25S. Številka
i Vat, v ><»!►<>to II. novembra I^JHf.
'IVfcij \\l\
,,Edinost«'
t -tain 4«rtfa?;it 1» i »M. razun nedelj in trnr.nifcoT. z utrni in r.vefvr ob 7. uri. <> fioiip.leljk' i in }><> (»rarnikih i«haja oli 5' uri zjutraj.
Varovalna /mitrt :
)be i/.ttanii na ieo> . . ,	„'p —
, Zn nujno vetrno inilanie . .. 19*— ( pol leta.iVirt leta in na meitei: ramierno. "S.i'V! e plaOPVHti nh|>rej. Na naročite brev	numftiine ie uprava riP onirA.
i,
Na jln.V.n.■ -e prodajajo v Tratu »jul-4.-.i'jt* *ti v-tfzr i'o 3 jiviff. večerni1 številke ■t uvĆ.: w ijrtleljnke 7. j m ran je *te-fiike po 2 iii1 v', i-ven Trula po 1 nvć. već.

Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA . E11IN0ST" ZA PRIMORSKO.
4 nvc.
IVIefmi «i
Uiajatelj In oienvoini urednik K ran Godnik.
V edtnoatl je m ne !
Ofclasl
rarunujo po vrstali v jiclitu. krmno naročilo n primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne /.:iliv.ile. nin/i ojrlasi itd -<e rilcu mi io po pogoditi.
Vni dopisi naj se pošiljajo n re<l niši vu. Nefranlrovani dopisi ir >e sprejein-ijo. Rokopisi ie ne vračilio.
Naročnino. reklamacij** iu ouliise sprejema upravnici vo. Naročnino in <>ir'n*e je plačevati loco Trst.
VrrdnUlt« in tiskarna uiiliapita v ulici Cnrintin ^tv. I 'i, tprumistvu. u<l-pmvništvo tu sprejeuiiiiije lnsernti»v
v ulici Molili piccoln »tv. ;5. II. mnUir.
Lastnik konsorcij lista ..EJinosti'
Natisnila tiskarna konsovcija lista ,,Edinost" v Trstu.
brzojavna in telefonična poročila.
(Ncrejie veiti.)
Dllllilj 10. Poslanski krogi potrjujejo, da se je finančno ministerstvo obrnilo do kontrolne komisije državnih dolgov z zahtevkom, da ista rensu-mira včerajšue sklepe glede izplačanja 5i) milijonov goldinarjev avstro-ogerski banki.
Dunaj 10. Nemški napredni klub je sklenil, <la ne podpise nobenega predloga* in nobene interpelacije, katere bi predlagali oziroma stavili Seho-ncrerjevi pristaši.
Dunaj 10. (Zbornica poslancev.) Nadaljevanje debate v odgovoru ministra za notranje stvari o dogodkih na Moravskem je bilo zelo viharno. Govorili so Adamek, Kozhnvski, minister Koerber. Predsednik je moral pretrgati sejo.
I Mili a j 10. Pododseka kvotne deputacije sta imela popolutlne skupno sejo, kateri je predsedoval predsednik ogerske deputacije, pl. Tis/a. Razpravljanja so se udeležili ogerski členi: Pulszkv, Tisza in pl. (V.akv in avstrijski : Beer, Sohonborn in Dumba. Niso se mogli zjediniti glede načina, kako je treba izračuniti obojestranske prispevke. Sedaj bo vsaka deputacija predlagala gotovo številko ter se bo skušalo na ta način doseči sporazumljenje. Jutri predpoludne se bosta posvetovali obe deputaciji polnoštevilno posebej, popolutlne pa pododseka v skupni seji.'
Srede« 10. Uradni list objavlja reskript kneza Ferdinanda, v katerem izraža svoje veliko zadovoljstvo, da se ministerstvo trudi rešiti narod z lastnimi močmi dežele iz gmotne stiske, ter javlja, da se odpoveduje za prihodnje leto v prid države polovici svoje civilne liste. Ta od rek je napravil velik utis mej narodom.
Vojna v južni Afriki.
London 10. [Jraduo obvestilo javlja : Parni k »Moor», ko ima na krovu častnike generalnega štaba vojn, ki je namenjen za južno Afriko, je prispel zjutraj v Capetown.
Življenja!
Piše Anton Kristan.
(lorica, JS. novembru 181KI.
Preselil sem se. In nisem mislil, da bo tolike razlike. Na (Ješkom boj med domačimi strankami in boj med Cehi in Nemci, tu-le na Goriškem — takisto. Torej : enaka situvacija! Čemu govoriti <> »razliki« ? In vendar . .!
Mrt\ o je, mrtvo . . . Življenja ni ! In meni se hoče — življenja.
Vidim: letargijo v vseh slojih na Goriškem. \ idim takozvano »diplomacijo« v veČini »mero-dajnih« oseb. Slišim: zabavljanje napram svojim bližnjim, obrekovanje itd. Oitam, ah, čitam pa že jako malo. Samo »Hamleta« in »Ro kovu j a če« Imam na pisalni mizi, ki me spominjata na prav veliko skladovnico svojih bratov »Hamletov« in »Rokovujačev«, ki jih ima Gabršček še na skladu... In slutim . . . Kil, da bodo ti še prav dolgo prebivali pri Gabrščeku ter mu »delali« »profit«. Vsaj gotovi ljudje si razlagajo tako . . .
Veste kaj, nekaj strašno groznega imamo mi SI ovenci na svojem telit. Namreč; Zavidni smo. Nikakor ne moremo mirno trpeti (kamo-li: veseliti se) blagra svojih bližnjih.
Pa-r dnij sem šc-le tukaj. Kraj mi ugaja, ljudje mi ugajajo, samo mrtvo je, mrtvo...
A — obeta se življenje! Temno nebo se hoče jasniti; pokazuje hc že prvi trak jutranje »Zore«. Ste-li že kedaj gledali vzhajanje simbola mladosti? Jaz sem je gledal. Se vedno mi je v dobrem spominu. In tudi sedaj mi srce od časa do časa nekako nemirno bije, kri se mi pretaka,* cirkulira hitreje in gotova čutstva začenjajo poht-ščevati se me. Prihod »Zore«, prihod ustajenja — počete k življenja.	"" "
V prvih momentih svojega bivanja v.Gorici sem pohitel do »Soče« ter zrl v njeno vrvenje, tečenje in borenje. In vzel sem iz žepa mali ama-net — spominek na krasno Prago in prelepe češke pokrajine — ter ga zal uči I mej mirno tekoče valčke, Zadrhtali so . . . I meni je burno zaplnla mla-deniška kri ter napeto sem gledal, čakal: kaj bo. Moj amauet so pogoltnili valovi. Ne, mirna vodica se je razburkala, amaneta nI bilo in bil je; pokazal se je na površju, ter obdan od vzburkanib valčkov, plaval dalje,.. Razvnel sem se neizmerne radosti in bilo mi j tako prijetno, tako milo...
— —- Presolil sem se. Iz boja v boj. Ne bojim se za milo domovino, boj pomlaja, boj ubija in — boj rodi. In tukaj boja ni; da-si sem dejal: iz boja v boj. Roj se mora tu še le začeti in sicer boj za principe, za načela. Nisem prijatelj prelivanja krvi za osebe; tako prelivanje krvi po mojem ni boj, temveč pretep, klanje ali, če hočete : ubijanje.
Dejal sem: boj se mora še-le začeti. Ponavljam, ker tukaj — boja ni. (Kdor bi se spodtikal ob to-le, naj prečita kak sestavek o egiptskem na-boženstvu za časa Ramzesa in drugih.)
Roj nam odpravi letargijo, potolče reakcijo, pobije zavist iu nam prinese življenja.
Urez barv smo. Cemu bi se tudi barvali ? Nazori ostajajo Čisti, morajo tudi ostati ter biti vedno kristalni. Načela takisto.
Torej: boj mora priti! Bliža se že, ali boj za načela, za principe, za napredek našega ljudstva v zmislu kulturnem, gospodarskem in politiškem. In ta boj mora biti odsev individuvnlizma, odsev naših duš in našega mišljenja. Mali srno, zavedamo se tega in upoštevamo to.
Se jeden apel : ne zgražati se radi stvari, katerih ne poznamo, ne biti jednostrnnski, ne osebni! Vedimo, tla smo v novembru leta tisoč osemsto d evetin devetdesetega. Zdravstvujte!
DOPISI
Iz Pomjana. (Volitev župana v Poni j a n u.) [Izv. dop.) V ponedeljek dne (». t. m. je bila — kakor ste že javili — volitev župana v novi občini pomjauski, navstali po razdeljenju. Tu je pred f) meseci zmagala laska gospoda koperska. Zmagala s pomočjo denarja in največe krivice. Zupanom je bil izvoljen, —kakor je bilo pričakovati —- Rartolič, oni Bartolič, ki jo provzročil toliko stroškov ubogemu ljudstvu, oni Rartolič, ki je od nekdaj najpokorneje orodje Lahov. Brez Bartol i ea Lahi absolutno ne bi bili zmagali; njemu gre torej »častna« zasluga, tla morejo Lahi čisto slovenski Pomjan prištevati svojim pozicijam. — Bartoličevo županstvo je stalo laško stranko mnogo agitacije in
—r ilfcarja. Z vsemi, tudi najbolj podlimi sredstvi so dejali nasprotniki na zadnjih občinskih volitvah, Vla^jftaga Bartoličeva stranka.
Po slavni zmagi — kakor Lahi imenujejo zadnje volitve v Pomjanu — jo bilo pričakovati, da v dan izvolitve župana, ob uri, ko se slovesno in oficijelno proglasi Bartolič županom, bodo pri-stifor vsi njegovi pristaši in volilei, da pozdravijo in mu zakričb »Evviva«, da se bo zemlja tresla. Saj Pečina," s katero so zmagali na občinskih voli-
je -bi« jeA velika, ako gledamo le številke, Ali ;ijudn«. Tifri, je drugače, nego smo pričakovali. Razun lačnega agitatorja Nicoletta Bigatto, razun par laških godcev iz Motnja na, '2—."> mož in do 20 radovednih otrok, ni bilo nikogar pred občinsko hišo v tistem »slovesnem« trenotku. Ta pojav je čuden in v velikem nasprotji z hrupom o zadnjih volitvah. To nam morda razjasni prihodnost.
Volitev župana se je vršila seveda mirno. — Vlado je zastopal okr. glavarja namestnik, g. Pe-rinello. Par minut pred poludne je šel lačni Bigatto po zbrane laške godce. Nekdo je nosil rudečo belo-rudečo zastavo z napisom »Kvviva il podosta Bartolič!« Postavili so se preti občinsko hišo. Točno o poludne je bila volitev dovršena. Ko so občinski svetovalci, Bartolič in vladni zastopnik prišli iz občinske hiše, je laška godba zaigrala cesarsko pesem, potem pa »Inuo deli' Istria«. Do tedaj ni nobeden zakričal »Kvviva«, kar se je agitatorju Bigattu malo čudno zdelo. Zakričal je torej on prvi, na kar so tuji laški godci in par drugih odgovorili z »Kvviva«. Sedaj pa se je godilo, česar bi se moral sramovati vsaki pameten človek, kamo-li takov slaven župan! Bartolič je stopil naprej, da izusti svoj govor. Za hrbtom so mu stali vsi občinski svetovalci. — Govoriti je hotel najbrže svojim volileem, ohčinarjem. Ali teh ni bilo, ampak poslušalci so mu bili godci iz Momjana, Bigatto, 2—5 moških in nekaj otrok. Bartolič je govoril seveda laški. Rekel jo, tla vsakdo, kdor ga pozna, mora pritrditi, da on kakor tajnik in občinski uradnik nikdar ni gledal na stranke, čeprav jo sicer bil in držal za stranko (seveda laško). — On da je še mlad, da pa upa, da ga bodo svetovalni podpirali. — Tudi v bodočo dane bo gledal ne na Petra ne na Pavla, ampak le na pravico. Sploh pa da bi povedal še marsikaj, da ga pa — glava boli.
Mi vprašamo g. Bartoliča: Ali vam ni bilo tesno pri srcu, ko ste morali govoriti le tujim godcem, par otrokom in Nikolettu?! K jo so bili »Italijani« iz Pomjana, Krkavc, Koštabone, Puč, da bi Vas bili rešili blamaže, katero ste si napravili se svojim »govorom«?! — Spodobilo bi se pač, da imate v takem trenotku kaj več poslušalcev, nego je peščica tujih godcev! Gospod Baitolič! To pa je bilo že malo drzno, ko ste govorili in trdili, kako ste bili kakor občinski tajni vsikdar nad strankami, Vi, ki skušate vedno, da bi tukajšnji slovenski /ivelj kar uničili. Vi, g. Bartolič, pravite, da tudi kakor župan ne boste gledali ne na Petra ne na Pavla, ampak le na pravico! — Oprostite nam, ako Vam rečemo, da v tem hipu niste govorili resnice, da ste drugače govorili in drugače mislili! Prosimo Vas! Ohčinarjem (kajti tem bil je namenjen govor), ki govore; izključno le slovenski, ste govorili — laški! Iz katerih namenov?! Mar no zato, da se pokažete pristaša laške gospode v Kopru?! Kako ste mogli, pravimo, govoriti ljudem
v tujem jesikil, zajedno |M zatrjevati, da boste kakor župan pravilen?! Nepristranski hočete hiti, potem, ku ste se že *> nastupu [»ukazali skrajnega stranka rja ?
Ali pa ste hoteli zahvaliti — godce, in še tuje!, tla ste sedaj župan?! liartulič, liartulič!
Popoludne še le su s /aeeli oglašati nekateri agitatorji, ko so se nasitili na pripravljeni jim pojedini. Zvečer su pa zapalili kres. Tudi rakete so švigale v zrak. Kričali su Kvviva la hella Istria!« »Evviva liartulie!« Ko pa je ugasnil ogenj, nehalo j«' kričanje. Bolj pridni pa so hiti v Kopru. — Tu je Itilo razsvetljeno vse morsko obrežje proti Pomjanu in prav pridno su z umetalnimi ognji odgovarjali na rakete iz Pomjana. In prav so imeli. Saj ni zmagal Poinjan, z m a g e 1 je K o por!
Se nekaj o nekdanjem vladnem kom sarju Gtignaz-u ((toiijačtl). Gugnaz-a ni več na občini. Več nego Ii> let je vladal občino v prid Italijanom. Dasi priprost slovenski kmet, vendar ga ni l>ilo gram hoditi v Trst na shod laških županov dne 15. januarja 1S'.»S. [ In to, ko nt hil več župan, ampak 1<> vladni komisar.
Pred Hartoličem je bil Gugnaz na Pomjan-ščini glavno orodje Italijanov, Sam je pripravljal pot Bartoliču. Ali tudi on je moral poskusiti, da nehvnležnost je plačilo sveta. Bartolič je hotel biti sam in dosegel je, da o zadnjih občinskih volitvah Gugnaz niti voljen ni hil vee v občinski svet. Gugnaz je torej zidal, a sedaj so ga vrgli ven! — Si morete misliti, kako poparjen je sedaj!
To je žalostna a resnična slika iz tužne Istre, ki kaže, kako si v Avstriji nasprotniki slovanstva pridobivajo večine po slovanskih zemljah. Da-lije to v korist države, o tem naj sodijo merodajni krogi,
Gospoda Bartuliča pa prosimo, naj nam tie zameri, ker njegovega priimka nismo pisali tako, kakor ga piše on, ampak pit slovenskem pravopisu. Tega vendar ne utaje vse koperske rakete, da se po Bartoličevih žilah vendar pretaka — slovenska kri!
Politični pregled.
TRST U. novembra 189H.
K položaju. Senzacija dneva je sklep kontrolne komisije drž. dolgov, s katerim je ista odklonila zahtevo vlade, da se jej za svrhe uravnave valute izročd f>l> milijonov zlatih goldinarjev. 20 od teh milijonov naj Ki se porabili na nakup srebra, za ostalo svoto pit naj bi banka izdala note po 11) kron, v zamenjavo državnih not. S tem, da je komisija odklonila zahtevo vlade, sklicuje se na to, da je ves konpleks zakonov o nagodbi predložen parlamentu, je vse vprašanje nagodbe postalo zopet akutno, ker pridejo v nevarnost vsi dosedanji dogovori, ako kontrolna komisija ostane pri svojem sklepu. I>a tudi vlade ume vso težo sklepa rečene komisije, je razvidno iz vesti, da si hoče prizadevati, <la bi komisijo dovedla do tega, da razveljavi svoj sklep in da bi glasovala še enkrat. Vprašanje pa je, da-li se jej to posreči.
Češki listi so seveda silno radostni na tem dogodku. »Narodni listv* pravijo, da je to začetek koncu vlade grofa Clarvja. Pa tudi politički krogi sploh sodijo, da je Clarvjeva vlada zadobila uda« ree, katerega težko preboli. In verujemo radi nadaljnjim poročilom z Dunaja, tla so vladni krogi konsternirani.
Iz državnega zbora. (Zbornica posla n-poslaneev.) To je bil zopet vroč dan, odmev viharjev nevolje, ki besne v deželah Ćehov. Nadaljevala se je razprava o izgredih na Moravskem. Potem, ko je govoril Ceh Adatnek, zaključivši svoj govor z besedami: Narod češki je edin v vskliku : Doli Clarv! Doli Korber! — seje oglasil minister za notranje stvari, dr. Korber, tla odgovori na grozne zatožbe tira. Začka in da bi upravičil postopanje oblasti povodom izgredov na Moravskeni. To pa je provzročilo tako eksplozijo nevolje in ogorčenja med češkimi poslanci, da je minister zopet sel. Cez nekoliko časa se je dvignil zopet. In zopet so se Cehi zapodili proti njemu, usuvaje besedne napade na Clarvja, Korherja in Kindengerja. Potem .so nemški poslanei posegli vmes. Korber je sicer mogel govorili, ali govoril je takti tiho, tla Cehi, ki so bili nekoliko oddaljeni, niti niso tuneli, kaj pravi.
Za njim je govoril nemški liberalec baron <V Elvert in je med njega govorom vladal relativen
mir, dokler ni začel govoriti Srhneider. Potem pa so se zopet dajali vse križem : krščanski socijalisti, socijalni demokratje in nemški liberalci in nacijo-nalei. Za Sehneitlerja je bil seveda umor v Polni prava mana.
Dogodki na Goriikom. Pod tem naslovom nam pišejo z Goriškega : Na Goriškem vihra viharen boj. Opazuje, kako se razvijajo stvari, sem bil uverjen že davno, da pride do hudega spopada. Trga pa vendar nisem pričakoval, da navskrižje, nnvstalo med drom. Turno in njega tovariši-poslanei na eni in meti drom. Gregorčičem in »Suču« na drugi strani, dovede do takih posledic, kakoršnja je položenje državno- in deželno-zborskega mandata od strani grofa Alfreda Coro-ninija. In sosehno s tem dogodkom sem se bolel malce pobaviti. Pred vsem pa vsprejmite zagotovilo, da 11usedaj nisem Itil angažiran na nobeno stran in sem ves boj bolj od strani opazoval, z žalostjo v srcu sicer, ali vendar v vedni nadi, da skoro zmaga rodoljuhje na vseh straneh, da zmaga zavest o kritičnosti faze v naši borbi proti Italijanom in da se torej domači prepir poravna tako ali tako, ali da vsaj nastane kako premirje. Ta nada pa mi je jela uhajati in znamenja kažejo, da v doglednem času ni misliti na mir. Spoznavši to, bi tudi jaz rad povedal svoje menenje o našem goriškem boju in to s posebnim ozirotn na odstop grofa Alfreda Coroninija. V ta namen prosim za malo prostora v Vašem listu, ker bi rad svojo mirno besedo izgovoril v listu, ki ni razgret od boja. Ali kakor rečeno: sine ira et studio! Ce pa temu ali onemu vendar ne bo ustreženo, prosim ga, naj uvaži, da ini ni sovražtvo narekovalo — tega čutit ne gojim do nobenega politika na Goriškem — ampak, da govori iz mene pristno prepričanje, kakor je diktira logika dogodkov.
Tako kakor »Edinost«, sodim tudi jaz, da vzroki, ki jih je navel gosp. grof za svoj korak, niso zadostni, .laz bi izvajal celo nasprotno, namreč: da prav navedeni vzroki govore za to, da bi bil gos po<l grof moral ostati na ! s v o j e m m es t ti!!
Ostrost sedanjega boja da ga je ptepodila?! Gospod grof je izkušen mož in mora poznati psihologijo narodnih in političnih bojev. Cim je postavil svoje ime na tisto odprto pismo, naslovljeno na dra. Tlimo, ne kakor privatno osebo, ampak kakor politika, s katerim so mu pa vevdar injed-nostavno odrekali svojstvo poslanca in deželnega odbornika — poznajoči ga le za »odvetniškega kandidata« — in so mu torej pred javnostjo vzkračali nekaj, kar mu le volllcl smejo odtegniti — in v isti hip, ko so dra. Turna vrgli iz »Sloge« kakor kakega — oprostite! — falota (in gospod grof ni storil ničesar, iz česar bi bilo sklepati, da ne odobruje taecgn postopanja) — ko sta se torej izvršila ta dva dogodka, moral je vedeti tudi gospod grof Alfred Coronini, da pride do hudih bojev po listih in v javnosti ! In sedaj da bi ga bil navstali vihar res tako presenetil?! Tega jaz ne morem verjeti. Ako se gospodu grofu res studijo sedanji odnošaji, potem bi bilo jedino logično in — patrijotično, da bi bil ostal na mestu in da bi skušal, da / svojo besedo pripomore v to, da se odpravi, kar se mu gnusi, in to po pravici. V t«» bi bil — po mojem menenju — obvezan tem bolj, ker je — če tudi lese svoje pasivnostjo — tudi on pripomogel k temu, da so stvari dozorele tako žalostno.
Stranka Gregorčičeva poživlja sedaj občine, naj grofu Coroniniju pošiljajo zaupnice! Ta agi-i tacija se mi vidi malce — nepotrebna, ko je za-1 upanje do grofa Coroninija itak notorično. Tudi jaz izrekam gospodu grofu iskreno z tili v a 1 o za vse dob r o, k i j e j e s t o r i 1 n a-šemu narodu. Kar pa moram grajati najodločneje, je to, da se ob tej agitaciji nastavlja ljudem nož na vrat: ali za Coroninija ali za dra. Tumo! Ali inicijatorji tega gibanja res ne slutijo, kako s tem mečejo med ljudstvo samo seme bodočega povek.šanega razdora?! Ali ne slutijo, kako to seme lahko prinese strupenega sadu tudi njim samim?! Sedaj je še ljutlij po deželi — in tudi odličnih — ki ljubijo in spoštujejo na obe strani in so srčno veseli in zadovoljni -— v kolikor je ob taeih razmerah sploh možno govoriti o zado-voljnosti — da se jim ne treba izreči ni proti temu ni proti onemu?! Alternativa pa: »ali za Coroninija ali za Tlimo« peha tudi te tj u tli
divji vrtinec!! Ali je dobro, ali je modro, ali je rodoljubno, tla tudi ta mirni živelj silijo v boj, mesto tla bi ga hranili v rezervi kakor točko, okoli katere naj bi se kristalizovali bodoči bolji odnošaji ?! To naj pomislijo gospodje se svojim umom in potem naj vprašajo t u ti i svoje rodoljubno s ree ! Srce se jim mora krčiti o misli na bedo svojega preganjenega naroda, a glava jim pove, kolika odgovornost bremeni na njih preti narodom in Bogom!
Govoril sem!
Nekaj opazek O § 14. Z Dunaja nam pišejo: Vaš list j<' že opozoril čitatelje, kako jt» razprava o predlogu poslanca Daszvnskega za eliminiranje £ l I iz ustave razkrinkala nemške opozicijske skupine. Onega dne je bilo očito vsemu svetu, t la so igrali le komedijo, da je vse zgražanje nad ubijanjem ustave bilo le nago agitaeiisko sredstvo. Popred je bila raba ij 14 zločin, sedaj pa se jim ne mudi več tako z odpravljanjem tega zločina, setlaj, ko goje nado, da bi ga mogli rabiti — oni sami!
No, pa pustimo levičarje za hip ! Jaz sem vas hotel opozoriti, tla se tudi socijalni demokratje sučejo in vrte v neskladnostih. Sedaj so stavili predlog, naj se £ 14 izhriše iz ustave! S tem predlogom so implicite priznali, tla ta i; je v ustavi, da je sestavni del veljavne ustave! Kako pa se to pri poznanje strinja z prejšnjimi obtožbami njihovimi, da je grof Thttn poteptal ustavo?! Kako naj bi kdo | gazil ustavo s tem, da se poslužuje nje določil?! Poreče se nam morda, da je grof Thttn zlorabljal ta da se ga je posluževal v slučajih, ko ni bilo dovoljeno! Tudi to ne velja. Pretilog levičarjev se je glasil, naj se §14 omeji le na najnujneje potrebe, naj se torej določi, kedaj se ga je smeti posluževati ! D, tega predloga je torej razvidno, da $ 14 dosedaj ni bil omejen, ni bil določen na gotove slučaje, da je bil splošen, da ga je torej grof Thun smel rabiti, ne da bi se pregrešil proti ustavi! Ali prosimo, ne da bi mislili, da se mi navdušujemo za vladanje § 14. Mi da bi se navduševali za to, da bi se takov nevaren instrument dajal naši — birokraciji v roke ?! Ne, tako slepi nismo. To so pokazali tudi naši poslanei, ko so glasovali za predlog Daszvnskega, na čemer jim mi tu pojemo hvalo! Mi smo hoteli le konstatirati, kaka komedija se često igra v parlamentarnem življenju tudi z najbolj resnimi stvarmi in kako javnost slepo veruje, da je trdnost v mišljenju in brezobzirnost v boju za pravo, kar je le — komedija!
Domače vesti.
Politično društvo »Edinost« priredi jutri popoludne javen ljudski shod v prostorih konsum-nega društva v Rojanu. Rodoljubi, skrbeti morate, da se tudi ta shod tako lepo obnese, kakor so se vsi dosedanji! Saj pa je na dnevnem redu predmet, ki mora jednako zanimati meščana in okoličana. Saj občutijo njega važnost vsi notri v svojih — žepih. To je naše mestno gos poda rs vo, ki je prav v zadnjih časih dalo kričečih dokazov svoje neracijonalnosti. Pridite torej v velikem številu, da se pogovorimo o tem, da bomo jasno videli svoj položaj tudi na to stran. Mi bi želeli, tla pride na shod tudi in čim več okoličanskih zaslepljen-eev. Morda bi se kateremu vendar odprle oči, da se zavč: za kako upravo se je navduševal dosedaj in kake so Liste »dobrote«, s katerimi jih obsipijejo laška gospoda !
Začetek ob 4. uri.
t Dr. Ivan Neponitik 0 lav i na, bivši vladika tržaško-koperski in titulnrni nadškof peluzijski, je bil rojen dne KI. aprila 1H2H. v Borštu pri Trstu. Bil je sin priprostoga kovača. Ob času svoje smrti je bil torej v 72. letu svoje dobe. Gimnazijske in teolog ične študije je dovršil v Trstu. V mašnika je bil posvečen dne 17. avgusta 1H52, a novo mašo je daroval v Borštu dne 24. avgusta istega leta. Novomašuika so ga poslali kakor kapelana v Dra-guč v Istri. Od todi je prišel v Koper, a iz Kopra v Trst kakor dvorni kapelan in škofijski tajnik mons. dr. Legata (1K57—1 H~iD). Že poprej si jc bil na dunajski univerzi pridobil naslov doktorja sv. pisma. Leta 1H60. je postal župnikom pri sv. Antonu starem, katero cerkev je razširil in olepšal. Dne lil. novembra 1H(>8. so ga imenovali častnim kanonikom tržaškega stolnega kapitelja.
I>ue lil. julija Ifci*. 1. ga je mar imenoval naslednikom škofa dr. I><.1 »rile v porečko-ouljski vladikovini j dne 1.1. septeaihrn istega leta pa je v tej lastnosti potrdil papež Leo XIII. in dne »i. oktobra ga je knezonadšknf goriški dr. (»ollmaver posvetil v škofa. Po smrti dra. PoUrile so dne 10. mare« lssi*. |. po/vali pokojnika na škofijsko st<>-lieo tržaško-kopersko. Papež je dne julija istega leta potrdil to prcmesccnje. \'sled ved ne bolelmosti — trpel je za trdovratno želodčno boleznijo je 1.	prosil, naj ga upokojč, kateri prošnji je
Kilo ustreženo.
Pokojni vladika je užival pokojnino v škofijskem letovišču v Skednja, prepuščenem mu v užitek. Zadnja leta je mnogo trpel vsled bolezni.
Dne decembra 1. I*1.'«"1., o priliki odstopa, milje papež podelil naslov škofa teodozi-opolskega, čez leto in dan pa naslov nadškofa peluzijskega. Razven tega jo bil dvorni prelat papežev, asistent papeževega prestola in rimski grof.
Prosektor g. dr. Pertot je sinoči truplo pokojnikovo pomazilil. Pogreb bo v sredo dne 1f>. t. m. predpolitdne. Kakev spravijo iz Skednja k sv. Jakobu, kjer bodo pričakovali vladika mons. Sterk in duhovščina. Od tod i se bo sprevod pomikal k sv. »I ust u, kjer opravijo duhovska opravila. Truplo shranijo v kapeli kapucinske cerkve na strani škofa dra. Legata.
* ♦
*
De mor tu iN nil nisi bene. Najvzvišeneja zapoved: Ne govori slabega o pokojnikih! Spomin-jajmo se le na dobro, ki so nam je storili in iz-trzimo iz sebe spomin na prilike, ko morda nismo bili zadovoljni žnjimi! To je res vzvišena zapoved, narekovana od enega naj pleme ni tej i h čutstev, ki se morejo porajati v srcu človeka : od pijete, od spoštovanja do spomina onih, ki so preininoli ! In če moramo to zapoved spoštovati v obče, koliko bolj bi jo radi sedaj, ko stojimo ob mrtvaškem odru njega, ki je bil naš vladika, naš vrlini dušni pastir, a koje bil tudi blaga duša, dober, naj plemeni tej i človek !
Kadi bi in srno tudi hoteli. Niti z besedico nismo namerjali spominjati, da je bilo prilik, ko nismo mogli drugače, nego da so nam uhajale iz peresa trpke besede na adreso blagopokojnega vladike. Molčali bi dane« o tem, ako bi nas nasprotniki, ki tudi ob mrtvaškem odru drzno falzifiku-jejo dejstva in bijejo notorični zgodovinski resnici v obraz — ako bi nas, pravimo, nasprotniki ne silili, da spregovorimo. No, tudi to hočemo storiti le s par potezami, le v toliko, kolikor je neizogibno potrebno v obrambo resnice. Nasprotniki mečejo kamenje na mrtvaški oder blagopokojnega vladike, češ, da Italijanom ni bil dobroten, da: da uiti nepristranski ni bil, da ni poznal svojega poklica in da je celo tudi po svojem umirovljenju uplival na ordinarijat v slovanskem zmislu ! — V takem /vračanju stvari od strani Italijanov se kaže naj-črneja nehvnležnost. Nasproti temu zvračanju moramo konstatovati mi, tla je blagopokojni sezal veliko predaleč v svoji obzirnosti do kričeče laške gospAde in v svoji neodločnosti nasproti onim vladnim krogom, ki so bili vedno ob boku isti kričeči laški gospodi. Nočemo valiti vse krivde nanj, ali konstatujemo, da Italijani morajo zahvaliti le popustljivost pokoj u aga vladike, da imajo med duhovščino fanatičnih boriteljev za italijanizem, konstatujemo, da nam je za dobo rladikoranja pok. Glaci ne došel talaree. katerega je rsa slovanska večina te škofije bolestna občutita : da je za dobo trga rladi kovanja utihnila slovenska bese la r ponosni katedralki sr. Jasta !!!
Zadošča naj! Ali istotako brez ovinkov hočemo povedati svoje globoko prepričanje, da nikdar niso bdi slabi nameni, ki so vodili blagopokojnega vladiko ! Jedino to mu smemo očitati, da ga je zavajala premehka nrav, da je le prenut pokladal žrtve — pro bono paeis! To je bila hiba, na kateri trpe tudi njega nasledniki in — slovenski rod!
Lambert Elnspieler — prost. Iz Celovca «mo danes prejeli brzojavko, da je slov. poslanec in skolastik Lambert K i ns p i e 1 e r imenovan stolnim proštom. Živio! Koroškim Slovencem čestitamo na tem povišanju voditelja in prvaka njihovega!
«PiocoIo» paladiu krščanske ljube/ni do bližnjega In drugo. Zadnji čas mora človek imeti zdrave živce, ako naj brez škode za zdravje vrši ■svojo dolžnost, ki obstoji, žal i bog, tudi v tem, da
mora dan za dnevom čitati velikega grešnika, imenovanega sb i čaj no «Ph'co1o . Posebno v večernem izda nji, meti dopisi iz «region<> <iinlia» nahajamo dan za dnevom obilico nesramnega obrekovanja, drznih laži in sijajne nevednosti glede Slovencev in Slovanov sp'oh. V dopisu iz Lovrana se zaleta v hrvatskega duhovnika, ker je s propovedniee doli grajal tu mošnjo smrkoline, ki ga nočejo več pozdravljati ali pa celo novce brijejo za njegovim hrbtom. «Piccolo» j. i/taknil, da je duhovnik sam kriv tega vedenja nndepolnc mladine, ker noče prikrivati svojega hrvatskega mišljenja, prav za prav : ker noče biti rakov, kakor bi mu radi narekovali par h »vranskih renegatov.
Drugi dopis je iz Viftnjan.i. Dopisnik ne more prikriti svoje radosti, ker se je rovanju slovanotoliov posrečilo, »la so prestavili nekega nepriljubljenega poštnega uradnika, ki ni zakrivil drugega, nego da je hil — Slovan.
Najlepša pa je lekcija, ki jo ta čifutski lisi daje Slovencem o ljubezni do bližnjega. I/. Gradiške poroča neki himen nimidi«, da je na tamošnje okrajno glavarstvo prišel te dni siromak iz neke slovenske občine prosit, da mu dado živeža, ker dal občina noče skrbeti zanj. O tej priliki da se je zgrudil obnemogel! Na glavarstvu da so ga okrepčali, naložili na voz ter vrnili občini z nalogom, da skrbi za reveža.
Ni naša stvar preisovati, je-li dotična občina res dolžna skrbeti za nesrečneža. Kajti po nekaterih občinah imajo toliko priseljencev, ki so zbežali Bog ve od kod in često pred gladom, ki ni redek gost tudi v — blaženi, odrešeni Italiji, da je v mnogih slučajih res težko odločiti, irnajn-li dotičniki domovinsko pravico v avstrijskih občinah.
Kaj pa, če bi «Piccolo« pozval enkrat svojce, naj skrbe za italijanske reveže, da ne bodo preplavljali vsega sveta s svojim beračenjem in vlača-garstvom. Dobro bi bilo tudi, ako bi enkrat priobčil dopis iz Kalabrije, morda pod znglavjem: «CaritA italiana*.
Volitev v delegacije in Jugoslovani. »Naša Sloga« piše: Nas Hrvatov ia Slovencev je dve tretjini vsega prebivalstva, Italijanov po priliki ena tretjina. Istotako bi morali biti dve tretjini delegatov Hrvati i a Slovenci, jedna tretjina pa Italijani, dva od prvih in jeden Italijan. Tako pa vidimo, da dve tretjini prebivalstva, nad 400.000, nima nobenega delegata, a jedna tretjina ima tri. Evo vam zopet pravice avstrijske; evo vam ravnopravnosti narodov — »uao Austria« ! Tako hoče ona! Tako hočeje viši! Tako zahtevajo »viši obziri«! Vrhu tega so Italijani zmeren živelj!! Oni ne bi Hrvatom in - Slovencem storili krivice — nikjer, nikoli in v ničem! Saj so celo na volitvah v delegacije, dobro vedoči, kako so v Gorici in Istri došli do trojice poslancev proti dvema slovanskima v vsaki teh dveh dok raj in, pokazali svojo zmernost iu miroljubnost s tem, da so iz sebe izbrali ne le delegate, ampak tudi namestnike, ter so Hrvate in Slovenec popolnoma prezrli. Taki so ti otroci avstrijske vlade!
Ustanovni občni zbor«Narodne čitalnice* pri sv. Jakobll bo jutri v nedeljo ob 4. in pol un popoludne v šolskem poslopju sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi, katerim je na srcu duševni razvi-tek in proč vi t našega ljudstva v geslu združenja, so vabljeni najulj udneje na obilno udeležbo. Prilii-tite torej na zborovanje z veselo nadejo, da ta novi branik napram italijanski vlastoželjnosti ne bo zidan na opolzlo, ampak trdno podlago zavednih narodnjakov, ki imajo pred očmi le uresničenje velikega smotra: v združenju je moč!
0 cel jskih stvareh smo izvedeli,da na mesto predsednika okrožnega sodišča hoče vlada postaviti nekega sodnika iz Gradca, ki je strogo nemškonacijonnlnegn mišljenja in nastopanja in ki je v dobi svojega službovanja med spodnještajerskimi Slovenci vedno dejanski nasprotoval težnjam njihovim. Naš poročevalec pristavlja, da bo grozni prepir med kranjskimi Slovenci tudi imel svoj delež na krivdi, da štajerski Slovenci odločnega političnega in narodnega nasprotnika dobe za sodnega prezidenta. To kaže, da slovenska, med seboj razjedena delegacija v državnem zboru nima potrebnega ugleda in upliva. S tega stališča bo tudi nekoliko umevati, da dr. Ferjančič ni več podpredsednik v državnemu zboru.
Lloydovemn parniku »Pose I d on«, ki je bil te dni v Honkongu, se je pripetila nesreča. Na
|N»ruika je na v a tal požar, ki je poškodoval mnogo blaga.
Iz pral naših sodlW* Včeraj popoludne s(> je vršilo nadaljevanje razprave proti 20-letni Franji Kebnlovi iz Komna, ki je bila tožena radi raz-žaljenja Veličanstva. Na prvi razpravi ni bila navzoča obdolžiteljica in glavna priča, Angelina pl. Nedjedlv. Včeraj je prišla ter izjavila, da je govorila o nekem svojem sirien, ki je v visoki državni službi in od katerega pričakuje pomoči. Ni torej izključeno, da so žaljive hesede Rehule bile namenjene temu stricu priče, ne pa cesarju. Ko se je stvar tako razjasnila, je sodišče Franjo Kebala rešilo obtožbe.
Mihaela Koeijančičevn je bila istega dne obsojena rudi javnega nasilstva v petmesečno ječo.
Ponesrečena deklica. l()-letna Amalija Fer-kovič i/ ulice Oinliaaa št. 7. se je sinoči igrala na ulici ter o tej priliki pni a tako nesrečno, da so se kmalu potem pokazala znamenja, da si je pretresla možgane. Deklico so vnprejeli v bolnišnico.
Drnžbe premičnin. Vponri., dne lil. novembra ob 10. uri predjH)ludne se hoda vsled naredbe tak. <*. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Poste veochic št. 1(1, nhod ulica Poste Naove, hišna oprava in bicikli; v ulici Barriera veechia. barve, firnež in Štacunska oprema ; v ulici Salitft di Oretta št. 22(.', hišna oprava.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.) Vojna v južni Afriki.
London II. Tukajšnji amerikanski poslanik Choade je imel imel v Edinburghu govor, v katerem je izvajal, da visokodnšne in divne besede lorda Salisburvja na lonl-mavorjevem banketu dobe odkritosrčnega odmeva v Ameriki. Trdno prijateljstvo, obstoječe sedaj med Ameriko in Veliko Britanijo, je zadnju in najveća zmaga Anglije, ki pomen j a mir med vsemi velikimi narodi.
London 11. Uradno povelje naznanja, da se v orožje pozvane rezerve morajo predstaviti pred 20. t. m. Nadaljnje uradno povelj«- odreja mobilizacijo ">0 divizije pešcev za službo v južni Afriki.
Eng-el-ova juha
iz I »varili' za konzerve, olupljtn urali iu zimski jermen (Šestovrstnik) v Leolienlorlii
je najboljša in luijcencjftii hrana. Kcriilna snov glasom urudne analize Hil'/., °/0 ter je valed dobrega uluisii in priproste hitre priprave ne-prekoaljiva. Prospekti in ponkiišnjc na željo brezplačno, Važno zn javne zavode in kon-suitmu društva Ugodni pogoji za niz prodajalce. Naročnine: Bureau Wien lli Taborstrasse 25.
g Zaloga in tovarna |
X pohištva vsake vrste je
Si Alessanflro Levi Minzi v Trstu. $
Q \	IMa/./a Kosari o žtev, 'i.	A
S( Kopit izbor v tapetarijah, zrcalili in	fi
1 > slikali. Ilustrirati cenik vratiš in franko	X
i vsakemu na zahtevo.	W
■ Cene brez konkurence.	w
jr Predmeti postavijo se na brod ali	w
V železnico, brez da bi se za to kaj	w
XXXXKXXXXXXXKXXKXtt
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Vilielma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovauni hiš. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
KXXXXXXXXXXXXXXXXX
Dostavek k „Zahvali".
AI ••< I ontini, ki so našega nepozabnega očeta, o/ir. soproga, spremili k zadnjemu počitku, bodi še omenjen slavni n«lln»r »Slovenskega p sateljeka društva v Ljubljani, za kar mu izrekamo najsrčnejšo zalivalo.
Itmibhia l\ijkovn.
Nn/nnnj:mi slnviiomu oln'inst vil. da odprem svojo
notarsko pisarno v Gorici
ili h* 1*2. novembra 1S!M>. na Travniku št. 17 I. nndst.iojije (lik kavarno Kvropsi«).
Karol Čibej,
e. kr. notar.
Naznanilo.
Javlja se slav. občinstvu, cla se je gostilna
tAlla stella cloro"
pri sv. Ivanu

Cair. Mi,
lekarnar „pri angelu ',
dvorni založnik Xj. svetosti papeža Leona XIII.,
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Brezje na Spodnje m Sta jurske m, 14 nov. iSi/<S'.
VaSe blagorodji !
Ker smo se že velikokrat prepričali, da /e ta VaSa tinktura za želodec, katero je rabila te cela moja hita z najboljšim uspehom, res najbolji,(e sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjuj nje m s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejSo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi poSljete zopet jedno fka-tljico tinkture za želodec s rj ter in/i steklen ičiča mi in jeden lonček Glicerin Cn'me.
S spoitovanjem	ToilHlž Dobe k.
preselila v hišo št. 337. g. Fr. Costellos, kjer je kraj in prostor j/<ko lep. Toči se refošk po 40 kr. liter. Za obilno obiskovanje se priporoča udani
A. Kupfermann.
HI a" , if osjimi
PoSljite mi r poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne „želodčne esence", ki se rabi s najboljšim uspehom
Ježef Čer lik a, župnik, Vn h red. — Sta je rs k, >.
PoSljite mi s postnim povzetjem 12 steklenic VaSe želodčne tinkture. NaS gosp. župnik /Selec jo vsakemu bo le h ne m u prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi, S spoStovanjeni
O	I run Vidna
S	pri S',1. Mortin-u, p. Sv. Nedelja,
p II	S. Domenica d* Albona, Istra.
8ooocooocqgooogocooqcoocc
V nedeljo dna 15. oktobra sem odprl
gostilno
HT" A d r i a
v ulici Nuova št. 11.
Toči se črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
v ulici Carintia št. 11, kjer se dobiva vino na
drobno in debelo po najnižji eeni.
Filip Iva n i še vic.
<L
Tržaška posojilnica inkraiiliici
ugistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska t italuieai.
Hranilne ulttro se »prejemajo od vsakega, če tudi ni ml zadruge in se obrestujejo po -t",,. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sHin.
Posojilu dajejo xc «iimo zaci nični kom in sicer na uknjižho po ">1 nn menjicn po ii"0, na zastave po .">11" „.
t* rudne lire s«: o<l 11—12 dopoludne« in od 3—I popohidne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. Izplačuje ve: vsaki ponedeljek od 11 — IU dopoludne in vsaki četrtek od .'1—I po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.

w )
>
: I
„3ES30IM0ST"
večerno in zjutranje izdanje
M* prodaja, r zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
KKXWXKKKWKKKXXXKWK
khhhkkkhkkkhkkhkkk
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trcorina z najboljšim manifaJttnrnim blagom.
I Mobi v a se najboljša Kotonifia bela in rti-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, IMobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in »vratnice nove mode. Izdelujejo se mozke obleke po meri.
1'zorei na deželo se pošiljajo zastonj iu blago poštnine prosto. Zn mnogohrojen obisk priporoča st* u«lano
I). Zadnik
Trat, Via Nuova štev. 28.
;M*n**nnu**u*****]
Špiritu« ilnapli co m posli u s
ALGOFON.
edino sredstvo prm i zobabolu. roif.natič. glavjbahi. m ]'e r iti Steklenica z navodilom r.tane le 20 nvć. ter sp dobiva jedino !e v leknrni
PRAXMARER (Al dae Mori) Piazzn granfle TRST
Paziti na ponarejanja.
^KXXX>KXO0O0<XXX)OCXX>0<CXXXXXXXXXXXX3
*	„THE GrRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do Ml. decembru l*i>7.........
Letno vplačilo premij in obresti do Ml. decembru I897. Izplačana zavarovalnina in (»bresti od obstanka društva (1S4H.) V letu lst>7. izdanih 74(1* polie za glavnico od.....
. Kron ir>tt.U97,579*— 28.833,875«— * $48.860,067'— «7.881,851-91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih.
|up* Glavno zastopstvo v Trstu.	1
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Išče jo se dobri, zastopniki agentje in potovale i.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjein ali s prenapoluenjctn želodca, t. vživaujem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko p reb a vije nje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj, zdravilo je znano
je že izza več let preskuSeno. To
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
>■0
1:5
<
i J
«
LINEMENT. CAPSICI C0MP.
iz Hit* lito rje ve lekarne v 1'rairi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvć., 70 11 ve. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
RicMerjeva lekarna pri zlatem ievu v Pragi.
Elizabetno ulico 5.
nTo zellSčno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravllnomočnih zeliič In dobrim vinom, a jati in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo Čistilo. Zeliično vino od-. Vstranjuje vse nerednostl v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-1 0	čajo bolezni in deluje vspeAno novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sinemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tegu vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavioa, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se cesto že po enkratnim pitju tega vina.
7oniranio rlnvošlio nntroho in uJe neprijetu* posledice kakor: stiskanje, Ščipanje, riLa|JII Cllljt? I/IUVCOIVC |JUll OSJO bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se sf- zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz Želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, poinankljivega naraščaja krvi in holehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomaiikanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje prov/.ročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino tlaje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. i/V Zeliščno vino podeljitje človeka voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar* jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. f>0 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani, Miljah, Kopru, Izoli, Piranu, Tržiču, Ogleju, Červinjiimi, Konkiih, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, Krminii, (Sorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, uii lieki, Krku, Cresu, Malem Lošinju. Labinju, Pa-zimi, Motovunu, Vižinadi, SUireingradtt, Poreču, Rovinju, Vodnjanu, Puljtt. Portogruaro, Trcvižu, Vidmu, Benetkali itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-«Igerskcj in Bosednih deželah.
Tudi razpošilja tvrdka: Hubert Ulrioh, Leipzig, po o ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnimi iu zaboja ne pa carine prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se i/.reči 1
Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.
Mojc zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina l.">0,<), vinskega špirita 1(10,0, glicerina llK),(l, rudečega vina 24(1,0. jerebičnega soka l">0,0, crešnjevega soka .'520,0, mane .'!(>,(>, koprive, janeža. omanovih korenik, amerikunskega lapiilui. lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega pn Kt,(*. Te tvarine naj se pomešajo.