Uradni vestnik
Leto: XXXVI	Ptuj, 13. julij	Številka: 11
VSEBINA:
OBČINA MARKOVCI
23.	Odlok o lokacijskem načrtu za hitro cesto Hajdina — Ormož, odsek Markovci — Gorišnica
24.	Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v Občini Markovci
25.	Pravilnik o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov
26.	Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov
27.	Sklep o uradnih urah v Občinski upravi Občine Markovci
28.	Sklep o višini letne najemnine za najete grobove
23.
Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS štev. 15/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel
ODLOK
O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA HITRO CESTO HAJDINA — ORMOŽ, ODSEK MARKOVCI — GORIŠNICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Markovci sprejme lokacijski načrt za odsek hitre ceste Markovci - Gorišnica (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom "Lokacijski načrt za hitro cesto
Hajdina — Ormož, odsek Markovci - Gorišnica" izdelal URBIS - urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, april 2000, pod številko projekta 30 — 017/99, v delu, ki se nanaša na občino Markovci, to je od regionalne ceste I. reda Spuhlja — Zavrč do meje z Občino Gorišnica.
2.	člen
Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje hitre ceste, priključnih cest in drugih ureditev, vodnogospodarskih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
-	obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
-	opis prostorskih pogojev za realizacijo	*
-	opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
-	seznam objektov, predvidenih za rušitev,
-	opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
-	rešitve v zvezi z zaščito pred narav-
nimi in drugimi nesrečami,
-	seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta
-	etape izvajanja,
-	tehnični elementi za zakoličbo
-	soglasja in mnenja,
-	poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:
-	izsek iz prostorskih sestavin planskih dokumentov RS M 1: 250.000
-	izsek iz prostorskih sestavin planskih dokumentov občine Gorišnica in Markovci M 1:5.000
-	pregledni situacijski načrt M 1: 5.000
-	ureditvene situacije M 1: 1.000
-	zbirni prikaz komunalnih vodov M 1: 1.000
-	normalne prečne profile M 1: 50
-	vzdolžni profil M 1: 5.000/500
-	obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1: 2.000
II.	OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3.	člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo
hitre ceste, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za potrebne deviacije regionalnih in lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta, v občini Markovci so v naslednjih katastrskih občinah:
K.O. BUKOVCI:
10/1, 10/2, 10/3, 1000/2, 1013, 1016, 1017,105/1,106/2, 107/1, 107/7,115/1, 115/6, 12/1, 13, 131/1, 132/3, 133/3, 155/1, 156/1, 157/1, 158,159, 160, 161, 162, 163/1, 163/2, 164/1, 164/2, 164/3, 165, 166, 167/1,167/2, 167/3, 168/1, 168/2,169/1,169/2,170/1,170/2,171/1, 171/2, 172/1, 172/2,172/3,173/1, 173/2, 174/1, 174/2, 175/1, 175/2, 176, 177, 178/1,178/2,179/1,179/2,179/3,179/4, 180/1,180/2,180/3,180/4,180/5,180/6, 180/7,180/8,181,182,21/2,21/3,217/1, 218/1, 219/1, 22/7, 220/1, 221/2, 222/2, 223/1, 224/2, 225/2, 226/2, 227, 228, 229/1,229/2,229/3,229/4,229/5,229/6, 230, 231, 28/5, 29/1, 35/1, 36/1, 42/2, 43/3, 44/3, 55/1, 55/3, 55/4, 55/5, 62/2, 63/1, 70/1,70/2,71/1, 79/3, 85/1, 86/1, 9, 95/1, 96/1, 996/2, 996/3, 997/1, 998, 999,
K.O. GAJEVCI:
260/2,260/4,260/5,261,263/1,263/2, 267,268,269,270/2,271/1,271/2,271/3, 274,275,278,279,289,290/1,290/2,291, 292/1, 292/2, 292/3, 293, 298/1, 298/2,299, 303/1, 303/10, 303/7, 303/8, 304/1, 304/2, 305/2, 305/3, 307, 308/1, 308/2, 309, 310, 311/1, 311/2, 311/3, 312, 325/2, 326/2, 327,499/5, 516,
K.O. MURETINCI 24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 25/3,30, 31, 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 41, 42/1, 42/2, 42/3,42/4,49/2, 50,51,518,
K.O. NOVA VAS
240, 241, 242/1, 242/2, 243/1, 243/2, 244/1,244/2,244/4, 244/5, 245/1,245/3, 246/1, 246/2, 246/3, 246/5, 247, 339/2, 352/1,353/1, 353/4, 354/1, 354/2, 354/3, 355/1,355/2,355/3,355/4,355/5,355/6, 355/7, 355/8, 356/10, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 357, 358/1, 358/2, 360/1, 360/2, 362/1,362/2,363/1,824/3,830/2, 831, 853, 855, 858,
K.O. SOBETINCI:
*77,269/1, 272/2, 272/4, 273,274/1, 275/2, 275/3,276/1,277/1,278/1,279/2, 285/6, 349/2,
K.O. STOJNCI:
32,35, 36, 39,40,43,44,48,49,50/7, 50/8, 51/6, 52/10, 52/18, 53/1,924,925,
926/5.
III.	FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO-TEHNIČNIMI
POGOJI UREJANJA OBMOČJA
4.	člen
Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
-	območje izključne rabe hitre ceste in priključnih cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, mostovi prepusti, priključki),
-	območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
-	območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
-	območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje
-	območje, kjer so v času gradnje možni posegi in se po končani gradnji rekultivira.
5.	člen
Dolžina celotnega odseka hitre ceste od Markovcev do Gorišnice je 5,678 km. Odsek hitre ceste Markovci -Gorišnica poteka izven naselij, južno ob dovodnem kanalu HE Formin. Pododsek se začne južno od kanala z začasnim priključkom na regionalno cesto. Trasa potem poteka južno od kanala do Zagojičev, kjer je predviden izvennivojski priključek. Na koncu pododseka se v km 6,927 naveže na pododsek	hitre	ceste
Gorišnica-Ormož. Hitra cesta poteka v Občini Markovci od začetka odseka od prečkanju kanala HE Formin (km 1,249) pa do meje z Občino Gorišnica v km 3,950.
Hitra cesta predstavlja prednostno smer (brez kolesarjev, traktorjev, vprežnih vozil in pešcev), na katero se podrejeno navezujejo ostale ceste. Na odseku hitre ceste v Občini Markovci ne bo nivojskih priključkov razen priključek ceste, ki vodi na mejni prehod Zavrč. Priključek se izvede kot T-križišče s pasovi za zavijalce.
Trasa hitre ceste je zasnovana kot dvopasovnica. Projektirani normalni prečni profil je 10.70 m, in sicer: dva vozna pasova po 3.50 m, dva robna pasova po 0.35 m in dve bankini po 1.50 m. Vertikalni in horizontalni ele-
menti odseka hitre ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 100 km/h, na ostalih pa 50 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 40 km/h. Dolžina odseka na območju občine Markovci je 2.701 km.
6.	člen
PRIKLJUČKI:
Na obravnavanem odseku hitre ceste v občini Markovci ni predviden priključek razen začasnega nivojskega priključevanja ceste za Zavrč.
7.	člen
DEVIACIJE CEST IN POTI
Zaradi gradnje hitre ceste in drugih ureditev, se izvedejo v Občini Markovci naslednje deviacije obstoječih cest in poti:
-	vzporedno s traso hitre ceste se izvede deviacija poljske poti za potrebe dostopov do kmetijskih zemljišč, NPP 4.00 m, izvedba makadamska,
Poljska pot 5 po severni strani hitre ceste v dolžini 760 m,
Poljska pot 6 po južni strani hitre ceste v dolžini 680 m,
Poljska pot 7 po severni strani hitre ceste ob nadvozu lokalne ceste v km 2.665v dolžini 80 m,
Poljska pot 8 po južni strani hitre ceste v dolžini 1280 m,
-	prestavitev lokalne ceste v dolžini 280 m v km 2.665 v asfaltni izvedbi.
8: člen
OBJEKTI
V sklopu obravnavane trase je na območju Občine Markovci predviden naslednji objekt:
-	nadvoz lokalne ceste v km 2.665
Gabariti in stacionaže objektov v
lokacijskem načrtu so okvirni. Natančne stacionaže objektov in gabariti objektov se določijo v glavnem projektu, prav tako višine, na osnovi detajlnih geoloških raziskav.
IV.	POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
9.	člen
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev hitre ceste in priključnih cest mora vsebovati tudi načrt krajinske
ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa ceste:
Vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0.75 m. Izvedejo se na območju, kjer višina nasipa presega 3.00 m in kjer se poljska pot bolj približa hitri cesti.
Objekti na hitri cesti:
Morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Priključek:
Območje priključevanja ceste za Zavrč mora biti krajinsko oblikovano. Vmesni prostor med priključnimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Protihrupne zaščite:
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite:
-	možni načini protihrupne zaščite so: protihrupni nasipi, protihrupne ograje iz različnega materiala (les, beton ipd.), prosojne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje;
-	tip protihrupnih ograj se mora prilagoditi urbani in krajinski podobi prostora;
-	višinske razlike med posameznimi odseki se morajo povezati postopno (stopničasto) in vezno.
Posegi v obcestni prostor:
-	Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu.
-	Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
-	Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
-	Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posa-
mezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
-	Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
-	Na stikih ceste s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov s hitre ceste v odprto krajino.
-	Na stikih ceste z gozdnimi površinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob.
-	Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi hitre ceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
-	Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.
V.	POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
10.	člen
VODOVOD:
Zaradi izgradnje odseka hitre ceste in spremljajočih ureditev je potrebno urediti:
-	Križanje AC-200 v sklopu navezave na obstoječo cesto,
-	Prestavitev vodovoda od km 1.760 do 2.120 z NL DN 200mm,
-	Prestavitev vodovoda od km 3.740 do 3.840, obnova se izvede s cevovodom PE — 2, Q110 mm nazivnega tlaka PN12bar.
Križanje se izvedejo v skladu s pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse komunalne vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe:
-	zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku hitre ceste;
-	zagotoviti prevezave vseh lokalnih
in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti začasne bay-pase.
11.	člen
ELEKTRIKA:
Zaradi gradnje hitre ceste bodo potrebni naslednji posegi na elektro omrežju:
SN/2: Obstoječi DV 20 kV Zavrč Križanje v km 1.260: novo oporišče na jeklenem jamboru,
Križanje v km 1.632: novo oporišče na jeklenem jamboru Križanje priključnih cest pri priključku Novi Jork v km 0.281: po potrebi zamenjava oporišča Križanje priključka Zagojiči v km
0.309: po potrebi zamenjava oporišča, SN/3: Obstoječi DV 20 kV Markovci — Bukovci — Dolana 1 Križanje v km 1.290 novi oporišči na jeklenih jamborih,
Križanje v km 1.673 novi oporišči na jeklenih jamborih .Križanje v km 2.489: nova oporišča na betonskih drogih SN/4: Obstoječi DV 20 kV Nova vas pri Markovcih 1	*
Križanje v km 1.379: novi oporišči na betonskih drogih SN /5: Obstoječi KBV 20 kV TP Nova vas pri Markovcih — Vepos Križanje v km 1.842: Obstoječe kable kablovoda k-814 v dolžini 90 m se prestavijo v novo trdso. Kabli bodo v novi trasi položeni v ustrezno kabelsko kanalizacijo.
NN/1 : Obstoječi NN kablovod deponija PESE
Križanje v km 0.770. 95 m novega kablapoložen v ustrezni kabelski kanalizaciji
NN/2 : Nizkonapetostno omrežje NNO v TP Zagojiči 2 - kanal Križanje v km 3.940 in 4.520: del . NNO TP Zagojiči 2 bo v dolžini 200 m demontiran in nadomeščen s 300 m kablom
Križanja se izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev visokonapetostnih nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od IkV do 400 kV (Uradni list SFRJ štev. 65/88) ki zahteva, da se ob križanju elektroenergetskih vodov s cestnimi telesi AC
upoštevajo naslednji varnostni ukrepi (čl. 97 do 99 in 124 do 129):
-	minimalna varnostna višina za vode do 110 kV 7.0 m
-	minimalna oddaljenost stebra od roba hitre ceste je 40 m
-	povečati se mora električna in mehanska varnost voda, skladno s členi 52 in 53 T.N.
-	dopustna napetost vrvi se zmanjša na 75 % vrednosti, navedene v tabeli 2 iz 20 člena T.N.
-	podaljševanje vrvi ni dopustno, če ni izpolnjen 27. člen T.N.
-	kot križanja ne sme biti manjši od 30°.
Križanje se izvedejo v skladu z pogoji upravljalcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.
12.	člen
OMREŽJE ZVEZ
Predvidena trasa hitre ceste ne križa obstoječega TK omrežja.
VI.	OKOLJEVARSTVENI IN •
DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
13.	člen
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV
Odvajanje vdde s cestišča:
Odvodnjavanje vozišča je izvedeno z vzdolžnim in prečnim sklonom, preko koritnic, cestne kanalizacije in jarkov z betonskimi kanaletami. Voda z vozišča se odvaja preko oljnih lovilcev oziroma retencijskih bazenov v poni-kovalnice po smernicah "DARS" za odvodnjavanje na AC.
Retencijski bazeni in ponikovalnice bodo obdelani v projektu vodnogospodarskih ureditev.
Opis odvodnjavanja:
-	z drenažo in vodonepropustno kanalizacijo je rešen odsek med km 1.249 do 1.880 je trasa na visokem nasipu zato vodo z vozišča vodimo ob dvignjenem robniku in jo na vsakih 50 m spuščamo preko pobočnih kana-let v jarek z betonsko kanaleto ob peti nasipa. Jarek z betonsko kanaleto vodimo do km 2.565, izpust pa je v km
2.400 preko cevnega prepusta v retencijski bazen.
-	od km 2.480 do 3.480 je trasa je malo nad terenom, izvedena je drenaža in kanalizacija.
-	od km 3.480 do km 3.860 in od 3.900-4.080 je projektiran jarek z betonsko kanaleto z izpustom v retencijski bazen v km 3.880 desno.
Pri oblikovanju objektov so upoštevane hidrološke razmere in značilnosti krajine. Objekti bodo razgibani (umetne ojezeritve), kolikor pač dopušča dani prostor in tehnične možnosti.
Na celotnem odseku ni naravnega recepienta, ki bo odvajal prečiščene vode s ceste. Celotna odvodnja je rešena s ponikalniki. Poleg mehaničnega čiščenja voda s ceste, z oljnim lovilcem in usedalnikom je predvideno tudi dodatno biološko čiščenje onesnaženih voda s ceste. Predvidena je izgradnja kominiranega objekta, to je trstična greda kot biološka čistilna naprava v kombinaciji oziroma kapaciteta zadrževalnika in funkcija poni-kalnika. Načrtovana je izgradnja dveh tipov objektov in sicer:
-	zemeljski čistilni objekt,
-	betonski objekt
Zemeljski čistilni bazeni so predvideni v:
-	km 2.440
-	km 3.848
Zemeljski čistilni bazen je sestavljen iz:
-	bazenski oljni lovilec s peskolo-vom in usedalnikom
-	prelivni betonski jašek
-	zadrževalni bazen s trsično gredo in ponikovalnikom
Betonski objekt je sestavljen iz dveh jaškov:
-	oljni lovilec z usedalnikom, betonska cev fi lOOcm do fi 150cm
-	ponikovalnik - betonska cev fi lOOcm do fi 150 cm,
Betonski objeki so predvideni v:
-	km 2.800
-	km 3.023
-	km 3.160
Pri projektiranju objektov za zaščito voda pred vplivi onesnaženja s hitre ceste je potrebno upoštevati študijo Strokovna izhodišča za določitev pot-
rebnih ukrepov za zaščito voda pred negativnimi vplivi avtocest, ki jo je izdal DARS d.d.
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov:
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, prepusto v, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice.
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe z pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje.
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih.
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje hitre ceste ne sme poslabšati zato je treba:
-	zagotoviti takšno organiziranost gradbišča, da bo možnost nesreč (izlitja) minimalna (pretakalne ploščadi z vodotesno kanalizacijo, lovilci olj, signalizacija, omejitev hitrosti...).
-	parkirišča za delovne stroje naj bodo primerno oddaljena od kanala HE Formin
-	prepovedano je uporabljati materiale, iz katerih bi se lahko izpirale vodi nevarne snovi
-	med gradnjo preprečiti izlitje cementnega mleka v kanal HE Formin
-	zagotoviti je potrebno redno vzdrževanje usedalnikov in lovilcev olj
14.	člen
UREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami -komasacije med hitro cesto in vasmi Stojnci, Bukovci in Nova vas, na skupni površini 450 ha, ki so posledica posega gradnje, na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč. Investitor gradnje je dolžan zagotoviti kinete za namakalni sistem skladno s
projektom »Namakalni sistem Markovci — jug«tev projekta 2261/00, april 2000, VGB Maribor) in sicer prečaka-nja v km 1.960 in v km 3.720.»- Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
-	Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.
-	Pri gradnji hitre ceste je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
-	Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del ali posegov;
-	Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna;
-	Za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno ojiesnaženi material (na primer onesnažena tla) preiskati v skladu z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo izvede ustrezna strokovna inštitucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor.
-	Pri gradnji naj se uporabljajo le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
15.	člen
VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave po metodologiji skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije vključno z poizkopovalnimi Tabela 1
postopki. Arheološka območja ugotovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje ceste. Zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi hitre ceste in nedtotakljivost varovanih arheoloških območij tudi v času gradnje (čez območje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, qe smejo se izkoriščati za deponije viškov materiala, ipd.). Investitor mora zagotoviti stalen arheološki nadzor nas zemeljskimi deli na trasi hitre ceste.
16.	člen
VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE
Pred začetkom gradnje je treba izdelati fotodokumentacijo (fotografsko in video dokumentiranje) celotne trase ceste s sodelovanjem in v skladu z navodili republiške ali regionalne službe za varstvo narave.
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
Po končani gradnji mora biti vzpostavljena sonaravna konfiguracija brežin in nadomeščena samonikla vegetacija.
17.	člen
Na desni strani odseka hitre ceste v smeri Markovci — Gorišnica je treba postaviti zaščitne žičnate ograje za divjad na celotni dolžini odseka. Ograja mora biti visoka 1,5 metra, da prepreči prehod parkljaste divjadi. V spodnjem delu mora biti ograja zgoščena, da prepreči prehod male divjadi. Na cestnem odseku se postavi cestno prometna signalizacija, ki opozarja na divjad na cesti.	«
18.	člen
VARSTVO PRED HRUPOM:
Na odseku hitre ceste je treba zgraditi naslednje protihrupne bariere: (glej Tabelo 1.)
Predvideni ukrepi so izračunani za 20-letno plansko obdobje za leto 2021. Investitor mora ob gradnji hitre ceste zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS št. 45/95), Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 45/95), Uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 23. členu tega odloka je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.
19.	člen
VARSTVO ZRAKA Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja ceste onesnaženost' zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Trasa ceste poteka po pretežno nenaseljenem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Zaradi gradnje hitre ceste se bo promet po obstoječih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa manj.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja hitre ceste niso potrebni. Vsi protihrupni ukrepi in zasaditve ob prometnicah imajo hkrati tudi funkcijo varovanja pred emisijami.
20.	člen
VARSTVO PRED POŽAROM Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, pre-
Št. ukrepa	Območje	Stran	Vrsta ukrepa	Stacionaža	Višina (m)	Dolžina (m)
Z-POI	Nova vas Skupaj	jug	Protihrupna ograja	1.6+70 — 1.8+65 L= 195 m	2.0 S=390 m2	195
P02	Stojnci	jug	Protihrupna ograja	3.7+25 — 4.0+40	2.5	315
skrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
21.	člen
OBJEKTI, KI SE RUŠIJO
1.	Stanovanjski objekt Sobetinci 46, parcela štev. 77, k.o. Sobetinci
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, poiščejo ustrezne nadomestne napremičnine ali se izplača ustrezna odškodnina.
MI. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA
22.	člen
Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
-	prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
-	deli trase ceste, ki omogočajo funkcionalno celoto;
-	priključne ceste z deviacijami;
-	priključki;
-	vodnogospodarske ureditve;
* - posamezni objekti na trasi hitre ceste
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in glavnih cestah čim manj moteno.
MII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
23.	člen
MONITORING
Investitor gradnje hitre ceste mora zagotoviti monitoring za čas obratovanja, kot je opredeljen v Poročilu o vplivih na okolje, za čas gradnje pa se za spremljanje vplivov zaradi gradnje obveže izvajalca gradbenih del.
Zrak
Spremljanje med gradnjo
Gradnja hitre ceste bo velik poseg v večji oddaljenosti od poseljenih območij. Spremljanje vplivov gradnje na onesnaženost zraka obsega meritve onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na referenčnih merilnih mestih v vseh naseljih neposredno ob gradi-
šču hitre ceste. V času gradnje so predlagane meritve z naknadno kemijsko analizo prašnih usedlin na lokaciji:
-	objekt Nova vas 96 jugovzhodno od hitre ceste na km 1,795.
Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo mora biti časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu sta potrebni najmanj dve enomesečni meritvi koncentracije prašnih usedlin.Zavezanec za izvedbo monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka na posameznih lokacijah izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del.
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti zraka v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje.
Spremljanje v času obratovanja
Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi emisij prometa po hitri cesti Markovci - Gorišnica v času obratovanja hitre ceste zaradi pričakovane majhne dodatne onesnaženosti zraka ni potrebno.
Hrup
Spremljanje med gradnjo
Monitoring hrupa v času gradnje zato obsega meritve in oceno ravni hrupa v okolici gradbišč na trasi hitre ceste in na območjih ob dodatno obremenjenih transportnih poteh, in preverjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z dovoljenimi vrednostmi.
Zavezanec za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se prve meritve in obratovalni monitoring izvajajo v času največje intenzivnosti gradnje.
Monitoring hrupa izvaja zavezanec v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in ^obratovalnem monitoringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje. Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremenitve s hrupom na posameznih območjih. Monitoring v času gradnje je predlagan na skupno 2 lokacijah:
-	objekt Nova vas 96b jugozahodno od hitre ceste na km 1.785,
-	objekt Stojnci 143 južno od hitre ceste na km 3.855.
Monitoring obremenitve s hrupom med gradnjo mora biti časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu se izvedejo tri serije kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih (Tl in T2).
Načrt monitoringa hrupa v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje in določila Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Ur. 1. RS, št. 70/96.
Ob upoštevanju terminskega poteka gradnje je izvajalec dolžan pred začetkom izvajanja del predvideti ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v času gradnje ne bodo presežene. Na osnovi 33. člena Zakona o varstvu okolja je smiselno, da se zaradi začasnosti posega v času gradnje kot dovoljena upošteva kritična raven hrupa. V primeru soglasja za upoštevanje kritičnih ravni hrupa v dnevnem času aaradi sorazmerne velike oddaljenost objektov dodatni aktivni protihrupni ukrepi v času gradnje ne bodo potrebni.
Spremljanje v času obratovanja
Upravijalec vira hrupa cestnega prometa je dolžan po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa in o pogojih za njegovo izvajanje izvesti prve meritve hrupa v času poskusnega obratovanja hitre ceste. Monitoring hrupa obsega prve meritve hrupa in oceno celotne obremenitve s hrupom v stanovanjskih območjih ob hitri cesti in računsko preveritev obremenitve s hrupom v času poskusnega obratovanja ter monitoring hrupa v petletnih obdobjih v času njenega obratovanja.
Območja meritev so:
-	objekt Nova vas 96b jugozahodno od hitre ceste na km 1.785,
-	objekt Stojnci 143 južno od hitre ceste na km 3.855,
-	objekt Stojnci 144 južno od hitre ceste na km 3.915.
Pravilnik prav tako zahteva občasne meritve ravni hrupa v okviru obratovalnega monitoringa. Za monito-
ring hrupa zaradi cestnega prometa je potrebno občasne meritve izvesti vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja hitre ceste.
Tla in indikatorske rastline
Spremljanje med gradnjo
Spremljanje dogajanj med gradnjo hitre ceste Markovci - Gorišnica mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in vključuje
Program vključuje predvsem:
-	nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije:
-	nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj;
-	nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin;
Snremlianie negativnih vplivov na tla
Opazovalni monitoring se izvaja na merilnih mestih, na katerem je bilo posneto tudi ničelno stanje kmetijskih površin, to je območje Nove vasi — TL2.
Meritve onesnaženosti tal in rastlin je potrebno izvajati na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m od cestnega roba oziroma od roba gradbišča. Preiskavo je potrebno izvajati v skladu z določili Pravilnika o obratovalnem moni-toringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in naj obsega parametre iz tabele 1. Vzorčenje je potrebno prilagoditi dinamiki in obsegu gradbenih del. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal ugotovi poslabšanje razmer, je potrebno v obstoječi pro-
gram monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere. (Tabela 2)
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti tal v času gradnje mora izvajalec gradbenih del izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje hitre ceste. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje. Ob prekoračitvi dopustnih vrednosti je treba dodatno zaščitno ukrepati.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
-	dodatne tehnične in prostorske rešitve;
-	dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
-	sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav;
-	sprememba rabe prostora ali objekta;
-	omejevanje prometa in
drugi ustrezni ukrepi.
24.	člen
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
-	Promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju.
-	Pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in pro-
meta v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi.
-	Zagotoviti je potrebno varnostne ukrepe na regionalni cesti R 228 z ureditvijo kolesarskih poti in pločnikov in prometno ureditvijo križišča pri pokopališču,
-	Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
-	Urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal grad-biščni promet.
-	Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci.
-	Izvajalec del mora infrastrukturne objekte sanirati in spraviti v predhodno obstoječe stanje.
-	Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
-	Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
-	Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.
-	V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja hitre ceste in priključnih cest.
-	V največji možni meri je potrebno ohranjati obstoječo vegetacijo, odstranjeno kvalitetno zarast je potrebno po končanih delih obnoviti,
-	med gradnjo poškodovan gozdni rob se mora zasaditi s primernimi lesnimi vrstami, da se čim prej obnovi.
-	na vplivnem območju je potrebno v ozkem pasu med kanalom in cesto zagotoviti povezavo z obstoječimi gozdnimi potmi.
-	v najmanjši možni meri posegati v gozdni prostor izven samega cestnega telesa (gradbeni dovozi, deponije materiala).
Vrsta vzorca	Vrsta analize	Parameter
Tla	Pedološka analiza	Tekstura tal
	Fizikalno-kemijska analiza	• PH TOG Kovine: svinec, kadmij in živo srebro Klorid Mineralna olja Aromatski ogljikovodiki: benzen in derivati, ksilen in toluen EOX
Indikatorska	Fizikalno-kemijska analiza	Kovine: svinec, kadmij, živo srebro
rastlina		Klorid Mineralna olja
Tabela 2: Program monitoringa tal in rastlin		
-	ves čas gradnje je potrebno skrbeti za čim večje ohranjanje obstoječe vegetacije in drugih krajinskih elementov, ki so značilni za območje ali so del celostne krajinske podobe območja
-	že v času gradnje zagotoviti zatra-vitev in obsaditev cestišča,
-	lastnik zemljišča med hitro cesto in kanalom skrbi za redno vzdrževanje.
IX.	TOLERANCE
25.	člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X.	NADZOR
26.	člen
Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI.	KONČNA DOLOČBA
27.	člen
Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občini Markovci.
28.	člen
Trasa hitre ceste poteka preko območja območja občine Markovci in občine Gorišnica. Za načrtovan poseg v območju Občine Markovci sprejme občinski svet občine Markovci odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na območje občine Markovci.
29.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. .
Številka: 344-02/99-1/1 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci
24.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. redni seji dne 22.06.2000 sprejel
PRAVILNIK
o dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v Občini Markovci
1.	člen
V	4. členu pravilnika se soda tretji odstavek, ki glasi:
Izjemoma je mogoče dodeliti denarno pomoč tudi takrat, ko občan presega cenzus po 2. členu tega pravilnika tudi preko 100 % za primer plačila letovanja otrok iz socialno neurejenih družin po predhodnem mnenju oziroma priporočilu osnovne šole, ki pa ni obvezujoče.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj.
Številka: 152-01-2/99-1 Markovci, 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci
25.
V	skladu z 11. in 13. členom Odloka o izdajateljstvu javnega glasila "List iz Markovcev" (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 6/00) in Sklepa o določitvi programske zasnove javnega glasila "List iz Markovcev" (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 6/00) ter 19. člena Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 2/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel
PRAVILNIK
o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov
1.	člen
Na podlagi tega pravilnika se določa višina in način določitve nagrad odgovornemu uredniku, uredniškemu odboru in avtorjem posameznih prispevkov javnega glasila "List iz Markovcev", ki ga izdaja Občina Markovci.
2.	člen
Za opravljanje dela odgovornega urednika ima odgovorni urednik, od dneva imenovanja na občinskem svetu dalje, pravico do nagrade v višini 80.000,00 SIT neto za posamezno številko glasila, ne glede na to, če izide redna, dvojna ali izredna številka.
Z odgovornim-o urednikom-co se sklene avtorska pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti pri urejanju javnega glasila "List iz Markovcev".
3.	člen
Za opravljanje dela v uredniškem odboru imajo člani uredniškega odbora pravico do nagrade v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
4.	člen
Za pisanje in objavo posameznih člankov in fotografij imajo avtorji pravico do honorarja v naslednji višini za: (glej tabelo)
Posamezni članek oziroma prispevek v okviru gornjih postavk oceni odgovorni-a urednik-ca. Višina honorarja se prvenstveno določa po kvaliteti prispevka in nato po obsegu prispevka.
5.	člen
Odgovorni-a urednik-ca in člani ure-
- poročilo	1.000 do 2.000 SIT (ena tipkana stran)
- članek	2.000 do 4.000 SIT (dve in več tipkanih strani)
- intervju	5.000 do 7.000 SIT (tri in več tipkanih strani)
- fotografija	1.000 SIT
- fotografija za naslovnico	3.000 SIT do 5.000 SIT
- pišejo mladi	3.000 SIT do 5.000 SIT
dniškega odbora imajo pravico do povračil stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju nalog ali v zvezi z njim.
Odgovorni-a urednik-ca ali član-ica uredniškega odbora ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Odgovorni-a urednik-ca ali član-ica uredniškega odbora ima pravico do povračil stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
6.	člen
Pravice iz 5. člena tega pravilnika uveljavlja odgovorni-a urednik-ca ali član-ica redniškega odbora na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan, pooblaščeni podžupan ali direktor-ica občinske uprave.
7.	člen
Sredstva za izplačevanje nagrad in povračil se zagotovijo iz proračuna občine.
8.	člen
Nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu.
Povračila se izplačujejo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.
9.	člen
Objave, oglase ter reklame v občinskem javnem glasilu posamezniki plačujejo v naslednjih zneskih: (glej
tabelo)
Pri večkratni ponovitvi se priznava popust v višini:
-	prvič: 10 %
-	drugič 20 %
-	tretjič in vsaka naslednja zaporedna ponovitev: 30 % cene.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj.
Številka: 083-04/00-2/1
Datum: 22.06.2000
Franc KEKEC
Župan Občine Markovci
26.
Na podlagi 4. in 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. 1. SRS št, 18/74, 34/88 (sprememba Ur. 1. RS št. 32/00 — dopolnitve) ter sedme alinee 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99) je občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel
PRAVILNIK
o oddajanju poslovnih prostorov
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Poslovne stavbe in poslovni prostori na območju Občine Markovci, ki so last Občine Markovci, se oddajajo v
najem v skladu z določili tega pravilnika.
2.	člen
Poslovne stavbe in poslovni prostori se oddajajo v najem s pogodbo ob pogojih, ki jih določa zakon, prostorski izvedbeni akt za posamezno območje in ta pravilnik.
3.	člen
O oddaji poslovnih prostorov odloča 5 (pet)) članska komisija, ki jo imenuje Zupan Občine Markovci.
4.	člen
Vsa administrativna in strokovna dela v zvezi z oddajanjeM poslovnih prostorov v najem oziroma v zvezi z javnim razpisom za oddajo poslovnih prostorov ter v zvezi z oddajo poslovnih prostorov v najem brez javnega razpisa opravlja Občinska uprava Občine Markovci.
POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
5.	člen
Poslovni prostor se odda v najem s pogodbo na osnovi javnega natečaja ali neposredno s pogodbo za določen ali nedoločen čas.
6.	člen
Javni natečaj se izvede z zbiranjem pisnih ponudb. Javni natečaj se objavi v javnih informativnih sredstvih najmanj 15 dni pred obravnavo in izbiro na osnovi pisnih ponudb.
7.	člen
Javni natečaj mora vsebovati
-	naziv in sedež najemodajalca;
-	podatke o poslovnem prostoru oziroma stavbi;
-	podatke o možni namembnosti poslovnega prostora;
-	višino najemnine ter višino in način sovlaganj pri obnovi poslovnega prostora;
-	rok za predložitev pisnih ponudb;
-	višino in način plačila varščine;
-	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri;
-	rok za sklenitev najemne pogodbe, ali se pogodba sklepa za določen ali
OGLAS	BARVNI	ČRNO-BELI
- zadnja stran ovitka:	80.000 SIT	
-1/1 notranja stran	50.000 SIT	40.000 SIT
- 2/3 notranje strani	34.300 SIT	27.440 SIT
-1/2 notranje strani	27.000 SIT	21.600 SIT
-1/3 notranje strani	19.000 SIT	15.200 SIT
-1/4 notranje strani	15.000 SIT	12.000 SIT
- vizitka	6.000 SIT	4.800 SIT
nedoločen čas;
- druge pogoje, določene v skladu s politiko poslovnih prostorov v občini in v skladu s pogoji urejanja prostora.
8.	člen
Komisija iz 3. člena pravilnika odloča o izbiri najugodnejšega ponudnika na podlagi naslednjih meril:
1.	ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
2.	opravljanje redne dejavnosti kot edino dejavnost,
3.	odstotek vlaganj v obnovo,
4.	čas stalnega prebivališča v občini Markovci,
5.	čas dela v občini Markovci,
6.	število zaposlenih, z dnem, ko začne s poslovanjem,
9.	člen
Udeleženci javnega natečaja morajo pisni ponudbi priložiti potrdilo o plačani varščini, ki je določena z razpisom.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v najemnino, tistemu, ki s ponudbo ni uspel, pa vrne najkasneje v roku 8 dni.
V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od ponudbe in v roku ne sklene najemne pogodbe, varščina zapade v korist sredstev najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore.
10.	člen
Komisija izdela vrstni red ponudnikov na osnovi meril iz 8. člena tega pravilnika.
O izbiri ponudnika po tem pravilniku obvesti komisija pisno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega natečaja v roku 8 dni po izvedbi javnega natečaja.
11.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, ima pravico vložiti ugovor županu Občine Markovci v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri, če meni, da je z odločitvijo o izbiri kršena njegova pravica.
Zupan Občine Markovci mora odločiti o ugovoru v roku 30 dni od dneva, ko je bil ugovor vložen. Odločitev Zupana Občine Markovci je dokon-
čna.
NAJEMNO RAZMERJE
12.	člen
Poslovni prostor se lahko odda v najem neposredno s pogodbo v naslednjih primerih:
-	preselitev najemnika iz najetega občinskega poslovnega prostora zaradi rušenja zgradbe ali drugih gradbenih posegov v zgradbi ali pogodbe za določen čas — razširitev poslovnega prostora na prostor, ki ga je možno z obstoječim neposredno povezati v isti zgradbi (hišna številka), če gre za opravljanje iste dejavnosti;
-	če sedanji najemnik prenaša svojo dejavnost na ožjega družinskega člana;
-	če najemnik umre in namerava dejavnost nadaljevati ožji družinski član;
-	poslovni prostor, za katerega na javnem natečaju ni bilo ponudnikov
-	v posebnih utemeljenih primerih, na predlog Župana Občine Markovci, ki ga potrdi Občinski svet Občine Markovci.
13.	člen
t Pogodba o najemu poslovnega prostora mora, razen z zakonom določenih sestavin, vsebovati še naslednje sestavine:
-	naslov poslovnega prostora oziroma stavbe, v kateri se poslovni prostor nahaja;
-	točno navedbo dejavnosti, za katere je poslovni prostor namenjen;
-	navedbo funkcionalnega in pomožnega prostora;
-	čas, za katerega se poslovni prostor oddaja;
-	razloge za prenehanje najemne pogodbe;
-	obveznosti najemnine glede vzdrževanja poslovnega prostora in morebitnih skupnih prostorov v zgradbi;
-	ostale obveznosti najemnika in druge pogoje, ki izhajajo iz uporabe poslovnega prostora.
14.	člen
Poleg vsebine iz 13. člena tega pravilnika se v pogodbo vnese določilo, da položi najemnik pred sklenitvijo najemne pogodbe varščino v višini 3
— mesečne najemnine, ki se ob vplačilu preračuna v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije in se ista vrednost v DEM upošteva tudi pri izplačilu varščine. Ob prekinitvi pogodbe se varščina najemniku vrne ob izpolnjevanju pogojev v rokih in na način, ki se določi v pogodbi.
V	primerih, ko ima najemnik neporavnane obveznosti iz naslova poslovnega prostora, se varščina ne vrača,temveč se jo poračuna z neporavnanimi obveznostmi najemnika, oziroma z morebitno škodo, ki jo je povzročil.
15.	člen
Pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem oziroma dovoliti drugih, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca.
V	primeru, da najemnik v soglasju z najemodajalce da v podnajem del poslovnega prostora, vendar največ do 50 % površine, se celotna najemnina zviša za 50 %.
16.	člen
Najemno razmerje preneha:
-	s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe;
-	z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom enega leta
-	s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena
-	z odstopom od najemne pogodbe
-	po samem zakonu,
-	v primeru, ko najemnik poslovnega prostora le tega redno ne uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, ali če v enem mesecu po roku, ki je določen v pogodbi za prevzem najetega poslovnega prostora ni pričel opravljati dejavnosti v najetem prostoru.
17.	člen
Najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema:
-	če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega prostora pri normalni rabi poslovnega pro-
štora ali stanovanja, če gre za poslovno stanovanjsko zgradbo;
-	če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnega prostora, ki spadajo v njegove stroške;
-	če najemnik spremeni poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja pristojnega upravnega organa in najemodajalca
-	če najemnik brez upravičenih razlogov preneha z opravljanjem dejavnosti za več kot tri mesece;
-	če najemnik preneha z opravljanjem dovoljene dejavnosti;
-	če najemnik odda poslovni prostor v podnajem oziroma dovoli drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca;
-	če najemnik ne plača najemnine ali stroškov upravljanja s skupnimi deli in napravami stavbe v roku 60 dni po zapadlih obveznostih;
-	V drugih v zakonu in v pogodbi določenih primerih
V sklepu o odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovne stavbe oziroma poslovnih prostorov in jih izročiti odpovedovalcu oziroma do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti.
OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV NAJNIŽJE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE
18.	člen
Višina najemnine za poslovne prostore je odvisna od namembnosti poslovnega prostora in območja, v katerem se nahaja poslovni prostor.
Glede na lokacijo so poslovni prostori razvrščeni na tri območja
-	območje A: center Markovcev 200 m pas od marketa Špic do cerkve in obrtna cona Novi Jork
-	območje B: vaška središča v Bukovcih in Stojncih - 200 m pas ob regionalni cesti
-	območje C: ostala območja Občine Markovci.
Glede na vrsto dejavnosti so poslovni prostori razvrščeni v naslednje skupine:
-	I. skupina: dejavnost gostinstva, bančništva, pošte, zavarovalništva,
zdravstva, pravno svetovanje, iger na srečo in inženiringa in podobno
-	II. skupina: ostale storitvene dejavnosti in trgovinska dejavnost
-	III. skupina: poslovni prostori namenjeni dejavnosti društev, združenj, političnih strank;
-	IV. skupina: skladišča, pomožni prostori, garaže.
19.	člen
Mesečna najemnina za m2 znaša: DEM v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa).
A	B	C	
I. skupina	8	6,7	4,7
II. skupina	5.3	4,0	3,3
III. skupina	4	2,7	2
IV. skupina	2.3	1,7	1,7
Na izračunano najemnino se obračuna predpisani DDV in druge zakonske obveznosti.
Najemnina se plačuje do 15. v mesecu za tekoči mesec.
20.	člen
Javni zavodi in društva, ki se financirajo iz proračuna in je njihova dejavnost v občinskem interesu, ne plačujejo najemnine, temveč le stroške obratovanja in stroške upravljanja za poslovne prostore, ki so jim dodeljeni v najem ali uporabo.
O opredelitvi občinskega interesa za dejavnosti, ki jih izvajajo posamezna društva, odloča občinski svet.
21.	člen
Najemnik poslovnega prostora lahko pridobi v najem delno dokončane ali delno urejene poslovne prostore.
Najemnik lahko adaptira prostor le na podlagi predhodnega soglasja lastnika in potrditve predračuna.
Pred pričetkom del je potrebno oceniti stanje poslovnih prostorov. Stroški cenitve sodnega izvedenca bremenijo najemnika. Po opravljenih delih cenilec ovrednoti novonastalo vrednost.
Do pričetka del za usposobitev poslovnega prostora plačuje najemnik polno oziroma ponujeno najemnino, v času za usposobitev poslovnega prostora pa najemnik ne plačuje najemnine za pogodbeno dogovorjeni čas usposobitve oziroma največ šest mese-
cev.
Po usposobitvi poslovnega prostora se z najemnikom sklene dodatek k pogodbi, v katerem se ugotovi koristna vlaganja v poslovni prostor in določi način povračila vloženih sredstev.
Lastna vlaganja najemnika se lahko poračunavajo z najemnino in sicer tako, da se del mesečne najemnine (največ 50 %) ne zaračunava, temveč se pusti v mirovanju do poplačila višine vloženih sredstev, kar se ugotovi z najemno pogodbo oziroma z dodatkom k najemni pogodbi o čemer odloča župan po predhodnem mnenju Odbora za finance in gospodarjenje s premoženjem Občine Markovci.
V	primeru, da najemnik najemnine ne plačuje redno, se ostala najemnina poračuna z lastnimi vlaganji najemnika.
22.	člen
Sredstva najemnin poslovnih prostorov se uporabljajo za kritje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja skupnih delov in naprav stavb in poslovnih prostorov, za nakup in prenovo poslovnih prostorov ter za kritje amortizacije.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
V	kolikor poslovnega prostora ni možno oddati po ceni določeni v 19. členu tega pravilnika se poslovni prostor odda najugodnejšemu ponudniku.
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj.
Številka: 361-02-00/5
Datum: 22.06.2000
Franc KEKEC
Župan Občine Markovci
27.
Na podlagi 64. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. RS št. 80/99), šeste alinee 30. člena Statuta Občine Markovci (Ur. 1. RS št. 15/99) in 20. člena Odloka o organi-
zaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj št. 21/99) je Občinski svet Občine Markovci na 16. seji dne 22.06.2000 sprejel
SKLEP
o uradnih urah v Občinski upravi Občine Markovci
l.
Občinska uprava Občine Markovci posluje s strankami v zvezi z reševanjem upravnih stvari v upravnih prostorih Občinske uprave v Markovcih 33 oz. 43 v času uradnih ur.
8% DDV),
2.	za dvojni grob: 4.800,00 SIT (+ 8% DDV),
3.	za žarni grob: 1.800,00 SIT (+ 8% DDV).
II.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj.
Številka: 015-04-4/00
Datum: 22.06.2000
Župan Občine Markovci
Franc KEKEC
2.
Uradne ure za stranke so:
-	v ponedeljek od 8.00 h do 12h
-	v sredo od 8.00 h do 12 h in od 14 h do 16 h
-	v petek od 8.00 h do 12.00 h.
3.
Seznam uradnih ur se namesti na vidno mesto pred upravnimi prostori Občinske uprave Občine Markovci.
4.
Sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu na Občinskem svetu.
Univerzitetna knjižnica Maribor
S
II8605/36,2M
120002652,11
Številka: 015-04/00-3 Datum: 22.06.2000 Franc KEKEC Župan Občine Markovci
28.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu
in pogrebnih svečanosti Občine Mar-	*
kovci (Uradni vestnik Radia Tednik
Ptuj, št. 7/99), je Občinski svet Občine
Markovci na 16. redni seji dne
22.06.2000 sprejel naslednji
SKLEP
o višini letne najemnine za najete grobove
I.
Višina najemnine v letu 2000 je za posamezne zvrsti grobov naslednja:
1. za enojni grob: 3.000,00 SIT (+