štev. ZZ7.
V Ljubljani, g četrtek, dne 4. oktobra 1906.
Leto xxm
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pni leta „ „ 13-— n ittrt leta „ „ 6 50 itu en mesec M n 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „
za ietrt leta ia en mesec
5 — 170
Za poJilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
(nserati:
Enastop. petitvrsta (72 mir): za enkrat .... 1? h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Štev. 188.
Upllv nemških uladorjeu na ruski dvor.
(Od našega ruskega dopisnika.)
B a kuni n je imenoval Carsko selo nemško naselbino na Ruskem in imel je v mnogem prav. V vsakem oziru je duh politike, ki veje iz njega sapa berolinska in za slovanstvo ne bodo napočili lepši dnevi, dokler se ne spremeni ta duh ruske politike.
Tudi zadnji čas, za časa ruske vojne in revolucije, je prodrla semtertja v javnost kakšna vest o nemškem vplivu na rusko visoko politiko vedno v duhu centralistično-biro-kratično-absolutističnem, ruskemu narodu in slovanski ideji sovražnem. Seveda je bila vsaka taka vest takoj oporekana od nemških državniških krogov, toda koliko velja tako oporekanje, nas uči zgodovina.
Zanimiv, popolnoma gotov slučaj vmešavanja nemških vladarjev v rusko politiko na škodljiv način imamo iz zadnjih dni Aleksandra II. On je naročil svojemu ministru, generalu boriš Melikovu, naj izdela načrt za ustavo, le-ta ga jc res izdelal, car ga je opoldne dne 16. sušca šc enkrat prečital in podpisal in Loris-Melikov je šel takoj ž njim v tiskarno. Bilo ga jc že 43 izvodov natisnjenega, ko je ob drugi uri popoldne padla na cesti bomba pod cesarjevo kočijo in razmesarila carjcvo telo tako, da so na cesti zbirali krvave koščke. Ako bi Loris-Melikov nc delal tako tiho, ampak popred naznanil javnosti, da je ustava že potrjena, bi najbrže napada ne bilo.
Ko sc je raznesla grozna novica o carjevi smrti, je Loris-Melikov takoj ustavil tiskanje razglasa, kajti moral jc počakati, kako bo zdaj odločil o stvari prestolonaslednik Aleksander III. Ko so mu v prvi seji ministrskega sveta povedali, da jc oče že podpisal načrt sklicanja zemskih predstaviteljev, odvrnil jc: »Ce je že podpisan, izvršimo.« Toda potem je pa v lastno niu previdnostjo naročil, naj se počaka z razglasitvijo do prihodnje izredne seje, ki se je imela sklicati 19. marca. Grofu Loris-Mcli-kovu jc naročil, naj izdela dotični referat, ki bi služil za podlago posvetovanja. Dan pred tem izrednim zasedanjem ga jc predložil carju, ki je naredil na robu opazko: »Jc sestavljen jako dobro.«
Prišel je dan odločitve za ustavni načrt
Loris-Mclikova. Ministrskemu svetu je predsedoval sam Aleksander III. V začetku posvetovanja jc opozoril, da je njegov oče nerad podpisal predloženi mu načrt, da je torej umestno, da sc šc enkrat o njem posvetuje. Nato je pozval najpred grofa S. Stroganova, naj pove svoje mnenje in ta se jc izrekel proti načrtu. Nato so sc oglasili še drugi člani ministrskega sveta; proti so govorili poleg Stroganova še: Pobjedonosccv, Lieven, Makov, Possiet; za načrt knez Vladimir Aleksandro-vič, grof Walnjev, Abaza, D. Milutin, (dolgo letni vojaški minister), Nabokov, Saburov, grof Solskij in grof Loris-Melikov. Drugi členi so molčali.
Obširno poročilo o tej zgodovinsko važni seji in posamezne govore je prinesel ruski mesečnik »Bytoje«, I. letnik 1906. Neizmerno važna z ozirom na vmešavanje Pruske v ruske notranje zadeve ie opazka, katero je vrgel Aleksander III. med govor Milutina.
Umrli car rekel je Milutin je po svojem nastopu na prestol začel celo vrsto velikih reform. Tc reforme, katerih se jc lotil, bi morale obnoviti cel nastroj naše domovine. K nesreči je strel Karakazova zadržal izpolnitev mnogo dobrih načrtov velikodušnega vladarja. Poleg svetega dela, oproščenja kmetov, kateremu sc je umrli vladar posvetil s cclo dušo, so se vse druge reforme izvršile brez energije, z nezaupanjem v njihovo korist za deželo, pri čemur se je večkrat posluževalo sredstev, ki niso združljiva z osnovno mislijo novih ustav. Jasno je, da če je tako postopalo, se ni moglo pričakovati dobrega sadu celo pri najboljših namenih. V resnici je tudi vse v Rusiji zastalo, skoraj zmrznilo, povsod se je pričela prikazovati tiha nezadovoljnost. Še le v poslednjih časih ie občinstvo spet oživelo, vse jc začelo lažje dihati, a čini vlade spominjajo na prva, lepša leta minolega vladanja. Ravno pred smrtjo carja Aleksandra Nikolajeviča je nastal načrt, ki je predmet današnjega posvetovanja. Vest o njem je že prišla do občinstva, a vsi ljudje dobre volje so izražali zanj zanimanje iz cele duše. Vesti o nameravanih spremembah so prišle tudi čez mejo ...«
Tu jc pretrgal Milutina Aleksander III.: »Da«, pravi car, »toda cesar Vilhelm, ki je o tem izvedel, da hoče moj oče dati Rusiji ustavo, ga je prosil v lastnoročnem pismu, naj tega ne stori; v slučaju, da bi reči šle že tako
daleč, da bi ne bilo več mogoče nazaj in bi ne bilo več mogoče shajati brez narodnega pred-staviteljstva. je nemški cesar svetoval, naj se vse naredi v kolikor mogoče majhnem obsegu in naj da predstavIteljem kolikor mogoče malo vpliva, a vladi naj pridrži kolikor mogoče veliko moči.«
Tako sta že takrat naravnost nemški cesar Viljem in njegov vsemogočni minister Bis-mark zakrivila, da Rusija ni dobila ustave in si prihranila nesrečne vojske iu krvave revolucije. Da tega sveta ni dal samo iz prijaznosti do soseda, sc razume.
ZA VOLILNO REFORMO.
Socialni demokratje v Pragi so priredili 2 oktobra pet dobro obiskanih shodov, kjer so protestirali proti pluralitetni volilni pravici. Sklenili so v skrajni sili pokazati svoi odpor s splošno stavko.
VOLILNA DOLŽNOST.
Pododsek. ki jc bil izvoljen, da sc posvetuje o Schleglovetn predlogu glede volilne dolžnosti, se je sešel. Razprave sta sc udeležila ministrski predsednik in minister za notranje zadeve. Dr. Gessmann jc predlagal, naj volilno dolžnost določijo deželni zbori, naj sc pa drže sledečih določil: Kazen za tiste, ki ue bodo hoteli voliti, naj nc znaša več kot deset kron in naj se ne spremeni nikoli v zapor, kaznovani nc smejo bili starčki, bolniki, tisti, ki so odsotni, ki vsled nujnega dela ne morejo na volišče m tisti, ki tega ne morejo vsled slabili ccst, nalivov itd. Temu predlogu sta se pridružila tudi ministra. Pododsek sc ic nato razšel in sc v kratkem zopet snide.
ODSEK ZA SKUPNI PRORAČUN.
Odsek, ki naj se posvetuje o skupnem proračunu in ki mu načeljuje dr. Kathrein, sc posvetuje o dnevnem redu glede reforme zakonov o kontroli državnih dolgov. Najbrž tudi ta odsek izvoli svoj pododsek. V par-lamentaričnih krogih govore, da se skupni proračun predloži 10. oktobra. VOLILNA KONCENTRACIJA MORAVSKIH CEHOV.
Dne 1. oktobra se jc vršilo v Brnu po prizadevanju poslanca Začka posvetovanje zaupnikov češke narodne stranke, češke katoliške narodne stranke in zastopnikov obrtniškega volilnega odseka za že omenjeno koncentracijo. Češko narodno stranko je zastopal dcželnozborski poslanec dr. Bubela in državni poslanci baron Pražak, dr. Začek in Roz-košny; katoliško narodno stranko sta zastopala državna poslanca dr. Hritban in Koudela in deželni poslanec Ševčik. Prečitali so odpovedno pismo poslanca dr. Stranskega. Naprednjaki (realisti) so vdeležbo brez vzroka odpovedali, a agrarci sc povabilu sploh niso
odzvali. Po daljših debatah je bil dr. Začek naprošen, da deluje dalje na osnovanju koncentracije. V soboto jc bilo zborovanje zaupnikov Stranskega stranke. Šlo sc je za to, če se stranka povabilu dr. Začka odzove. Med posvetovanjem je zapustilo 22 zaupnikov dvorano. Od tistih, ki so še ostali, jih je glasovalo 15 za in 12 proti predlogu dr. Stranskega, naj se odkloni udeležba. Konservativni elementi Stranskega stranke delajo na to, da sc proti volji dr. Stranskega sporazumejo z ostalimi češkonacionalnimi strankami.
ŽELEZNIŠKI ODSEK.
Referent železniškega pododseka, gospod dvorni svetnik Šuklje, je podal v odseku obširen referat o podržavljenju severne železnice. Predlagal jc. naj sc pogodbo vsprejme za podlago nadaljne akcije. Stcin\vender pa je pogodbo označeval za nevsprcjemljivo, ravnotako poslanec Gotz. Država naj sc po-služi s I. januarjem leta 1907 na podlagi koncesijskih določb svoje pravice podržavljenju .n naj pogodbo odkloni. To bo tudi druga taka podjetja poučilo, da je boljše napraviti z državo pametno iu pravično pogodbo, ker se bodo bala pravice koncesijskega podržavljenju. Odsek ie prekinil zborovanje.
POGODBA Z »LLOYDOM«.
Pogodba z »Llo.vdom« vlada v kratkem predloži državni zbornici. Predloga še ni bila izpopolnjena glede novega poslovnega reda generalne direkcije »Lloydovc« in službenega reda »Lloydovega« uradništva. Tak poslovni in službeni red jc namreč neobhodno potreben, da se nova pogodba gotovo ii: točno izpolnjuje.
AVSTRIJA IN HALI.IA.
Italijanska vlada jc prepovedala protiav-strijski shod, ki so ga nameravali prirediti v Rimu in na njem protestirati nroti Avstriji radi slučajev v Reki iu Zadru. V Anconi pa jc pri-Rovcttovcga >Romanti-
protiavstriiskL'. demon-
ski pri vprizoritvi cismo« do burnih stracij.
ITALIJANSKI SOCIAI ISTI 'N VOJSKA Z AVSTRIJO.
V socialističnem listu »Avaiiti del Domc-nica« izjavljajo vodje socialistov, da so nasprotniki vojaške propagande. Na šestih mestih povdarjajo. da ic vojska z Avstrijo naizo-gibna. Znana poročila italijanskih socialistov proti iredentom so bila torej komedija. Ce so socialisti tako navdušeni za vojsko, potem sploh slabo kaže nadaljuj obstoj trozveze. RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Italijanski list »Popoln Romano« ostro obsoja avstrijsk > iredento, ki hujska italijansko vlado proti avstrijski. Giolitti m Tittoni stresno trudita, da vzdržita med obema državama mir, ker jc potreba: v gospodarskem in tudi političnem oziru. Italijanski ministri pa naj tudi enkrat za vselej preprečijo delo ire-
LISIČK.
S o t e r a.
Povest, spisana po poročilih tnučencev.
Anton dc Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
Ljudstvo pritrdi z glasnim odobravanjem govorniku teli besed. Rutin jc iskal z očmi med množico moža, ki jc to izgovoril in spozna Ambrozija, čegar lica so žarela vsled jeze. Prefekt pomišlja nekoliko trenutkov; potem zapove zamorcu, naj odneha, in ukaže zato-ženko odpeljati v ječo in jo šc hujše ukleniti.
Sotcra se podviza, da si zakrije obraz zopet s pajčolanom, ki ga jc bila proč vrgla. Nato sledi sodnemu slugi v ječo, in množica ljudstva jo spremlja na tem potu.
Pri vhodu v ječo so se prignetli zraven kristijani, da bi poljubili mladi mučenki roko in sc priporočili njenim molitvam. Matrona*) Lucina z neko služabnico pa sc ii je približala, da bi ii s tkanino, katero jc bila pomočila v neko dišečo vodo, odstranila kri z njenih lic.
»Zakaj«, pravi Sotcra smehljaje prijateljici, »zakaj mi hočeš vzeti kras, s katerim me ic obdaril moj nebeški Ženin? Pusti mi to. s čimur upam ugajati njcnui.
»Moje sladko dete, morala boš iti mogoče jutri zopet pred sodnike; ali bi ue mogla obuditi strjena kri na tvojem obrazu njih sočutje ali pa pomilovanje množice?«
In medtem, ko je držala služabnica poln vrč vode, jc izpirala Lucina kri iz Soterinega obraza. Sodnim uslužbencem pa se ni ljubilo, da bi počakali do konca. Kmalu odstranijo Lu-cino in njeno služabnico, ujetnico pa odpeljejo.
Med množico ljudstva jc spremljal njo tudi Ambrozij, bled kot mrlič.
Šc davno potem, ko so sc zaprla železna vrata za Sotero, in sc jc množica razšla, je on stal tu — oprt na steber — in jc upiral pogled na ječina vrata.
V.
Senator Avrelij Sempronij jc bil pri celi obravnavi, ne da bi ga videli gledava. Spoznal ic, da se jc kruto varal nad Sotero. Premagan jc bil od slabotne dcklicc, katere vztrajnost jc moral občudovati. Njen ovadnik in zatožnik je s strahom mislil na možnost, da. na resničnost, da sc Sotcra vendar misli darovati za svoje prepričanje. Nc, nc. to sc ne more, to se nc sme zgoditi! Sempronij je bil pripravljen vse, vse žrtvovati, da prepreči najhujše ni najstrašnejše. Takoj po zaslišanju se spusti z mestnim prefektom v dolg razgovor. Uspeh pogovora jc bil, da sodnik preneha
sodnijsko postopati s Sotero, ako privoli v zakon med njo in Ambrozijem. Menila sta, d.i jo bogovom zvesto udani soprog polagoma privede do boljšega spoznanja.
Koliko globokejše in na drug način pa ie vplivalo zaslišanje mladenke na Ambrozija! Bil jc skoro pripravljen na to vsled vtiskov v katakombah, še bolj pa vsled včerajšnjega Soterinega pogovora. I5il je globoko ganjen vsled njene krepke odkritosrčnosti in svetega nvdušenja, s katerim je spoznavala svojo vero in zapečatila svoje prepričanje s krvjo. Vsak črncev udarec ga jc pretresel, kakor hi bil namenjen njemu. Nejevoljno je ušel oni klic iz njegovih ust na sodnike. Kako čudovit ogenj je sijal iz njenih oči, ko jc matrona izpirala krvave madeže i z njenih lic, in je ona obrnila svoje oči proti nebu! »Ali more zmota in praznoverje«, se vpraša mladi tribun, »podati deklici tolike nenaravne moči? Ali bi bil jaz pripravljen in zmožen, da darujetu tak dar svojim bogovom?«
Zopet mu zadonc po ušesih besede, ki iili jc slišal v katakombah, in katere mu je ponovila Sotcra. Odkod tolika hrabrost Kristijanov kljub tolikemu iu tako strašnemu zatiranju? Nc, to ni nikak fanatizem! Ta ogenj jc bil prečist, kakor bi ga mogla užgati strast.
Pri povratku od ječe in celi dan je razmišljal mladenič o tem. Proti večeru sklene.
da obišče Sotero v njeni ječi in se z njo dogovori o vseh onih vprašanjih.
Ni niu bilo težko dobiti od mestnega pretekla dovoljenja, da obišče ujetnico.
Bil jc strašen prizor, kier jc bila zaprta Sotcra. Tu je vladala zoprna gnjiloba in težek zrak je razsvetlil k kak medel solnčni žarek, da bi pokazal natančneje ves strah, ki se jc nahajal v tej jami.
Ko so pripeljali devico v to grozno ječo iu jo priklenili na verigi za nekak železen obroček v zidu, se vrže na kolena, dvigne svoje roke proti nebu in reče:
»Zahvalim sc i i. moj božji gospod Jezus Kristus, tla se smem prištevati k tolikim iz-pričevavccni Tvojega svetega imena. Glej, pripravliena sem. da pretrpim vse za Tc. Vedelo hočem umreti za Te! Obvaruj le svojo golobico ored kremplji peklenskega jastreba. Pokliči jo, tla prileti k Tebi iu počiva v Tvojih rokah!«
Nato se Sotcra spominja vseh mučenccv, ki so bili pred njo v tej ječi. Priporočujc se njihovi priprošnji, da bi mogla vztrajati. To laži se z zavestjo, da molijo vsi ti sedaj za njo. Pride ji misel na druge spoznavavcc po ječah iu krepila se jc z mislijo, da je poklicana v zvezo tolikih Kristusovih vojščakov v sveti boj za resnico. Darovala jc vse njihove muke z.i cerkev, da bi ii Gospod podelil mir in rešil
pa bi zasledovala v Perziji politiko proste roke.
FRANCIJA.
Holandski in portugiški škofje so poslali francoskim škofom pismi, v katerih jih tolažijo ter jih vzpodbujajo, naj se ravnajo po določilih sv. Očeta, kajti prej ali slej v tem boju gotovo zmaga sv. Cerkev.
PROTI NEMČIJI V AZIJI.
Profesor L. K o v a I e v s k i j, eden vodi-telje\ »kadetov«, v peterburškem dnevniku »Strana« opozarja na napredek Nemčije v Aziji. Nemška banka v 'I eheranu je zopet nov dokaz, da se Nemčija širi proti vzhodu. Ko-valevskij poživlja, da se naj račne rusko-an-gleška protinemška politika v \ziji.
Glasovi o skupnem postopanju Anglije in Rusije so seveda jako razburili nemški tisk, a da Anglija res misli konkuriral Nemčiji na Vzhodu, nam kaže tudi najnovejše poročilo iz Belgrada o transbalkansKi železnici in o investicijah angleškega kapitala na Balkanu.
To so za nas Slovence iako važni pojavi, kajti od tega, kako se razvijajo gospodarske razmere na Vzhodu, je odvisna tudi naša narodna in gospodarska bodočnost.
RUSIJA.
Obravnava proti admiralu Nebogatovu se bo vršila meseca novembra.
Vladne reiorme.
Stolypinova vlada se v prvi vrsti bavi z reformo policije. Policija ne izvršuje svojega posla spretno, ker se ii ni posrečilo, zaslediti zveze med zločinci in glavne provzročitelje atentatov. Vlada hoče najeti najboljše nemške, angleške in belgijske policiste. — Car namerava brž, ko sc vrne iz finskih voda, izdati ukaz, ki proglasi kmete za ravnopravne z drugimi stanovi. Hoče jim omogočiti vstop v državne službe. Vlada upa, da s tem pridobi zase prihodnjo dumo. Iz Peterburga poročajo, da bodo pozvali v ministrstvo hudega reakcijonarca Križanovskcga. — Po listih kroži vest, da je car pisal angleškemu kralju Edvardu za svet glede nove dume. Baje ga vpraša, ali ga veže prisega nasproti ljudskemu zastopstvu. Ker pa kralj Edvard svoje privatne korespondence nikomur nc izda, je ta vest zelo neverjetna.
Nameravan napad na peteri turško dumo.
Stražnik peterburške bolnišnične komisije Teodorov je nameraval vprizoriti napad na mestno dumo in oropati z močjo oborožene roparske čete mestno blagajno. Teodorova so zaprli in našli na njegovem stanovanju dvanajst pušk manliherc, mnogo samokresov, patron in tri bombe.
Roparski napad na parnik.
Na parniku »Cesarevič Jurij« so neznani roparji izvršili drzen napad. Vstopili so na parnik. ki plove iz Suhuma v Očimčeri na kavkaškem obrežju, v Suhumu. Bilo jih je 25. S samokresi in puškami so ustrahovali potnike in potem oropali blagajno, v kateri je bilo 12.000 rubljev. Ker so notniki prvega razreda jeli streljati, so roparji pozvali kapitana, naj streljanje takoj ustavi, če ne pomorilo obadva podkapitana in štiri pomorščake, ki so jih imeli v svoji sredi vjete. Nato jim je kapitan moral izročiti ladjico, da so sc prepeljali na kopno. Veslati so morali talniki.
Delavnica bomb.
V	Markovu je policija zasledila v nekem predmestju delavnico bomb, kjer sta bili shranjeni dve bombi, šestdeset kovinskih ovojev in mnogo razstreliva. Zaprli so dva delavca.
Vojaška vlada.
V	Borisovki na ruskem Poljskem jc nekaj vaščanov ukradlo nekaj pt.šk iz poštnega poslopja. Polkovnik Litoinov jc nato s topništvom obdal vas in zapretil, da jo vso razstreli, ako ne najde pokradenih pušk. Popa Lomakina, ki jc to početje grajal, je dal zapreti. Popa so odstavili od službe. V Biejc-iicah v kurski guberniii sc lačni kmetje pokradli nekaj žita. Kozaki sc, na to streljali na vaščane in dva kmeta ubili. Vaškega popa,
ki je to v cerkvi ožigosal, so tudi takoj odstavili od službe.
Bojkot ruskih sol.
Iz Varšave poročajo, da v Lodzu neznane osebe s silo zapirajo ruske dižavne šole in iz njih izpodijo šolske otroi:e. Socija'ni demokratje se temu bojkotu ustavljajo. Generalni guverner je razglasil, da bo zaprl vse privatne poljske šole, ako Poljaki nadaljujejo bojkot.
Shodi.
Stranka kadetov bo zborovala 7. t. m. v Helsingforsu. Moskovski dijaki so na svojem shodu sklenili pozvati profesorje nai dovolijo v času, ko nc bo predavanj, sestati se v kolegijih.
Roparji na kmetih.
Iz Varšave poročajo, da je trideset roparjev popolnoma oropalo grad viteza Minskega v Jezeviczah. Roparji so zažgali vas, medtem vdrli v grad, zvezali gospodarja in gospo, pregnali služabnike s streli in potem vse pokradli.
Dnevne novice.
+ Zmeden politik. Dr. Tavčar je v odseku za volilno reformo včeraj ustrelil zopet nekaj takih kozlov, da smo kar iznenadeni nad njimi, dasi smo ga že prej poznali kot takega strelca. Kar je pa zdaj dosegel na tem polju, je že gorostasno. Kakor znano, jc prej govoril, da je on pristaš v resnici splošne in enake volilne pravice in da je le zato proti vladnemu načrtu, ker jc ta nasproten enakosti. V zadnji seji odseka za volilno reformo jc pa zagovarjal pluralitetno volilno pravico in je izjavil, »da se mora gospodstvo mas kar najbolj omejiti, ker delavci že itak dobe svoje pravice«. Za tako »splošno in enako« volilno pravico je torej dr. Tavčar, pri kateri se gospodstvo mas, to se pravi — ljudska enakopravnost - omejuje! Vsa hinavščina liberalne stranke .ie v tem zopet jasno razkrinkana pred vsem svetom. Oni ne puste ljudstva do enakopravnosti in poizkušajo vse, da bi mu politične pravice prikrajšali. Dalje .ic dr. Tavčar zopet v nerazumljivi kratkovidnosti pridigal, da koroški Slovenci ne dobe prav nobenega mandata po sedanjem načrtu. Seveda je s tem dosegel ravno nasprotni uspeh, ker zdaj bodo Nemci to takoj izrabili ter bodo rekli: Poglejte, če dr. Tavčar sam priznava, da koroški Slovenci ne dobe nobenega poslanca, dasi jih je v sedanjem volilnem okraju petkrat toliko kot Nemcev, ali ne bi bilo prazno delo, da bi ves volilni red za Koroško prebrnili, ko vemo, da itak tudi drugega mandata ne dobe Slovenci. To logiko je dr. Tavčarjev nastop v resnici tudi zbudil, in mi vemo pozitivno iz zanesljivega vira, da jo Nemci že izrabljajo. Posl. dr. Steinvvender ie n. pr. pred kratkim nekemu Slovencu, ki ga je prijemal zaradi krivične razdelitve koroških mandatov, rekel Kaj pa hočete? Ce bi se vstvaril tako imenovani »drugi slovenski mandat«, bi že mi Nemci gledali, da še tistega dobimo, ln ti Nemci sc sklicujejo na iziavc dr. Tavčarjeve, ki zdaj trdi po Dunaju, da Slovenci niti enega mandata na Koroškem ne morejo dobiti. To je politična slepota, ki nima para. Tretji kozel, ki ga je dr. Tavčar ustrelil, je bil pa ta, da je zopet napadel Mladočehc. Zdaj, ko jc vse ležeče na tem, da bi slovanska delegacija složno nastopala, gre dr. Tavčar in v odseku naravnost napade dr. Kramafa in se spusti v veliko zmerjanje proti njemu. Ce primerjamo dr. Tavčarjev
deutuvskih Imjskačtv. Avstrija sc mora obo-roževati ter pomnoževati svoje brodovje, da sc prilagodi vedno rastočemu oboroževanju vseh drugih velesil. Pravi italijanski patriotje v tem ne vidijo nič hudega. »Giornale d' Italia« pa povdarja, da je italijanska mornarica sicer dosti boljša od avstrijske, toda obrežje je slabše in manj zavarovano.
OGRSKA.
Iz Budimpešte poročajo, da cesar pride sredi novembra v mažarsko prestolnico. Dne
26.	novembra se sestanejo delegacije in bodo
27.	sprejete od cesarja. Radikalno krilo Ko-šutove stranke je začelo akcijo, kako omejiti število delegatov iz magnatske zbornice. Ma-gnatje se tega seveda branijo. Ogrska vlada izplačuje odškodnine tistim nadomestnim rezervistom, ki so bih vsled ex le.vstanja vpoklicani v vojaško službo. Odškodnina znaša 1.500.000 K. Angleška »Morning Post« piše o znanem obisku angleškega Eightykluba v Budimpešti, da ga angleška javnost ne odo-bruje. Angleži ne marajo demonstracij, ki so v škodo skupni avstro-ogrski monarhiji.
TURŠKO-BOLGARShl ODNOŠAJI.
V Carigradu vlada velik strah pred agresivnim postopanjem, ki se ga poslužuje Bolgarija in je obenem povod, da turška renta na borzah neprestano pada. Zato pripravlja Turčija vojaštvo. Postaja Sirkedži-Stambul je vedno zaposlena s prevažanjem municije. V Bolgariji se vrše vojaške vaje baš ob turški meji. Navzoč je knez sam in razni atašeji. 40.000 je pešcev, 72 topov in 4500 konjikov. Polovica vojske predstavlja sovražnika, ki prihaja s turške strani.
SULTANOVA BOLEZEN,
Vzdržuje se zopet vest, da ima sultan raka v ledvicah in da ga lc zato ne operirajo, ker bi operacija provzročiUi smrt.
Diplomacija se bavi žc z vprašanjem nasledstva. Nemčija v sporazumu z Avstrijo in Grško hoče, da bi nasledoval princ Burhan eddin, sultanov ljubljenec, Anglija pa hoče baje, da bi nasledoval sultanov brat Rešad, ki jc po zakonu opravičeni naslednik. Sultanov sin Burhan bi mogel zasesti prestol le po državnem prevratu. Vse mohamedansko pre-b ivalstvo je vsled tega za postavnega naslednika. Sultanova smrt utegne torej provzročiti resne težkoče, če ne celo državljanske vojske.
Od druge strani se pa poroča:
Najbližja okolica sultanova trdi, da je njegova smrt blizu. Za prestolonaslednika hoče sultan svojega sina Burhpmedina Zadeva dela težkoče, ker sta dva pred njim: Rešad in Ju-suf-Izedin. Eden načrt je ta, da se zadnja dva princa v trenutku sultanove smrti zapreta in Burhamedin postavi na prestol. Drugi hočejo oba princa ubiti, ali pa pripraviti, da se ubijeta sama. Širijo se tudi glasovi, da jc Rešad bolan, dasi je čvrst in zdrav. Kamarila ima veliko posla s to zadevo. Sploh ima r.a duši toliko zločinov, da bi ostala samo pod Burha-medinom menda nekaznovana.
VSTAJA NA KUBI.
Za začasnega guvernerja na Kubi je imenovan dosedanji guverner ozemlja okoli panamskega prekopa. Magoon. Vojni tajnik Taft se v teku desetih dni vrne v Washington.
DOGODKI NA BALKANU.
Kucovlahi so umorili metropolita iz Ko-rice. Kucovlahi so metropolita sovražili, ker ni maral za Kucovlahe in Albance in je proti njim agitiral. Turčija misli izpeljati železniško zvezo z jadranskim morjem. Npipre.ie bo zidala železnico iz Monastirja v la.nino.
KAJ JE RESNICA O ZVEZI MED RUSIJO IN ANGLEŠKO.
D u n a j. Vesti nekaterih listov o dogovorih med Rusijo in Angleško glede sporazumnega nastopa v orientalskih vprašanjih so izmišljotina. Rusija je doslej vezana z miirz-steškim programom. Pač pa so neki dogovori med Rusijo in Angleško glede Perzije, po katerih bi v perzijskem zalivu opustila Rusija svoje stališče kot morska sila, Angleška
krščansko čedo tolikih preganjanj. Med ujetniki se je nahajal tudi papež Marcelin že več tednov. Samo Soteri je bilo dvakrat dovoljeno, da je obiskala starega duhovnika in mu prinesla nekoliko okrepčila.
Preteklo je tri ure. Vrata se odpro in Sotera spozna v dnevni svetlobi senatorja Av-relija Sempronija.
Ko je zapustil sodno dvorano, so ga pekle krvave kaplje, ki jih je videl teči po dekliškem licu kot žareč ogenj v njegovi duši. Skrb za usodo deklice ga je težila vsako uro bolj. Kar nič ni mogel misliti na to, kako se bo končala vsa zadeva. Sotera se bode morala ukloniti, mora sc. Senator ni imel poprej miru, da si ni dobil dovoljenja in bi obiskal že isti večer ujetnico v ječi.
»Jaz sc sramujem, da moram iskati dedinjo tako slavne rodbine na tako sramotnem kraju. Prihajam pa vendar, da Ti podelim svobodo. Povej, da hočeš postati soproga mojemu sinu, in takoj smeš ne lc samo zapustiti ječo, ampak obdržiš lahko tudi krščansko vero. Tvoj pogum in tvoja vztrajnost, katero si pokazala s toliko prepričevalnostjo, sta vzvišena nad vso hvalo. Toda o tem naj bo dosti! Več vendar ne more in ne sme Tvoj Bog od tebe zahtevati. Odnehaj od otroške samo-glavnosti in ne nakopuj revščine in sramote na slavno ime svoje rodovine!«
sem se obljubila vsa za večno. On je položil danes verižico dragocenih rubinov krog mojega vratu, in moje srcc jc še trdnejše navezano nanj; ne, ne zapustim ga nikdar.«
»O nesrcčnica, tedaj ostaneš še vedno pri svoji nespameti?«
»Boga se bati, njemu služiti in ga ljubiti jc največja modrost in nikaka nespamet.«
»Tedaj si sklenila, da boš predpostavljala grozno smrt pred življenje, polno sreče in veselja ?«
»Moj sklep jc, da doseženi večno življenje najblaženejše sreče m vednega veselja z vsakim plačilom, če tudi s svojo smrtjo.«
»Sotera,« pravi Sempronij s tresočim glasom notranjega ganutja, »Sotera, prosim te, dai mi drugačen odgovor! Ne pusti me iti od sebe z zavestjo v mojem srcu, da sem jaz kriv tvoje smrti. Pri prijateljstvu med tvojo in svojo rodbino pri spominu na tvoje dobre stariše te rotim, nc vztrajaj pri odgovoru, ki me bode napravil nesrečnega.«
»Moji sladki stariši mc pričakujejo že tain gori v slavi,« odgovpri Sotera z blaženim nasmehom. Saj čakajo že pred rajskimi vratmi, da sprejmejo svojega otroka, in kako naj bi se jaz jezila na te, ali ti smela šteti v krivdo, ako smem k njim kot nevesta svojega Odrcšenika. Ti si mi izkazal največjo dobroto, katero sem kedaj prejela od kakega človeka. Ali mi verjameš, da nc dam one ure, ko sem stala pred sedniki, za vse na svetu?«
Ne da bi izpregovoril še kako besedico, obrne se Sempronij od nje in zapusti ječo z globokim vzdihom in sklonjeno glavo.
Da bo Sotera vztrajala v svojem krščanskem prepričanju, ako pride zopet pred sodnike, sedaj ni več dvomil; po strogih prepovedih Dioklecijanovih jc bilo s tem njeno življenje zapečačeno.
»Ne«, pravi senator pri povratku sam pri sebi, »nisem kriv, da bo izročena rabelju. In, ako moram iti tudi do cesarja, ne mirujem, dokler je ne oprostim iz ujetništva.«
Senator sc ni prav nič opravičeval s tem, da bi bila Sotera tudi brez njega poklicana pred sodnike; vsaj jc prefekt žc poprej vedel, da je kristjana. Njegova krivda je bila, da je bila Sotera danes zaslišana, iu se je tako kruto postopalo z njo. Njeni svojeglavnosti jc pripisoval, ako se zgodi najhujše.
Uro pozneje so se odprla šc enkrat vrata ječe. Bil je Ambrozij. Prišel jc bil, da jo vpraša o tem, kar ie cel dan razmišljal.
>Me boj sc, plemenita Sotera,« je ogovori, »nisem prišel, da ti ponovim ponudbe. Kajti nimam več upanja, da bi se moglo uresničiti. Nekaj druzega je, kar me je pripeljalo k tebi. Moja želja in hrepenenje je, da zvem kaj več o vaši veri, katero sem dosedaj zasmehoval in sedaj sem jo začel občudovati. Komu druzeniu bi sc pustil rajše in brez dvoma podučiti kakor tebi?«
'Kako se Ti zahvalim, o Bog.« zakliče
nastop z dr. Šusteršičevim, je na prvi pogled jasno, kje jc politična razsodnost. Dr. Šusteršič je ves čas zbiral slovanske sile, da bi jih pridobil za složen nastop, dr. Tavčar pa ves čas le odbija, draži in ruši slogo Slovanov. V zadnji seji je bil silno mučen prizor za vsakega Slovana, ko se je dr. Tavčar z vso nerodnostjo zaletaval v dr. Kramara, češ da je ta »izdal« Slovence. Dr. Kramar je seveda moral odgovarjati in jc zatrdil, da se je vedno zavzemal za pravice koroških Slovencev. Dr. Tavčar vmes: »Platonično!« Dr. Kramar: »Pretepati se ne morem, tu je mogoče le govoriti in glasovati, in to sem storil.« Dr. Tavčar: »Za kulisami.« — Dr. Kramar: »Proti taki insinuaciji se moram najodločneje zavarovati.« -— S tem, da dr. Tavčar pro-vzročuje v sejali odseka za volilno reformo take razpore in prepire med slovanskimi poslanci, silno škoduje naši stvari. On kaže le svojo popolno diplomatično nezmožnost, in zato je že zdaj odbil od sebe vse vplivne slovanske poslance ter že v naprej kompromitiral vsako stvar, za katero se bo potegoval.
F Ljubljana, zgani se! Vsled nesreče pri Porečju je prisiljena uprava južne železnice, da nekaj stori proti veliki zanemarjenosti, v kateri se nahaja marsikateri del južne železnice. V najbližjih dneh se začno pogajanja med vlado in upravo južne železnice, po katerih se izdela novi investični program. Vlada bo zahtevala od južne železnice razširjenje postaj in regulacijo prometa, zlasti na progah: Franzensfeste-Beljak, Beljak-Maribor, Maribor-Trst, Innsbruck-Ala. Za te nove investicije sc določi takoj več milijonov kron. Kot letni donesek od lastnikov prioritet je določenih 6 milijonov kron. kar pa ne zadostuje, iu se bodo poiskali novi viri. Zdaj je čas, da se Ljubljana zgane! Ena najbolj zanemarjenih točk cele južne železnice ie južni kolodvor v Ljubljani. Zahtevamo torej, da ljubljanski državni poslanec, mestna občina in trgovska in obrtna zbornica takoj store \se, da se sprejme ljubljanski kolodvor med iuvestične točke na prvem mestu. Ce sc ta priložnost zamudi, potem bo Ljubljana zopet za leta in leta zanemarjena. Dobro bi bilo, če bi se tudi širši trgovski krogi v Ljubljani in na deželi zganili ter sklicali inanifestačno zborovanje, na katerem na bi sc odločno govorilo o kranjskih prometnih razmerah sploh. Zdaj jc čas, naj se ne zamudi!
+ »Edinost« je v precej konfuznem članku »Slovencu« povedala nekaj gorkili. Posebno jo zanima vprašanje, ali je dr. Šusteršič vsemogočen ali ne. Trdi sicer, da ni, a nagiba sc vendar k nasprotni strani, ko njega dela odgovornega za vse to, kar so naredili Nemci v odseku. A pustimo jo v tej negotovosti, ki jo dela le interesantno! »Edinost« pa govori tudi o »dr. Šusteršiča kom-promitujočih odkritjih« in tu bi mi vendar zahtevali, da se »Edinost« jasneje izrazi. Katera pa so ta kompromitujoča odkritja? Naj vendar »odkrije« »Edinost«, kaj pa ve ona tako skrivnostnega. Doslej res še nismo či-tali nikakih »kompromitujočih odkritij«, ampak le pusto zabavljanje, kateremu nasproti je dr. Šusteršič v »Slovencu« natančno v podrobnostih pojasnil ves položaj. Torej »Edinost«, govori! Kar sc pa tiče socialne demokracije v Trstu, bodi »Edinosti« zopet povedano, da je ona z dr. Rybarem vred sto-
Sotera in vzdigne svoje z verigami obložene roke, proti nebu ,»da sem odkupila z nekoliko kapljicami krvi dušo in jo smem v temi te ječe pridobiti luči resnice!«
»Povej mi o vsem, kako morete vi kristjani kot Boga moliti človeka, ki jc bil križan kot zločinec, in ni imel moči, da bi bil osramotil hudobije svojih nasprotnikov, ako je bil nedolžen ?«
Križani, »Judom mržnja, poganom neumnost,« to je bilo, kar je pogane najbolj odbijalo od krščanstva. Odrešenje sveta vsled smrti Boga, ki je v svoji neskončni ljubezni postal človek, je bila glavna skrivnost krščanstva. To je bila uganka vseh ugank. Kdor jc spoznal ta osnovni pojem, ta jc našel pot, resnico in življenje.
Kako živo pripoveduje Sotera mlademu tribunu temeljne resnice krščanstva! Duh božji je govoril po Soterinih ustih besede na Ambrozijevo srcc. in čim dalje je govorila, tem jasnejše ie bilo v njegovi duši, in bolj mehko je postalo njegovo srcc za božje nauke.
Slednjič da čuvaj ječe z rožljanjem ključev znamenje, da naj Ambrozij zapusti ujetnico. Sotera mu svetuje, naj se obrne do diia-kona Sevcrja, ki stanuje pri Kocmetcriju ob Apijski cesti. Tam dobi natančnejši poduk o sveti veri.	Dalje prih.
rila velikansko napako, ki se bo bridko maščevala. S tem, da je dr. Rybar zahteval ob-strukcijo volilne reforme, je dal socialni demokraciji orožje v roke, ki ga bo znala izkoristiti. Kdor v Trstu nima slovenskega delavstva na svoji strani, ta je le imaginaren »voditelj«, ki lahko vsako četrtletje enkrat nastopi za parado, ki je pa brez pomena za ljudski razvoj. Splošna in enaka volilna pravica pa gre v dežel, naj delajo gospoda k temu kakršnekoli obraze hočejo, iu te politične napake, ki jih sedaj delajo, bodo potem rodile primerne posledice. Dr. Šusteršič je ravno o vprašanju volilne reforme pokazal tako bister pogled za bodočnost, da bi izvestna gospoda, ki ga zdaj le grize, bolje storila, ako bi se od njega kaj naučila. Prepričani smo tudi, da bi nobeden od njih ne bil dosegel tega, kar »Edinost« še vedno trdovratno zamol-čuje, da izmed vseh Slovanov v Avstriji po volilni reformi največ dosežejo Slovenci. Dokler tega dejstva »Edinost« ne prizna, nima jasnega pogleda na volilno reformo.
+ Tržaški skladiščni delavci. Odsek glavnih skladišč nc more ugoditi zahtevam skladiščnih delavcev, ker ui pooblaščen dovoliti toliko svoto. Ker tudi ni odgovoril na pismene predloge vlade, sta odpotovala namestnik princ Hohenlohe iu ravnatelj dvorni svetnik Minas iz Trsta na Dunaj, da konferi-rata s trgovinskim in finančnim ministrom. Delavci so zategadelj podaljašali rok svojega ultimata.
Osebne vesti. Poročil se jc gospod Fran S k e r t, trgovec in gostilničar pri Sv. Luciji na mostu, z gdč. Marico M a k a r o v i č e v o s Svete gore. — V Kanalu je umrl zdravnik dr. Josip (j o 1 m a i r, star 79 let. ■— V Gorici so pokopali gospo Uršulo B r e g a n t, soprogo železniškega uslužbenca. — Višji kontrolor N e u m a n n v Gorici uojde v pokoj. — Za pravega učitelja na gimnaz;ji v Ptuju je imenovan g. Sevrin Maiei, doslci suplent v Ptuju.
»Sočine« laži. Goriška »Soča« je že dvakrat pogrela neke dogodke o nekem samostanu v Ostrogonu (Gran). Vsi »Sočini« izbruhi so od začetka do s^onca izmišljotine, kar natančno pojasnjuje včeraj zvečer nam do-šli »Vaterland«, ki točko za točko razkrinkava dotične laži raznih cerkvi sovražnih, nasprotnih listov. Na! bi A.ndrej Gabršček raje o raznih svojih »dogodkih« pisal, namestil, da »Soča« pobira laži iz obskurnih listov.
—	Nečedne račune obravnavajo ined seboj hrvaški listi. Grč sc za tistih 50.000 kron, ki so jih leta 190,3 poslali ameriški Hrvatje za Khuenove žrtve. Ko so radovedneži na Hrvaškem povpraševali, kje jt tisti denar. s.> odgovorili rcsolucijonaški listi, 'la so ga poslali Ci-ril-Metodovi družbi v Istri. Izkazalo sc je, da to ni res, ker v letnem računu te družbe te postavke nikjer ni bilo. Nato so resolucijonaši dejali, da je ta denar nabran v Ameriki, pa da se mora vprašati preje ameriške Hrvate, če so zadovoljni, da se denar izroči istrski družbi. »Prava Crvena Hrvatska« :e bila informirana, da sta Harambašič in Zagora<; se posvetovala s Supilom, kako naj pišeta v Ameriko. Naposled je »Hrvatska« prinesla odg-vor Haram-bašičev, ki pravi, da je pisal v \n.eriko, kaj naj se stori z denarjem, denar pa hrani župan spljetski, dr. A. 'I rumbič. No. sedaj pa piše »Prava Crvena Hrvatska«, da v Ameriko ni pisal nikdo, in da jc Trmiibič dc' tega denarja na zahtevo zagrebških prvakov poslal v Zagreb. Sedaj ima seveda besedo gospod dr. T rumbič.
—	Prestavljen je dežclnovladni konceptni praktikant g. Henrik Steska od okrajnega glavarstva ljubljanskega v Radovljico, dežclnovladni konceptni praktikant marki G o -z a n i pa pride od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
Naš rojak gospod Fran Naval-Pogač-nik bo prihodnji teden na cngagement gostoval v dunajski dvorni operi
—	Osemdesetletnico svojega rojstva praznuje 8. t. m. litijski g. notar Luka Svetec.
—	Poroka. Na Dunaju se je poročil naš rojak, g. dr. Ivan Zolger, ministerijalni tajnik iu docent na dunajskem vseučilišču / gospodično Elzo F r i e d m a n n , hčerko veleindustrijca Maksa Friedmanna. Poroki jc prisostvovalo mnogo visokih dostojanstvenikov. Med poročnimi pričami je bil tudi g. dvorni svetnik Ploj. Novoporočenca sta odpotovala v Italijo.
—	Nov trg za naše sadie. Trgovska iu obrtna zbornica v Londonu objavlja pogoje za pošiljatve avstrijskega sadja v London. V Londonu je avstrijsko sadje danes neznano, kajti leta 1904, ko se je iz inozemstva uvozilo tja za 51 milijonov kron svežega sadja, je bilo iz naše države Ic za 5000 K. Prodaja se na ta način, da sc kupec in prodaialec najprej brzojavno iiogodita o ccni, plačuje se notem, ko sc blago spozna za ugodno, pri kaki angleški banki. Natančneje se poizve pri avstroogrski trgovski komori v Londonu (London E. C. 29. Martins Lanc Cannon Street).
Zaključenie zagrebške razstave. V nedeljo ic bila zagrebška razstava zaključena na slovesen način. Zagrebški listi sc bavijo sedaj z razstavo in konstatujejo, da jc razstava zaključila s precejšnjim deficitom.
—	Nagrado za rešitev življenja Mihaela Tekavca in njegove žene !z vode jc dobil v znesku 105 K Ignacij Tacar iz Št Jakoba ob Savi.
—	Zopet pouarejalca denarja prijeli. Dne
L t. m. jc prišel h gostilničartu J. Hyleju v Št. Vid pri Ljubljani neki Italijan iz Istre, Jožef Šibe r. Kmalu nato je prišla tja tudi kuharica Ivana P reve iz Kranja ter se je pri-
družila Italijanu. Siber jc zahteval zase in za IJrevčevo prenočišče, kar je pa gostilničar odklonil. V veži je stopil iriber h gostilničarju ter mu dejal, da lahko postane bogat mož ter mu pokazal zavitek 50 in 20 kronskih dobro ponarejenih bankovcev. Siber je gostilničarju dejal, da je član družbe ponarejalcev denarja v Italiji, sedaj ga pa ponareja v Švici. Proda mu 100 ponarejenih goldinarjev za 10 K, tako da gostilničar napravi dobička 160 K. Siber je prosil gostilničarja, naj ga ne izda, gostilničar je pa šel po orožnike, ki so Sibra in Prevčevo prijeli.
—	Po nesreči je naglo umrl v Zireh F. Poljanec iz Idrije. Pred leti mu jc bilo v zbiralnici izruvalo roko, a ozdravel je na veliko čudenje. Ker ni bil več sposoben za rudarsko delo, hodil je z godalom po svetu. Zašel je sedaj v Ziri. V gostilni »pri Katri« je bil v pijanosti neroden, vsled česar so ga odpravili iz gostilne. Pri tem pa je tako nesrečno udaril z glavo, da je vsled težke poškodbe umrl.
—	Draginja mesa je nagnila mestni zastopstvi v Pragi in v Krakovu, da sta ustanovili komisijo, ki preiskuje vzroke draginje.
—	Pevsko in glasbeno društvo v Gorici imelo bo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 21. oktobra 1906. ob 2. popoludne v društvenih prostorih »Trgovski dom« s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo b'agajnika; 4. poročilo preglednikov računov in odobritev: a) računa, b) proračuni; 5. določitev društvenine in ustanovnine za i. 1906/07; 6. volitev predsednika; 7. volitev odbornikov in 8. slučajnosti.
Zvita tatica. Vlačuga Helena Resnik, iz Šmartna pri Litiji doma, obiskala je v tukajšnji bolnišnici Marijo Zupančič z zniišlje-nim obvestilom, da je gospodar, pri katerem jc hranila Zupančič svoj kovčeg, njej naročil, da ga naj zaradi pomanjkanja prostora proč vzame. Resnik se ji je ponudila, da ji bo sama preskrbela drug prostor, o kar je Zupančič privolila. Resnik je nato pripeljala kovčeg k Antoniji Vrhove na Stari poti, ga s pomočjo svojega ljubimca odprla, pobrala fz njega srebrno uro in več obleke ter neznano kam pobegnila. Helena Resnik sc zasleduje.
—	S sekiro po glavi. Dne 30. septembra t. 1., okoli pol 12. ure ponoči sta spremila fanta Tone Dobrave in Pavel Koderman svojega tovariša Jožefa Smerajca domu v Ceruučc. V Smerajčevi hiši sta se Koderman in Dobrave nekaj sporekla ter sc jela trgati. Jože Snicrajc ju jc zavrnil, češ, da nc pripušča tepeža v svojem stanovanju. Nato se je odstranil Dobrave domov, Koderman je pa začel Smerajca zmerjati. Slednji zagrabi sekiro, steče za Ko-dermanom ter ga z ojstrino udari po levi strani glave. Težko ranjenega Kodermana so prepeljali v deželno bolnišnico.
Ljubljanske nouice.
lj Dobrodelen bazar v korist »Marija-nišču« bo od 6. do 11. novembra t. 1. v dvorani pri »Slonu«.
Ij God presvetlega cesarja Franca Jožefa I. sc je danes praznoval povsod s slovesnimi sv. mašami, katerih se je udeležilo mnogo ljudstva. V Ljubljani so imele vse srednje in ljudske šole v ta namen slovesne službe božje. V stolnici jc bila ob 10. uri pontifikalna sv. maša, katero je daroval mil. g. stolni dekan in zlatomašnik Andrej Zamejic. Pri sv. maši so bili navzoči deželni predsednik g. Teodor Schwarz, deželni gla/ar Oton pl. De te I a, deželni odbornik grof Bar bo, predsednik deželnega sodišča Levičnik, marki G o z a n i, zastopniki vseh tukajšnjih c. kr. uradov, srednjih šol, trgovske zbornice, Vincencijeva družba po predsedniku g. Ro-gerju, i. dr. Navzočih je bilo pri sv. maši tudi več dam.
I j Na Studencu se sveti — deželnemu odboru se pa še ne sveti. Včeraj je neki blazni na Studencu zažgal svojo slamnico, menda v proslavo dr. Bleivveisove uprave, ki take «manifestacije» blaznih omogočujc. Malo je manjkalo, da ni pričela blaznica goreti. — Ali se bo vsaj sedaj pri deželnem odboru kaj posvetilo? Kaj naj pa blazni na Studencu šc narede, da spravijo deželni odbor do modrih ukrepov?
lj Promocija. Na češki univerzi jc bil dne 29. pr. mes. promoviran doktorjem prava g. Egon Stare, rodom iz Ljubljane.
li Podčastniki tukajšnje garnizije pri rede dne 6. t. m. v »Meščanski pivarni« (Rasber-ger) na Sv. Petra ccsti obiteljski večer združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri.
Ij Umrla je v deželni bolnici gospodična Apolonija Babnik, stara 32 let. N. v m. p.!
lj Na lovu obstreljen je bil včeraj v Kranjski gori 161etni Janez Mertlj. Šel ic lovcem za gonjača in sc jc nekemu lovcu sprožila puška in strel jc zadel Mcrtlja v levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Tatinska brata. Brata Matevž in Štefan Scnčar po 23 in 27 'et stara, sta bila za bodočnost tako skrbna, d:u sta postala letos samostojna. Matevž je služil po raznih gostilnah za točaja in snažilca posod. Pri tem poslu sc ga jc pa vedno kaj prijelo. Štefan sc jc bolj držal trgovin, katerega se jc istotako vedno kaj prijelo. Sedaj jc imel Matevž na račun neko gostilno, Štcian je pa postal branjevce. Ob večerih je Štefan obiskoval svojega brata in ob takih prilikah sta se vedno kaj pomenila. Ker pa včasih kakor pravijo, tudi stene slišijo, je zvedela o tatvini tudi policija. Včeraj jc izvršila pri obeli hišno preiskavo. Našla je pri njih tuje jedilno orodje, servijete, rjuhe, vreče in palico s srebrnim držajem, katera jc bila ukradena nekemu tukajšnjemu trgovcu. Bila sta oba aretirana in izročena deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Ij Nesreča na stopnjicah. Roko si jc zlomil pečarski vajenec Alojzij Gorjup pri pečar-skenui mojstru gospodu K. Švcntnerju. De-
ček je šel po stopnjicah, kjer mu je spodrsnilo in se mu je roka zapletla v omrežje.
lj Vabijo se na sestanek gospodi krojaški mojstri, ki se bode vršil danes ob 8. uri zvečer v gostilni pri gosp. J. Zabukovcu na Bregu. Razgovor bo jako važen.
lj Tujci v LJubljani. Meseca septembra t. I. došlo je v Ljubljano 4743 tujcev (za 253 manj kot prejšnji mesec in za 543 več kot septembra meseca lanskega leta.) Od teh se je nastanilo v hotelu »Union« 651, pri »Slonu« 900, pri »Maliču« 545, »Lloyd« 464, »Ilirija« 268, pri »Avstrijskem cesarju« 255, »Štrukelj« 207, pri »Bavarskem dvoru« 212, pri »Južnem kolodvoru« 257, pri »Grajžerju« 153, v ostalih gostilnah in prenočiščih 831.
Razne stvari.
Dr. Lueger je obolel na nogi in mora ostati v postelji.
Morilki Zeller. Morilko Frideriko Zeller so torej skozi Celovec pripeljali v Begunje. Friderika je bila na potu v Begunje še precej dobre volje ter je spremljajočemu orožniku dejala, da za trdno upa, da se sodnijska obravnava o njej obnovi. Rekla ie, da se jako veseli, da bo mogla po dolgem času zopet videti svojo sestro Marijo. To veselje ji je bilo pa pri dohodu v Begunje pokvarjeno. Marija Zeller se šc dobro ogrela ni v Begunjah, že so Marijo Zeller tirali v kaznilnico Schvvaz na Tirolsko, odkoder je vsakii njena zveza s Frideriko izključena. Ko je Friderika to čula, je pričela jokati. Najnovejša odkritja Friderike Zeller so navadne izmišljolme. Na mestu, kjer se je umor izvršil so priče videle le tri dekleta in nobenega moškega. Kočarica Marija Pajer jc videla Frideriko in Marijo Zeller, ko sta si čistili roke od krvi. Od Friderike Zeller osumljeni knjigoveški pomočnik bo sedaj skoro gotovo Frideriko Zeller tožil
Od dimnikarja do opernega pevca. V mestnem gledališču v Erfurtu zanje velika odobravanja operni pevec Hans E 11 e n s o h n, ki je bil vposlen pred štirimi leti v Stuttgartu šc kot dimnikar. Prijatelji umetnosti so mu pomogli k razvoju talenta.
Velik vihar. Iz Londona poročajo, da je razrušil utrdbo na Zlatem obrežju nenavadno močen vihar. Častnike so z obitelji vred odnesli morski valovi. Tudi zdrugih utrdb pogrešajo več oseb.
Otrok z dvema glavama. V vlaku med Rimom in Ncapljcm je povila neka kmetska ženska dete z dvema glavama.
Bogati mački. Iz Ne\v Yorka javljajo, da je nedavno v Wilke barare (Pensilvatiija) poginila neka mačka, ki je zapustila svoji sestri mački 108.000 kron, da iih lipotrebi v splošne dobrodelne svrhe. Obe mački sta lansko leto podedovali od nekega ckscentričnega milijonarja Dillerja vsaka po 108.000 kron. A sedaj vsled smrti ene podeduje druga vso zapuščino. Na žalost ni možno takih oporok preprečiti, ker jih zakoni države Pensilvanije do-
VESTI O MOBILIZACIJI NA TURŠKEM PRETIRANE?
Iz Carigrada poročajo, da so vesti o mobilizaciji na Turškem deloma pretirane. Sicer pa jc jako težko pisati o tem kaj določenega, ker Turčija vse skrbno skriva. Doslej jc Turčija dve redif-diviziji, eno v Skopiju, eno v Prinopolju, vpoklicala k vojaškim vajam. Vpoklicali bodo tudi redifne polke drugega razreda v Monastirju, Prelepu, Drami in Se-resu. Baje so tudi vesti o resnih spopadih na bolgarski meji izmišljene. Na meji so pač dodajajo mali spopadi obmejnih čet, ki so vsled neprestanih vesti o preteči vojski vznemirjene.
Telefonska In brzojaunn poročim.
SMRTNA KOSA.
K r k a, 4. okt. Danes ob polu 7. uri zjutraj je tu umrl č. g. župnik in duhovni svetnik, zlatomašnik Jurij S o r c. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
CESAR ZDRAV.
D u n a j, 4. okt. Cesar bo že v ponedeljek imel splošne avdijence.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
D u n a j, 4. oktobra. V današnji seji odseka za volilno preosnovo so izjavili poslanci Conci, Schraffl, Ivčevič in Gessmann, da bodo glasovali proti predlogu dr. Tollingerja o plu-ralitetni volilni pravici. Razprava se popoludne nadaljuje.
ČEŠKI V6LILNI OKRAJI.
Praga, 4. okt. Sporazumljenje glede \ olilnih okrajev na Češkem sc skoro gotovo danes doseže.
BOJKOTIRANI CESARSKI NAMESTNIK.
Praga, 4. okt. V včerajšnji zaupni seji češkega narodnega sveta je bilo sklenjeno, da se ces. namestnika grofa Coudenhove kot razširjevaica neresničnih vesti o čeških manjšinah družabno bojkotira.
VOJAŠKE REFORME. _
Budimpešta, I. okt. Ogrski honvedi ne dobe samo topništvo, ampak tudi tehnične čete in lastni tren. Tudi sc na Ogrskem ustanovi tehnična akademija.
TRŽAŠKI VLOMILEC OBSOJEN.
T r s t, 4. oktobra. Porotno sodišče je obsodilo Ivana Ghersona, ki je bil udeležen pri vlomu v bolnišnico na dve leti težke ječe. HRVAŠKI DIJAKI R1CCIOTU GARI-BALDIJU.
R i m , 4. okt. V Imenu hrvaške akademične mladine so dijaki Bego, Uraš iti Ljubič brzojavni Ricciottu Garibaldlju. Povdarjajo. da Hrvatje žele proti Nemcem zvezo z Italijo, »materjo prosvete in učiteljico Hrvatov«. — »Giornale d' Italia« rahlo ironlzlra naivne
mladeniče. Za zvezo se vnema tudi srbski list »Dubrovnik«.
ITALIJANSKI PRORAČUN.
Rim, 4. okt. Italijanski proračun zahteva 50 milijonov več kot lansko leto.
REŠKI IZGREDI V ITALIJANSKI ZBORNICI.
R I m. 4. okt. Znani prenapetež poslanec Barzilai namerava interpelirati vlado zaradi reških in zadrskih izgredov, kakor hitro se snide zbornica. Barzilai hoče vedeti, kaj misli italijanska vlada storiti za nesrečne laške brate.
FRANCOSKA MORNARICA.
Pariz, 4. okt. Mornariški minister Thomson je izjavil, da bo Francoska zgradila 20 novih podmorskih čolnov.
RUSKI REVOLUCIONARJI.
T o I o z a, 4. okt. 1 u so zaprli nihilisti-njo Ivano Tilly. ki je že večkrat bila zaradi goljufije predkaznovana. Nihilistinja trdi, da je imela nalogo, umoriti nekega visokega ruskega dostojanstvenika, ki biva na Francoskem.
OTOK MAKAO OPUSTOŠEN.
L i s a b o n a, 4. oktobra. Otok Makao je opustošen vsled silnega ciklona, več oseb je ranjenih, vse hiše porušene.
ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA V CARIGRADU.
Carigrad. 4. okt. Sultan je podpisal dovoljenje, da napravi tvrdka Siemens & Halske v Carigradu električno razsvetljavo.
SMRTNE OBSODBE.
Peterburg. 4. okt. Razna sodišča so v zadnjih šestih dneh izrekla 27 smrtnih obsodb. Dosedaj so sodišča izrekla 54 smrtnih obsodb.
GROZILNO PISMO NA STOLIPINOV1MIZI.
Peterburg, 4. okt. Stolipin je na svoji pisalni mizi v zimski palači našel grozilno pismo. Kjub temu hoče vztrajati na svojem mestu.
NAPADI VSLED REVOLUCIONARJEV.
Peterburg. 4. okt. Včeraj so tu odkrili tovarno bomb. Aretiranih ie pet oseb. Včeraj so hoteli revolucionarji oropati neko skladišče čaja. En paznik je ubit. Med včeraj radi nameravanega atentata na državnega blagajnika, ki je imel veliko svoto denarja pri sebi, na borznem trgu aretiranimi osebami, sta dva ruska kmeta.
10 OKTOBER — KRVAV DAN ZA RUSIJO?
Peterburg, 4. okt. Revolucionarji pripravljajo za 10. oktober velike nemire. Delegati raznih revolucionarnih skupin so imeli na Finskem sestanek ter so sklenili, da povzročijo 10. oktobra splošno stavko in veliko demonstracijo po peterburških ulicah. Tozadevni oklic izide v par dneh.
t
2237
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene gospodične
Apolonije Babnik
ki je umrla sinoči ob 10. uri po dol-gotrsgni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti »a umingeče v 32. lttu svoje starosti.
Pogreb drage pokojne se bo vršil v petek f>. okt. pop. ob 4. uri, iz deželne bolnice nz pokopališče k S.. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Drag > rajno priporočamo v po božno molitev in blag spomin.
Lj u b 1 j a n a, 4. okt. 1906.
Žalujoči ostali
Zahvala.
Za ganljive dokaze srčnega so-čjtfa ob mučni bolezni in bridki smrti najinega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Josipa Zotter
izrekava tem potom vsem sorodni-I kom, pnjaleljem in znancem najsrčnejšo zalivalo. Zahvaljujeva se tudi za darovane vence vsem, zlasti pa I i slav. posojilnici ribniški, g. Grcgo-|| riču v Krškem, g. Fr. Fajdigu v So-dražici. Izivkava svojo zahvalo tudi za obilo in častno spremstvo k zadnjemu počitku najinega nepozabnega, posebno pa častiti duhovščin', pre-spoštovanem i uradništvu, učiteljstvu, požarni bran bi, tržanom in vsem, ki so prišli od bli?u in daleč izkazovat zadnjo čast ranjkemu.	2231
V Ribnici, 3. oktobra 1906. Katarina Zotter, Maks Zotter,
soproga.
sin.
!! Največji uspeh nove dobe !
je sloviti
0
V H
Vpisana varstvena znamka.
Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo ia izredno varnje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2^18 36—1
260 gramov-tavoj po 16 vin. 600 „ „ „ 30 „ 1 „ „ 66 „
Noben zavoj bres gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogertfab, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom
Na debelo pri L- Minlosu na Dunaju, I. _MOlkerbastei 3-_
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte,.Slovenca" na Kolodvorih!
Sekstet na lok
igra danes od '|210. ure zvečer v kavarni „Austria".
2224 1—1
Krila :::::::
iz šcviota, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo. : : : : :
Kožuhovina.
Najnovejše : : :
ovratniki, mufi, koli-jeri, otroške oprave.
SSST. Karol Recknasel hcmm.
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2066 16 Več se poizve v LJubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Nleteopologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Č.i »p»-
9. »več.
Stanje b»r»-metra . mm
734 1
Tampe-raturi
po C.liljo
145
7. «Jutr. 2. pop.
736 5 /35-S
9 0 218
VmtotI
sl. jzah
sl. svzh. sl. jzah.

obl.
jasno
IS«
02
Sred nI a včeralžnla tamp. 12 0", nerm. 12 6*.
219V 4-1
£epe
opreme za neveste
prirejene v lastni šivalnici, so razstavljene na ogled v prodajalnici. ^
v
Jlnton Sare, JSjuBtjana.
Sv. Petra cesta 8.
) mv&čj&m 1
Dunajski modni klobuki
za dame in deklice. Najnovejši športni 2227 4-1 klobuki. Najnižje cene.
Klobuki se sprejemajo tudi vedno za moderniziranje
Pavlino Reciinosel, Mestm m sten. 3.
Vljudno se priporoča
trsouina s Klobuki in čeulli
Ivan Podlesnik ml.
LJUBLJANA, Stati t« StGO- 10. Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene.
2178 104-3
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo v lastnem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov potresujočo vest o smrti svojega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, brata in svaka, gospoda
Dr. Adolfa Eisla
c. kr. zdravstvenega svetnika
viteza Fran Jožefovega reda, imejitelja zlatega zaslužnega križa s krono, častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje, in jubilejne spominske svetinje, častnega člana društva zdravnikov na Kranjskem, itd.,
ki je v sredo 3. okt. ob polu 9. uri zjutraj po kralki, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v petek 5. okt. ob 4. tiri pop. v mrtvašnici pred Pavlovimi vrati, kamor so se prepeljali na mrtvaški oder, slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani na pokopališče pri sv. Petru ter ondi provizorično položeni v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Gradcu v soboto 6. okt. ob 9. uri dop. v dvorni in stolni cerkvi, ter v Ljubljani in Kostanjevici. Gradec, dne 3. oktobra 1906.
Hermina del Cott roj. Elsl hči, Gustav del Cott, ces. kr. okrajni glavar v p. zet, Hedy del Cott, Herbert del Cott, c. in kr. kadet-častn. namestnik v pešpolku št. 7, Hermina deli Cott, Hugon del Cott vnuki, Reinhold Eisl, glavni ravnatelj v p., Kornelija Titz roj. Eisl polkovnika vdova, brat in sestra, Marija Eisl roj. Winkler
svakinja.
..............................................
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-O- 2229
Od 30. sept. do vitevil 6. okt. 1906:
Potovanje iz
Krakova preko Karpat v Budimpešto.
Najnovejše : : :
kravate, srajce za gospode, nogavice ali žoki, platneni robci.
Jagrovo perilo, galoše ruske pristne, milo in parfumi.

I
Nagrobni venci
od najfinejih do najcenejih.
Trakovi za vence
v vseh barvah. Najnovejše po najnižjih cenah. : : : :
Hajuečjn izbora KOfOl ReCkHOjel Mestni trs 24.
Priloga 227. itev. „Slovenca" dnč 4. oktobra 1906.
TržaSko narodnjaštvo.
Trst, 1. oktobra.
Povsod kroži politično življenje, vsprejema vase nove ideje, obogati, se asimilira upravičenim težnjam in se razvija, le v Trstu so se enkrat za vselej fiksirana naziranja ustalila in ustavila. Da je prišlo do tega v mestu, kjer je strankarsko življenje tako zelo razvito, je kriva klika, ki je vso narodnostno idejo mo-nopolizirala zase. Tako se je zgodilo, da je tržaški Slovenec iz nižjih slojev, ki mu je »Edinost« evangelij, pač na zunaj navdušen narodnjak, po svojem notranjem mišljenju pa socialist. Drugače tudi biti ne more. Vodilni tržaški krogi so v svojem glasilu in v svojih govorih neštetokrat in na neštete načine variji-rali izključno narodnostno idejo, podlage ji pa niso dali, tako, da si mora vsak poleg tiste demonstrativne nacionalne misli izbrati še glavno in osnovno misel, ki daje pravzaprav šele smisel vsakemu življenju in delovanju. V imenu te narodnostne ideje so tržaški voditelji pobijali vse, kar jim ni bilo ljubo, socializem iu »klerikalizem«, da celo liberalizem, dasi je on pristni in pravi oče vseh šovinistov.
Vprvič sc je uboštvo te ideje pokazalo v Trstu tedaj, ko se je šlo za socialno gospodarsko regeneracijo nižjih slojev in za kulturno emancipacijo tamošnjih Slovencev. Kar sc prvega tiče, je slovenski proletarec kljub vsemu narodnjaštvu socialni demokrat, kar se pa tiče drugega, je smisel za višje intelektualne in etične ideale med tržaškimi Slovenci »Edinosti« ravno tako borno razvit, kot med italijansko buržoazijo, pri kateri se svet začenja in jenja v kavarni in semtertja še v »Filodrama-ticu«. Kako malo pa je to narodnjaštvo, ki ni postavljeno na nobeno trajno svetovno, oziroma socialno ali etično naziranjc, storilo za tržaške Slovence, je pokazal boj za volilno preosnovo, ki odmeva tudi v tržaškem političnem življenju. Tržaški slovenski voditelji pač marajo za volilno reformo, ki bi jih vzdržala po koncu, ali da se boje volilne reforme, ki bi vrgla šovinizem in bi odprla pot ljudskim mislim in težnjam, je naravno. Zato ondotni prvaki sovražijo delo Slov. Ljudske Stranke. Tudi njim se gre za eksistenco. Ljudstvo ne mara, da bi se kje zagotovilo kakšno kulturno ali narodno posestno stanje, ker to nasprotuje načelu socialne pravičnosti: kdor je zatiran, ta se bo odslej lahko dvignil sam, se organiziral, zbral svoje lastne sile in brez privilegijev, brez narodnega sovraštva in napitnic, s pomočjo ljudskega parlamenta, demokratiziranja vse ustave, vse uprave iu vseh inštitucij uveljavil svoje težnje. Demokratična ljudska ustava je nasprotnica vsake stagnacije in vsake lenobe, ki misli v imenu narodnosti životariti dalje. Take ljudske stranke je tržaške voditelje strah in njihovo protestiranje se nam zdi čudovito naravno. Ne bo dolgo, da bodo sami morali uvideti, da jim goli nacionalizem ne pomaga in klicali bodo na pomoč liberalizem.
Tržaško narodnjaštvo in puhli meščanski liberalizem sta si v takem sorodstvu, da drug drugega tudi na zadnjem protestnem shodu v Trstu nista mogla zatajiti. Zaganjali so se zato v Rim kot zastopnika velike kulturnosocialne ideje in v katoliško gibanje na Slovenskem. Prav tako, se saj nc bo treba več boriti proti hinavcem! Tako sc bo saj našlo opirališče, odkoder bo lažje nastopiti proti temu narodnjaštvu brez prave narodne podlage.
Srbski profesorji u Bolgariji
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
S o f i j a, 29. sept;_
Te dni se je mudilo v Sofiji okolu 100 profesorjev iz Srbije, ki so prišli, da vrnejo obisk svojim bolgarskim tovarišem. To je prvi srbsko-bolgarski sestanek, na katerem sc ni samo jedlo in pilo in nazdravljalo, ampak sc je tudi nekaj ukrenilo, kar ima velik pomen za srbsko-bolgarske odnošaje.
Poleg svečanega sprejema, banketa, izleta in drugih zabav, ki so jih priredili Bolgari na čast svojim gostom, se je vršila tudi skupna konferenca, kjer je bilo izraženih mnogo lepih misli o srbsko-bolgarski solidarnosti in o načinih, po katerih bi bilo doseči boljše medsebojno spoznavanje v vseh smereh društvenega življenja.
Sklenili so izposlovati, da se pošljeta vsako leto po dva profesorja iz Srbije na Bolgarsko in istotako obratno, kjer se poglobita v živeli dotičnega naroda in bo njima na ta način mogoče seznatiti svoje učence s srbskim, oziroma bolgarskim narodom. Srbski in bolgarski profesorji izdajajo skupno časopis, se vsaka tri leta enkrat sestanejo in uvedejo v gimnazije srbski, oziroma bolgarski jezik. Srbski dijaki napravijo v bodoče vsako leto enkrat po Bolgariji izlet, in isto store bolgarski po Srbiji. Bolgarski in srbski profesorji in dijaki sc zavežejo na redno medsebojno dopisovanje. Poleg tega so enoglasno sklenili odstraniti vse iz zgodovinskih knjig, kar seje med obema bratskima narodoma nesporazum. Najvažnejše je, da so s temi odločbami zadovoljni tudi srbski in bolgarski ministri pro-svete in zato je gotov, da ne bodo ostali vsi ti sklepi samo na papirju.
Na dan sestanka bolgarskih in srbskih profesorjev je srbski minister prosvete. Andra Nikolič, pozdravil brzojavno bolgarskega na-učnega ministra Sišmanova. Nikolič se raduje, ker so se sestali srbski in bolgarski profesorji, da zgrade trdno vez za sporazum obeh bratskih narodov. Šišmanov se v svojem odzdravil nadeja, da skoro napoči dan, ko si bosta padajala srbski in bolgarski narod roke brez vsake bojazni.
Ves sestanek se je vršil mirno iu prisrčno in se tako četrti dan tudi končal.
Pluralni volilni red.
D u n a j, 3. oktobra.
I.
Pod kolo volilne preosnove je tirolski poslanec dr. Tollinger vrgel debelo poleno. Pri § 5., ki je bil odložen, je predlagal pluralni volilni red. Njegov prcdiog se glasi:
1.	Volilno pravico mora vsakdo osebno izvršiti.
2.	Vsak volilni opravičenec ima en glas.
3.	Še en glas pa ima:
a)	tisti, ki izpolni 35. leto, ki je oženjen ali vdovec ter ima vsaj enega zakonskega otroka, ter je imejitelj samostojnega stanovanja kot lastnik, najemnik ali užitkar.
b)	ki jc dovršil srednjo šolo, učit. pripravnico ali tem glede enoletne vojaške službe enakopraven zavod;
c)	ki vodi samostojno podjetje, od katerega plačuje vsaj 25 kron direktnega davka. Dež. zbori pa morejo ta davčni cenzus znižati na 8 kron. Ti torej bi dobili po dva glasova.
4.	Po tri glasove pa bi imeli tisti, ki izpolnijo vsaj dva naštetih pogojev.
Ta svoj predlog je dr. Tollinger utemeljeval s silobranom. Sam je pripoznal, da pluralni volilni red ni njegov ideal, ampak le sredstvo v sili, s katerim sc hoče braniti proti soc. demokratom. Dr. Tollinger je brez dvoma poštena duša, a pri tem vprašanju ima pred očmi le tirolske razmere in pa prazen strah pred soc. demokrati. To je stališče starega, omejenega konservativca, ki je vedno oblečen v kožuh, da ga ne pretrese sveži, detnokraški duh. Dobri mož gotovo ni dovolj premislil, da s svojim predlogom, ko bi prodrl, le škoduje tistim, katere hoče braniti. Kdor je dovršil sedanjo šolo ali sploii šolski zavod, ki daje pravico do enoletne vojaške službe in je slučajno družinski oče, ta naj dobi kar tri glasove. Kdor ima torej že en privilegij, naj dobi še drugega! Ko bi to predlagal zastopnik mestne kurije, ne čuidili bi sc toliko. V mestih in trgih bi na ta način dobila večino inteligenca, ki je danes tukaj, jutri tam; domačini pa, obrtniki, trgovci, delavci, hišni posestniki pridejo v nevarnost, da so vedno v manjšini pri volitvah Nc glede na druge razloge je pluralni red velika soc. krivica, ki se je poslužujejo klike na Ogrskem. Kdor je za splošno volilno pravico, mora biti tudi za enako. Cetnu pa velikanski boj za volilno preosnovo, ker imamo že sedaj izraženo splošno in enako volilno pravico v peti kuriji? Prisad je treba izrezati, dokler je še čas. Dr. Tollinger pa hoče zaklati puro. nc da bi jo bolelo* in sicer z nožem brez kline.
Ze včeraj mu je v odseku ostro odgovarjal dr. L e c h c r, ki vedno zadene v živo. istina je, kakor jc naglašal dr. Lecher, da je pokopana vsa volilna preosnova, ko bi obveljal dr. Tollingerjev predlog. Z volilno reformo hočemo pridobiti srca ljudstva. Tollingerjev predlog pa odbija nižje sloje. Naravnost abotna je trditev, da n. pr. tovarnar plača vse indirektne davke svojih delavcev. Ali ni delo kapital? Ako kmet nima hlapcev, leže mu njive in travniki v pušči. Ako tovarnar nima živih strojev, ustaviti mora kolesa, pogasiti ogenj v topilnici. In če dobi oče, ki ima enega sina, dva glasu: zakaj bi oče ne dobil štiri ali pet glasov, ki ima morda štiri ali pet sinov v vojaški suknji! Vsi razlogi za pluralni volilni red so torej ničevi ter izvirajo le iz strankarskih nagibov ali pa iz glupega sovraštva proti vsaki volilni preosnovi.
Pluralni volilni red ne izhaja iz prakse, marveč je le ideja protiljudskin debclokožcev, ki ne vidijo dalje v bodočnost, nego nesejo njih meglene oči. Kakor Robinzoni sedč na skalnatem otoku ter čakajo, da jih zagrnejo valovi novodobnega časa. Ako sc nc motim, je pluralni volilni red izkuiial v svoji retorti znani doktrinar I. Mili, ki jc hotel tudi v politiki ustanoviti hierarhijo. Po njegovi teoriji bi morala »inteligenca« prevladati vse ostale sloje prebivalstva. Po tej teoriji pa ne pridemo do nobenega konca. Ako n. pr. dobi en glas vaški črednik, moral Di posestnik, ki plačuje 400 kron davka, dobiti vsaj 16 glasov po Tollingerjevem predlogu. Ako dobi en glas branjevec, ki skupuje cunje ali stare žeblje, moral bi veliki trgovec dobiti 50 ali 100 glasov. In ali postane mož šole s 35. leti toliko razsoden, da more ločiti grah od boba? Pluralni volilni red je le druga oblika za sedanje kurijc. Bistvo jc isto. Dr. Tollinger je tudi grajal, da načrt volilne reforme daje prednost mestom. Njegov predlog pa bi mestom in trgom dal še večjo prednost, ker ravno tukaj je največ tistih, ki bi dobiii po tri glasove.
To je danes navajal proti dr. Tollingerju tudi min. predsednik baron Beck. Jako slab vtis pa je naredila na prijatelje volilne preosnove barona Becka izjava, da bi se vlada Ic sprijaznila s primernim pluralnim volilnim redom, ako bi ga izumil in odobril odsek. To jc voda na mlin protivnikov volilni preosnovi.
(Nadaljevanje prih.)
Štajerske novice.
š Izza ponesrečenega velikega zbora (!!) »neodvisnih« se nam šc |)oroča: Veliki idealist Spindler prebral je pri tem klavernem shodku razglednico in Šoštanja sledeče vsebine: »Živela nova stranka ignorantov preteklosti!« Ta tobak ni seveda nobenemu preteklosti štajerskega političnega delovanja nepoznavajo-čemu »neodvisnemu« prav dišal, ker jim ga jc pod nos dal mož, ki je na narodnem polju več storil v enem mesecu, kakor vsi Spind-rji. Kukovci, Karbati in vsa lepa družba okrog njih ves čas njihovega političnega »delovanja«! Spindler se je tudi balial, da je pri-
pravljalni odbor prejel iz cele Štajerske od mnogo odličnih mož več pisem, v katerih po-vdarjajo ti »odlični možje« potrebo stranke v^ smislu programa, navedenega v brošuri »Štajerski Slovenci, kaj hočemo?!« Da je to bila res sama baharija, razvidno je iz tega, ker se na shodku niso dotična pisma prebrala. Le pismi nadučitclja Knafliča in Strm-šcka ter nekega duhovnika po imenu Šanda iz Gor. Avstrijskega jc malkontentni Spindler prebral, pa ne doslovno, ampak lc v malih stavkih, iu še tem dodajal svoje neslane opazke. — »Falote«, »idijote« itd. imenoval je ta mladi študent gospode pri »Domovini«, ker so se predrznih po njegovem mnenju pisati zoper njegovo stranko! Ste slišali gospod notar Baš? Zdaj pa le bolj ponižni bodite če ne vas bode v najkrajšem času Vaš nekdanji bivši služabnik, kateremu ste tako po »krivici« kruli vzeli, vedel še drugače titulirati, kakor je sam obljubil. Vzemite rajši roko-vico, katero ste mu vrgli, nazaj in bodite pohlevni, ali pa mu vrnite kruli, in potem bo niirna Bosna. Pa res! Ker ravno govorimo o kruhu, povedati moramo, da se je član »neodvisnih« izrazil, da stranko morajo vstano-viti, da se tako ž njo preskrbi služba »spri-čanemu« redakterju, pa ne služabniku, kakor so ga nekateri gospodje po besedah dra. Ve-koslava, nazivljali! Toraj samo za to se gre! Zaradi enega, vlade in koristolovja iskajo-čega človeka, naj se ustanovi stranka, in sicer taka stranka, ki bi prinesla razdor! Pustite ra.ie, da vam ne bode treba v najkrajšem času reči: »Es war halt nur ein Jugcnd-streich!«
š »Zvezna tiskarna« v Celju ima v službi samo take stavce, ki so pristaši nove stranke, ki je protivnica njih gospodarjev. To sicer ni nič posebno hudega, kaj tacega se dogaja tudi drugod, a da ti ljudje javno okoli govorijo, da mora po njihovem trudu in delu »Domovina« prenehati, — to gre menda le predaleč, čeprav imajo pri ubijanju »Domovine« dobri namen, Spindlerju pomagati.
š Zanimiv politični shod v Trbovljah. Dobili smo še naslednje poročilo: V nedeljo se je vršil v Pustovi (Zagarjevi) gostilni političen shod: Sklicala sta ga drž. poslanec dr. Korošec in dež. poslanec Roš. Vse sobe so bile polne, veliko jih je stalo zunaj. Ob pol 9. uri otvori gosp. Roš zborovanje, pozdravi vse zborovalce ter jih opomni, naj se vedejo dostojno. Pozove jih, naj izvolijo shodu predsednika. Tajnik socialno demokraške stranke, Sittcr predlaga vodja njenega konsuma, Rinal-dota, drugi hočejo imeti učitelja Plavšaka. Med velikim vriščem se konstatira, da je navidezna večina za Rinaldota, torej prevzame predsedstvo on. Prvi dobi besedo dr. Korošec. Z njemu lastno zgovornostjo razpravlja med splošnim odobravanjem o delovanju drž. zbora v zadnjem času: o volilni preosnovi, vojaški taksi, orožnih vajah, o militarizmu, obrtnem zakonu, o inalokniečkein vprašanju, sladkornih tovarnarjih, o lekarničarjih, uradnikih v državnih uradih itd. Soc. demokrat Sitter mu vrže vmes včasih kako besedo z očividnim namenom, ga zmotiti ali vjeti, a dobi na vsako vprašanje točen in zadovoljiv odgovor. Nato proča Roš o dogdkili v dež. zboru štajerskem v zadnjih dveh letih, popisuje boj za slovensko meščansko šolo v Trbovljah in za kmetijsko šolo ter razmotriva vprašanje o kmečkih delavcih, katerih zlasti v bližini indu-strialnih krajev primanjkuje. Primerno zavarovanje poslov za starost in onemoglost bo pomagalo. Za tem ožigosa zahtevo nekaterih lirastniških uradnikov-nemčurčkov po nemški šoli ter navede dejstva, da je taka šola čisto nepotrebna, celo kvarna. Nato izpregovori Sittcr ter hoče oslabiti vidni vpliv obeh govornikov na poslušalce. A njegov silno patetični govor v slabi slovenščini nc najde odmeva. Očita tudi Rošu neko pismo, kjer baje nc privošči delavskim otrokom omike in sreče, ter hoče v dokaz brati nekaj iz »Štajerca«. A vsevprek sc začne krik: »Štajerca« nc bomo brali, saj nismo šnopsarji, na si ga propadli \Vratschko bere itd. Sittcr torej neha iskati po žepih »Štajcrca«, in Roš mu zadevo pojasni. Sittcr nato prizna, da ni razumel, da se gre za popolnoma nemško šolo, kar sc tudi njemu zdi — ineredibile. Proti taki šoli so seve tudi soc. demokrati. Za tem nastopi »Taborit« Kraincr, govori o krivicah, ki sc gode po volilni reformi posebno koroškim Slovencem ter bere resolucije po znanem mariborskem in slovcnjebistriškem receptu, kjer bi se izrekla nezaupnica dr. Šusteršiču iu drugim poslancem; a nekaj vrst iioznejc zahteva od njih, naj se z vsemi sredstvi potegujejo za to, da sc ta krivca popravi itd. Vsled te smešne nelogičnosti mu dr. Korošec očita konfuznost, ter zavrača napade na slovenske poslance. Rinaldo je pa pokazal, da bere bolj nepristranska poročila o volilnem odseku, ter resolucije ni dal na glasovanje, pač pa priporočal resolucijo o narodni avtonomiji, kar je vsem ugajalo. Sprejeta je bila tudi resolucija proti nameravani nemški šoli v Hrastniku. Predsednik si potem še privošči kranjske liberalce. ki so proti volilni reformi, ter zahvali oba poslanca za njiju stvarna poročila. Z »živio poslanci!« jc bil shod ob pol 11. uri končan. Nato so se šc posamezniki oglasili pri dr. Korošcu z raznimi prošnjami; vsem je zagotovil pomoč. Jako. poučen je bil ta ljudski shod. Ze par dni prej se je govorilo, da bodo soc. demokrati shod razbili. A pohvalno moramo priznati, da so sc obnašali dostojno. Ker so bili tudi oni proti nemški šoli, zahteva doslednost, da poučijo o tem svoje sodruge v Hrastniku, kjer ravno ti, seveda na povelje višjih — najbolj agitirajo za tako šolo. Naj prekličejo svoje podpise in nabirajo naj proti-podpisel Tako se bodo iznebili očitanja, da so narodne izdajice. Tudi so na tem shodu
»rdeči« videli, da se da tudi brez hudičanja kaj iiametnega povedati, kar pri njih še ni navada. Shod je pa tudi pokazal, da liberalna pesem o predaji koroških Slovencev, o nezaupnicah poslancem itd. ne vleče več. Dr. Korošec in Roš sta lahko zadovoljna s shodom, ker svoj namen sta docela dosegla. »Ni mi žal, da sem volil dr. Korošca«, »ko bi ga bil prej poznal, bi ga bil jaz tudi volil«, tako je bilo slišati po shodu.
š Iz Šaleške doline. »Slov. Narod« bi ne mogel živeti, ko bi si ne privoščil v vsaki številki par duhovnikov. Nič ga ni sram, če prav mora bežati kakor pes s svojimi trditvami, ko pridejo jjopravki. Pošten je pa tako, da prinese v zakonitem roku le tedaj |)opravek, ako si napadanec preskrbi od njega povratno potrdilo, sicer čaka kakor kužek, dokler ne dobi kamna po taci. S takimi »slovenskimi« listi se je treba boriti Slovencu ob meji, ki kaj dela, med tem ko dopisniki »Narodovi« po krčmah z nemčurji popivajo in čez katoliško-narodno delovanje zabavljajo. Bog nas varuj takih steklišev, ki v svoji besnosti vse ob-grizejo kar srečajo!
š Ustanovili shod katoliškega političnega društva. Iz Laškega okraja se nam piše: V nedeljo, dne 7. oktobra, sc vrši v Laškem ustanovni shod »Katoliškega političnega društva za Laški okraj«. Pri tej priliki bodeta poročala tudi državna poslanca dr. Anton Korošec in dr. Fr. Vovšek. Shod se vrši po ve-černicah.
š »Mladoslovenca«, ki je že v prvi številki širokoustno izjavljal, da so mladeniške in dekliške zveze, da so Marijine družbe največja sramota za slovensko ljudstvo, dobivajo vsi naročniki »Novega slovenskega Štajcrca«, pa tudi ptujskega »Štajerca«, pa še tudi drugim ga usiljujejo. Opozarjamo vse naše katoliško-narodne rodoljube, naj vsak v svojem okrožju pristrižejo peruti temu drz^ nemil ptiču iu pomočniku ptujskega »Štajerca« in ljubljanskega »Slovenskega Naroda«. Nc pustimo, da bi se taka gniloba širila med narodom. Škoda denarja in časa za tako berilo. Glasilom nove nečiste »Narodove« stranke na Štajerskem treba ob pričetku zastaviti pot med naše katoliško ljudstvo. Torej na delo!
š Na Ščavnici so se v torek 2. oktobra vršile že vtretjič občinske volitve. Prvikrat — 1. julija 1905 — in drugikrat — 28. decembra 1905 -- smo Slovenci zmagali v vseh treh razredih in sedaj tretjikrat smo zmagali zopet, tokrat pa v tretjem in drugem razredu. V tretjem razredu so dobili naši kandidatje po 41 glasov, v drugem razredu pa po 12 glasov. Ko so nasprotniki v teh dveh razredih videli naše veliko premoč, so zginili z volišča. Zato je bilo pri vzorni disciplini naših volilcev izvolitev naših kandidatov v obeh razredih soglasna. V prvem razredu so zmagali nasprotnik! s 6 glasovi, to pa Ic na ta način, da so častnega občana, slavnega Wratschka, protipostavno uvrstili med volilce prvega razreda, dočim je, kot ie postavno, prvikrat in drugikrat volil v tretjem razredu. Ob enem so narodnega volilca prvega razreda, Jurija Se-uekoviča, brata ravnatelja Senekoviča, v zadnjem času potisnili iz prvega razreda v drugi razred, na njegovo mesto pa uvrstili iz drugega razreda nasprotnika župana Eilcca. Ali tokrat pride do volitve narodnega župana na Ščavnici, še ne moremo poročati. Eno j)a jc gotovo. Ščavnica, ta važna obmejna občina, je naša in ostane naša. Katoliška slovenska stranka ie dobro organizirana, ima izvrstne agitatorje, zlasti mladeniče benediške mladeniške zveze, ki so z drugimi vred z občudovanja vredno požrtvovalnostjo tedne in tedne delali za našo zmago in ob volitvi kljub silnemu delu spravili toliko volilcev na volišče. Slava zavednim volilcem, slava in hvala \ sem neumorno delavnim agitatorjem! Trdnjave Bračkove pokajo druga za drugo in končno bo morala v naše roke tudi glavna Bračkova trdnjava — gornjeradgonski okrajni zastop.
š Gostilno »Slovenskega delavskega podpornega društva« v Celju jc dal mestni magistrat zapreti z motivacijo, da so sc baje dajale jedi in pijače v njej tudi nečlanom, kar bi bilo proti koncesiji. Društveni predsednik gospod Ivan Rebek iu tajnik gospod Ignacij L.ampič pojdeta osebno v Gradec, da intervenirata v tej stvari in da zaprečita škodo, katero je prestrogo in nad vse rigorozno mestno oblastvo društvu zadalo. Ce sc gre zoper Slovencc. velja vedno skrajna po-stavnost!
J Volitve v okolici Celjski so se vršile. kak'or smo že v soboto napovedali, minoli pondcljek in torek čisto mirno. Nemci se jih v nobenem razredu niso vdeležili. — Stvar novega odbora bo okrepiti slovenski živeli v okolici tako, da bodo po preteku treh let Slovenci stopili zmage zavestni v volilni boj, ki nam takrat nc bo prihranjen. Za to je pa treba programa in zistema! — Izvoljeni so sledeči: v tretjem razredu• gg. Matevž Glin-šek, Jožef Jezernik, Iv. Radej, Franc Samec, Franc Lipovšck, Ferdinand Gologranc, Frane Pušnik, za namestnike: Anton Male, dr. Ve-koslav Kukovec. Josip Kosi. Anton Zaveršek; v drugem razredu: gg. Peter Majdič, Avgust Sušnik, Mihael Levstik, Janez Mimik, Anton Pintar, lak. Janič, dr. Josip Scrnec. Jakob Vidcmšek; za namestnike: gg. J. Planinšek, Matija Mlakar, Andrej Bobnič; v prvem razredu: gg. Fr. Ogradi, dr. Anton Božič, Janez Samec, Anton Fazarinc, Jernei Cečko, Jernej Kuiner, Franc Confidenti. Franc Kliner; za namestnike: Franc Vclušek, Miha Kodela, Janez Krušič in Jakob Omladič.
š Zanimivi načrti. Ena glavnih točk nove štajerske »Narodove« stranke jc seveda go-spodarski napredek Slovencev. Temu se ni
čuditi, saj imajo »novi« v svoji sredi špeci-jalista v narodnem gospodarstvu dr. Kukovca, ki je znan po svoji (?) knjižici iz te stroke. Narodnogospodarski program obsega dve glavni nalogi: prva je, oskrbeti Spindlerju službo, druga pa, naskočiti »Zvezo slovenskih posojilnic«, kar nameravajo pod komando dr. Kukovca storiti že na prihodnjem občnem zboru. Ce se jim ta naskok posreči, dobijo v roke ne samo »Zvezo«, ampak tudi zvezino tiskarno in trgovino. Odtod prihaja tudi samozavest Spindlerja, ki je v svojem poslanem v »Narodu« in »Našem listu« med vrsticami napovedoval, kako bo še notar Baš pred njim kapituliral in kako bo on, Spindler, vse prvake iz »Zvezine tiskarne« ven pometal. Oni znameniti »mcjdan«, o katerem govori Spin -dlerjev bojni klic, bo torej občni zbor celjske »Zveze«. Bomo videli!
š Šentpavelska godba priredi v nedeljo, dne 7. oktobra, v zgornjih prostorih gostilne gospoda Vedenika v bt. Pavlu koncert na čast odhajajočemu sotrudniku gospodu učitelju lv. Petraku. Začetek ob 6. uri popoldne. Prostovoljni prjspevki so namenjeni za nabavo novega kontrabasa. Vsi prijatelji godbe iu narodnega petja ste vabljeni.
š Slovenci v Gradcu! V nedeljo, dne 14. vinotoka, priredi slovensko društvo »Oo-movina« v Gradcu četrto vinsko trgatev s plesnim venčkoni in šaljivo pošto v dvorani »Zum osterreichischen Hof«, Georgigasse številka I. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 kr., v predkupu 20 kr. Vsi graški Slovenci se najuljudneje vabijo.
š Desetletnica gasilnega društva za ormoško okolico se je obhajala v nedeljo,16. ki-inovca, vkljub slabemu vremenu na dostojen in slovesen način. Dopoldne so se udeležili vsi ognjegasci skupno svete maše v župni cerkvi. Pohvaliti moramo ob tej priliki iz-boren in točen nastop naših gasilcev. Ko so korakali z godbo na čelu, z lipovim perjem za čeladami, krepko in zavestno skozi mesto proti cerkvi, se .ie vzveselilo pač marsikatero oko. Saj kdor hoče pomagati sosedu v sili, rnora biti krepek in pogumen. Po maši sc je pripelo 27 možcin, ki so vztrajali deset let pri društvu, častne trakove na rokav. Neznatno je sicer to odlikovanje samo na sebi, a ponosen je pač lahko vsakdo nanj. Popoldne so korakali vsi ognjegasci skupno z gosti iz Središča na slavnostni prostor pri g. Kandriču. Vreme nam je nagajalo neprestano, zato smo se morali zadovoljiti z notranjimi prostori. Ob največjem nalivu in viharju je prišlo tudi 18 mož slovenskega gasilnega društva v Tr-govišču; veselil nas je ta skupen obisk radi slabega vremena tem bolj. Da si je pridobilo društvo v Ormožu in v okolici s svojim delovanjem splošno priljubljenost, kaže obilen obisk naše slavnosti; razvila se je zato tudi kmalu splošna živahna zabava. Veselje je povečala lastna godba z mnogimi izvirnimi komadi. Med posameznimi točkami sporeda so se vršile navdušene napitnice presvetlemu cesarju, ki je blagovolil podpirati naše društvo, vsem častnim in podpornim članom ter vsem onim, ki nas niso radi slabega vremena obiskali. Cela slavnost je imela domač in prisrčen značaj. Umetalni ogenj je moral iz-estati. Splošna sodba je, da je društvo moralno mnogo pridobilo s to desetletnico. In ni čudno! Saj kdor ve, koliko truda stanejo vaje, koliko požrtvovalnosti se zahteva od vsakega člana v slučaju ognja, ta bo umel najbolje, da enake desetletnice niso prazne parade. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nas blagovolili obiskati, posebno pa velcčasti-tim damam iz Ormoža, ki so se trudile s slav-nostjo, in vsem, ki so imeli s prireditvijo dela in truda. Podpornike naznanimo svoječasno po časnikih. Na dalje: »Pomozi Bog!«
š Požigalko in tatico so prijeli v Slovenjem gradcu. L. 1905 je zažgala posestniku Vricntanu hišo, nato mu je ukradla žepno uro iu jo prinesla čez štirinajst dni nazaj; istočasno mu je ukradla 200 kron. Letos avgusta meseca je zažgala mnogo žita in ukradla trideset kron. Orožniku Letanji se je posrečilo tatico zasačiti. Ta je namreč pastorka Vric-rnana, Antonija Vricman. Izročili so jo sodišču v Celju.
š Šoštanj. Hmeljeva kupčija v naši dolini je dokaj manj živahna, odkar je cena od 3 K padla na 1 K 60 h pri kilogramu pri tu-
kajšnjih skupljevalcih. Vsak raji čaka s svojim hmeljem na boljše čase. Pogrešamo organizacije v tem oziru. Kaj da sc nc pobriga »Kmetijska zadruga« za to? Kmet leta, ako ne zna prav odposlati, od Policija do Pilata, ker mu nobeden noče pomagati, ako sam ne ve poslati Imielj na Češko, kjer ima še vsaj pošteno ceno. Kdo nas reši špekulacije?
š Štajerski »Meran«. Spoduještajersko nemštvo temelji v celoti na sami »farbariji«. 99 odstotkov onih, ki se na Spodnjem Štajerskem štejejo k Nemcem in so kot taki tudi pri ljudskem štetju vpisani, so pravzaprav Slovenci, ki trdijo, da so Nemci. »Farbarije« pa ni samo tukaj vse polno, ampak tudi drugod. Kar danes že noben pošten Nemec ne mara spodnještajerskih posili-Nemcev, vabijo tujce z lažmi k sebi in trdijo, da je v njih krajih tako blago podnebje, kakor v Merami. Tako smo dobili na Spodnjem Štajerskem kar tri štajerske Merane. Prvi je seveda od nekdaj Celje, drugi je glasom velikih lepakov, ki jih jc videti po kolodvorih, Maribor, sedaj je prišel na vrsto šc Ptuj. Pek Ornik je namreč poslal v svet reklamo za svoj »harem«, imenovan tudi »Miidchenheim« in tam nazivlje mesto Ptuj »Štajerski Meran«.
Dečka
poštenih staršev sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom 2222 3-1
J. KRANJ C v Borovnici.
Učenko
mr
M
šivilja na Sv. Petra cesti št. 13, I. nadstropje. 2223 1—1
Sjidanje ralšev asa
(gro6nic) 00000
na novem centralnem pokopališču
i^vrji najcenejie stavitelj novega pof^o palijia po oblastveno odobrenih določilih 1671 13 3a zgradbo pokopališča. Natančneje sc poizve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.

Išče se
knjigovez
uren delavec, zmožen ročnega in strojnega zlatenja. Oziralo se bode le na ponudnika, kateri je popolnoma vešč v navedenih predmetih. — Plača po dogovoru. — Osebna predstava se želi.
Naslov iz prijaznosti pri upravništvu „Slovenca".
A
22 1 4-
Naročajte se na »Slovenca«, ki brani Vas in Vaše pravice proti napadom ljudskih sovražnikovi Ako eden ne more, naj se več skupaj naroči na »Slovenca«! '•C
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I Čepico	2116 13
InsleSko sklDtt oblek
0. BERtlATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
POZOR. «
2200 3—2

II
I!
V najem ali na račun se odda
gostilna in prodajalna na Gorenjskem
v jako lepem kraju blizu železniške postaje.
Vprašanja na upravništvo tega lista.
9
Svetovna razstava St.Lonis 1904 | Zahtevajte le: |
z
varstveno znamko
Globus
v rdečem pasu Edini izdelovatelj: FRITZ SCHULZ jun. akc. družba Lipsko.
GLOBUS-^ x
, PUTZ- / Allemigifc,
VitSSS^fSK^^ l
i^enhUMi mrothsmSImftiv
•Ml
največ, odliko?. „GrlIlllt Ptl*"
Globus
r
čistilo =
ker se ponuja mnogo ponarejanj. _
Borzna poročila.
Ljubljani.
,Kreditna banka1 v
Uradni kurzi dunajske borce 4
Xaloib.nl papirji.
4*/. majeva renta......
4'/. srebrna renta.....
4•/, avHtrijHka kronska renta 4'/. . (lata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4 •/, , zlata , ... 4'/. posojilo dežele Kranjske . 4\'i'/. posojila mesta Spljet . , 4V/. .	. Zader . .
4V/, bosn.-herc. šel. pos. 1902 . 4'/. češka del. banka k. o. . . 4'/. , , , ž. o. . . 4'/,•/. »ast. pisma gal. d. hip. b. . i V/, pešt. kom. k. o. c 10 •/. pr. 4'/i*/, tast. pisma Innerst. hr. . 4'/«'/. > > ogr. cen. dež. hr. 4'/«"/• , „ , hip. banke 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/, obl. češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/, prior. dol. žel......
3•/. , juž. žel. kup. '/iV, • • * V/. »VBtr. pos. ca iel. p. o.
Br tika.
Srečke od 1.1860'/,.....
. . . 186« ......
„ tleske.......
„ com. kreditne I. emisije . * » i II. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske * frs. 100 — . .
, turške .......
Basllika	arečk« . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	. ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ , , ... Rudolfove	, i . .
Salcburžke	, ...
Dunajske kom. , ...
Delni...
južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnic« .
Avstr. kreditne banke .... ............
Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, druib« . . Avstr. orožne tovr. družb« . . Češke sladkorne družb« . . .
▼ •lat*.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke ..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarli .	.....
oktobra 1906,	
9en»>	nu«o
98 85	99-05
100 IS	100-35
99 10	99-30
11675	116-95
94 85	95-85
11265	11275
98 60	99-60
100-60	101-80
9930	100-30
10005	101-06
9925	99-75
9885	9945
100-10	101-10
104 90	105-90
100 —	100 10
100—	100-20
100—	100-30
100—	101 —
100'25	101 2K
99-90	
99-50	—■—
317 25	31925
100—	100 80
216—	220 —
275—	277—
152 85	164 8b
280—	289—
236 -	294-50
258-—	267—
97—	106—
161 75	162 75
21-70	23-70
463—	464—
78—	83—
87—	92—
56-50	62-53
48—	SO-
28-75	JO 25
55-	60—
70—	76--
105—	616—
183 -	184—
682 25	683 26
1769 -	1779 —
673 —	674—
810 50	81150
242-—	243—
715—	718—
605—	606 60
3786—	2796—
578 --	579—
290—	294'—
679 —	683 —
159 60	160 70
11-35	11-39
19 U	19'14
23-48	23-63
23-98	2406
117-45	117-65
95-45	96-65
253-	253 75
4*84	8—
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki ceni.
Josip Vidmar
izdelovalec dežnikov in solnčnikov
naznanja slav. občinstvu, da otvori I. oktobra t. I. svojo	2189 6—2
glavno prodajalno dežnikov in solnčnikov Pred škofijo 19
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovi ulioi št. 4 kot podružnici.
Nahaja se v zalogi vedno najnovejše, v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno.


2391 238
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja TN vrst« rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promeie Izdaja k vsakemc žrebanja.
Akcijski kapital 1 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjav« ln ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžreban« vrednostna papirj« in vnovčuja Zavaruj« trafik« proti kurznl zapal« kupon«.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkulujo vojaške ženitnlnske kavolje. Kslumpt ta Inkaavo m»n(. "MH>	JUT Borrn. aaro£lla.
Podružnioa v SPLJETU.
Denarno vloge aprejems v tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dn« vzdiga.
Promet * čeki ln nakaznicami.
nn	OiESI I^DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZflLEC in LAŠKI
ULLNI9mm Unll»M TRG v Ljubljani, telef. št 163. = ph..™^ —J.
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški
telefona štev. 187.
Podružnice:
Pr»*» i menjalnicami: Oraben 25, Mala atran, Most ulica 17, Žižkow, Husov. ulica 37. Brno. Veliki trg 10 B.den, Olavnl trg 4. Čc*k. I,lp», Cnfik* K.mnlc., ■oraTikl Zomberg, SchlTlerteva cesta 3. NodUng, Fran Joalpa trg 9. Noil Jlfln, Črna ccali 8. Plr.en In Nt I Ura.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wle-dner Hauplstrasse 12, V SchBiibrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahllerstrasse 76, VIII. Lcrchcnlelderstrasae 132, IX. Alsrrslrasse 32, X. Favorltenstrame 59, XVIII, Vihrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstraise 22.
Menjalnična dalniška družba
67 150—102

MER C UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in cskoinptiranjc
izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.