibrer iartften 3ujent burrb ta* ,^ab;ifti cro':: 2i*mer. \ n e I--.be i £a? aner'.nnt tefte Vtltttl tae-cn fmb tie :trr?Ue:t ^afcnvetl.n, uelebe btnlHnbcrn ta) .s !'-t--n betart crlcieb>'ern, baD le fitr'crj .9 it>re ^abne erbalteti   ^Jrei« emer Sdinui .0 'x.
Pulver geg-en FuBBaohweiss.
I lete« bcfeitigt ba* laftigc 6d)iri(>cn ter MJ< n:<t ten batureb crjeugtcn bbcbft unaugcnebn.cn 0*cr::.u, trnlcrvtrt aucb tie leMcbubunj. l . .!• i fam nt Inne-.luiig, flfniigcnb 'Ur 3 -Ufcnate, fr.
Magen-Tropfon,
tur.b ire'cbc   ntDlagrniibel teitlt Stavt^f, - XV' tU ttnb "Ji.'iba miri .i-flg'ei', «rttre men, ftaum :e. ic. f.'fett bau rnb bebc^ert irerb-r, mit tirtetrt kSrfelgc.  1 .jla:cn fam ni U wt Fun| J' It
Einzigo Hilfe
•Ur frinitflci'e.te ff.ife ; r.u- tnrb tie enaltf 11 jtianiff -.ter-ranu-'e ta;, n  tuc •ctretlub*  H tel lejclei rce:ten.   >im ^ir.i :ip<     <Jj r .rt toltet fl. j.:.0 j.
Herkulea-Eps?r.z
Tte'e aie--|'eftbt ble <l'a': ;;nt J :t ' ' a't rni C-aarbobe , ic rrie i i: ^aarrrur)-l ju blebrn :iib iu IHrttn, vcr'ji.Oert tab t f*cn itfut m cr•':••:: o* i-rancbc ba^ iluM'ane i t r t« r: bi i ,]t f^r t t(l rotbjnbcnen Scbii^.'.ii unb verbiurc-t titei Jleu Mlburifl.   1 Slacca 'ainmt Klnn-elua h,i Iv
Praktiach und billig.
šum fDaf-bemcrfen eter OtrtrSffi etn |«H|tl febr t)ub'<b nticirt.'* Htibabet fa::mt la'-ribei 0»arnitut .Hiffern unb fine »>U>'<te * m.fit i'!a'» trte unb Heat'le-.V*' lel, alle* juf-mut n in ei :.:n lQb'(te.i lattCD teftet tle« TI fr ZtiKC aUem teflet »0 Ir.
Neueste Zaubernadel-BUchse.
dine nc'tt Sfla'tttiidjft, getalli mit 50 frinen frr-Itrtcn tniBfclei ©.'ibcbrnabeln un^ ml einet ffl.rruttunj, bag n:an ;ete gcir-n'.bte starci nac> •tnnmern ium J'.r.iciu lemat K U ti 'ann. \i$ mnb t .bar.b la1 'i. 'Kit i ei: at t ,;. : ta.1 Cutbiit trirar. 1 Sluitf.- 4'- tr.
Fliegen-Aether
fJr 3imm<r, ftud)en, Sat-ne e ta ne iti rnruf*/.-1 unb rntet bmnt i etmre ;e a1-'.' BilttJI i}litjen aul. i t>lafd;c to Ir. J7aO
allein
i:i b« gtftrlifllfn giiebetloge ;u tioben.
I I
Noben pomoček za  lase barvati.
C. k. privilegirana
12—16)
pomafla za lase obraniti
Dobra za erne, ritjave in fiintrnr I
natnestuje vsak lasobarve-n pomoč-k. naredi <ia osiveli lasje in osivela brada kmalu zopet dobodo prejšnjo barvo; precej V prvih dneh rabljen j a M vidi ž-vspeh; zabrani prerano ali daljne osivonje, kakor izpad las in zapiodi gosto rast las, kakor ae vidi navadno pri krepki mladosti. Ta potnada dela lase fine in svetle, a ne omasti pokrivala, kar je zavoljo ekonomije in po lotu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira!
3»Jf Veliki lonec 9 gld.; % dne,'nt gld. 4*0; 1 , dneend  gld. 1»;   1 dueend gld.   16.80 a. v. Mali
lonček! i gld. \udne. gld.2.70f Vidne. r».io; i dne. 9 gfld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Znpokanje cenO.
Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditeljl: Wien, Mariabilf, Guinpendorterstrasse Nr. 4.'). 1. Stock.
c3
P3
rt
ex> C/3
7. C3
. O)
m 03
• C/5
5 E
Z »M
.2. Q5
OD
F o
-5
o ■
"s 1,1
2«5   S-;'J      " -
6 .S*** 8-«
T* i »s £ i
c_» -
*■» £ fS *
S "S >o .—5 =   o» J >iT r -d ^
o 1 ,tf ±
rt*   o -
ŽH ^ -_—• -
•j S
^    7.   >v:   >x šš
ra
(•(Ifttlltll jj
tttiirttcttc **
rt
T1 > - -T l_- ~ %T 71.- ~ I 1 - v.*. 3 hJ
...........• I
::::|I
• • • • ■—- —* * p*y S l
Ji —
*j s. z -
J5 2 a- .E.
•S £ »JE S 'S.8S«
U   O       ■ 1
al c
5 35
>- S ~ -i
rž *r   ~i H
I J   & al
r- s s. Z . tJ|
•*a Cm
P M
«d > h£ g to g rt" a -r
95  <5 as >^
r-     v. n; — Pm        —    SI BM 0Q
Neverjetno, pa vendar resnično je,
<la se spodaj zaznamovane regulirane Le gld. 10
ilaljonum In
Le gld. 19.50
Ure   po   takf)   nizki   ceni prodajajo.
z enojnim ptiiiccm z vrriiirj vrel. nu-daljun Iti ^urunllitiu
lirav angleika ■ rebrni olundruta ura s kristalnimi stekli, k«-
Mlom iiiiiiut, 8 tino viTi-Iii-.i vr- d iz pravega Ulnii-jslata, z ttie-iluljonum in tnvrantllmiii pUtnomj bolj tinc jfld. li', li.
prav unjch'ik. nrfttni" v o^nji poslaCeii irehern kronotne-ter t. iiviijium piaićtni, preflno emalliraiii z Dnu veriiicu
vred iz tHlntizlata, medaljon in i^aranttlno pismu.
Le gld   15 50  ^Ti%y aajalalk^jraaBo v ucnji poilaCen «rcbrn kronomater
pismu.
prav anirl.'iku dotira ura iz talini-zhit.i, iiliinlras:a. nujndv*';ii FaiOĐ, z dvojnimi  krlKtalnitni  Htikli, kjer i4i: tudi  zaprto kolesje viili. z rerlllOO, meilaljotiutn in iraruntllnini plemoiD.
I p fllrl 14 urA v ta'm'-*l*ta z dvojnim plaii'em. aavoneto, ikakalcom in ■»** 8,u' ' ■ Icristululml stekli, z verižico vred iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantiInim pismom.
prav an.'li ;u rcmonto.ir a la  Prince of \Vul» s, naj-moenejie vrste s kristalnimi stebli, kolesjem Iz niklu v pravem eistent talmi-zlatu;  te ure imajo preJnost, da so laliko brez kljuen
Le gld. 14
Le gld. 15 ali 18
navijejo ; k tiikim uram dobi vsaki veri/ieo iz talmi-zlata z medaljonom In Karuntiltitm pismom vred zastonj.
UfllH    IR   ali   IQ   l"'stl> tnajhnu  ura za  Rospc, iz j.r n^-^a f>rebra iti ijlll.   IO   aH   IO   pinv   pozlaeena. z rerulCO  vreil iz talnii-z'.ata 7,a okoli vratu in (raraiitilniin pismom.
srebrna   ellindrasta ura  s  skakalemn  in moenim kristatnitii steklom, t verUieo in meilaljonoiit vred iz taluii-zlata. nretlnu  srebrna sblerna ura na 1") rubinov z preflno verižico In inisluljotioin iz talmi-zlata.
irebrfta rnaontoarnt ura. ki so da brez ključa naviti, z vo-rižieo iz talmi-zlata in medaljonom vred.
fllrl QO rin QR z,nt:l OlUndtattH ura at. :i z rerlllOO Iz talmi-zlata,
ylU. OU UU OO uiedalj<inom  In garaiitilniiu pisinoui.
_|-| An ftn lf| zlata slderna ura z verižico iz talmi-zlata. meila-
yiU« "tU UU /U ljonotn in trarantilniui pismom.
nlrl *3)A Oti OJl zlata ura za goipfl z verižico iz talmi-zlata, me-ylU.   4T.   fcO,    tO   .JaljotiDiu in jrarantilliim pismom.
gld. 13 gld. 22 gld. 24
kakor tudi
Srebrna rllindrast* ura s 4 rubini   .   . od gld.
_      detto z zlatim robom, na skok od trld.
.letto za KiMJpe...... od f[\i\.
na cilinder, z dvojnim zaporom ul gld,
detto s kristalnimi otekli   .   . od »rld,
ure s eldrotll na 1"> rubinov   . od cl 1. r,      di^ttu, bulj na«, ■ »rebrnim |da-
irem......... od 3-1,1.
s sidrom z dvojnim zaporom . od jfId. s sidrom, bolj tinc .... antrleike s sidrom ■ kristalnim
steklom........ od gld.
vojne ure d sidrom, dvojni za-
l»ur.......... od gld.
10 do 18 do
18 do
IS do i; do
I j ilu
30 do 18 do
.'t do is do *r, do
„      reinouUrne 11 r'' s »ldrotn, prave. kt<»ro ac dajo z obodom
naviti.........od Rld,
remontu me uro z dvojnim zaporom .......od Rld
.,      riMuoiitoarne ure ■ kristalnim i
st.-kli.........od «ld
▼ ojiit« reniuntoariie ure  .   .   . od trbl Zime na cilinder, zlato it. 8, z I rubini od rM
ure zu »uspe s 4 lu s rubini detto einiiiliraiu! , . . . . detto i zlatim pluiecni . . detto emailirane z diamanti detto s kristalnim ntcklom .
o. I Rld.
od Rld. od Rld. od Rld. oil Rld.
1»	do	so	a
			
85	do	40	
so	do	88	
88	do	4A	
30	do	88	
lr>	do	80	_
:io	do	80	il
3.'i	do	40	„
:W	do	AH	Zlate
■M	do	45	
. Od Rbl. . Od Rld. . Od Rld. . od Rbl. od Rbl.
M do
SO do
85 do
4.) do
f>"> do
detto dTOjnl zapor. H rubinov dettO oiiialllrane z diamanti sldorne ure s 18 rubini . . detto bolj tinc, zlat plašč s sidrom in dvojnim zaporom detto z zlatim plaieem Rld. ('.. detto s kristalnim atcklom . ure s Hidrom M Rospe . . detto s kristalnimi stekli detto z dvojnim zaporom reniontoariie ure .... od Rld. 70, SO. delto z dvojnim zaporom od Rld. 100, 110, 120 do 150 reniontoariie ure, ploinatc, s steklom Rbl. HO, '.'»», 100 detto, dvojni pluic .... Rld. loo, 110, lin do 150
70, HO, t»0, 100 do U") . od Rld.   45 do 75
od Rbl.
Od Rld. od Rld.
40 do 43
45 do C0
M do fiiJ
M do 10")
Srebrne urne verižice po gld. 8.60, 4. Verižice iz talmi-zlata. kratke, po gld dolge,     * _
daljo
. 6, 7. 8 do gld. 10.
1, 1.80, 1.60, -2, 8, 4, r>. e. 8,    *    .    1.60, 2.60, :i, 4, B, ti in 7.
Ure w «*  m e n j n j e j o.
Vse ur* -»o iz blaga prve vrste in se ne smejo zamenjavati z dragimi navadne aorte.
Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje
se vsako naroČilo v 24 urah stori in eo hlago ni po volji, radovoljno se zamenja.—
Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Nazuauila cen zastonj. 1'ni rji. k n |i «•«•«'Mlel as iiniml najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur priprav« ljenih; le ker ure iz prve roke i/. Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo,
nam je mogoče, jih tako po ceni prodajati.
^f. t-lilllaii* Uhrmacher, Wien, Kiimtnertrsassc Nr. 51, Palais Todesco.
Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lisp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za pret'iBiluo dober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje ^—*)
Pmto le (tikaj
noyo iznajdeii motal
T n I m i - k 1 a t o !
Pmvo le tiikuj
W*atr**t X. tmftitfn*$-a. 34t*   Garantira se, da ae ta lišp tudi po dolgoletni n pripraviti zamore.
l krasna broin. kr. so, Rld. l, l.i'O. i.ko. Rld. 8.50, 3, 830, 4, 5, O, 7. », 9, 10.
l par uhanov so kr., Rld. 1, l.rio, 2, M..'>0, 3, il.fto, 4, 4.50.
1 Rurnitura broia in uhani po enem okusu Rld. 1. 1.5U. J, 2.."i0, :l,
3-''0, 4, 4.Ml, 5, "'..r>0, li, ti.r.O, 7, 7..r>0, 8, s.oO, o. 1 mičen  ovratnik   ^a Rospe, s križcem        kr..  lin Rld. 1. pretiti
Rld. t.r.o, narfiuejii Rld. j. i'.fni. 1 težek zapcatnik Rld. l..r>0,     L'.fiO, 3, 3.,'.0, 4, 4.50. 5, 5.50, ti, 7. 1 krasen medaljon, kr. .m>. mi. Rld. 1, i.i'o, i jo, 2, J.".o, :!. nurtineji
Rld. 3.M), 4, 5.
l eleganten pmtan s kameni ali brez njih kr 60, ^0, Rld. 1.50, 2,
2.50, 3. 3.50, 4, 4.50. 1 mičen lišp za Okoli vratu z medaljonom Rld. 2.80, 3, 3.5 i, 4, 4.50.
IMN|» ZU 3XON|»0€l«k:
1 elegantna. najmodernUu v.'rižica za uro gld. 1.  t.80, 1.00, 2, 2.50, 3, U.f.o, 4, z medaljonom, Rld. 2.50,      3.50, 4, 4.50, 5, 5.5o, ti.
1 d.. 11; a -verižica za okoli vr»tu, neločljiva od prav zlate, i;ld. 1.80, 2.80, 3.50, 4, 4.50, 5, 5.50, «, 7.
1 lina iRla za Sale ali vratnike, kr. 50, 80, Rld. l, 1.50, 2.
t prerin medaljon za na urni;   verižice za gospode, Rld. 1, 1.50, 3..50, 3, 3.50, 4, 5.
Kdor te
gm»'4'tl i><»»i*t»**'J*i»*J4'n» me #f«i*e.'
)si ne apremeni, tla so no da ločiti od prav zlatega in da se po sledeči nizki ecni prodaja, zato da si ga vsakdo
1 fin |)i-st:iii za fcoapodu a kameni ali brez njih kr. 50, so, ghl. i.
1.20, 1.50, 2, 1.60, S, 3.50, 4. 1 zvezek uruih imveskov 40, 00, SO kr.
1 par narliolj modernih Kiiinb ta tnauiete z nmailiraiiimi kameni ali brez njih itd. kr. 50. «0, Rld. 1, 1.50, s, 2,50.
i garnitura pre.israjenih in iiinnaetnth fifiiinb po enem okusu kr. 50, 70, H5, Rld.  1, 1.50, 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50.
II 1*8 I liail **» 18   11^88 izpeljan,  ko   pravi, tako
■■.|*»ia»« ai   Ml^JP« tU e,,ll) pl)zntttoye prekani. Ta
lišp je U pravega kineikeRa »rebra ali iz pravega talmi-zlata,
kameni iz gorskega kristala, z iliiimautovim prahom brušen« ga,
tako da nikdur živega lilišra ne zKiibijo. Kajrlnejao sorte so v
prav«) srtdiro vkovano. I broia gld. 1.50, 2, prav fina gld. 2.50, 3. 3.50. 4 , 4.50, 5, fi, 7, 8, 10. I par uhanov gld. 1.50, 2, popolnem finih gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50,
5, li, 7, H, !l, l O. 1 par pred.srnjf iiih j£»nib gld. 1.10, 1.50, 2. 1 par inanietnib gumh, Rld. 1,80, 2.80, 8, 3.50. I iglu za ovrutuik Rld. 1, 1.50. I, 3.50, 3. 1 briljatiten prstan, prefin, grbi. 1, 1.50, 2, 1.50, 3, 4, 5. 1 zapestnlk z briljaiilnimi kuineui nastavljen, ^ld.   2, 2.50, 3.50
4.50, r..:,i).
Lišii za žalost in črni modni lišp
v najelegatittKJiih fasonlh iz j.-ta, lave, bivolovega rogu in ponarejenega Jota. 1 garnitura, broia in uhani po enem okusu I« kr. 30, 40, 60, 80,
ubi. i, 1,80, i.m>, popolnem nna. gld. i.so, 2, 2.50, s, s.so, 4.
1 braaeleta Ur. :vo. 50, 80, gld. 1, 1.50.
1 veri/icii za okoli vratu s križcem v bivolovem  rogu kr. 45, r
kuv,nku kr. *>5, mi. 1 garnitura predsruji'nc in manšetne gumbe kr. 25, 35, 50, 80. 1 urnn verižica kr. L'o, 3o, ",o, 80. 1 dolga tirna verižica kr. 30, 50, 80. 1 gumba za ovratnik 5 kr. 1 eleganten obroe M last; gld. 35, 50, 80.
V/ornn   HUpri   li<n   iz ■*r*Yn*   indiike rastline, ki na-VCL.HU   UI>CLI   ll?s|J   ravno vonjavo vedno obdrži In Je po najnovejši modi niirct.   KlegalitnejicRa ko ta lišp nij in zavoljo vonjave je zelo  priljuhjen    če gospa garnituro tega liipa nosi in v kak salon pride, Ra v malih minutah purfuuiira. 1 broia kr. BO, Rld. 1, 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par uhanov kr. ho do rUI. 1, 1.20, 1.50. 1 brasleta kr. 50, lio, so, gld. 1, 1.50, 2, 3. I ovratnik kr. G0, 80 do gld. 1, 1.50, 2. 250, 3, 3.50. l urna verižicu za gospode, <lii.-,".i gld. 1.40.
edino na
reči hočj, uaj se obrne pismeno ali osebno samo in
n. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Duiiaji,
i\aroeilnu plMmt* ae \uh\o pišejo cen se zastonj pošiljajo, če se žele.
vsakem jeziku.
1*114-i   .5 J,  i>4ll4l€'4l rMV>it4>*4'4>.
Pošiljanje v provincijo se godi zia povzetje ali za pred ponlun denar.
Popolna kazala
Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena.
Prva štajarska e. kr. priv. tovarna fabrika) ognja in vloma varnih
ulapjnic H za denar in pisma, miz za pisanje
Vincencij-Jt Ivaiidiitli-a v Gradci,
tomrtUB / !!«'<'t tuHfttMtrttHm* 2i,
priporoča svojo \z najboljšega štajarskega blaga, a ključavnicami po posebnih patentih, in najsoliilneje dovršeno izdelke, za ktero je porok polako znižani ceni.
Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote.
Izkljueljiva prodaja pri t_
A>TC» KOK< >SI,
(28) žolozninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradei.
•jmv Jaz Viljclriiiniii Rlx
tukaj javno izrekam, tla sem kot udova ranj k. dra. Iti^u že osem let edina in sama izdelovalka prave in
nepokvarjene o r i g i n a 1-paste Pompadonr, ker I o jaz poznam skrivni »8t jiripravljanja. S tem torej naznanjam, tla bo odsehmal omenjena pasta Pompadonr nepopačena dohiva le v mojem stanovanji nalJunaji, Leopoldstadt, grosse Mohivn-gasse 14, 1 Htiege Thiir <»i?; svarim, naj se nikjer drugje no kupuje, ker zdaj nimam ni depota ni filiale in
Prava
Pasta
Pompadonr.
Ko hi no imela za-željonega vspeiia,
bodo se denar brez ovir nazaj poslal.
Pošilja se po pov-zemi (Naclninhint),
sem vse dcpote razpustila zarad ponarejavanja. Moja
prava pasta Pompadonr, tudi (•nrobna pasta imenovana, nikdar ne ostane brez vspeha, ki je vzvišen nad vsako pričakovanje edino Karantoiaito sredstvo za hitro in nezmotljivo odpravljanje vseh mozoljev na obrazi, aajevcev, peg, šinj in »»goroev. Garancija je tako gotova, da se denar retour polije, ko bi vepehi izostali. IMskere te izvrstne paste b podukom 1 gld. oO kr  a. v.
(19—12)
X4šl41M41J4>.
Pred «lt*|»iir*tvoiii mc m«ari!
Med mnogimi naznanili »pceijelno za ure so marsiktcra s silnim hrupom napravljena in morij., (.lino na to. da Id prebivalci v pro\im ijah v zunjke ili. l»a naj se vsak varuje kupili uro. če prodajalci- ne more zadosti garancije dati. .laz tire. ki M pri meni kupijo, vselej, kakor se poljubi, ali vzamem nazaj, ali pa zamenjani, dokaz najstrože »olidnosti.
Čudež novega rta
bo Izvrstno regulirane ure, ktere prodajam s pismenim izkazom dveletne garaneije; one M zato tako dober kup dajejo, da hi se jih mnogo jemalo. Na I torej nobeden ne zamudi priložnosti in naj si pripravi reč za vsako hišo koristno iti nepogrešljivo.
Za vse nre se garantira, kakor pri nrarjn.
"edna ura. z lopo okinčuno ploščo in emailiranlm kazalom .
gld.
1 zelo
1 ravno taka z cmailirano porcelanasto ploščo
1 tiste sorte z naredbo da bije......
Vsaka z huditcem 20 kr. več. t ura. velike oblike, lepo opravljena, s porcelanasto ploščo
l taka tino olepšana, bogato oklnčana, z naredbo, da bijo .... 1 ura s pretino malaniin prednim delom in prav pozlačenim okvirom ali z finimi
švicarskimi slikarijami,  ktera hijo .........
Ure za salon iz bronca s steklenim  poveznikom  in s stolcem, zelo čodna .
1 tira največe sorte..............
1 ura. dobro konstruirana, angleška, za pote, z luidiloem zvezana, kteri gotovo
ne pusti spati, velja z vlaguliičcm..........gld,
Dobro regulirane švicarske Žepne ure z dveletno garancijo, prav čeden fason
z lepo verižico iz novega zlata vred........., glil
Prav kine za vsak salon so sloveče dunajske ure s perpen.'.ikeljeni. grejo S dni
in so v krasni 30- dolgi omari zaprte, ena, ki ne hije gld. 1!', će bije    .      . gld
*>0 do gld.
gld. gld. gld.
gld.
gld.
:.."o,
•r>. i'., i do
;;.l'o, 5
4.50 »8.
1.30
1, fO i-.-n
3.20 4..r.0
7, 8
2. no
■1. o
Angleške ure za žep,
s preflnim kolesjem iz nikeljna gredo natanko, garnntira se za .r> let. «la bodo prav ile. To so narbolj zanesljive ure, kar se jih je do sedaj naredilo.
1   cilinder-kronometer ura 1   ravno taka v ognji pozlačena . 1      „ n   b kristalnim steklom
1      n m pozlačena
1     n        *  * dvojnim plaščem, Savonet ......
1   ravno taka pozlačena . Amerikanske dvojne ur«' z dvojnim kolesjem.  Te so prej gld. 40 veljale, zdaj le.....
Sldernc ure, krasno napravljene, s kristalnim steklom
Vsakovrstne ure, tudi
cenej
gld. 9M
gld. 1030
gld. lo.M)
gld. H.—
gtd. 18.60 gld. 14.J0
gld. 18,—
gld. 1B.S0 take, k t en
Angleške umetne ure s posebno llnlm iiiudno Izpeljanim tiligranovim kolesjem......
1   roulontoar brez ključu        . .
1        „       nartinejša sorta . .
1 „ z     d vojtiokristalnim
steklom, tako da se kolesje vidi, če je tudi ura zaprta    .      . .
i  tafta, ■ preflnim sidrom
Ure za gospe, line in elegantne po......gld.
gld. 20. gld. u.
gld. 14.
gld. 10 gld. 19
It. 18. is
tu niso imenovane, se prodajajo '. ko pri vsakem drugem. Dobro regulirana solnčna ura s kompasom, za v lep, po kteri se lahko vsaka druga uravna, velja samo 2"» kr.
Urne verižice Iz l.ilini-xl«il«i.
(45—4) najnovejšega krasnega fasona,
ktere ne stoje v nobenem načinu za verižicami iz pravega zlata, ker so po fasonu prckanljivo ponarejene in zlato barvo vedno obdrže.
l kratka po "o, !'0 kr., gld. I JO in gld. 1,00. 1 „ prenuo izpeljana gl. 1.00, 2, 2.i>0 in 3. 1 dolga verižica zi\ okoto vratu, benečanska,
gld. 1.80 In gld. 5». 1 ravno taka, preflne izpeljave po gl. 2.50, 3.r>0.
1 prav srebrna, lSlOttM verižica, v ognji pozlačena glil. 3.50, 4.
1 prava. 1:'. lotim verižica, dolga, za okoli vratu, po gld. 6J50, 0.50.
Medaljoni najlepše vrste pO .r><>. so kr., gld. 1, l.f>o. — Medaljoni iz Kilotnega srebra po gld. gld. 3. — 1 zvezek tirnih navezkov s i> različnimi driigotiiiuini. velja le kr.
To me miiiiio lia i-<lino ilulii v novem velikem
kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26
navitrio Karolovega glediSča,
JfO   <M(o   cVp   cVb   c\o   c}((o   Orne   cYa   cYo   olp   cjp   c\p   epo   cfo   cfp   cTo   cjp   <?lp   cVp   cJP   c\p   cjp   cVo   cjp   cjp   <sjp   mm   ojp   c[p   cjp   gI/o   c.Vo   crp c)Yp
Od petnajstega julija
na novo odprta
narodna tiskarniea
F. Skaze in drugov
v Mariboru v koroški ulici, Poschl-uovi hiši štev. 22J)
91 dovoljuje s tem čestitemu občinstvu naznanjati, da je zdaj popolnoma z najnovejšimi pismeni in olepšavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi- in brzotiskalnieami ter drugimi stroji oskrbljena, in daje v stanu vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvršiti.
Tiskarnica se priporoča v tisk vzeti posebno: časopise v vseh velikostih, letopise, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računske poročila, zapiske blaga, zapisnike cene, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismen papir, eirkutare, menjiee, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabil ne liste, izkaznice, parte-liste, — dalje vse sorte formularc in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, ieleznocestne in cc.stno-vozne liste, oznanila za na ogle, v mali in najveći obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja, litografije in avtografije spadajoče stvari.
Končen«> si dovoljuje č. p. n. občinstvo in posebno gg. advokate  in notarje pozorne storiti
na svojo
zalogo t iskaliili foriniilarov
in priporoča :
Velike dnevne zpisne k njige, 3kratne ekspenzare, 2kratne ekspenzare, oglavljene in vložne pole, interiniske liste, slovensko in nemško, pooblastila, v celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekutivske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, in druge fbrniulare.
lzdateli in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: b\ S kaza iu drugi.