Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni? 153
Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni
zakoni?
v razgovor podaja dr. Ed. Volčič.
Sestaviti in urediti mi je določila o zemljiških knjigah slično kakor je v dosedanjih zvezkih »Pravnikove« zbirke podana drugovrstna pravna tvarina. Tudi pri tem delu je posebno važnih dvoje točk: 1. vsebina in obseg knjige; 2. enotnost pravniške terminologije.
Kar se tiče prvoomenjene točke, mislim, da potreba ne zahteva samo občnega zemljeknjižnega zakona, temuč tudi vse druge državne in deželne (o napravi knjig i. t. d.) zakone, ukaze in, razpise, ki so v bistveni zvezi z navedenim glavnim zakonom, to pa še posebno, kolikor jih je uporabljati na slovanskem jugu cislitvijske državne polovice. Zakon o napravi zemljiških knjig naj bi se navelo dobesedno le za eno kronovino, glede drugih nas se tikajočih kronovin pa bi se navelo le dotične razlike. Za Dalmacijo bi se iste odredbe natisnilo v hrvatskem izvirniku.
Pod črto se poda važna odločila najvišega sodišča, katerih pa ne bode toliko kakor v zadnjem (IV.) zvezku »Pravnikove« zbirke, ker so načela o predpisih zemljiške knjige starejša, torej ugotovljena že trdneje, kakor načela o civilnopravdnih zakonih.
Enako bode spraviti v knjigo najvažnejša veljavna določila o razvidnosti zemljarinskega katastra, o razdelbi in zložbi zemljišč, o konverziji hipotekarnih terjatev i. t. d. Isto velja o predpisih za železniške in rudarske knjige ter za knjige o zemljiščih z nafto, tako da bode zbrana tvarina  o sodnih javnih
154 Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni?
knjigah sploh. Naslov bi se torej tudi lahko glasil: Knjižni zakoni (kakor v čeških izdajah »knihovni«) in ne samo »zemlje-ali zemliškoknjižni zakoni.«
Vzlic temu pa ta zvezek »Pravnikove« zbirke ne more biti in ne bode tako obsežen kakor je IV., ter nikakor ne bode presegal 40 tiskanih pol. —
V drugi poudarjeni točki — enotni pravniški izrazi — je pa odločitev težavnejša kakor v prvi. V pravnih izrazih, tudi v glavnih in načelnih, namreč ne soglašajo niti avtentična slovenska besedila deželnih zakonikov za Goriško, Kranjsko in Štajersko, niti oficijalni slovenski prevodi državnega zakonika, odkar je bil natisnjen 1. 1871. Levstikov prevod občnega zemljeknjižnega zakona, pa dokler je izšla drja. Babnika »Pravna terminologija«.
Mislim, da treba knjigi ne samo enotnega sedanjega pravopisa, temuč tudi enotne pravne terminologije vsaj glede bistvenih pravnih pojmov. Enotna poprava različnih takih izrazov je tem nujnejša, ker so nekateri očitno napačni in ker bodi knjiga v bodoče vodilo ne samo pravnikom temveč vsakomur, ki ima posla v teh stvareh.
Prav zato pa sem mnenja, naj se označena popravila sprejme v besedilo zakonov, ne pa v kake opomnje pod črto. Besedilo, ki se tiska v večjem tisku, mora biti točno, ker se rabi največ in na prvem mestu, naj torej ne bega čitatelja. Nasprotno naj se drugotneali celo napačne izraze prvotnega besedila poočiti v opomnjah pod črto, kolikor se jih radi pogoste rabe ni že označilo skupno na posebnem mestu, morda v predgovoru. Slično bi bilo v bodoče preurediti izišle zvezke »Pravnikove« zbirke in bi bilo morda kake netočne izraze prvotnih prevodov s potrebno opozoritvo pod črto pustiti le tedaj, kadar bi izrazom, ustanovljenim na novo, nastalo kako dvoumje. Tega pa se ni posebno bati pri knjižnih zakonih, ki imajo z večino le oblikovna navodila, ne pa stvarnih. Vsekakor se da opravičevati tudi nespremenjeni sprejem prvotnega besedila s primernimi opomnjami oziroma popravki pod črto, a kakor mislim, bi taka izdaja ne bila tako rabna kakor zgoraj opisana.
Naj se o tem izrečejo naši pravniki!
Med vsemi določbami o zemljeknjižnih zakonih je seve najvažnejši občni zemljeknjižni  zakon od 25. julija 1871 drž.
Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni? 155
zak. št. 95. Ta zakon kakor tudi sovrstni drž. zak. št. 96 in pa navodilo prav. ministrstva od 12. jan. 1872 št. 5. drž. zak. je prevel sam France Levstik; ni torej treba poudarjati, daje prevod izvrsten, da se ga večinoma čita kakor izvirnik in da veje iz njega zdravi vonj domače zemlje. Vendar tudi pri tem prevodu se je iz prej navedenih razlogov pomeniti o obstoju ali premembi nekaterih strokovnih izrazov.
Že o naslovu zakona se je odločiti, ima li za Grund-buchs- ostati zemljeknjižni ali ima stopiti zemljiškoknjižni.
Drugi Slovani so si stvar olajšali in navadno niti ne rabijo pridevnika, ampak govore opisovalno, n. pr. Čehi: »o knihach pozemkovych« ali »g r u n t o v n i c h«, Malorusi: o »grunto-V i h (pozemeljnih)«; Hrvati pravijo: zak. g r u n t o v n i č k i, vendar navadno tudi opisujejo n. pr. zakon o zemljišnijeh knjigah. Deželni zakonik (Pokrajinski list) za Dalmacijo rabi v dotičnih zakonih za Grundbuch pač samostavnik zemljištnik in iz njega izvedeni pridevnik »z e m 1 j i š (t) n i č k i«.
Pri nas se je rabilo približno do izida Pravne terminologije drja. Babnika le »zemljeknjižni« in to ne samo v prevodih drž. zakonika, temuč tudi po vseh deželnih zakonikih, od tedaj pa se je sprejelo »zemljiškoknjižni«. Poslednji izraz je vsekakor doslednejši, ker se pri nas rabi le »zemljiška«, ne pa »z.emeljska« ali zemeljna (podzemeljna) knjiga, vendar dvomim, da bi bilo tej doslednosti žrtvovati prvotni, zdi se mi, krep-kejši in očitno blagoglasnejši izraz. Podlaga temu izrazu je »zemlja« in »knjižiti«. Zemlja nima le splošnega, širšega pomena, ampak prav tisti, za kateri rabimo v zakonu »zemljišče«. Narod je govoril in govori: imam dosti zemlje, pol zemlje, sem polzemljak, nasprotno pa ni čuti besede »zemljišče«, bodisi samo o sebi ali zloženo. To je razvidno tudi iz Pleteršni-kovega slovarja. Zemljeknjižni zakon je tedaj tisti, ki določa, kako se zemljo vknjižuje, kako se knjiži. Menim torej, da ostaneti v rabi lahko obe besedi: zemljišče in zemljeknjižen, ne samo, ker sta se popolno vživili, ampak ker sta nekako sankci-jonirani po izvirnikih vseh slovenskih deželnih zakonikov. Enako se tudi nihče ne upira vzporedni rabi pridevnika »sodni« (Gerichts =) in samostavnika »sodišče« (Gericht).
156 Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni?
Slično bi bilo v teh prevodih morda pridržati »ročišče« za sedaj navadni narok,, ne samo ker je pravilnejši, ampak ker ostaneta lahko oba kakor sta v Nemcih: Tagfahrt in Tagsatzung.
Ravnotako bi bilo v teh prevodih rabljeno probeležbo premeniti samo v predbeležbo poleg sedaj sprejete pred-znambe, ter ohraniti zabeležbo mesto sedanje zaznambe, ker sta oba izraza popolno pravilna in umljiva in ker se jih rabi tudi v hrvatski terminologiji, dasi »beleg« ni slovanskega izvira.
V teh prevodih pa preostaja še mnogo izrazov, za katere se seveda ne morem zavzemati tako kakor za prej navedene.
Tako se za Grundbuchskorper glasi sicer »knjigo vpisna stvar« bolje kakor »zemljeknjižno telo«; ta termin je v deželnih zakonikih, razen v goriškem, kasneje v državnem zakoniku in tudi v dr. Babnikovi terminologiji; toda Levstikov izraz zemljeknjižna stvar je širši, kakor ga hoče zakon. Knjigovpisna stvar je lahko tudi vsak vpis v zemljiško knjigo, zakon pa hoče označiti le pojem za ozemeljsko sestavino dotičnega vložka.
Hrvatski prevod in že ukaz prav. ministrstva od 15. dec. 1855 drž. zak. št. 222, s katerim se je uvelo na Ogrskem zemljeknjižni red, veljaven še danes v Trojedni Kraljevini, imata za rečeni pojem izraz »stvarnost g r u n t o v n i č k a«, ki morda ni slab, in dalmatinski deželni zakon ima gotovo še bolje izraženo »z e m 1 j i š n i č k o biče«,') vendar mislim, da bi pri nas ne kazalo sedaj menjevati že vdomačenega izraza »zemljeknjižno telo«, kakor ga imata tudi prevoda češki in maloruski.
Ravnotako menim, da bode v Levstikovem prevodu premeniti posebno še nastopne izraze: S v o j i n a v lastnina, sosvo-jina v solastnina, svojinski v lastninski, svojske roke v lastne roke, ker teh besed tudi sicer ni v našem književnem jeziku niti v drugih slovanskih, — Rusi imajo za last izraz »s o b s t v e n o s t« -, in ker bi se jezikovno razlikovale od pravih temeljev tem pojmom: last, lastnik. Prevodu velja celo včasih »svojinski« za pojem »posestni« (§ 22 z. drž. zak. št. 96 1. 1871), kar mu je sicer »v 1 a s t n i š k i«. Ravnotako bi bilo premeniti: bremenstvo v bremenski stan, dednik
') Tako tudi E. Smirič: Službena Terminologija, Zagreb 1904.
Književna poročila. 157
v dedič, nadstojen v pristojen, odmena v povračilo škode (odškodba), odvrača v zavrnitev, pisemska zbirka v listninska zbirka, pismo v listina, postavljenje v prejšnost v postavljenje v poprejšnji stan, dasi se oni izraz glasi jako krepko; pri plačilo (Beitrag) v prispevek, prinesek (donesek), pritegniti (einraumen) v priznati, razsodba (Entscheidung) v odločba, samično sodišče (Einzel-gericht) v ed i n o o s e b n o sodišče, umrtvilo v amortizacijo, znam en i k (Verzeichniss) v spisek.
Želeti je, da slovenski pravniki v kratkem naznanijo svoje nazore o posameznostih navedenih toček ali društvu Pravniku ali meni, ker kakor je posneti iz tega sestavka, je tvarina dozorela do izgotavljanja, ter upam, da bode nje ureditev dovršena, ako ne nastopijo posebne ovire, v mnogo krajšem času kakor je bila ureditev IV. zvezka.
V Novem mestu, meseca majnika 1907.