Poštnina plačana v gotovini.
51.	V Ljubljani, dne 5. junija 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.

'Vs eb in el :
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
Izpremembe v osebju.
175. Navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna za leto 1926./1927.
176. Naredba o ustanovitvi knjig interesentov agrarne reforme, ki so se jim dodelila zemljišča.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 118 z dne 29. maja 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja
Uredbe osrednje vlade.
175.
Da se doseže pri sestavi posebnih predlogov pro-. z f ne računa za leto 1926./1927. poedinih ministrstev in 30. aprila 1925.: Karel Čerin, prepozit zbornega nap,.av enotnost in preglednost, s tem olajša in kapitlja v Novem mestu, je postavljen za prepozit a Uprosf j izdelava občega predloga proračuna držav-v skupki I- kategorije.	.	j nih razhodkov in dohodkov za proračunsko leto
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne,8. maja , 1926./1927., predpisujem na podstavi odredb členov 1925.: Ivan Srebrnič, računski svetnik v 3. sku-: g fj0 25. zakona o državnem računovodstvu kakor
pini II. kategorije in sef računovodstva pri direkciji šum v Ljubljani, je postavljen za višjega računskega svetnika v 1. skupini IT. kategorije in šefa računovodstva pri isti direkciji.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne tl. februarja 1925.: Za poštno poslovalko v 2. skupini III. kategorije v Dolenji vasi pri Ribnici je postavljena Ivanka O r a ž e m.
Odloki direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščene so poštne in telegrafske uradnice v
4.	skupini II. kategorije: Frida Baretto od poštnega in telegrafskega urada v Mariboru 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Mariboru 2, Marija Hladnik od poštnega in telegrafskega urada v Mariboru 1 v Fram, Marija Rabič iz Celja v Mežico, Anka Kupec iz Celja na Ljubno, Frančiška K a s t e 1 i c iz Kranja v Medvode in Krista Š k e r -1 e c iz Ormoža k Sv. Tomažu pri Ormožu — vse po službeni potrebi.
Številka 119 z dne 30. maja 1925.:
Objava ministrstva za notranje posle z dne 12. maja 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev jo sprejet Arkadij P. K o r -n ’ 1 o v, pomočnik komisarju na sekvestriranem posestvu v Murski Soboti, dosedanji ruski državljan.
Objava ministrstva za notranje posle z dne
2.	maja 1925.: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smo izstopiti dr. Her-Jban T e p p e, zdravnik na Dunaju, rojen v Vitanju 'n tja pristojen, skupno z ženo Elizabeto, zaradi 8Prejema avstrijskega državljanstva.
Objava ministrstva za trgovino in industrijo z 'Ine 9. maja 1925.: V Budimpešti se je otvorila pooblaščena trgovinska agentura kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naslov: Agence commerciale Pnvilčgić du Royaume des iSerbes, Croates et Slo-v''nes, Budapest, IV., Petöfi-utza 6. Naslov za de-PeŠe: Kovjanić, Budapest.
Izpremembe v osebju.
z dne°^0ll0In gospoda ministra za narodno zdravje i zdrivrCb-' mai;i 1925-> z- br- 19-Ö97, je bil postavljen 1 nik'i ’ 'Pripravnik d1-- 'J°8>P Benčan za zdrav-1 • na ginekološkem oddelku bolnice za ženske b"]ezni v Ljubljani.	j
Dr. Dolšak s. r.
V	K °.v a č i 5’ s°dni sluga okrajnega sodišča
Kočevju, je z dnem 31. maja 1925. upokojen.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
tudi v zvezi s členom 113. ustave, s prvim odstavkom člena 290. finančnega zakona za leto 1924./1925. in s prvim odstavkom člena 11. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., nastopna
Navodila,
kako naj se sestavi predlog proračuna za leto 1926./1927.*
I.	Obče pripombe.
S členom 290. finančnega zakona za leto 1924./ /1925. se je izvršil odstopek od predpisov člena 2. zakona o državnem računovodstvu, tako da se prične proračunsko leto dne 1. aprila enega in se konča dne 31. marca prihodnjega leta. Na podstavi tega mora obsezati tudi predlog proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1920./1927. potrebne kredite in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1926. do dne 31. marca 1927.
Ker pa mora biti po členih 75. in 113. ustave obči predlog proračuna razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona predložen narodni skupščini najkesneje do dne 20. novembra in ker mora po drugi strani minister za finance predhodno proučiti in urediti vse posebne predloge in skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med dohodki in razhodki ter potem tako izdelani obči predlog priobčiti ministrskemu svetu v pregled in odobritev, morajo biti posebni predlogi proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1926./1927. vročeni ministrstvu za finance (proračunskemu oddelku — odseku za izdelavo proračuna) najkesneje do dne 10. avgusta t. L, kakor je predpisano s členom 9. zakona o državnem računovodstvu.
Predlogi, ki se ne bi poslali do tega skrajnega roka, se ne morejo vpoštevati; predlog proračuna dotične naprave za leto 1926./1927. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi onih podatkov, s katerimi razpolaga ministrstvo za finance. Da utegne biti takšno postopanje jako Škodljivo, ni treba posebe naglašati.
II. Razhodki.
S členom 12. zakona o državnem računovodstvu jo ustanovljeno osnovno načelo, da se mora v proračunu izvesti ravnotežje med razhodki in dohodki. Zato je v prvi vrsti posebno važno, da predlagani razhodki in dohodki, čim bolj je mogoče, ustrezajo
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. maja 1925., št. 110. (XXII. -1925.)
dejanskemu stanju. Z drugimi besedami: predlog proračuna bodi realen ter se opiraj na skrbno urejene in kontrolirane podatke.
Glede rednih razhodkov je treba uvaževati predpis drugega odstavka člena 11. zakona o državnem računovodstvu, ki izrečno prepoveduje predlagati, da bi se kakorkoli zvišali razhodki, če nimajo opore v specialnih zakonih ali v dejanski potrebi, pojasnjeni s podatki iz zaključnih računov prejšnjih proračunskih let ali s posebnimi razlogi in podatki.
Tako n. pr. morajo biti krediti za plače (osnovno in položajno in zakonsko stanarino), predlagani v rednih osebnih razhodkih civilnih uradnikov in uslužbencev, znatno večji od dosedanjih kreditov za sistemizirane plače; prvič zato, ker so se plače jako občutno zvišale z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, drugič pa zato. ker ne bo predlog proračuna za leto 1926./1927., razlikovaje se od proračuna za leto 1924./1925., obsezal nobenega specialnega okroglega kredita za izvajanje tega zakona. V navedenem primeru je potreba za zvišbo kreditov očita in osnovana na občeznanem zakonu; zato je tudi ni treba posebe poudarjati ali pojasnjevati.
Toda praviloma mora biti v vseh primerih, kjer se kredit zviša, izkazana ne samo zakonska podstava, nego tudi precizno in izčrpno navedena in obrazložena potreba, ki zahteva, da se ustrezni kredit zvišaj do predlaganega zneska.
Da pa se doseže čim pravilnejša in plodnejša porazdelitev kredita, si jo treba prizadevati, da se kredit zniža v vseh primerih, kjer to dovoljujejo službeni interesi, in se s tem omogoči brez nove obremenitve zvišba kreditov v onih primerih, kjer so zvišbe pogoj za popolno kritje državnih realnih potreb. Predlagane znižbe kreditov, kolikor bi jih bilo, morajo biti prav tako kar najtočneje utemeljene.
Noben razhodek se ne sme predlagati samo zato, ker je že obstajal v dosedanjih proračunih. To načelo se mora kar najstrože uporabljati specialno za izredne in nenadne razhodke, ki so občasnega ali začasnega značaja.
Vsi predlagani krediti, ki ne bi izpolnjevali razloženih pogojev, se morajo črtati ali znižati na potrebni znesek; osebe, ki so po členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorne za točnost dejanskega stanja, pa se eventualno pokličejo na odgovor.
A. Osebni razhodki.
Osnovni prejemki državnih uradnikov in uslužbencev se morajo vpisati v predlog proračuna na podstavi odredb o stopnjevanju zvanj v specialnih zakonih (zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, zakon o ustroju vojske in mornar-nice, zakon o prometnem osebju). Za osnovne prejemke se smatrajo osnovna in položajna plača in zakonska stanarina. Krediti naj se postavijo v predlog tako, da se označi poleg zvanja kategorija, skupina in stopnja razvrstitve ter postavi kredit v višini seštevka osnovne in položajne plače, redna stanarina pa naj se izkaže skupno za vso dotično partijo in naj se izloči v posebno pozicijo, toda tako, da se izkažejo v besedilu pozicije (kot dve podpoziciji) posebe krediti
a)	z a uradnike in b) za z v a n i č n i k e in s 1 u ž i t e 1 j e.
N. pr.:
Številka			Predlog	la lelo 1926./1927.	|		
partije	po-	Razhodki	Znesek pozicij		Znesek partij j	
	žici j e		Din	P	Din	1 p	
		Poglavje I. . . . Ministrstvo				
		Redni razhodki.				
		A. Osebni razhodki.				
1...	1	Osebni prejemki: Osnovne in položajne plače uradnikov: Administrativni oddelek Načelnik 1/1II		 . . .	36.000- — Administrativni odsek Šef I/IV-6 	 21.000 — Šef I/V-4 	 16.200 • — 17 pisarjev I/VIII-3 	 165.240 • — 2 pisarja	11/1V-3	 14.160-— itd. Srednješolski pouk 17	direktorjev	I/Ill	 532.000-— 14	»	1/1V-7		 310.000-- 8	»	I/IV-6 	 168.000 • — 121 profesorjev I/1V-7		 2,686.200- — 375	»	I/V-6	  7,875.000--				
		itd. Ali				
1...		Osebni prejemki:				
	1	Osnovne in položajne plače uradnikov:				
		Administrativni oddelek Načelnik I/III	 36.000• — 5 inšpektorjev: 3-I/1V-7 in 2-1/V-5 (1 mesto prazno) 100.800-— 2 tajnika: l-I/V-8 ln l-I/V-5 	 38.400 — 2 pisarja: l-I/VIII-3 in 1-I/VI11-2		 18.480- —	193.680			
	2	Osnovne in položajne plače zvaničnikov: 28 zvaničnikov: 17-II-1, 8-III-2 (2 mesti prazni) in 3-111-3 . . .	97.500			
	3	Osnovne in položajne plače služiteljev : 18 služiteljev: 1-1-10, 1-1-7, 9-11-2 (1 mesto prazno) in 7-II-1 (2 mesti prazni)		61.161			
	4	Redna stanarina :				
		a)	uradnikov	 30.000-— b)	zvaničnikov in služiteljev	 20.000' —	50.000				
	5 6	Dnevničarji po členu 130. zakona o civilnih uradnikih (skupni prejemki) 10 dnevničarjev (ali honorarnih ali kontraktualnih uslužbencev) . Prispevki za bolniške blagajne in zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev		15.000 4.800	—	422.141	
1...		Napredovanja in periodični zviški: Napredovanja iz skupine v skupino in periodični zviški iz stopnje v stopnjo		/ ,		40.000	
1...		Za upokojevanje osebja 				60.000	—
1...		Doklade: a)	Draginjske doklade: uradnikov, osebne	 80.000	•	— rodbinske	 60-000-	— zvaničnikov in služiteljev,	osebne	 60.000-	— rodbinske ....	40.000-	— b)	Specialne doklade (n. pr. v južnih krajinah ali sodniške doklade itd.)	 60.000 • —			300.000	
1...		Honorarji in nagrade: (za izdelavo zakonskih projektov, specialnih referatov; članom strokovnih anket itd. - treba je navesti, za kaj ter razčleniti po pozicijah, kakršna je pač vrsta honorarja ali nagrade) . .			10.000	
1...		Štipendije, darila in temu podobno . . .			10.000	—
		B. Materialni razhodki.				
1...		Potni, vozni in selitveni stroški:				
		Potni, vozni in selitveni stroški aktivnih državnih uslužbencev kakor tudi uslužbencev, upokojenih po zvršetku popolnih službenih let po členu 45. zakona o civilnih uradnikih ....			50.000	—
1...		Upravni stroški:				
	1	Pisarniški in manipulacijski stroški: Obče pisarniške potrebščine	 50.000-— Nabava novega in popravilo starega pisarniškega pohištva 		 10.000 — Nabava strokovnih knjig, listov, časopisov itd. za knjižnico, nadalje naročnina na domače in inozemske liste	 2.000-	— Nabava, tisk in vezava raznih knjig, tiskovin, obrazcev itd	 10.000- Naročnina na «Službene Novine»	 500" Poštno-brzojavni in telefonski stroški ....	10000' Voda, vodovodne in kanalizacijske takse ....	1.500 • — Čiščenje dimnikov, stranišč, odvažanje gnoja in druge manjše potrebščine za to	 5.000' Manjša popravila zgradb (slikanje, beljenje, popravila vrat, oken, ključanic, ključev itd.) . . .	10.000-— Razni manjši nenadni izdatki	 2.000-	101.000			
	2 3 4 5 6	Najemnine	 Zavarovanje zgradb in pohištva zoper požar	 Kurjava (s prenosom in sekanjem)	 Razsvetljava . . Kreditirana voznina . .	•	49.000 10.000 30.000 15.000 10.000		215.000	
		Itd.				
		Skupaj redni razhodki . . .			1,107.141	—
		Izredni razhodki.				
1... 1...		Zidanje zgradbe za ministrstvo po proračunski vsoti Din 30,000.000-—, od tega prvi obrok 	 Zgradba mostu od Beograda do Pančeva čez Dunav po proračunski vsoti Din 500,000.000-—, od tega prvi obrok 	 itd.		fr	10,000.000 100,000.000	-
		Skupaj izredni razhodki . . .	1		110,000.000	—
		Skupaj (poj*l. 1. . . ., part. 1. . . - 1. ..)			111,107.141	—
Kjer je več istih zvanj razne stopnje, je treba izvršiti grupacijo v besedilu pozicije po tem-le zgledu:
17 direktorjev I./1II........ 532.000-— Din
14	»	I./IY.—7.	.	.	.	310.000—	»
8	»	l./TV.—6.	.	.	.	168.000-—	»
121 profesorjev l./FV.—7.	.	.	.	2,686.200-—
375	»	l./iv. —6.	.	.	.	7,875.000-—	»
itd.
Po takem označevanju pomeni prva rimska številka kategorijo, druga rimska številka skupino, odnosno položajno plačo, poslednja arabska številka pa stopnjo osnovne plače.
Zvaničnike in služitelje je treba izločiti v posebne pozicije ustrezne partije. V tem primeru pomeni prva rimska številka skupino, d r >i g a arabska številka pa stopnjo osnovne plače.
Krediti za napredovanja iz skupine v skupino in periodične z v i š k e iz ene stopnjo v višjo stopnjo morajo biti izkazani v posebnih partijah osebnih razhodkov, in sicer za partijo «Osebni p r e j e m k i». Ko se kalkulira višina teh kreditov, se je treba ozirati na odredbo člena 262. finančnega zakona za leto 1924./1925.
Prav tako morajo biti krediti za upokojitve izkazani v posebnih partijah.
Skladno s členom 23. zakona o državnem računovodstvu se morajo postaviti krediti za plače v predlog proračuna po dejanskem številu osebja in po višini prejemkov ob času, ko se predlog sestavlja. Zategadelj je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje z dne 1. junija t. 1. Kolikor bi se moralo to število po določeni formaciji poedinih naprav po-polniti z obstoječimi zvanji v proračunskem letu 1926./1927., se morajo označiti taka zvanja v oklepaju kot «mesta prazna». Ce pa se naprava, katere ureditev je predpisana s specialnimi zakoni, šele formira ali če se mora razširiti in deliti, je treba imeti v mislih dva primera:
prvič, da se zahteva zaradi neodložne potrebe pomnožitev uslužbencev obstoječih zvanj; drugič, da se morajo na podstavi specialnih zakonov uvesti nova zvanja, ki doslej niso figurirala v proračunu dotične naprave.
V prvem teh primerov je treba izrečno poudariti: «novi uslužbenci»; v drugem primeru pa mora biti v predlogu označeno: «nova zvanja».
Pomnožitev uslužbencev so mora omejiti samo na one izjemne primere, kjer to nalagajo imperativni službeni interesi. Ker so osebni razhodki že sedaj jako težko breme za naše državne finance, je neizogibno treba stremiti za tem, da se zniža število osebja na striktni minimum za pravilno in uspešno izvrševanje službe in da se s tem ustvarijo pogoji in možnost za eventualno nadaljnjo izboljšavo materialnega stanja državnih uradnikov. Ker pa jo današnje število uradnikov pri večini državnih uradov večje, nego jih je dejanski treba, se mora izkazati redukcija uradnikov tudi v predlogu proračuna. Pri nobenem ministrstvu se ne bo dovolilo, da bi se skupno število uradnikov pomnožilo, nego minister za finance bo posebno pazil na to, da se njih število zniža po stanju iz proračuna za leto 1924./1925.
Krediti za d r a g i n j s k e doklade morajo biti izračunjeni kar najvestneje po sedanji višini, nadalje po številu in vrstah uslužbencev, navedenih v predlogu proračuna.
Ti krediti morajo biti razčlenjeni v pozicijah na kredite:
a)	za osebne doklade;
b)	za rodbinske doklade;
c)	za specialne doklade, kjer take obstoje, kakor n. pr. doklade v južnih krajinah, sodniške doklade.
Za rodbinske draginjske doklade jo treba vzeti seštevek osnovnih zakonskih doklad za otroke in rodbinskih draginjskih doklad v ožjem zmislu besede, kakor se je to storilo n. pr. tudi v odločbi ministrskega sveta D R br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. (glej člen 8. te odločbe).
Skladno z dosedanjo prakso naj se izkažejo draginjske doklade v posebnih partijah za vse ustrezno proračunsko poglavje, ne uvrščajo pa naj se več v izredne, nego v redne razhodke.
Predlogu proračuna morajo biti priloženi seznam-ki uradnikov in uslužbencev, izdelani po proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti seznamki morajo imeti stolpec, v katerem se označi zvanje, stolpec, v katerem se izkaže razvrstitev, in stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, katerim gre pravica do rodbinske draginjske doklade. Seznamki
naj obsezajo še občo rekapitulacijo po priloženem obrazcu št. 7.
Pomoči, podpore, štipendije, darila, razne subvencije in temu podobni razhodki, ki niso osnovani na preciznih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebnega varčevanja in znižani na najmanjše zneske. Kolikor bi ministrstvo razvidelo, da niso predlagani razhodki te vrste dovolj opravičeni in obrazloženi, jih bo izpustilo iz predloga proračuna. Ministrstvo za prosveto in eventualno tudi druga ministrstva naj prilože predlogu tega proračuna poimenski seznamek državnih štipendistov v inozemstvu ter naj označijo v njem predmet njih študij, dobo Studiranja in višino štipendije.
B. Materialni razhodki.
Višina kreditov za redne materialne razhodke mora biti izračunjena kar najskrbneje; pri tem je treba strogo vpoštevati sedanje cene poedinih predmetov in dajatev na tržišču, prav tako pa tudi dosedanje gibanje cen, tako da se predlagajo krediti, ki utegnejo kar najverjetneje striktno zadoščati, da se pokrijejo ustrezne potrebe. V posebnem ekspozeju morata biti izkazana dotični predlog in način kalkulacije, s katero se potrjuje točnost predlaganih proračunov. Ministrstvo za vojsko in mornarnico naj predloži poleg takega proračuna tudi podatke o dohodkih z njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo poedine vojaške komande za svoje potrebe, kakor tudi podatke o živalih (malih in velikih), ki služijo istemu namenu; prav tako naj postopajo ministrstvo za poljedelstvo in vode, ministrstvo pravde in druga, katerih poedine naprave ukoriščajo poljska posestva.
Skladno s členom 21. zakona o državnem računovodstvu naj se postavijo krediti za gradbena dela in investicije vobče v predlog proračuna šele, ko se predhodno v podrobnostih izdelajo načrti in se usvoji popolni proračun stroškov. V podrobni obrazložitvi mora biti točno označeno, da je za vsak posebni predlagani kredit ta zakonski pogoj izpolnjen. Kolikor bi se morala projektirana gradbena dela ali kakršnikoli drugi investicijski razhodki porazdeliti na več let, je treba postopati tako-le: V predlog proračuna naj se postavi kredit samo v onem znesku, kolikršnega je treba, da se potroši v proračunskem letu 1926./1927.: toda v besedilu mora biti označen ves znesek projektiranega po-troška. N. pr.:
Part. 1., poz. 3.
Gradnja železnega mostu pri X. 18,650.000-— Din;
od tega'prvi obrok .... 4,500.000-—Din.
Prvi obrok pomeni, da je treba gradnjo šele začeti, če se je že začela v prejšnjem letu, se vpiše v proračun 1026./1027. «drugi obrok»; če se je začela gradnja leta 1924./1925., pride v proračun za leto 1920./1927. «tretji obrok» itd.
Glede na to, da se načeloma gradbena in inve-sticijska dela ne morejo pokrivati iz rednih pro-računskih virov, bo ministrstvo za finance skrbno revidiralo vse predlagane kredite za taka dela, rav-Ilaje se po prvi odredbi člena 12. zakona o držav-nem računovodstvu, ter jih bo usvojilo samo, kolikor 11 e bi njih postavitev v predlog proračuna ogražala Proračunskega ravnotežja ali kolikor bi bilo mogoče najti specialno kritje.
V	vsakem primeru morajo predlagani krediti nstrezati realnim potrebam; zakaj če bi se moralo 2aradi nezadostnega kredita ustaviti delo in bi se s j°m prizadela škoda državi, zadene onega, po čigar <rivdi se je to zgodilo, materialna odgovornost.
V	predlog proračuna se morajo postaviti tudi Potrebni krediti za transportne stroške za material, .} Se dobiva na račun reparacij, ne gledg na člen 24. mančnega zakona za leto 1924./1025., po katerem 0 n'cmenjajo ti izdatki reparacijski fond.
v Za nove naprave se ne smejo predlagati krediti,
ni njih ustanovitev določena z veljavnimi zakoni.
Krediti za izplačevanje k u r z n i h razlik se 'norajo vkljub dosedanji praksi postaviti ne v iz-redne, neg0 v r e d n e razhodke; biti morajo j^no razčlenjeni na kredite za kurzno razliko za
osebne
hodke
razhodke in iste kredite za materialne raz-t6r kot Inki izkazani v posebnih partijah na
ustreznem mestu.
niora Proračun, dosledno pa tudi predlog oracuna, podajati verno sliko vsega državnega u J'nja in potrebščin za dotično leto, je neizogibno it ia, da ni v prvi vrsti v predlogu nikakršnih 'i/.eli in da so po drugi strani predlagani krediti i 'Hram z zneski, ki docela ustrezajo dotičnim poit am; pri tem je treba uvaževati, da je z zako-"om prepovedano, prekoračiti kredite, odobrene s Proračunom, in trošiti vsote brez odobrenih kreditov,
in da ima to za posledico materialno in kazensko odgovornost nakazovalcev in računodajnikov.
Razen tega je treba posebno uvaževati, da je odrejen s členom 113. ustave skrajni rok, v katerem mora biti obče predlog proračuna državnih razhod-kov in dohodkov, predložen narodni skupščini.
Zato se je treba vsekakor izogibati, da bi se po posebnih predlogih, zaključenih v zmislu teh navodil, naknadno pošiljale ministrstvu za finance nove, poedinske zahteve za dopolnitev ali občut-nejšo izpremembo teh predlogov. Vsaka tako predlagana izprememba ima za posledico velike tehnične težave, provzroča motitev v poslu in vrhu tega se z njo znatno otežuje in ovira izdelava predloga proračuna državnih razhodkov in dohodkov. Zato je čestokrat materialno nemogoče vpoštevati take naknadne zahteve. Ker je predlog proračuna ne samo delo ministra za finance, nego vsega ministrskega sveta, ki ga usvoji, preden se predloži narodni skupščini, ne bo minister za finance načeloma vpo-štoval nikakršnega naknadnega predloga, dokler o njem posebe ne odloči ministrski svet.
III. Dohodki.
Po odredbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki kakor tudi vsi dohodki, najsi obstoje na kakršnikoli podstavi, postaviti v državni proračun.
Ko se kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba v prvi vrsti vpoštevati člen 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da se je ob sedanjih razmerah dopustno ravnati specialno po odredbi drugega in tretjega odstavka tega člena. Potemtakem mora služiti za obče pravilo, da je treba vzeti za podstavo kalkulaciji verjetne višine poedinih dohodkov leta 1926./1927. rezultate, dosežene v proračunskem letu 1924./1925. in v devetmesečni proračunski dobi pred tem proračunskim letom, in tako dobljene številke korigirati, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunavanja, izvzemši samo one dohodke, katerih višina je odrejena pogodboma, mora biti točno izkazan, dokumentiran in pojasnjen.
Vsote dohodkov naj, se postavijo v predlog proračuna samo v celih dinarjih, in sicer v kosmatih zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu), z drugimi besedami: Dohodki naj se izkažejo v višini prejemkov, ne da bi se kakorkoli odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsi izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkažejo v računu razhodkov kot krediti.
IV. Finančni zakon.
S členom 44. zakona o državnem računovodstvu je odrejeno, kakšne odredbe mora obsezati finančni zakon. Po svoji naravi se mora ta zakon kot sestavni del državnega proračuna omejiti samo na to, da se z njim bliže regulira izvrševanje proračuna v zmislu in duhu zakona o državnem računovodstvu.
V praksi se je, zlasti po vojni, to načelo opuščalo, tako da so se čestokrat s finančnim zakonom reševala vprašanja, ki bi bila morala biti predmet specialnih zakonov. Vsekakor je treba stremiti za tem, da se ta praksa čhnproj odpravi, in zato se je treba na vsak način izogibati vpisovanju takih na-redb, ki bi spadale prav za prav samo v specialne zakone.
Vselej pa, kadar se poda predlog, da bi se postavile poedine odredbe v finančni zakon, se morajo te odredbe redigirati kot zakonski členi. Obenem se mora izčrpno in precizno obrazložiti potreba, ki opravičuje podani predlog.
#
V. Pojasnila o predlogu proračuna.
Skladno s členom 11. zakona o državnem računovodstvu morajo podati vsi ministri obči ekspozć z izčrpnim pojasnilom o vsaki povečani vsoti razhodkov. Zato mora biti vsak predlog proračuna po-polnjen: a) s podrobnimi izkazi in pojasnili razhodkov poedinih partij in pozicij; b) z občim ekspozejem, v katerem mora biti pregledno obsežen ves predlog proračuna dotičnega ministrstva; ta mora biti dopolnjen s posebnim ekspozejem za vsako širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase posebna, logična celota, kakor n. pr.: tvornico svile, srednji tehniški pouk, nižje poljedelske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, telefon itd; c) eventualno tudi z drugimi prilogami, o katerih govore ta navodila ali o katerih spozna dotični resort, da jih je treba predložiti, da bolje utemelji potrebo kreditov ali gibanje dohodkov.
Ekspoze obsezaj torej vsa potrebna pojasnila predlogu proračuna. Samo kratka pojasnila, formuliranja kot pripombe (n. pr. pozivanje na poedine za-
konske odredbe, naredbe in odločbe; označba cen in količine materiala in temu podobno) se smejo postavljati v stolpec za pripombe.
Obči ekspozč mora obsezati vsa poglavja dotičnega resorta ali dotične stroke. Obseza obči pregled potrebščin in dohodkov te stroke, kakor so postavljeni v predlog proračuna za leto 1926./1927. V njem se navajajo osnovni momenti politike dotičnega resorta ter se razlagajo in komentirajo v velikih potezah predlogi s finančnega, ekonomskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podajajo koncizen historiat in pogoji že doseženih uspehov, iz česar se vidi evolucija dotične stroko. Zato bodi predlog za leto 1026./1027. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjimi proračuni, specialno pa s proračunom za leto 1924./1925. Za poedina državna podjetja je treba jasno izkazati donosnost; pojasnijo in posebno poudarijo naj se momenti, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo produkcije, režijskih stroškov, občo aktivnost ali pasivnost podjetja.
Posebni okspozeji za poedine službene grane naj strokovneje in podrobneje navedejo stanje dotične grane; dopolnjeni morajo biti s podrobnimi izkazi, iz katerih se dd pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, poleg tega pa oceniti umestnost in preciznost predlaganih kreditov.
Poleg tega se mora izkazati stanje vseh fondov, ki jih upravlja dotično ministrstvo ali dotična naprava, izvedeno dne 1. julija t. 1. s pregledom o gibanju vrednosti in prispevkov dotičnega fonda in potroških, točno izvedenih z oznako namena, izvršenih iz teh fondov v predhodnih proračunskih letih ali razdobjih. Prav tako se mora izkazati skupna vrednost materiala, dobljenega za reparacije, kakor tudi izvršenih naročil, katerih prejem se pričakuje v proračunskem letu 1926./1927. Naposled mora biti po vsaki stroki izvedeno številčno stanje upokojencev in upokojenk; nadalje morajo biti označeni krediti, potrebni za pokojnine in draginjske doklade.
Izdelavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno pozornost, uvaževaje, da je material, ki ga obsezajo, ponajveč odločilnega pomena za končno fiksiranje kreditnih zneskov. Naglaša se, da so bili v prejšnjih predlogih ekspozeji čestokrat jako površni in nezadostni: v izvestnih primerih pa niso dajali niti najbolj površne slike o dejanskem stanju. Taka nepazljivost je nedopustna in je velike škode za posel sam.
VI. Konec.
V tehničnem pogledu naj se predlogi proračuna za leto 1926./1927. razlikujejo od sedanjega proračuna v tem, da morajo biti predvsem osebni razhodki postavljeni vanje po novem zakonu o uradnikih ali po zakonu o ustroju vojske ali po zakonu o prometnem osebju. Razen tega je treba glede vseh razhodkov — to velja zlasti za ministrstva, katferih proračuni so bili doslej decentralizirani — strogo vpo-štovati izpremembe, izvršene v organizaciji državne uprave zato, ker sta se uporabila zakon o obči upravi in zakon o razdelitvi države na oblasti, tako da se poda tudi s proračunom dejansko stanje upravne državne organizacije. Tako naj n. pr. ministrstvo za notranje posle ne postavi v svoj predlog proračuna razhodkov za pokrajinske uprave, ki so ukinjene, kakor tudi ne za one, ki so sedaj v likvidaciji, če sc dokonča ta likvidacija do roka, ko mora stopiti v veljavo novi proračun. Isto velja za druga ministrstva, katerih oddelki pri pokrajinskih upravah so ukinjeni ali pa se bodo ukinili. Namesto razhodkov teh oddelkov se morajo postaviti razhodki za referente ali za instance, ki so prevzele pristojnost ukinjenih oddelkov.
Pri ministrstvih z decentraliziranimi krediti se morajo preliminirati krediti za vse državne institucije na ozemlju sremske oblasti skupno s krediti za Banat, Bačko in Baranjo, ne pa s krediti za Hrvatsko in Slavonijo, ker je Srem po odločbi ministra za finance D R br. 78.008 z dne 23. junija 1023. finančno centraliziran, t. j. pridružen teritorialni pristojnosti oblastne finančne direkcije v Novem Sadu.
Sistem koncentracije kreditov (glede točnega pomena terminologijo glej navodila za izvrševanje proračuna leta 1924./1025. D R br. 48.000 v «Službenih Novinah» št. 106/XXIII. z dne 12. maja 1924.*) naj pridrže v svojem predlogu proračuna ministrstva, katerih sedanji proračun je sestavljen po tem sistemu. Ostala ministrstva pa (seveda razen ministrstev, katerih proračuni so centralizirani ter kažejo najpreprostejši in zato najbolj dovršeni tip proračuna) naj stremijo za tem, da prilagodijo svoje predloge proračuna, čim bolj je mogoče, enemu izmed nastopnih dveh sistemov: 1.) sistemu koncentracije kreditov;
2.) sistemu popolne centralizacije kreditov, da bo
Uradni list z dne 21. maja 1924., št. 147/4.6.
dajal novi obči predlog proračuna čim popolnejšo sliko enotnosti in tehničnega edinstva. Ta poslednji sistem se mora specialno uporabiti pri ministrstvu za promq^ da se doseže čim večja prožnost v ukoriščanju kreditov.
To postopanje ima to glavno prednost, da postane pri koncentraciji in centralizaciji kreditov njih uporaba dokaj prožnejša in plodnejša, ker daje možnost, da se doseže maksimalni efekt; zakaj vsi eventualni lokalni prihranki, ki bi se pojavili pri sistemu decentralizacije, se dado koristno uporabiti tam, kjer bi drugače krediti ne zadoščali.
Po členu 19. zakona o državnem računovodstvu se morajo v predlogu poleg kreditov in preliminira-nih dohodkov za leto 1926./1927. v posebnih stolpcih izkazati zaradi primerjanja: a) vsote odobrenih raz-hodkov in preliminiranih dohodkov za leto 1924./ /1925., in sicer tako, da se dodado kreditom za leto
1924.	/1925. po ustreznih partijah in pozicijah krediti, odobreni s členoma 6. in 13. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij
1925.	z dne 31. marca 1925.; b) vsote izvršenih raz-hodkov in ostvarjenih dohodkov za leto 1924./1925.
Pri izvedbi rekapitulacij predlaganih kreditov za poedina ministrstva in poedine naprave je treba izkazati za leto 1924./1925. tudi kredite, odobrene v breme partije 57. tega proračuna skladno z odredbo člena 4. finančnega zakona.
Predlogi razhodkov in dohodkov morajo biti izdelani po obrazcu st. 2, ki se pošilja vsem prizadetim uradom.
V Beogradu, dne 10. maja 1925.;
D R br. 54.446.	. '
Minister za finance:
Obrazec it. 2-
Šte- vilka		Razhodki	Predlog za leto 1926./1927.				Odobreno za leto 1924./1925. z naknadnimi krediti		Razlika se predlaga za leto 1926./1927.		Dejanski potrošeno (prejeto) v letu 1924./1925.		Pripomba
partije	pozicije												
			Znesek pozicije		Znesek partije				-J- več — man				
			Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	
—	j i										—		
										—			
													
													
													
													
					—	—							
	—												
													
													
						—							
					•								
Pripomba: 1.) V poslednjem stolpcu se morajo vpisati številke po partijah za razhodke, a za dohodke tudi po pozicijah. Če so razhodki, naj se prečrta beseda «prejeto», če so dohodki, naj se prečrta beseda «potrošeno». (Glej člen 19. zakona o državnem računovodstvo in navodila za sestavo državnega proračuna za leto 1926./1927.
dr. M. M. Stojadinović s. r.
2.) V predzadnjem stolpcu se morajo vpisati številke po pozicijah z znakoma ali —.
Rekapitulacijski pregled osebja.	Obrazec št. 7.
(Po predlogu proračuna za leto 1926./1927.)
Urad
.2.					I. kategorija							II. kategorija						III.	kategorija		7		Zvaničniki			Služitelji			
1													Skupina																Pripomba
C/3	I.	H.	III.	IV.	v.	VI.	VII.|VI1I.| IX.			Vseh	I.	II.	III.	IV.	V.	Vseh	1.	II.	III.	IV.	Vseh	I.	11.	III.	Vseli	1.	II.	Vseh	
																		1											
10.																		1											
9.		*																1											
8.						1 1							'																
7.													1														1		
6.						1							1														1		
5.																											1		
4.													j' .											•			1		1
3.						•							1																
1 2’													1																
1.													1														1		
'K 1																												1	
Pripomba: V posebnih kvadratih se mora označiti s številko število uslužbencev po skupinah in stopnjah osnovne plače. V stolpcu «Vseh» je treba vpisati seštevek po stopnjah, v stolpcu «Skupaj» pa po skupinah.
176.
Naredba ministra za agrarno reformo in ministra za notranje posle
o ustanovitvi knjig interesentov agrarne reforme, ki so se jim dodelila zemljišča.*
Da se more vedeti za vsakega poedinega naseljenega agrarnega interesenta, kolonista in dobrovoljca njegovo posestno in rodbinsko stanje, da se vobče določi popolna slika ekonomskega stanja vsakega agrarnega interesenta, ki se mu je dodelilo zemljišče, in da se dobi na ta način stalna podloga, ki naj služi za podstavo reviziji dodeljevanja, sc odreja to-le:
Člen 1.
Pri vsaki upravni občini (mestnem poglavarstvu), na katere ozemlju so veleposestva, se mora voditi knjiga interesentov agrarne reforme, kolonistov in dobrovoljcev, ki so se jim dodelila zemljišča.
Člen 2.
Županijski agrarni urad (sreski poglavar) mora vročiti občinskemu (mestnemu) poglavarstvu na priloženem obrazcu prepis alfabetnega imonika-izkaza kolonistov in dobrovoljcev, ki so se jim dodelila zemljišča, z označbo, kolika je dodeljena površina po kulturi.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. maja 1925., št. 105 (XX. — 1925.).
Občinska (mestna) poglavarstva morajo izpolniti vročene obrazce v vseh razpredelkih. Zlasti je treba označiti hišno številko poodinčevo, prebivališče, občino, število rodbinskih članov, število oženjenih sinov v rodbini, število otrok pod 12 leti in nad 12 leti, glavni in postranski poklic, ali ima lastno hišo, ali je član zemljiške zajednice, agrarne zajednice, velikost posestva, zemljišča, primernega za obdelovanje, in gozda vseh rodbinskih članov, ki žive v istem gospodarstvu, kako obdeluje lastno zemljo, ali redno plačuje državne in druge davke, koliko ima vprežno in druge rogate živine, ali je agrarni interesent prve, druge ali tretje kategorije, če je dobil po agrarni reformi njive ali travnike. V pripombi je treba navesti poedinčeve eventualne posebne razmere, ki so važne za dodeljevanje agrarnih zemljišč.
Priposlano obrazce z navedenimi podatki izpolnjuje občinski tajnik ali uradnik, ki ga za to odredi občinsko (mestno) poglavarstvo, in sicer ob sodelovanju in po zaslišanju agrarnih izvedencev (občinskih odbornikov ali drugih verodostojnih oseb) na podstavi katastralnih posestnih listov, listin o ljudskem štetju in drugih uradnih spisov.
Vsi izpolnjeni obrazci poedine upravne občine (mostnega poglavarstva) sestavljajo knjigo interesentov agrarne reforme, kolonistov in dobrovoljcev dotičnoga ozemlja, ki so se jim dodelila zemljišča, ter morajo biti opremljeni s pečatom občinskega (mestnega poglavarstva) in s podpisom dotičnoga uradnika in agrarnih izvedencev ali drugih oseb, ki so sodelovale ob izpolnjevanju.
Navedena knjiga interesentov agrarne reforme, ki so se jim dodelila zemljišča, ostane pri občinskem (mestnem) poglavarstvu na javni vpogled vsem interesentom med uradnimi urami, kar se mora na udomačeni način javno trikrat razglasiti.
Člen 3.
Izpremembe vpisuje v to knjigo odrejeni uradnik na podstavi uradnega dopisa županijskega agrarnega urada (sreskega poglavarstva) o izpremembi dodelitve ali na podstavi poizvedb, izvršenih po prijavi kateregakoli interesenta o nepravilnem vpisu.
Sreski poglavar (oblastni veliki župan) nadzira, da vodijo občinska (mostna) poglavarstva omenjeno knjigo in da vpisujejo vanjo dokazane popravke.
Člen 4.
Na zahtevo županijskega agrarnega urada (sreskega poglavarja) mu morajo občinska (mestna) poglavarstva poslati prepis navedene knjige.
Člen 5.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 23. aprila 1925., št. 15.660.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
Minister za notranje posle:
Božo Maksimovič s. r.


Razglasi osrednje vlade.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvoza blaga po členu 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.
Velja od dne 1. do dne 30. junija 1925.
V tem cenovniku, priobčenem v «Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. junija 1925., št. 120, so cene iste kakor v cenovniku za čas od dne 15. do dne 31. maja 1925. (Uradni list 46 z dne 23. maja 1925., str. 302); samo tekoča številka 24 je izpremonjena tako, da znaša cena za teleta do 30 kg 700 Din, za teleta od 30 kg do 70 kg pa 1000 Din.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
St. I A 2081 ex 1925.
Razglas o odmeri invalidskega davka za leto 1925.
Generalna direkcija neposrednjih davkov je poslala z odlokom z dno 9. maja 1925., št. 16.455, o odmeri in pobiranju invalidskega davka za leto 1925. to-le pojasnilo:
Po členu 54. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se podaljšuje veljavnost člena 152. finančnega zakona 19i24./1925., toda davčne stopnje za proračunsko leto 1925./1926. se jemljejo v dvakratnem znesku.
Davčno leto se ne krije s proračunskim, marveč s koledarskim letom. Da bi se pa odredbo gornjega zakonskega člena povsod enakomerno uporabljale, pri odmeri invalidskega davka za leto 1925., se mora izvršiti odmera za leto 1925. na ta-le način:
Po določilu člena 152. finančnega zakona za leto 1924./1925. se odmerja invalidski davek po vsoti neposrednjega davka z vsemi državnimi pribitki, po odredbi člena 54. zgoraj omenjenega zakona o proračunskih dvanajstinah pa se odmerja za čas od dne 1. aprila do dne 31. decembra 1925. v dvakratnem iznosu.
Zato znaša invalidski davek:
Od neposrednjega davka in 1 državnih pribitkov 1 do vštetih	Če se izvrši odmera neposrednjega davka za vse leto 1925.	Če se izvrši odmera neposrednjega davka za dobo od dne 1.aprila do dne 31. decembra 1925. ali za krajši čas v tej dobi	Če se izvrši odmera neposrednjega davka za dobo od dne 1. januarja do dne 31. marca 1925. ali za krajši čas v tej dobi
20 — Din	3-50 Din	3 - Din	2-- Din
50’— .	11— .	9-— .	6-- ,
100-— .	21 — .	18-— ,	12- — .
200 — „	42-- .	36-- .	24-- ,
i 300„	65-- „	56 - „	37-- ,
I 500• - „	109 •- „	93-— „	62-— .
1 1 3	152-- .	130-— .	87-- .
1 i.ooo-- .	219'— .	188-- ,	125-- ,
1.500 —	331 •- .	284-- . ■	189 - ,
2.000 ■ —	455-- .	390 •- .	260-- „
3.000-—	735-- .	630 ■— ,	420"— .
4.000 • —	1.050"— .	900"— ,	600 •— .
5.000 — ,	1.400-— .	1.200-- ,	800-— .
7.000-—	2.083 •- ,	1.785"— .	1.190-— ,
10.000-—	3.150"— .	2.700 •— .	1.800-— ,
15.000	•_ 20.000	•_ ’	4.989-— .	4.276 - .	2.850 - ,
'	in več	35%	30%	20 %
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 27. maja 1925.
Za delegata: Bajič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
St- 3 Pr. 1925.	---------
Razglas.
Višje sodišče za stanovanja v Zagrebu, sestav-ijono po členu 31. zakona o stanovanjih z dne lj- Ini>-ja 1925., je pričelo svoje poslovanje, ki ga vrši ' Prostorih dosedanjega sodišča za stanovanja.
Delovodni zapisnik (vložni zapisnik) je odprt od 9. do 13. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Postopanje pri višjem sodišču za stanovanja je izključno pismeno, zato se nikakor ne sprejemajo ustne prošnje in osebne intervencije.
Stranke in njih zastopniki, poedinci in korporacije brez razlike se naprošajo, naj opuste pri pred-sedništvu in članih tega sodišča kakor tudi pri vsem njegovem osebju ustne prošnje in intervencije, ker se je samo tako moči izogniti neprijetnostim, ki bi utegnile nastati brez potrebe, in se tako tudi posli pri tem sodišču lahko izvršujejo hitreje.
Višje sodišče za stanovanja v Zagrebu, dne 1. junija 1925.
Predsednik: Stojanovič s. r.
Preds. 556/4/25—1.	3—2
Razpis.
Odda sc mesto poduradnika pri okrajnem sodišču v Murski (Soboti. Oddado se tudi vsa mesta pod-uradnikov in slug, ki bi se izpraznila kakorkoli.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. junija 192 5.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 50.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 29. maja 1925.
Sa 16/25—79.	1046
Obvestilo.
V poravnalnem postopanju dolžnika Rudolfa Anderliča, trgovca v Ormožu, se bo vršil nov poravnalni narok dne 2 4. junija 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 29. maja 1925.
T21/25—4.	1048
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Franc P a r 11, posestnik v Gerlincih št. 22, isto-tam rojen dne 9. avgusta 1890. in tja pristojen, je odšel ob začetku svetovne vojne kot vojak na gali-ško bojišče, bil tam prideljen trdnjavski artiljeriji v Przemyslu ter je prišel leta 1915., ko je ta trdnjava padla, v rusko ujetništvo.
Pred sodiščem zaslišana priča Janez Hajduk, ki je bil istočasno s pogrešancem v ruskem ujetništvu, in sicer v Hodsendu, jo potrdil, da je Partl za epidemično boleznijo umrl in da je pokopan na vojaškem pokopališču v Hodsendu.
Hajduk je videl tudi njegov grob, na katerem je stal lesen križ z napisom, da tam počiva Franc Partl iz Gerlincev, in z natančnimi podatki, ki so se ujemali z osebnimi podatki pogrešanega Franca Partla.
Ker je potemtakem verjetno, da je Franc Partl res umrl, so uvaja na prošnjo njegove sestre Marije Partlove, posestnice v Gerlincih št. 22, postopanje za dokaz smrti ter se vsakomur izdaja poziv, naj do dne 10. septembra 1925. poroča sodišču o pogrešanem
Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 27. maja 1925.
E 64/25—7.	932
Dražbeni oklic.
Dne 1. julija 1 925. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Selo, vi. št. 162.
Cenilna vrednost: 15.312 Din; najmanjši ponu-dek: 10.208 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na Uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 30. aprila 1925.
E 116/25—4.	1047
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. j u n i j a 1 9 2 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga Loka, vi. št. 61 in 410, zemljiška knjiga Talčji vrh, vi. št. 236 in 807.
Cenilna vrednost: 11.193 Din 51 p; vrednost pri-tekline: 285 Din; najmanjši ponudek: 7462 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju,
dne 11. maja 1925.
E 164/1925—4.	939
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kobilje:
1.	) ene- stodvanajstinke vi. št. 6, pare. št. 6 (hiša), 164, 308 in 715 (njive), 672 in 780 (vinograd) in 274 (travnik), cenilna vrednost: 1191 Din;
2.	) enajst dvetisočpetstodvajsetink vi. št. 28, pare. št. 318 (njiva), cenilna vrednost: 156 Din;
3.	) enajst šestinpetdesetink vi. št. 170, pare. št. 755 (njiva), cenilna vrednost: 10 Din;
4.	) enajst dvetisočpetstodvajsetink vi. št. 287, pare. št. 199 (njiva), cenilna vrednost: 150 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1.) 794 Din, ad 2.) 104 Din, ad 3.) 6 Din 67 p, ad 4.) 100 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodio zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ma uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 12. maja 1925.
E 126/25—7, E 127/25—6.	1025
Dražbeni oklic.
Dne 10. julija 1925. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin/
a)	Ob devetih: hiše št. 2 v Tanzbiichlu s skednjem, njivami, travniki; pašniki in gozdom, vi. št. 68, davčna občina Hrib.
Cenilna vrednost: 3486 Din; najmanjši ponudek: 1162 Din.
b)	Ob desetih: polovice nepremičnin, hiše št. 13 v Škrilju z vrtom, njivami, travniki in pašniki, vi. št. 13, davčna občina Skrilj.
Cenilna vrednost: 30.000 Din; najmanjši ponudek: 18.500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 24. maja 1925.
E 30/25—5.	930
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Liberga, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: 28.600 Din- najmanjši ponudek: 19.077 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače ipa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L,
dne 13. maja 1925.
E 78/25—11.	1042
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Lambert, vi. št. 103, sestoječih iz apnenice z dovoznim tirom, hiše št. 28 in 7 zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: 152.000 Din; najmanjši po-nudek: 101.334 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 28. maja 1925.
E 206/25—6.	1040
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovičnih nepremičnin: zemljiška knjiga Pretrež, vi. št. 93, Pečke, vi. št. 125, in Vrhloga, vi. št. 431 in 416.
Skupna cenilna vrednost: 18.407 Din 24 p; najmanjši ponudek: 12.271 Din 50 p; vrednost polovične pritekline: 620 Din 62 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 12. maja 1925.
E 261/25—5.	1041
Dražbeni oklic.
Dne 17. julija 1 925. ob desetih bo pri pod-pisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Polskava, vi. št. 439.
Cenilna vrednost: 3301 Din; najmanjši ponudek: 2200 Din 65 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 12. maja 1925.
E135/25—11.	1045
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ojstrška vas, vi. št. 316,
Cenilna vrednost: 132.429 Din; vrednost pritek-lino: 429 Din; najmanjši ponudek: 88.286 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ma uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 23. maja 1925.
P 56/25—1.	1018
Razglasitev preklica.
S tukajšnjim sklepom z dne 24. marca 1925., opr. št. L 10/24—27, je bil Martin Intihar, posestnik v Dragi pri Beli cerkvi, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena, Antonija Intihar, v Dragi.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 13. maja 1925.
1003 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
350. Sedež: Ljubljana (Krekov trg št. 10).
Besedilo firme: «Radiol», družba z o. z.
Obratni predmet: Družba izdeluje vijake, trguje z vijaki in drugimi železnimi izdelki, prodaja galanterijske izdelke ter prevzame posestvo vi. št. 674, katastralna občina Novo mesto, zaradi naprave tvorniških prostorov; proizvaja kemijske in kosme-tične izdelke «Radio!» ter jih prodaja; prevaža osebe
in blago z avtomobili ter se udeležuje pri sorodnih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 21. aprila 1925.
Osnovna glavnica znaša 25.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodji: Franc Vokač, veletržec v Ljubljani, Krekov trg št. 10, in dr. Joso Kamušič, trgovec isto-tam.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo svoj podpis po en poslovodja. Ljubljana, dne 2. maja 1925.
351.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Splošna elektrodnižba, družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, avtom obilnim materialom kakor tudi s stroji in njih deli.
Družbena pogodba z dne 25. aprila 1925.
Osnovna glavnica znaša 50.900 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodji: Mihajlo Kuštrin, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta št. 2, in Milan Kavčič, obratovodja v Ljubljani, Pred škofijo št. 12.
Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji. Firma se podpisuje tako, da postavljata dva poslovodji pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo kolektivno svoja podpisa.
L j u b 1 j a n a, dne 2. maja 1925.
352.	Sedež: Ljubljana (Kralja Petra trg št. 3). Besedilo firme: «Šagrin», trgovina s knjigove-
škimi in sorodnimi potrebščinami, družba z o. z. Obratni predmet:
a)	trgovina s knjigoveškimi in sorodnimi potrebščinami;
b)	trgovina z različnimi kožami za knjigoveško in klobučarsko uporabo;
c)	trgovina z različnim platnom za knjigoveze, z zlatom in srebrom v listih, različnim barvanim papirjem in z barvo za marmoriranje;
č) trgovina z izdelki iz kosti za knjigoveze in tiskarje;
d)	trgovina s sukancem, svilenimi, volneninn in platnenimi trakovi, povoščenim platnom, usnjenimi imitacijami in vsemi drugimi potrebščinami, ki spadajo v te stroke, na drobro in na debelo. Družbena, pogodba z dne 18. aprila 1925.
Osnovna glavnica znaša 200.000 Din, je popolnoma vplačana in dana poslovodjama na razpolago.
Poslovodji: Franc Bartol, lesni trgovec v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 35, in Franjo Škrbec, lesni trgovec v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3 - -'Oba družbenika te družbe.
Pravico, zastopati družbo, imata oba poslovodji, vsak samostojno, ter podpisujeta zanjo takisto samostojno tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali drugače odtisnjeno besedilo svoje ime.
L j u b 1 j a n a, dne 2. maja 1925.
353.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Tova», družba z o. z.
Obratni predmet: tvorniško proizvajanje opornic, vijakov, avtomobilnega, električnega in gradbenega materiala in potrebščin za železnice kakor tudi prodajanje teh predmetov.
Družbena pogodba z dne 25. aprila 1925.
Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodja: Mihajlo Kuštrin, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta št. 2.
Družbo zastopa en poslovodja.
Firma se podpisuje tako, da postavlja en poslovodja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo svoj podpis.
L j u b 1 j a n a, dne 2. maja 1925.
354.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	slovenski:	Združene oljarne,
družba z omejeno zavezo; hrvatski: Združene uljare, društvo sa ograničenim jamstvom; srbski: 3npymeHe yn>ape, apyniTBO ca orpanunenHM jaMCTBOM; nemški: Vereinigte Ölfabriken, Gesellschaft mit beschränkter Haftung; angleški: United Oil Factories, Limited.
Obratni predmet: Družba nakupuje oljnata semena, jih razdeljuje na udeležene oljarne zaradi proizvajanja lanenega olja in drugovrstnega olja, nadalje razpečava iz semen iztisnjena olja, pokoste (firneže), lanene in druge tropine. — Občni zbor lahko soglasno sklene, da se ustanove podružnice,
pridobivajo tvornice v drugih krajih Jugoslavije in ustanavljajo organizacije z enakim obratnim predmetom v inozemstvu.
Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z dne 16. aprila 1925., posl. št. 3875.
Osnovna glavnica znaša 240.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodstvo družbe sestoji iz treh poslovodij. Poslovodje zastopajo družbo vedno po dva in dva kolektivno ter podpisujejo družbeno firmo tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svoji imeni vedno po dva in dva poslovodji. Postavljeni prokurist podpisuje firmo z enim poslovodjo kolektivno, vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Poslovodje so: Franjo’ Medič, trgovec v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1; Jakob Hrovat, trgovec v Ljubljani, Vegova ulica št. 6; Bernard Moster, veletržec v Zagrebu.
Ljubljana, dne 25.aprila 1925.
0
355.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Seršen & Stegmüller.
Obratni predmet: prodajanje aparatov, ki se izdelujejo po izumu: «Naprava za neposrednje snemanje obrisa človeške noge».
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 7. februarja 1925.
Družbenika: Matko Seršen, trgovec v Mariboru, Koroška cesta, in Rudolf Stegmüller, tvorniški podjetnik in strokovni učitelj v Gradcu, Annenstrasse 23.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje vsak družbenik samostojno, in sicer jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano ali kakorkoli natisnjeno besedilo svoje ime in svoj priimek.
Maribor, dne 16. maja 1925.
356.	Sedež: Zbelovo pri Poljčanah.
Besedilo firme: slovenski: «Drava», tovarna za upognjeno pohištvo, družba z omejeno zavezo — Zbelovo pri Poljčanah (Jugoslavija); srbski: «flpaea», TßopHMua noMyhraa ms caanjeHor ppsa, npyniTBO ca orpn-nn’ieiinM jaMCTBOM — SfiejiOBO npn Bojauanax (Jyrocaa-Biija); hrvatski: «Drava», tvornica pokućtva iz savijenog drva, društvo sa ograničenim jamstvom - -Zbelovo pri Poljčanah (Jugoslavija); francoski: «Drava», Fabrique de Meubles en bois courbć, So-ciete ä g. 1. — ä Zbelovo, Poste Poljčane (Jugo-slavia); angleški: «Drava», Manufactory of Bentwood furniture, Co. Ltd. at Zbelovo, Post Poljčane (Jugo-slavia); italijanski: «Drava», Fabbrica di Mobil! di legno curyato, Sđcieta a garanzia limitata — Zbelovo. Posta Poljčane (Jugoslavia); nemški: «Drava», Fabrik für Möbel aus gebogenem Holze, Gesellschaft mit beschränkter Haftung in Zbelovo, Post Poljčane (Jugoslavija).
Obratni predmet: Družba
a)	tvorniški izdeluje upognjeno pohištvo in vse druge lesne izdelke;
b)	nakupuje dotične sirovine in potrebščine ter prodaja in trguje s temi izdelki in z lesom;
c)	napravlja skladišča in ustanavlja podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu;
d)	nakupuje in gradi stavbe in izdelovalnice, ki so potrebne za to.
Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 6. maja 1925., posl. št. 5372.
Osnovna glavnica znaša 200.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje so Franc Lepušček, ravnatelj v Zbe-lovem pri Poljčanah, Ernest Zelenka, trgovec v Mariboru, in Vinko Vabič, trgovec v Žalcu.
Pravico, zastopati družbo, imata po dva poslovodji kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da postavljata dva poslovodji pod njeno po komerkoli napisano, štam-piljirano ali natisnjeno besedilo svoja podpisa.
Razglafi družbe se morajo vršiti s priporočenimi pismi.
Celje, dne 13. maja 1925.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah.
357.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Tvornica kmetijskih strojev v Celju, družba z omejeno zavezo:'
Izbrisalo se je poslovodstvo drja. Antona Božiča, odvetnika v Celju, in Baldija Bäblerja, rudarskega svetnika in ravnatelja cinkarne v Celju.
Vpisala se je izprememba pravil, sklenjena na občnem zboru z dne 30. marca 1925., da zastopa odslej družbo tudi en poslovodja, ki podpisuje zanjo
veljavno tako, da se podpisuje pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo.
Celje, dne 13. maja 1925.
358.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: «Vesna», združene tovarne, družba z o. z. Kamnik-Mekinje, industrija kovinsko-ga-lanterijskih izdelkov, kartonaža, moškega perila in lesenih zabojev:
Z izpremembo družbene pogodbe in odstopno pogodbo z dne 19. februarja 1925., posl. št. 3760, in /. dne 9. marca 1925., posl. št. 3795, se je izprcnienila družbena pogodba v toßkah «četrtič», «Petič» ter se izpremenila in dopolnila v točkah «Šestič» in «Osmič».
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja, in sicer jo podpisuje tako, da postavlja pod besedilo firme svoje ime.
Izbrisali so se poslovodje ing. Alojzij Hrovat, Stane Jakša in dr. Mirko Božič.
Vpisal se je kot poslovodja Franjo Tauzes v Ljubljani, Vrhovčeva ulica št. 3.
L j u b 1 j a n a, dne 2. maja 1925.
359.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Arbor», lesna trgovska industrijska d. d. v Ljubljani:
Občni zbor z dno 20. novembra 1923. je sklenil zvišati delniško glavnico na 10,000.000 Din z izdajo 90.000 novih, v gotovini popolnoma vplačljivih delnic po 100 Din ter je obenem pooblastil upravni svet, naj po svoji izprevidnosti izvrši zvišbo v eni, dveh ali več emisijah ter v svojem območju določi vse modalitete, čas, način in kurz emisije novih delnic kakor tudi okvir opcijske pravice starih delničarjev. Na podstavi tega sklepa je emitiral upravni svet za sedaj 20.000 delnic po 100 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane; delniška glavnica znaša torej sedaj 3,000.000 Din ter je razdeljena na 30.000 delnic po 100 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane. Da se zviša delniška glavnica na 10,000.000 Din, temu jo treba še državne dovolitve.
Zaradi tega se je izpremenil prvi odstavek § 8. pravil.
To izpremembo je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 13. oktobra 1924., VI. št. 2961.
Ljubljana, dne 25. aprila 1925.
360.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Svetla», d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani:
Vpisal se je na novo kooptirani upravni svetnik dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani. Ljubljana, dne 2. maja 1925.
361.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Drava», lesna industrijska delniška družba v Mariboru:
S prokuro je poverjen Franjo Medved, uradnik v Mariboru, Meljska cesta št. 91.
Maribor, dne 16. maja 1925.
362.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Adolf Friedrich & Segalla, Mar-burger Holzindustrie, Holzbearbeitungs- und Sägewerk :
Besedilo firme odslej: Adolf Friedrich, trgovina z lesom v Mariboru.
Maribor, dne 16. maja 1925.
363.	Sedež: Preserje.
Besedilo firme: «Krim», lesna industrijska družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Franc Petrič.
L j u b 1 j a n a, dne 25. aprila 1925.
364.	Sedež; Št. Pavel pri Preboldu.
Besedilo firme: Norbert Zanier & sin:
. Izbrisala so je družbcnica Ana vdova Zanier, ker Je ‘liie 28. oktobra 1924. umrla.
,, ^ firmo je vstopila kot sodružbenica Nadina Venkl, veletržčeva in posestnikova hči v Št. Petru ' Savinski dolini.
^ e 1 j e, dne 13. maja 1925.
Dl. Izbrisala se je nastopna firma:
365.	Sedež; Maribor.
Besedilo firme: A. Friedrich in drug, trgovina z lesom v Mariboru.
Obratni predmet: trgovina z lesom:
Ker se je firma razdružila.
Maribor, dne 16. maja 1925.
1004 g. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali sta se nastopni zadrugi:
366.	Sedež: Devica Marija v Polju.
Besedilo firme: Stavbena zadruga pri Dev. Mar. v Polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati članom cenena in zdrava stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše, ki jih potem članom prodaja ali prepušča v najem, odnosno jim oddaja v njih posamezne prostore.
Zadružna pogodba z dne 29. aprila 1925.
Vsgk zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi v ljubljanskem «Narodnem gospodarju».
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Jakob Šira j. kaplan pri Devici Mariji v Polju (načelnik); Franc Kamnar, sedlar v Vevčah št. 48 (odbornik); Franc Mejač, tvorniški strojni klju-čaničar v Zgornjem Kašlju št. 60 (odbornik); Jožef Smerdu, bolničar v Slapah št. 33 (odbornik); Jožef Trtnik, tvorniški delavec v Zgornjem Kašlju št. 96 (odbornik).
Pravico, zastopati zadrugo, imata skupno dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana načelništva skupno.
L j u b 1 j a n a, dne 12. maja 1925.
367.	Sedež: Semič.
Besedilo firme: Živinorejska zadruga v Semiču, r. z. z o. z.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, povzdigniti živinorejo z izboljševanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine glede na določen rejski smoter in izboljševanje prodajnih razmer glede živine.
Za rejski smoter si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji koristnosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zato
a)	preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu zakonito določena, odnosno daje podpore za njih nakupovanje ali vzdrževanje;
b)	uvede rodovnik (matično knjigo) in skrbno izbira živali, ki so sposobne za vpis v rodovnik;
c)	skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik;
č) skrbi za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine;
d)	posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja občasno podatke iz rodovnika in da vodi seznamek živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji živine ali zaklane živine;
o) širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine; f) se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevno razstave glede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik.
Izvrševaje tu opisano naloge in namene, omejuje zadruga svoje delovanje na lastne člane.
Opravilni delež znaša 25 Din.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom.
Oznanila zadruge izhajajo pod zadružno firmo; podpisujeta jih načelnik in tajnik.
Razglasi se prijavljajo na razglasni deski zadruge, nadalje po preudarku načelništva z okrožnico na člane ali na drug običajen način. „
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Jožef Mihelčič, pogestnik v Vavpčji vasi št. 3 (načelnik); Rafael Grobljar, župnik v Semiču št. 1 (tajnik in blagajnik); Ivan Bašič, župan in posestnik v Štrekljevcu št. 7 (odbornik); Ivan Kambič, župan in posestnik v Črešnjevcu št. 13 (odbornik); Matija Hutar, posestnik vSodinjivasi št. 11 (odbornik).
Zadrugo zastopata na zunaj in jo podpisujeta dva člana načelništva.
Novo mesto, dne 16. maja 1925.
H. Vpisale so se izpremembo in dodatki pri nastopnih zadrugah:
368.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Brežicah, registrovana zadruga z omejenim jamstvom:
Izbrisali so sc člani načelništva dr. Ivan Vidmar, Jakob Malinger, Robert Premerstein in Alojzij Str-buncelj; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načel-
ništva Ignacij Zupan, šolski upravitelj, Franc Ozimic, notarski uradnik, Miloš Lebič, pisarniški ofici-ant, in Jakob Rupnik, brzojavni mojster — vsi v Brežicah.
Celje, dne 13. maja 1925.
369.	Hranilnica in posojilnica na Češnjici pri Železnikih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Šmid; vpisal pa se je član načelništva Ivan Prevc, posestnik na Studenom št. 5.
Ljubljana, dne 25. aprila 1925.
370.	Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Marinko; vpisal pa se je član načelništva Anton Košir, posestnik v Stranski vasi št. 8.
L j u b 1 j a n a, dne 11. maja 1925.
371.	Splošna gospodarska zadruga obrtnikov in kmetov v Kostanjevici, r. z. z o. z.:
Izbrisali so se izstopivši člani načelništva Ivan Gliha, Janko Kerin, Lavoslav Bučar, Josip Medvm in Anton Jordan; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Leopold Košak, krojač v Kostanjevici št. 30 (načelnik), France Tomšič, posestnik v Dobah št. 22, Ivan Polovič, posestnik in dimnikarski mojster v Kostanjevici št. 49, in Anton Jordan, posestnik v Malencah št. 6.
N o v o m e s t o, dne 14. maja 1925.
372.	Nabavljačka zadruga državnih službenika v Krškem, r. z. z o. z.:
Izbrisal se je izstopivši član upravnega odbora Anton Mihalj; vpisal pa se je novoizvoljeni član upravnega odbora Karel Klobučar, služite! j v Krškem.	'
Novo mesto, dne 12. maja 1925.
373.	Ekonomska Orjuna, osrednja, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Prokura so je podelila Petru Dobrih, knjigovodji v Ljubljani, Poljanska cesta št. 60/11.
Ljubljana, dne 11. maja 1925.
374.	Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba pravil v členu 13., sklenjena na občnem zboru z dne 5. aprila 1925.
Za obveznosti zadruge jamči vsak član z vsoto vpisanih deležev in še z devetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Izbrisala sta se člana upravnega odbora Andrej Šturm in Josip Kobal, vpisala pa sta se člana upravnega odbora Ivo Tejkal, profesor srednje tehnične šole v Ljubljani, Resljeva cesta št. 13/11, in Franjo Tumpej, jetniški paznik v Ljubljani, Škofja ulica št. 10. '
Prokura se je podelila Andreju Šturmu, poslovodji v Ljubljani, Gledališka ulica št. 10, s pravico, da sopodpisuje za zadrugo.
Ljubljana, dne 11. maja 1925.
375.	Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Franc Bokal in Rudolf Černe; vpisala pa sta se člana načelništva, in sicer kot blagajnik Franc Makovec, pleskar na Selu pri Mostah št. 40, in kot tajnik Jakob Kregar, pleskar v Štopanji vasi pri Ljubljani št. 29. Ljubljana, dne 25. aprila 1925.
376.	Stavbna zadruga nameščencev poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dno 23. aprila 1925. so se sprejela nova pravila.
Besedilo firme odslej: «Dom», stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Zadruga ima namen, preskrbovati članom po ceni in zdrava stanovanja ali lastna domovja v Ljubljani in bližnji okolici s tem, da kupuje, prezidava ali na novo gradi primerna domovja ter jih oddaja članom v najem ali pa jih prodaja.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega štirikratnim zneskom.
Razglase objavlja zadruga v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani. Načelništvo sestoji iz desetih članov.
Pravico, zastopati zadrugo, imata dva člana na-čelništva.
Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelniStva.
Ljubljana, dne 9. maja 1925.
377.	Pašniška zadruga v Ljubnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Martin Terbov-šek, posestnik v Podplanini št. 14, Silvester Rebernak, posestnik v Podplanini št. 2, Franc Krajne, posestnik v Podplanini št. 1, Jakob Visočnik, posestnik v Teru št. 72, Jožef Tostovršnik; posestnik v Teru št. 27, Franc Detmar, posestnik pri Sv. Primožu št. 25, Martin Brunet, posestnik v Teru št. 40, in Anton Kosmač, posestnik pri Sv. Primožu št. 26; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Josip Solar p. d. Sedelšak, posestnik pri Sv. Primožu št. 7, Martin Kumprej, p. d. Globočnik, posestnik v Teru št. 36, Josip Kramar, p. d. Rabon, posestnik v Planini št. 6, Martin Krajnc, p. d. Verko, posestnik v Podplanini št. 7, Jožef Podlesnik, p. d. Kumeršek, posestnik v Teru št. 59, Martin Brglez, p. d. Žavne, posestnik pri Sv. Primožu št. 42, Franc Dobravc, p. d. Škorbič, posestnik v Teru št. 70, in Janez Fur-land, posestnik v Planini št. 3,
Celje, dne 13. maja 1925.
378.	Kmetijsko društvo v Metliki, r. z. z o. z.:
Izbrisal se je član načelništva Matija Plut; vpisal pa se je član načelništva Ivan Jerina, posestnik v Metliki št. 88.
Novo mesto, dne 6. maja 1925.
379.	Živinorejska zadruga v Radomljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Janez Jerman in Ivan Potokar; vpisala pa sta se člana načelništva Janez Jašovec, posestnik v Radomljah št. 32, in Anton Vidergar, posestnik v Škrjančevem št. 4. Ljubljana, dne 19. maja 1925.
380.	Kmetska hranilnica in posojilnica pri Sv. Bol-fenku pri Središču ob Dravi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jožef Murko; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Janez Lah, kmet v Bišu št. 49.
Maribor, dne 16. maja 1925.
381.	Posojilnica v Vitanju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Rudolf Koser, nadučitelj v Vitanju; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Zintauer, posestnik v Stenici št. 4. Celje, dne 13. maja 1925.
IH. Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
382.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 18. aprila 1925.
383.	Narodna založba, r. z. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
L j u b 1 j a n a, dne 25. aprila 1925.
Preds. 1067—16/22—36.	1038 3—2
Razpis.
Po odredbi predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 28. maja 1925., Preds. 2660— 16/22—19, se razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dno 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne 11. marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) nova pismena ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici za II. poluletje 1925.
Licitacija se bo vršila dne
2 5. junija 192 5.
ob enajstih v pisarni ravnatelja jetniščnice deželnega sodišča v Ljubljani, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 50 z dne 3. junija 1925.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 31. maja 1925.
Št. 24.752/1925.	984 3—3
Razglas o izdelavi in dostavitvi železne strešne konstrukcije za perone na postaji v Zagrebu, glavni kolodvor.
Podpisana direkcija državnih železnic razpisuje na podstavi členov 88. do 98. zakona o državnem računovodstvu pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavitev in montažo železne strešne konstrukcije za perone postaje v Zagrebu, glavni kolodvor, na dan 3 0. j u n i j a 1 9 2 5.
Celokupna proračunska vsota znaša 800.000 Din.
Ponudbe se morajo spisati na posebnih obrazcih, ki jih je izdelala podpisana direkcija, ter izročiti najkesnoje do 11. ure zgoraj označenega dne v oddelku za vzdrževanje proge podpisane direkcije. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del in dostavitev lahko vpogledajo interesenti pri zgoraj označenem oddelku vsak delavnik med uradnimi urami, lahko jih pa tudi kupijo za 20 Din.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavitev in moi-tažo železnih strešnih konstrukcij za perone na postaji v Zagrebu, glavni kolodvor, po razpisu pod št. 24.752/1925. za dan 30. junija 1925. ponudnika N. N. (dražiteljevo ime in priimek).»
Ponudbe, ki jih izroče neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni podpisane direkcije kavcijo v znesku 5 % zgoraj navedene proračunske vsote (če dra-žitelj ni državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali če dotična firma ni protokolirana v tej kraljevini, znaša kavcija 10 %), in sicer najkesneje do 10. ure na dan licitacije ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu).
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je dražitelj plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da je predmetna dostavitev jako nujna in da se bo ob ocenjanju po-edinih ponudb zlasti vpošteval ponujeni rok dostavitve. Nadalje se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, ob katerih se morajo izvršiti predmetna dela in dostavitev, in da pristajajo, dražiti po njih.
Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu,
dne 23. maja 1925.
Opr. št. 2669/11.	^
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 9. junija 1925. ob 10. uri 50. minutah ofertna licitacija za dobavo 10 sodov ca. 1600 kg vulkanskega olja za mazanje jamskih vozičkov.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. maja 1925.
Razne objave.
1039 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imel
«Saturnus»,
d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani,
dne 1 2. j u n i j a 19 2 5. ob enajstih v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1924. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1924.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance.
4.	) Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	) Odobritev razdelitve čistega dobička.
6.	) Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in nadzorništvu.
7.	) Volitev upravnega sveta.
8.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
9.	) Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 3. junija 1925.
Upravni svet.
Občnega zbora sc smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi. Delnice morajo ostati založene do konca občnega zbora. Delničarji, ki tako izkažejo svojo glasovalno pravico, dobe legitimacije, ki se glase na njih ime ter navajajo število založenih delnic in nanje pripadajočih glasov.
1043	Računski zaključek
Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., za leto 1924.
Bilanca z dne 31. decembra 1924.
Aktiva.			Pasiva.
	Din		Din
Gotovina. . .	182.813-86	Delniška	
Blago v zalogi	1,831.888-39	glavnica. .	625.000 ■-
Vrednostni		Rezervni	
papirji. . .	102.722-23	sklad . . .	80.000 • —
Kavcije . . .	3.098-25	Upniki ....	10,011.562-52]
Dolžniki . . .	8,400.843-44	Saldo	
Tovarna . . .	225.196-35	dobička . .	30.000 • —
1	10,746.562-52		10,746.562-52
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra1924.			
Izguba.			Dobiček.
	Din		Din
Davki ....	167.770-35	Sirovi dobi-	
Obresti. . . .	226.884-42	ček ....	1,535.657-52
Zavarovalnina	65.677- —		\	
1 Plače		594.800 • —	\	
1 Splošni stro-		\	
1 ški		416.239-10	\	
I Rezervni		\	
sklad . . .	10.000 -	\	
Odpisi tovar-		\	
ne		24.286-65	\	
Čisti dobiček	30.000--	\	
1	1,535.657-52	I	1 1,535.657-521	
	Obj	ava.	
Po sklepu rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 26. maja 1925. in ki je gorenji računski zaključek odobril, se za leto 1924. ne izplačuje nobena dividenda.
V Hrastniku, dne 26. maja 1925.
Upravni svet.
Opr. št. 2670/H.	4 034 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 10. junija 1 925. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo 3000 kg ovsa za krmo.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. maja 1925.
1036	Razid društva.
«(Slovensko pevsko društvo» v Konjicah se je prostovoljno razšlo.
Josip Ferenc s. r.,	Miško Zorčič s r.,
bivši odbornik.	bivši tajnik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.