— i/ * * T f ^ Prvi slovenski dnevnik v ■ I ^^ gm^ l\ I ^^ ^^ ^^ ^^ The first Slovenic Daily-in Zjedinjenih državah. 1 T I ^^ I Vf | the United States. Izhaja vsak dan izvzemši V^J ltVhJ X ^ fl V^vl Issued everT day- except nedelj in praznikov. | j T B IP j ^ 1 Sundays and Holidays. s a List slovenskih delavcev v cAmeriki v, i.: f. "I ' 1 ^^^ EnUr»4 u Socond-Claaji Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New YotYl, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. _ ______________—___________ • ---—- NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1905. — V SREDO, 13. SEPTEMBRA, 1905. LETNIK XH. — VOL. XII. Posledica katastrofe I oa nadulični žeieznici. DVANAJST O SOB JE MRTVIH, 5 I JIH UMIRA. — PRIČAKOVATI JE NADALJ-NIH ŽRTEV. __0_ i Motorman ponesrečenega vlaka je ušel. — Mnogo posla za zdravnike. V BOLNICAH. t KS--o- Iva: istr- i'si. ktera se je pripetila!, mi:i'tli j. :u i ljek na nnduličnej želez- ; niči !••»*. mesta -tia 53. ulici in O. j! Avem-e, revala je dosedaj 12 žr-j1 te v. <>; -je; ev. kterih večina je-i' v K i*,' ' 'lili'/, Jih bode naj- br/.e »mrlo "-v? pet. D ■•: xni-šk| (komisar bode še dan. - :-r-i-k 7 krivil, je ni /.nano kam bežal in ga še redno zannan iščejo. Zv' leli . le ti iko, da se je Kellv mudil j ča«?a pri svojem prija-te-Iju n;i izt m-j 120. ulici. Od tam je odšel j- M.kulne in se potem ni več vrnil. Detel , t i i -tražijo sedaj vsaki prevodni parnik in vsaki vlak, ki ostarvi Jersey City, da bi našli motonnaiia, toda. do-edaj je vsa njihova pažnja bila zaman. Kelly je doma iz St. Louisa, Mo., kamor lnit'e najbrže skušal priti. Kadi tega Si> že obvestili tamošnjo poli-ci ju. Včeraj zjutraj bo odstranili vse mrtvece i/, (n licijske postaje na zap. 47. ulici. Včeraj dt-p ludne je bilo le še 10 žrtev i d- !> c katastrofe v Roose-veltovej bolnici .toda pet jih je talko ranjenih, da ni \eč nade na okrevanje. \jiy-i;. , s,» počuti William Kngel. čegar desno n so so morali odrezati in kU ri je zadobil nevarne poškodbe j na vratu in hrbtu. Tudi Eiizi Miner I so morali jedno nogo ©drezati. Oba] bodeia najbrže se tekom današnjega I ft.i • mrla. Tu i -tanje policaja Aii-j kina, kteri itua štiri rebra .in!jena, I S h' n tka Alžbfta MoraveU, po na-.,;{• 'h ja. ktera je potovala I v- na j nit . \% Nyaeka, K. V. torek. Tekom imenovane noči so* morali izvršiti več težavnih operacij. Glavna ]>. strežnica, gospodična He-eker, je delala 36 ur neprestano, do-Ikiler i > pndi jutru niso prisilili iti v poste 1 j- > nor so prihajali znanci in sorodniki ranjencev v bolnico in klerk Walter Wright sploh ni prišel proč od telefona. -o- PROTI SKLENITVI MIRU. Japonci še vedi±o protestirajo. Osaka, Japonska, 13. septembra. Tukaj se je včeraj vršilo protestno zb. rovanje proti sklenitvi miru z Rusijo. Zboroval« so sprejeli več resolucij z kterimi zahtevajo odstop vlade Med zborovanjem hotela je množica vdreti v veliko dvorano in tu je prišlo do splošnega boja v kterem je bilo 40 ljudi ranjenih. T< kio, 13. sept. Lastniki razdejane katoliške cerkve v Honjo, kakor tudi raznih drufrih cerkev zahtevajo za razdejanje veliko odškodnino. Ogorčenje proti Američanom traja dalje. Za osemurno dnevno delo. Chicago, 111., 12. sept. Tukajšnji na-kladalci tovorov so danes povabili 22 različnih železni*- k seji, ktera se vrši jutri dede njihove zahteve. Oni namreč zahtevajo 10 odstetno povišanje plače in osemurno dnevno delo. Ako železnice v to ne bodo privolile, bodo nakladalci najbže vprizorili generalni ,,, jk. Železnici Luke Shore in Illinois Central, se že pripravljata na boj. Maksimilijanova prijateljica umrla. Senora Dolores C. de Miranda, vdova generala Josč Maria Miranda, kteri je bil nejstrastnejši pristaš "cesarja' Maksimilijana v Mexiki, je umrla v Berkeley, Cal., v starosfl 71 let. Prehitra razstrelba. V premogovem rovu Park Place od tvrdke Lentz & €o. pri Mahanoy City, Pd , pripetila M je razstrelba mine pred določenim časom. Prcmogarja J. Adams in Ivan G*iiiaky sta bila vamrtena. | Ob slovesu Sergej [ Juljevič Witeja. RUSKO MIROVNO ODPOSLAN- I STVO JE O STAVILO VČERAJ NAŠE MESTO. Witte odpotoval kot triumfator. — Poslovil se je z iskrenimi j besedami. V CHERBOURG. --o-- Pr< lito je ni ska mirovna komisija ' včeraj pe. oludne ob 3. uri odplula z j v <1 nt-1 v i no, obiskala sta Witte in n j Rosen zastopnike japonske vlade v \ ,: .< Wablorf-Astoria. Iz hotela St. * -ta se odpeljala brez spremstva | ietekti-yov ob U1 ■> dp»polaid_ne. Baron Kom ura, kteri je že par dni " k-i'laa, ni zani gel sprejeti svojih se-damjih prijateljev in -bivših sovražni-| , radi česar je izrazil obžalovanje, ( i -. m-. : • pris stvovati slovesu. i P > j i r.re trajaj- čem obisku vrnila -ta se zastopnika Rusije v hotel St. 1 ii- .-is. Ob 12. uri >ta sla pe.Š v Union 1 ' 'lub h -k« silu. < d kjer sta se tudi peš i miku <"'.> sta biki < rav dobre -volje, j kajti m in) raj ve.'.no sta se smejala. O , bisku pri K< mtui nista hotela ni- . čt-sar povedati. Wittejevo spremstvo odšlo je med 12. in 1. uro v Hoboken. V hotelu je 1 bilo vse narobe, kajti tukaj se je zbralo toliko ljudi, kakor še niikdar , jx>prej. Witte in Rosen sta se v svojem av- j ti'inobilu odpeljrla točno ob 1:35. — f Witte -se je veselil, da pride čim preje /.■»pet domov. Vsakemu v hotelu je dal desnico, kajti v Ameriki si go- j : iivo ni nihče pridobil 'toliko prijate- I.jev, kf.lkor on. 1 roti Ilobokenu sfa se AVitte in Rot in naročil pozdrav ruskemu narodu od strani irskega naro-, da. Ivmalo nato je žvižg naznanil, da pamik ol]Juje in obiskovalci so odšli na pomol. Rosen in A^'itte sta se poljubila in Witte je ostal sam v • sto jej kajiti. Ko je pamik plul j>o Iludsooiu navzdol, opazili simo na mnogih vaelit al t ruske (zastave in slavjanske trobojni-ee, .-uir je bilo še pred par meseci povsem izključeno. -o-- GROZEN UMOR. Umorjeni čuvaj je krvavel iz 21 ran. Včeraj so našli na nekem stavbišču na 14 ulici v Long Island City italjan-ske»n nočnega čuvaja Vittale Giovanni mrtvega. Na njegovem truplu je bilo 21 ran. Pokojnik jo bil star 22 let. Iz sledov na njegovem vratu je spo-! znati, da ga je morilec napadel v spanju, ga prijel za vrat in n, za $ 41.00 ........................200 kron, ca $ 20i,40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ........................5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj a c. k. poitni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-r-eje do |25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zimske pc Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK 8AK8ER, 109 Greenwich Street, New York. 1778 St Clair it, Cleveland, Oblo, i Dogodki v Rusiji. t V Baku vlada mir. j DRUGOD NA KAVKAZU JE ŠE VSE NAROBE. — ODREDBE ZA VARSTVO PETRO-LEJSKE OBRTI. Brezuspešen napad na nekega finskega gubernatorja. TAJNO OROŽJE. -r>- Petrograd, 12. sept. Iz Baku se br-zojavlja, da vlada sedaj tam mir in da so se razmere izboljšale. Nadaljnih požarov se ni pripetilo, kajti vojaštvo je sedaj gospodar po-I- žr.ja. Vesti, ki prihajajo iz drugih dok.v Kavkaza, so pa zelo vznemirljive. I siniki petrolejs£rih vrelcev, iz katerih se vsako leto pridobi po 500 milijonov funtov petroleja, so sklenili naprositi državo za večje brezobrestno posojilo, da tako pokrijejo škodo, kuro so jim napravili izgredniki. Pod dosedanjimi okoliščinami obrt nafte ne more več obstati, kajti družba ne more nadaljevati z delom, ako jej vlada ne jamči, da bode vzdrževala red. Lastniki petrol j evih zalog v Niž-■njem Nov«orodu in Astraha-nu se boje da .jim Tartarji ne požgo vse, kar imajo in so vlado naprosili za varstvo. Tavastehns, Finska, 12. sept. Ko sta se tukajšnji gubernator in policijski šef peljala danes na izprehod, je nekdo \ rgel na 'kočijo bombo, ktera se pa ni razletela. Tifiis, na Kankatzu, 12. sept. V Gori. 50 milj daleč od tukajšnjega me-sla, so danes usmrtili kneza Cieja-: nova. Ilelsingfors, Finska, 12. sepf. Ca-••* t -ki uradniki so našli minolo soboto na nekem samotnem otoilm v Botni-l k za i vn pri Iverni 660 karabin- • i c,-v šve Irk ega modela in 120,000 na-t;bojev. V nedeljo <. poludne so eari-_ j •• .rski nr.tdniki opazili pri skalovju K ifskae ndk mali parni k. Ejapitan in mi rnr.'-ji. kteri vsi so govorili an-•irh/.ki. so izjavili, da je parnik nakr-ean s puškami in naboji, na kar je moral parnik pluti v Ir.uo. Toda preil-! no je dospel v luk», se je razstrelil, de,čim je možtvo v rešilnih čolnih urno ©dvesialo. Pa miku je bilo ime John Bash Ft on. Ko so ga s pomočjo potapljačev preiskali, našli so na njem ameriške in nemške zastave. Ti (lis. nT Kavkazu, 12. septembrra. j Pred mestno hišo so danes ketzalki 100 socijalnih deanokraitov deloma usmrtili, deloma ranili. Med množico je nastala panika in v nepopisnem dre-■nju je bilo A-eč ljudi "jsrnrtenih. Soei-jalni demokratje so namreč vlomili v mestno dvorano, ktera je bila radi praznika smrti sv. Ivana Krstnika zaprta. V dvorani so se potein vršili re-volucijonarni govori. Pozivu policijskega Ikomisarja, naj se razidejo, so se odzvali le nekteri, dočim so ostali pričeli celo streljati. Nato so kozaki parkrat ustrelili med socijaliste. Tri-. deset jih je ostalo na mestu usfmrte-nih in nad 70 je ranjenih. V kavkaSkih olkrajih Zangezur in 1 Job rail, kjer so Tarrtari j>okIali vse " Armence, ne oziraje se na spol, na-- povedali so sedaj hodiže "sveto voj-" sko". Dežela je polna tartarskih tolp. • Na tisoče tartarskih konjenikov do-" spelo je preko perzijske meje, kjer so se pridružili ruskim Tartarom. V Min-1 kendu so pomorili 300 Armencev, t HIŠA SE JE PODRLA I Sedem rodbin ▼ veiikej nevarnosti -o- Na iztočne j 31. ulici v New Yorku » se je podrla štirinadstropna tenemen-, tna hiša št. 315 in sicer včeraj zjutraj. K sreči pri tem ni bil nihče vsmrten. Hiša je stala iztočno od 2. Ave., in v njej je stanovalo sedem rodbin. V vsa-. kem nadstropju stanovali sta dve rod-i bin i, k sreči so se vse rodbine rešile. Hiša je stala že 50 let in bi se gotovo i še ne podrla, ako bi y bližini ne raz-. streljevali zemljo za gradnjo novih hiš. — o- V Afriki umorjen. r Pittsburg, Pa., 12. sept. Iz Sand-fountaina, jugozapadna Afrika, se poroča, da so tamkaj za vratno umorili nemškega generalnega zdravnika dr. •] Teodor Sedlmayerja, rodom iz Bavar-, ske. Pokojnik ima tukaj sorodnike Rumena mrzlica ji baje pod kontrolo. ZDRAVNIKI V NEW ORLEANSU £ SO S POLOŽA.TEM ZADOVOLJNI. Včeraj je zbolelo le 38 osob in umrl ni nihče. — Mobile ni več j okuženo. V PENSACOLI. -o- New Orleans, La., 12. sept. Včeraj do 6. ure zvečer zbolelo je tulkaj 3S . nadaljnih ljudi za rumeno mrzlico. Umrl ni nihče. Dosedaj se je v tukaj- t šnjem mestu pripetilo 2327 slučajev i te bolezni; 316 osob je umrlo. V I zdravniške j oskrbi je sedaj 300 za ru-meno mrzlico bolnih ljudi. Tukajšnji položaj je zelo po voljen, deželi pa položaj ni tako ugoden, kajti tam je vedno več bolnikov. Po- 1 sebno hudo razsaja bolezen v St. i Rose, kjer je od 35 oso-1; umrlo IT ljudi. Mnogo občin je izdalo za ika-ranteno ves svoj denar in so sedaj naprosile go verne rja Bjaneharda za ma- ! terijelno rdeli vsakej : občini podporo, ako je to le v njene j . moči. Tukaj so pričeli nabirati milo- ] dare za zgradbo bolnice za nalezljive ( bolezni. S teorijo o N. Y., ker je v maju t. 1. umoril 12-i letno Coro Sweet. Usmrtenje se je i izvršilo brez kaiktega zadržka, skrajno - hitro. Priče so prišle v sobo smrti ob - 6:05 zjutraj, minuto kasneje dovedli so v soibo obsojenca, kterega so takoj j pritrdili na stol in tri minute kasneje e je 'bil že mrtev. Manizer je odšel brez straihu v smrt. - Pred smrtjo je večkrat izjavil, da se i. je z njim boljše ravnalo, nego je za- - služil, in da je električni stol predo-i ber zanj. Coro Sweeto»X> je umoril dne 2S. maja v Scribi. Pričakoval jo je v grmovju. Nato je otrclkla izvabil v gozd, kjer jej je s kamenjem raabil glavo in potem ugodil svojej pohofcnosti. — Truplo nesrečne deklice so našli še isti dan, na kar so Manzerja prijeli. . V ječi je kmalo prizma! svojo krivdo. -o- i Zmeden zvedoslovec . Veliki knez Vladimir je priredil • nekoč v Petrogradu veliko pojedino, - h kterej je povabil vise odličnosti po-T litike, diplomacije, umetnosti, znanosti in književnosti. Med povabljenimi je bil tudi stari tzvezdoslovee. Starček • se je med sijajnimi toaletami, unifor-' mami z raznimi redi ves zmedel ter se je po obedu skHl za gardine pri 1 oknu. Veliki knez je to zapazil ter šel za njim. Zvezdoslovec se je taiko prestrašil, da je napravil prav smešen poklon, čemur so se diplomatje in ka-valirji skoraj na glas zasmejali. Veliki^ knez je bil užaljen, ker mu ne t spoštujejo gosta, zato se je obrnil k sijajni družbi, rekoč: Oprostite, gospoda, ta gospod je sloveč zvezdoslovec. a je ves emeden, ker vidi toliko avecd, ki niso na svojih mestih. Washingtonske novosti. Škandal za škandalom, SEDAJ SO ODKRILI "GRAFT" V GOZDNEM URADU POLJEDELSKEGA ODDELKA. Posledica škandala v schuylkillskem arzenalu. WILSONOVE MUKE. -o-- Washington, 12. sept. Poljedelski tajnik Wilson, v čegar področje spadajo od 1. julija nadalje tudi gozdne rezervacije, ktere so bile preje pod kontrolo oddelka notranjih zadev, je prišel do prepričanja, Ja je treba tudi v tem oddelku, oziroma v upravi rezervacij mnogo reformirati, ker iuaee se bodo tudi tukaj razvili kar najlepši škandali. Naša vlada prodaja les na gozdnih rezervacijah. Padla debla in d miri. takozva-ni "mrtvi les", kakor tudi "d-ctzoreli les", kterega je treba posekati, da se zamore mlajše rastlinje boljše razvijati, vlada vsako leto proda. Kdor hoče talk les kupiti, mora založiti najmanj $20. Ta denar se vroči gobarskim uradnikom, kteri pomislimo o revoluciji na Japonskem, , o Ik-terej «"3 niti Četrtino ni nor-H-n!o. I . in uvaižujemo dejstvo, da pri taja neposredno po vesteh o revoluciji, poročilo o razdejanju najboljše vojne ladije na Japonskem, se skoraj gotovo ne motimo, ako trdimo: da se je na Mikasi pripetilo isto, kakor svoje-časno na ruske j oklopnici Knjaz Po-temlkin. Brezdvomno so se japonski mornarji uprli in vidoč, da ni rešitve, so sami potopili Mikaso. • , Mikasa je bila oklopnica 1. reda; nosila je 15,200 ton. dola-a je bila 400. široka 76 in globoka 27V^ čevljev. Zgradili so jo leta 1002 v Angliji. V bitki pri Tsushimi je bilo na Mikasi usmrtenih 63 japonskih častnikov in mornarjev. London, 13. -sc-ipt. Iz Toki j a se brz >-javlja, da se uradom^ft:t cn;vij;>, d:t je bilo na potopljenej oklopnici Mi-j kaši le pet osob usmrtenih, dočim se jih 251 - pogreša": 343 j r. ; .kh. ; Število skupnih žrtev znaša 509. Tokio, 13. suj :. Na Mikasi se je v Inki mesta Sasebo pripetila raz-j strelba skladišča za streljivo. Pri katastrofi j? bilo usmrtenih 500 mor-: na.rjev in časi tikm*, med temi tulit mnogo takih iz drugih vojnih ledij, kteri so prihiteli na pomoč gorečej la- ; diji. London, 13, sej)t. Tukajšnji morna-rični izvedenci si ne morejo razdejanja Mikase drugače tolmačiti, ne-o da so jo razdejali japonski revolucijo-narci, da tako protestirajo radi sklenitve miru. Nezgode na železnicah. Ottawa. Oakland, 12. sept. Proti iztoku vozeči ekspresni vlak, je pri Hammondu, 23 mil, daleč • d tukaj zavozil v canadski vlak "Imperial Limited." od canadske pacifične železnice. Pri tem je bilo 12 osob težko ranjenih. Mansfield, O., 12. sept. ^liljo daleč od tukaj, zavozit je ekspresni vlak Pennsylvania železnice na stranski • tir in tam v prazne vagone. Štirje potniški vagoni so skočili raz progo. Ranjen ni bil nihče. Strojevodja in kurilec - sta pravočasno skočila raz vlak. Visoki računi. Perzijskemu šahu letošnje bivanje ■ v arizu gotovo ne ostane v posebno : ugodnem spominu. Francozi so ga sku- ■ bili na vse pretege, (kjerkoli jim je r prišel v roke. Nekega dne se je vozil > šah po bulonjskih gozdovih pri Parizu. Med potom je vstopil s celim svojim spremstvom v neko gostilno na čaj. Ko -so izpili čaj ter zahtevali račun, i je prinesel natakar račun za 150 frankov. Šahov tajnik, tki je račune pla-, čeval je ponudil 75 frankov, rekoč: "Skiudelica čaja ni vredna več kot 2 ; franka. Nas je 20, račun znaša 40 franlkov, 20 frankov pa imate za na- ■ pitnino.'' -o-- VEČLETNO TRPLJENJE. Mr. Štefan Lorko, trgovec, 203 Chestnut Str. Johnstown, Pa., želi da se o njegevej izkušnnji poroča v vseh listih. Več let je trpel na želodcu, ne da bi se zamogel ozdraviti, dokler ni pričel rabiti Trinerjevega grenkega vina. Minolo je nekaj časa predno je ozdravil, toda ozdravljen je bil pi pol-nema. Mi smo popolnoma uverjeni, da to sredstvo ozdravi vsak želodec, ker %a očisti, vredi prebavijanje, okrepi mišice na želodcu tako, da postane prebavljanje popolno in naiavu'-. To pa znaei, da je kri čista bogata in da je telo zdravo ter krep'-*v Ne zanemarjajte prvega znaka bolezni, izgube teka, in rabite nemudoma Tr nerjevo ameriško grenko rino. Ono vas ozdra- | vi. V lekarnah Jos. Triner 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI. , '"-i v&ii - - • Razne novosti iz inozemstva. FEJERVARY ODSTOPI. FRAN JOSIP SKUŠA IZPOSLOVATI KOMPROMIS. — RADI VELEIZDAJE OBTOŽENI MADJARI. Posledica potresa v Calabriji, — V Afriki so Nemci vedno tepeni. NORVEŠKE PRIPRAVE. Dunaj, 13. sept. Ogrski mi niste rski j predsednik baron. Fejervary, je po da-| Ijšem razgovoru z cesarjem Pran Jo-I sipom podal ostavki... Cesar je mini-' sirov odstop, baje spre.jmis. Kako se bode kriza končala, nihče ne ve. Fejervary je baje odsto-I pil za to, ker cesar ni hotel privoliti v I splošno volilno pravico, kakor je Fejervary predlagal. Montelei-ne di Calabria, 13. sept. Vsled }x>t resa so se vsi vodnjaki v Piscopio iKisušili, dočim so oni v Santo Ncrris, postali tako polni, da teče voda preko ograj. Voda potoka, pri 1 ki t eno je postala vroča in v dolinah s«.- nastali novi stmlenci in potoki. Budimpešta. 13. sept. Tukaj so zaprli madjarska časnikarja Zvanija in nekega njegovega kolega, ker je spisal brošuro "Ogrska kriza in Hohen-j zollernci." Zyani je obtožen radi ve- II leizdaje. | Berolin, 13. sept. Sedaj prihajajo tndi iz nemške iztočne Afrike vzne-! j mirljiva poročila, kajti tam se je vprl ves rod. Va™v>ni in razni druui doma-_ i čini. Vlada bode morala p stati trdi i tjekaj vojaštvo, kakor v zapadno f j Afriko. -j London, 12. sept. Tukajšnja "Daily "Mn;i*' }X>roča, da nek bOi*at /."bo- .; zdravnik v Manchestru, kteri je ne- - davne- ud tam brez sledu zginol, ni i nihče dri i, n^ ni 1»i]«». In sedaj, ko se je pripeg ] tilo ono, česar se je ljudstvo dolgo ba- s lo, je bila nesreča temvečja. Vpitju u- <" miraji čih in ranjencev, se pa vmešava va vprašanje: Kedo je kriv? Z ozirom j na varnost sto in stotisočerih ljudi, ^ kteri se vsaki dan vozijo 7. nadulični- š mi železnicami, pa ima prebivalstvo j pravico, da zahteva p« polno varnost s od strani železniškega vodstva. Tvedo je toraj kriv? Okolnosti kažejo na dva ubosra človeka, ktera je njun poklic p< vedel na ono mesto, kjer se j:- pripetila katastrofa. Prvi je motor-man nesrečnega vlaka, drugi pa čuvaj izogibališča ne daleč od osodepolnega ovinka. Le težavno ln de dognati, kedo izmed omenjenih dveh uslužbencev je provzročil katastrofo, pa bilo vsled pomote, malomarni sH, ali pa zločinske m jiaztinsti. Nikakor m-r-emo preiskavi segati v njene posle in preiskovati kedo izmed obeh je zakrivil nesrečo. Njima nikaki r ne smemo verojeti, kajti oba trdita, da sta ravnala natančno po voznem redu. Izogibališče je bilo postavljeno tako, da bi vlak zavozil na 0. Ave. dočim sn značile signalne luči na vlaku za pot po 9. Ave. Mogoče je, da se je čuvaj izogibališča v lučih zmotil. Toda istotako je mogt.ee, da so bile signalne luči na vlaku take, ka-koršnje imajo vlaki za 0. Ave. na kar jih je po katastrofi kedo popravil. O tem se tiraj ne more soditi, dasi-ravno je baš od tega odvisno vprašanje. kedo je zakrivil katastrofo. Pripomniti moramo tudi, da so signalne luči na vlakih čest< krat postavljene nepravilno. Čestokrat imajo lokalni vlaki sitmale ekspresnih vlakov. Dejstvo, da je tudi železnično vodstvo te-tra mnenja je zelo značilno, kajti rno nam dokazuje, da je vodstvo vedelo, da so signali čestokrAt nepravilni, da med uslužbenci toraj ni discipline. Radi tega je pa tudi železnično vodstvo ravno toliko odgovorno za nesrečo, kakor uslužbenci. Afera Rev. Hribar. (Nadaljevanje.) Od istega časa, k< nam je bilo obljubljeno da dobimo odgovor v 14 oneh. smo Čakali do 21. sept. 1904. — seveda zastonj. Imenovanega dne smo z> pet poslali na mil. gosp. škofa Uorstmana sledečo prošnjo: ''Podpisani odbor fare sv. Vida Tu, prosi Vašo vzvišenost, da naj blago-vi li afero v naši fari med farani in voditeljem v teku 24 ur rešiti." Naš dušni pastir se je že izgovoril: *1 Škof se jim smeje in jih ima za • norca !'* Ako v 24 urah ne odločite, smo prisiljeni obrniti se na višjo sodnijo. Dne 25. t. m. je zopet farna seja; pri katerih mora odboT poročati ljudstvu Udani A nt. G rdi na, ,T. seph Perko John Poch, Jo s. J arc, Frank Skull, Frank Spelko. To prošnjo je odbor zopet izročil <_rosp. Monsig. Hauch-u v roke, a odgovora ni bilo nikakega. Odbor jo čakal do 25. cpt. 1904. Dne '45. sept. 1904 zbralo se je ljudstvo v dvorani gosp. Martina Z< lmana. Pri tej seji je gosp. Ant. Grdina razložil vse dosedanje korake odbora. G"sp. Jos. Jare je razložil, koliko se sme za cerkvena dela računati, kaj -o škofijske nos t a ve in kaj mu je Gosp. Ant. Grdina pravi da je odbor premajhen, ter da naj se izvoli še 6 ■ mož, kateri naj bodo odlični farani in t7 posestniki. Nato so bili izvoljeni še sledeči možje: Jacob Mali, Joseph » Princ, Lonis Lausche, Josep Kotnik, Frank Mežnaršič in John Tifolt. Odl>or 12 m< ž je potem prevzel skrb _ 7.a nadaljevanje ter takoj prvi dan 0 storil korake do mil. škofa Horstmana. j Ta dan zopet ni bilo škofa doma. 3 M< nsignor Hauch omeni odboru, da ' bode cela stvar v kratkem urejena, kakor hitro bode škof čas imel. Na vprašanje, kaj naj naredimo, omeni Monsignor Ilaueh, da naj počakamo, kajti taka stvar ne pre tako hitro, ker je vloženih pritožb zoper Rev. Hribar-ja veliko in mora biti j preiskava od odbora 12 duhovnov, pri kterem bodete morali Vi 0 mož in Kev. Hribar 6 mož pripeljati kot priče. Mi smo bili z tem zadovoljni ter smo vprašali, kedaj pride čas, da bode-- rao zaznogii z resnico na dan in kje se ^ bode vršila preiskava. ; Monsignor Hauch odgovori: To bode škof sam odločil v teku treh dnij, > kar bodemo Vam poročali." Odbor zopet odide. Od istega časa je spremenil naš do-. bri dušni pastir "Rev. Hribar cerkev • sv. Vida v navadno dvorano, kjer se ljudi samo hujska ter v greh napeljuje. Odbor zopet čaka do 3. Novembra . 1904. A od mil. škofa ni nikakega poročila. Ker nismo mogli več izdržati pisali smo zopet sledeče: Cleveland, O., 3. novembra 1904. "Vzvišenost, blagorodni gospf d Ignac Ilorstman škof, Cleveland, Ohio. Podpisani od fare sv. Vida Cleveland, O., izvoljeni odbor priloži, k že : v poslani prošnji (dne 31. avgusta t. 1.) 1 še nekaj dodatkov: ] Če uli neradi, smo zopet primorani i da se potožimo nad ravnanjem Rev. Hribarja in zakaj: ] Dne 9. oktobra 1904 pridieoval je ! naš Rev. Hribar pred Najvišjim, da . vse iste osebe katere so se udeleževa- ^ le trnih sej, ne dobijo odveze pri L spovedi in se jim tudi ne podeli v slu- , čaju bolezni zadnjih sv. zakramentov. \ Isti dan oznanil je, da bode Šolnino povišal. Ivteri stariši ne bodo fcoteli več plačati, jim bode otroke izgnal iz f, - le. (Po Kristusu: "Pustite otroeiče = k meni ker njih je nebeško kralje-stvo.") ' 1 rl Ki. Oktobra pa se je Rev. Hribar pokazal človek, da ne ljubi druzega . nego edino le denar; pokazal se je pravega božjega namestnika. Psoval, zmerjal, je na prižniei; vpričo Vsesamogočnega se je izrekel: "Jaz Vam ne bom Scab-a špilal" moje delo mora biti plačeno . Zakaj je cerkveni odbor toliko časa spal in se še le sedaj prebudil! Nadalje je govoril Rev. Hribar: "Vsi isti, ki so pritožbo škofu uložili proti meni, bodo izključeni iz fare in jaz jih pustim od 0 mesecev do jedne-?,ra leta zapret. Od istega časa, kar smo mi vložili prošnjo k Vaši Vzvišenosti so se vsi ti slučaji zgodili. Vzemite si za vzgled slučaj, ki.se je zgodil z rojakom Charles Vole stanujoč na St. Clair St. On leži na smrtni postelji. R ev. Hribar, pi klican, naj ga sprevidi, odgovori umirajočemu: "Vi niste vredni, da bi vam podelil zadnje sv. Zakramente; Če pa plačate $5 reci pet dolarjev, pa tostorim. On plača samo $ 1 ker več denarja ni imel. Pač pa obljubi, da h« de njegov brat plačal ostalo svoto $ 4. Ker on ne premore niti centa. Veliko slučajev Vam bi še lahko navedli zlasti glede zahtevanja plačila pri krstu. Največja sramota za nas Slovence in di bre katoličane pa je, da on zbira starišem za novorojene otroke krstne botre. A' slučaju, da se Rev. Hribarju boter ne dopade. reee: "iščite si druzega hot ra, ako hočete imeti tega, ne I krstim." Dne 30 oktobra 1904 bilo je v naši cerkvi 13 krstov. John Poseli krstni boter otroka John Roželova pojasni: John Rožel je moral Rev. Hribar-ju za njegovo delo poprej plačati; pri tem je rekel meni da jaz nisem dober kristjan in 011 ne vzame od mene nobenega denarja, a plačano mu pa mera biti. (Le denar, kaj?) Isto je storil Rev. Hribar z Anton Jančar-jem in Joseph Princem. Pripomnimo še, da so vsi ti možje v slovenskih katoliških podpornih društva h, so dobri Katoličani in spol-nujejo svojo versko dolžnost. Ako se hoče Vaša Vzvišenost izogniti kakem večjem škandalu, pojasnimo Vaši Vzvišenosti še toliko: "Ljudstvo zahteva dobrega dušnega pastirja in Rev. Hribar mora proč sicer bode ljudstvo samo sodilo." V imenu cele fare prosimo Vašo Vzvišenost, blagovolite stvar prav hitro rešiti ter postavite druzega voditelja naj bode katerokolega naroda ali jezika na Hribarjevo mesto, ker cerkev in fara trpita pod vodstvom Rev. Hribarja. Dokler bode Rev. Hribar uladal ne bode miru. Za faro sv. Vida Odbor. (Dalju prihodnjič.) Nove vojaške koncesije. "Magyar Hirlap" poroča, da namerava vlada j>onuditi koaliciji novo vojaško koncesijo. Za poizkušnjo bi vpeljali pri huzarskih polkih mažarski poveljni jezik. List pa j^istavlja sam, da se ta vest ne ujema s poročili iz Isla. Izvirna poročila i z Ljubljane. V Ljubljani, dne 30. avgusta. Kaj takega še nismo doživeli v Ljubi jami! Ljubljanski škof je bil v navadni gostilni! Ljubljanska škofija ni še imela takega poglavarja, kateri bi hodil v gostilno! No, zdaj ima takega. Ljudje «so se temu čudili. Pristaši škofove stranke to odobravajo, nasprotnici pa obsojajo. Kaj je prav? Katoliški dijaki se organizujejo; saj že veste, da je nekaj dijakov v klerikalnem taboru. Te dni so se ti dijaki sešli v Ljubljani; tu so se pogovarjali in posvetovali; tu so si določali program bodočemu delovanju; tu so prisegali, da ostanejo zvesti o-nemu programu, katerega je ustanovila ikatoliška stranka. Prisegali so torej, da ostanejo klerikalci, navduševali so se za klerikaLstvo. Zbrani so bili na vrta pivovarne na Sv. Petra cesti, biili so tu tudi bogoslovei, obrtniki, meščani, odvetniki in zdravniki, torej zastopniki vseh slojev. In v to družbo je tudi prišel ljubljanski škof in se je pogovarjal z vsakim udeležencem tega prijateljskega sestamka; pogovarjal se je z dijaki, z obrtniki, insploh z vsemi mladimi in starimi ljudmi. Vsakemu je prijazno stisnil roko, za vsakega je imel ljubeznjivo besedo in vsalkega je navduševal za klerikalno stranko. Glejte, tako se a-gituje in deluje! Ljubljanski Škof se je podemokratil, s čimer pa se ni ponižal, ampak je resnično polka z al, da so si vsi pristaši njegove stranke jed-naki. da so si ne samo bratje v Kristusu, ampak tudi bratje v politiki. In teh bratov v politiki potrebuje kle rikalna strauika kakor vsaka druga stranka; potrebuje pa jih bolj kakor bratov v Kristusu, ker le bratje v politiki odločujejo v vsakdanji politični borbi. Hotel sem torej samo reči, da je na.š škof demofcrat, kateri občuje iz vsakim pristašom svoje stranke, in ako se ti pristaši shajajo navadni pi vova/ni, stopa on 'tudi v take navadne prostore, a ne radi prostorov, ampak raidi ideje, katero on zastopa v katoliški cerkvi. Šlkof navdušuje z besedo, podpira z denarjem svoje ljudi; to del a in to je smoter vsi katoliški or- j ganizaeiji. A s tem se utrjuje stranka. Od dne 5. do S. septembra bodo 1 imeli shod narodni radikalni dijaki v . Trst u. Ti veiikošolci se bodo zopet j < pogovarjali o svojem iprojrramu, izla- < sti o svoji organizaciji. Sklepali bo- 1 do o narodne knjižniŠtvu in o preda- : va^oljski teoriji, torej o strareh, za katere delujejo radikalni dijaki v počitnicah. To pa je občno in kulturno delo, katero koristi prosveti vsega naroda. Shoda se ne bode udeležil tržaški škof dr. Nagel, ker on ni Slovenec in ker 011 ni radikalee, ampak le klerikalec, a lato je želeti, da se ga udeleže slovenski veljaki tržaški. Čudne šolske razmere vladajo v Cjpriei. Mestna občina gorišika je usta no vil a sj-»vensko šolo Podturnom. to je v kraju, kjer je najmanj za šolo godnih otrok in kamor Slovenci radi prevelike daljave ne morejo pošiljati svojih otrok v šolo. Zato je ta šola prazna, a občina Iki je v laških rokah, vzdržuje jo vkljub temu, samo da se ji ne bi očitalo, da ne sjerbi za slovensko šollo. I11 kako so se goriški Slovenci vedli proti tej šoli Podturngm? Pasivno, ro je niso tja pošiljali svoje dece! Goriški Slovenci imajo svoj "Solsika dom", torej svoje šole, za katere morajo sami skrbeti. A vzdr-žavanje .s šole 'zahteva mnogo narodnih žrtev; toda goriški Slovenci so res požrtvovalni rodoljubi in podpirajo z denarnimi prispevki svoj "Šolski dom". S tem pa vendar ne morejo doseči, da bi občina podpirala "Šolski dom" ker goriška občina pravi: "Slovenci i imate šolo Podturnom, to šolo vzdržuje občina, in alko je prazna, tega ni ] kriva občina, ampak vi Slovenci, ker " vanjo ne pošiljate svojih otrok," Go- s riški Slovenci so ugibali, kako si po- " magati iz te zagate. Občina se ne uda ( a. Slovenci tudi ne nehajo. Trdorvrat- i na je goriška občina in Italijani, in i svojeglav je "Šolski dom" in Sloven- 1 'i. Slovenci so na slabem in so izpre- j videli, da z abstineneijo ne dosežejo s ničesar. Vnel se je tudi časnikarski s pogovor o tem predmetu in "Soča" < rwsvetuje naslednje: Četudi je v šok) t Podturnom daleč, vendar naj sloven- 1 >ki starši vsi vpišejo svoje otroke v f to šolo. Slovenskih otrok je toliko, < la bode šola Podturnom hitro pretes- < ia, in potem bode goriška mestna ob- t ■ina morala zidati drugo, novo šo-1o na drugem kraju mesta. Tako bi Slo- < venci najlaže dosegli slovenske šole. ) Ta misel se nam dozdeva zdrava, ker £ le po tej poti bodo Slovenci prisilili t ;>bčino, da bode skrbela za slovenskt j sole. f Jako čudne šolske razmere so v av- 1 stri j ski Šleziji. Pi jasnimo jih v krat- s kih potezah. V Šleziji prebivajo Po- 1 Ijaki, Čehi in Nemci, in tu razsaja t strasten boj med Nemci in Slavljani. 1 N'einci imajo svoj šulferajn, Čehi svojo šolsko matico, a P< Ijaki svojo dru- £ šbo, imenovano "Macierz szkolna 1 Ksiestwa Cieszynskiego" s sedežem v 1 Levovu. Čehi se bore z Nemci, Poljaki J tudi, potem pa še Poljaki proti Če- ! hom! Nemce snujejo v slavljanskih ; krajih nemške šole in potujčujejo 1 eeške in p ljske otroke, a med Poljaki 1 in Čehi se vrši ista borba. Poljaki < "potujčujeio" Čehe in narobe. Polj- 1 ska Šolska matica deluje že dvajset ' let. nemška pa 25 let. Poljska matica J je izdala za leto 1905, proračun, z kterega vidimo, da potrebuje za svoje šole v Šleziji K. 82.000. — Iz kraljevine Poljske je dobivala vsako leto, posebno iz Varšave K 50.000. — a o-^ stalo se je nabralo v Galiciji. Največ žrtvuje gri.f Osuehowski iz Varšave, v Letos pa so se prispevki iz Varšave v zelo zmanjšali vsled rusko-japonske a vojne, tako da poljska šolska matica .j ne bode mi gla zadostiti svoji nalogi. _ Poljaki imajo v Šleziji težavno stali-_ šče, četudi jih je 220.000 duš, a Nem-cev le 50.000. Toda Nemci so v Šleziji f gospodarji in vladarji. Nemci imajo . zaščito pri nemški vladi, imajo avto-nomijo, deželni zbor in šulferajn. a ^ vsi ti mogočni činitelji podpirajo nemško propagando v Šleziji. Nemški šulferajn ^iuje šole v cisto poljskih va-. seli. vzoržuje šolske vrtce (zabavišča) ' v katere sprejema in vabi le poljske otroke. Ti poljski otroci se zabavajo } v nemšek jeziku, po jo le nemške pesmi in kadar stopajo v začetne šole, tedaj ^ so ti otroci že gotovo Nemci. Toda se i potujčujejo poljska deca, a poljski roditelji ne morejo tega preprečiti, a tudi poljska šolska maiiea je prešibka, ■ da bi to potujčevanje poljske mladine , odvrnila. Tako postopajo Nemci povsod v slavljanskih deželah. Poljaki in Čehi v Šleziji pa pri tem niso zložni. Ne da j bi se skupno postavili Nemcem v bran, ! ampak se med seboj prepirajo in zatirajo. V Moravski in Poljski Ostra vi žive Cehi in Poljaki pomešani. Tu ; jemljejo Poljaki Čehom, a Čehi Polja-kom otroke. Čehi toliko ne greše, ali le Poljaki bi radi Čehe popoljačili. Cehi so že predlagali kompromis, češ da ta čeŠkopoljska borba nima nobenega pomena, ali Poljaki ne odjenjajo in se nočejo sporazumet. Tako se nadaljuje brezplodna in brezkoristna borba, od katere imajo dobiček le Nemci. Poljaki in Čehi bi se morali združiti in vzajemno čuvati svojo narodnost. Tod, koder je jezikovna meja med Čehi in Poljaki, to je t< d, koder se oba naroda dotikata, je razlika med češkim in poljskim jezikom tako majhna, da je teško doli Čiti, kaj je Češki, kaj je poljski. To opažamo povsod ob mejah. To vidimo tudi ob slo-vensko-hrvatski meji ob Dravi. Tudi ' tu je jezikovna razlika tako neznafna, da ne vemo, kdo je Hrvat, kdo S! ve- . nee, in da imamo lahko Slovenca za \ Hrvata, in narobe. S splošneea stah-šča je to vse jedno. V Šleziji bi rm, ra-lo to biti za Čehe in Poljake vse jedno, osobito ob jezikovni meji, ker je vse ' jedno, ali je ob tej meji ljudstvo češko ali poljsko. Nič ni iz^ibljene^a, ako iz I Ceha postane Poljak, ali narobe; »lavno je, da se naš živel j ohrani Slavi ja n-stvu in da ne pade v žrelo Geraianstva. 1 Zal, da še mnogi Slavljani niso tega - spi znali. 1 Ideja sokolska prodira tudi na jug. ] Še po Slovenskem se pridno snujejo > sokolska društva, a nas posnemajo Hrvati, kakor smo mi posnemali Šehe. " V Zagrebu je "Hrvatski Sokol," to je, ta sokol se imenuje "hrvatski," dočim Čehi in Slovenci nimajo Tega pridevnika. Čehi imajo "Praški So-1 kol." Slovenci "Ljubljanski Sokol" ' itd., ker že beseda si kol pomenja, da ! je to društvo narodno, slovensko, če-! ško itd. Ali Hrvati so drugače ukreni-1 H: v Zagrebu imajo "Hrvatski So-1 kol." Ker je na Hrvatskem, osebito • pa v Slavoniji, dosti Srbov, snujejo si ti sokole, toda "srbske. 1'red dvema - let ima osnoval se je v Sremskih Kar-f lovcih "Srbski S. kol." Zdaj vidijo 1 Hrvati, da nibilo prav, da so tako irne-' nova 1 i svoja sokolska društva. Zadosti i bi namreč bilo, ko bi Hrvati v Zagrebu 1 imenovali svoje telovadno društvo "Zagrebaeki Sokol," saj bi s tem bil • ta sokol tudi hrvatski, in imel bi t;, t široko polje, da bi mu pristopali tudi Srbi kot člani. No, to se bode dal., vse lahko popraviti, da bode v prid Hrvatom in Srbom. Akcija se je pričela, beseda "hrvatski" ali "srbski" tu ni merodajna in važna, ter se brez vse škode lahko opusti. Ali zanimivo je, kakšne pojme ima hrvatska vlada v Zagrebu o sokolstvn. V Dvoru so tudi hoteli osnovati "Srbski Sokol." V tem kraju, ki šteje 1000 dnŠ, so Srbi jako zavedni, in četudi so po največ seljaki (kmetje), vendar so hoteli imeti sokolsko društvo. Radi bi javno nast« pali, prirejali narodne veselice in širili sokolsko idejo med rojaki. Predložili so pravila, sestavljena po razgledu drugih s. kol-skih društev, a vlada jim je prepovedala obstoj društva. Utemeljila pa je to jako originalno. Rekla je, da je Dvor premalo mesto za sokoisko društvo kot telovadno društvo, nadalje da kmetje ne potrebujejo telovadnega društva, ker itak celi dan — delajo-!) torej se celi dan na polju telovadijo. Mažari s. zdaj v škripceh in ne preganjajo toli kruto drugih narodov, kakor so to delali do sedaj. Dobrikajo se zdaj, drugi narodom, da bi jih ne dobili za se in za svojo koalicijo. Poprej so prepovedavali narodne slavno-sti Rumuncem, Nemcem in Slavija-nom, ali pa so jih ovirali. Sedaj postopajo drugače; sedaj celo hvalijo Rumunce. Rumunci imajo veliko kulturno društvo, imenovano "Astra," katero so si osnovali pred 45. leti v Velikem Sibinju. Osnoval pa je to društvo neki Ivan Pnscarin, ki je bil velik rodoljub. "Astra" ima sedaj imovine Iv 300.000. — snuje rumunske šole in si je omislila muzej. Poročal sem že prej o tem; zdaj mi je le .omeniti, da je rečeno društvo te dni priredilo veliko narodno slavnost, katere so se vdeležili vsi odlični Rumunci, tudi ru-munski poslanci. Mažarsko časopisje pa zdaj hvali to slavnost, hvali Rumunce, da se bore za svoj jezik in narodnost. To so vam hinavci! A. T. Tukaj so toraj imena m naalov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati' in prepričati se kako i* ■vrstno na zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti - ampak še nrosil« so nas, da M na ta nacm izkazejo hvaleznejse onim kteri so jih ozdravili. " Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobi-vajo na ta nacm kronične bolezni. J Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij ? K?**1™ ££5®?® "J®61!* NAPAKA - SRBENJE - SKRAB - BOLEZEN NA OČEH - UŠESIH Tr^™^ rZ^£DANJI1 ^ ~ ShAB ŽELODEC - NA MATERNICI - HEM£RonH _ TRIPES - SIFILIS - IMPOTExfTNOST - NERVOZNOST NADUHA - KAŠELJ - ZDl^jwo £ — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vaa zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolesen . L^l^T^nšnTe ^ ^ ^^ Ni P0^0' da VaS ** OS°bQO' ker **>«** - Z ZZ^i Bratje, nič ne stri, ako Vm nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorkn. a-nnsv h.i.i naj, ker bodete vsejedno ozdravljeni ' a:npak dsUeč Pišite ▼ svojem materinem jexikn, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila po ekspresu. -Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečT čTv TnlmTt! denarja je pa bolje, da ne pišete. 9 pa nun*u NAS NASLOV: 1 1' fl J « Bi ' 1 | UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 West 29th Street, blizu Broadway", New York City Uradne ure: Od 10. ie 11. iopokUe, ed t. do 6. popoldne. - V sredo in sobot* U le. ie 11. dopolda«, o4 i. de < popoldne in od 7. de S. mre iwitr - V nedelje od t. dopoldne do 1. «re popolndae. Naj Vas sam Vat^amogoSni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dibati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanja Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Z« povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. Sluga ponižen. PASKUAL PANICEVI0, Box 32, Lookport Station, Penna. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA. SPOLNESLABOSTI IN ZAPRTJA Gospod profesor I Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolgo na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislita, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih m trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. a ^ .X' MARIA LOSIC, 103 East 104 St., 2. nadat., New York A GATiT.O, pri ca. Slovenci naj ne dvomijo več v spehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan =====:=======:========= mnogo poverjenih priznanj, ===========^ OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. c Pojdite k nsjbližnjezn agenta po 3 vožnje listke via ; The Great Wabash železnice. Vozovi z« turiste ali izletnik« mk L torek, četrtek in soboto m ixbornin vlakom "CONTINENTAL LIMITED", . kteri oztavi Boston, Mam., ob L un [ popolndne in je v zvezi istega dn« > popoludne v Rotterdam Junction i . '1 Continental Limited" iz New Yor t ka. Vozovi • komotmimi etvarjajočiic . se stoli proctL VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni konrfortai vlaki t Detroit, i Chicago, St. Louis, Khtw City in Omaha. Direktna zveza « Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede voŽnjik eem, oskrbi jen ja Pullmanorih ia turisti-ških vagonov dobiti j« pri H. B. McCLELLAN, G. X. A, 387 Broadway, New York J. E. BARRY, agent sa turist«, 176 Washington St.. Boston. Mass. "" POZOR! Rojakom SI«vencem in brstom Hr vatam se priporočam najtopleje te: nam an jam, da prodsjam raznovrstno parobrodne listke, menjavam novec ter odpošiljam denarje v tiare domt Hm. Postrežba solidna in peiteaa. E veleeooitovanjem BOŽO G0JZ0VIC SIS Chestnut It JOENSTOWW, TI Rev. Josi,, Martinček, pravi j a službo Božjo North 6th Street, Williamsbi-.rg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 1G3 Bedford ave., Brooklyn, Y. SLOVENSKA BABICA 2 lOletno prakso, ki je dovršila skušnjo pred ljubljanskimi zdravniki, se priporoča domačemu občinstvu. j ANA BRAIDICH, a 418 W. Elm St. Leadville, Colo. < (11-9—11-10) Kje je JOSIP AHAČEVČIC? Za naslov bi rad zvedel njegv brat: MARTIN AHACEVIČ, Crested Butte, Anthracite, Colo. t (6-14—9) < Kje sta IVAN in FRAN PODOBNIK? Pred tremi leti sta bila v * Anacondi, Mont. Za njih naslov bi l rad zvedel: EDWARD PODOB- I NIK, P. O. Box 45, Mineral, Kans. L Slovensko katoliško podp. društvo ^^ svete Barbare — —•> SEtt Zjedin]ene držav© Severne Amerike. Sedež: Forest City', Pa. Inkorporirano dne 31. januarju 1902 v državi PennaylvarUJb -O-O-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa» Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3. Moon Run, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH3Č, Box 537, Forest City, Fft, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN A T, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W, Vft. I RANK STJNK, P. O., Lrzern«. Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28 Forest City, Pi. JC CN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, P*. City pL naj 86 poša,jaJo L taJr,ikTi: Ivan Telban, P. O. Bo* «t7, T*m _Društveno glasilo je "GLAS NARODA". CUNARD LINE F>ARINiK:i MED TRSTOM, REKO IN HEW TORKOM. PARNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZRED^ jgj^ ami BtS FLT0N1A, SIAV0N1A m PANNONIA so parmki na dva vi-Jaka Ti parniti so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladir sa tretji razred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan prš «iixi postrežena. - r Vožnje listke prodajajo pooblaščen agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St.g Chicago. D A Dl telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kak« tlilJLrl priti k fRANK SAKSER-JTJ Pokliči številko 3795 Cortlandt. in govori slovensko. JagosMa ||||| M. Jefluoia. *nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.; Sedež v EL.Y, AU1MIN ESOTA. URADNTKJ: Fred?ednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Boz 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 1U5, Ely, Minn. , NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, 0. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsbnrg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOS 105, ELY, MINN., In po tvojem zastopniku. • Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K d rož t vu Sladko Ime Jezus št. 2"> v Evelethu, Minn.,'30. avgusta: Josip Truden rojen 1SS6 cert. št. 3900, Alojzij Oberštar 1S87 cert. 3901, Ivan MiJhle 1882 cert. 3902, Fran Žužek 1SG9 cert. 3S03, Josip Mehle 1S74 cen. 34, Alojzij Jurej 1SGU cert. 3905, Ivan Kostelec 1878 cert. 3906, Anton Strlekar 1S72 eert. 3907, Anton Škrjane 1871 cert. 3908, Ivan Andolšek 18SG cert. 3909. Družtvo šteje 94 udov. K družtvu sv. Štefana št. 20 v Pittsburgh, Pa., 30. avg.: Ignac Magister .1866 eert. 3910, Elija Peric 1877 cert. 3911. Družtvo šteje'47 K družtvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Codo., 30. avg.: David Šu-: • 1872 eert. 3912, Fran Kuhar 1878 eert. 3913. Družtvo šteje 62 udov K . u/.ivu SV. Jorefa št. 21 v Elyriji, Colo., 30. avg.: Matija Šraj 1SG7 ( rt. 3914, Štefan Marolt 1886 eert. 3915. Družtvo žteje 49 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, C al.: Ivan Petek 1872 eert. 3916, Jurij Oset 1877 cert. 3917. Družtvo šteje 55 udov. K družtvu -v. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. avg.: I vrni Novak 1885 eert. 3918, Josip Brezovar 1869 cert. 3919, Ivan Mat-kovie IS74 eert. 3920. D.nžtvo šteje 219 udov. K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. avg.: Fran Bari.- 38«,s c.-rt. 3921, l\nn Šega ml. 3880 cert. 3922, Ivan Šega st. 1862 eert. 3923. Družtvo šteje 109 udov. K < ; i .v : sv. Jož. ia št. 30 v Chisholmu, Minn., 30. avg.: Ivan Ln iar Is- . <•< '. 3924, Fran Severinski 1S76 eert. 3925. Družtvo šteje bi< uuov. :, JURIJ L. BROZIC, glavni tajnik. 0R0BNQSTI KRANJSKE NOVICE. Pruski vojaki. Dne 28 avg. se je peljalo ob 1. uri 36 minut skozi Ljubljano v Južno Afriko 220 pruskih. voja-kov. Na južnem kolodvoru so stali ka- ' kib 10 minut. Na peronu je bilo 115 civilnih oseb in nekaj častnikov. Ker niso smeli vsi vojaki izstopiti, so bili v vozovih postrežem s črno kavo, med tem ko se je njih« v poveljnik s stotnikom tukajšnjega e. in kr. mestnega poveljstva nekoliko pogovarjal. Tudi prisotni častniki so se s pruskimi (ibi.-a.jn |.r< dstavili in si podali roke. Vojaki, kolikor se jih je tuoglo videti, so iiili močni, njihova uniforma je precej k< niodnejša od naše, in sicer tako da hi vsak meščan, ako hi pruskega prustaka ali častnika srečal brez sab- ( lje v mestu, mislil, da je to kak moto- j list. Po kratkem "hura" klicu so se, odpeljali z veselimi obrazi, kakor so se vsaj kazali, dalje. i Ponesrečil se je dne 26. avg. pri va-jah na Notranjskem neki husar, ki je ! s konjem vred padel in si zlomil nogo. Prepeljali so -ja v tukajšnja ga mizi j- Neereča se je pripetila na železmč-ni progi med št. Petrom in Reko. V j tretjo čuvajnico od Št. Petra pn ti Reki ie udarila strela in ubila vso družino, namreč čuvaja, ženo in iri ot-roke. Strela je razrila tudi pro pro pred . čeva jnic*< . kar je osupnilo mimo vozo- ^ žega strojevodjo, ki je ustavil stroj in j stopil v čuvajnico ter našel ondi «rro- • zen prizor. Ak< ravno je čuvaj izločil telefonski aparat, je vkljub temu uda- • Dva župnika ponesrečila na Trigla- ( vu. Dne 28. avg. sta šla na Triglav podbrdski župnik Kra^elj in neki 70 letni duhovnik i/. Gorice. Prišla sta srečno na vrh. Ko sla se pa vračala, jima je spodrsnilo, da sta se precej p tolkla ol» skalah. Ko so ju spravili v nižavo, sta dobila pri okrajnem zdravniku v Bohinjski Bistrici, dr. Watzeku, prvo pomoč. Radeckijev veteran umrl. — Znani Franc Ojster, bivši železniški uslužbenec, ki je bil po Ljubljatfr splošno znan vsled sv.-je gorečnosti za izkopavanje "šaeov", je dne 29. avg. umrl v ljubljanskoj hiralnici. Umrl je dne 29. avg zvečer ob pol 8. na Starem trjru št. 16, v Ljubljani v starosti 03 let T van Cešnovar, trgovec. a Mrtvega so našli na Kilavci pri Tržiču znanetra žjranjarja Antona Go-dina. Ubilo ga je žganje. Krnto postopanje z vojak?.. Z Rakeka se paše: Dne 26. avg. je streljalo okoli 600 rezervistov 17. pešpolka v BezuUaku, odkoder so odšli zvečer i .roti Rakeku, kamor so došli okoli 8. ure. Vsled dnevnega napora so bili popolnoma premočeni in nadjati se je bilo da se bodo ti reveži vsaj deloma telesno okrepčali. To pa jim ni bilo mogoče. Ko so dospeli v Rakek, so morali takoj v železniške tovorne vozov.-, kjer so čakali do četrt na eno po polnoči. Šele potem — torej po pre- teku štirih ur — so se — odpeljali na daljno Koroško. Tako postopanje vojaških oblasti je vredno vsega grajanja in se mora javno razglasiti, da zvedo ljudje, kako se dela z našimi slovenskimi fanti in možmi. Ako je bilo na častnike di.bro in prav, da so se po prihodu v Rakek v gostilni zabavali in krepčali, bi tudi navadnemu vojniku ne škodoval kak prigrizek. A to jim je bilo zabranjeno.. Premočeni in utrujeni so morali v mrzli noči prebiti po nepotrebnem v vozeh, ki so sicer za živino. Koliko je med njimi zakonski mož in očetov! Kdo je odgovoren za }>oslediee, če si rezervisfc-zakonski » če nakoplje pri takem pos- :»anju srnrtnu bolezen? Restavrater je naposled jv> mnogih prošnjah vendar toliko dosegel, da so se vojaki vsaj nekoliko .krepčali z jelo in pijačo. PRIMORSKE NOVICE. Obesiti se je hotel v Trstu 20letni natakar Sebastijan Lesser. Vendar so tra še u pravem času rešili in poslali v opazovalnico bolnice. Rimske grobove so našli pri zidanju nove ceste od Pomera v Premonturo v Istri. Doslej so jih našli štiri, v katerih so bile znamenite stvari za razis-kavanje rimskih izkopin. Tržaška policija je izsledila in are-lovala 341etnega Romeo Casello iz Soregve pri Parmi v Italiji. Casella je bil leta 1902 od sodišča v Parmi obsojen in contumaciam na 7. let, 2 meseca in 20 dni zaradi ponarejanja listin. V Trstu je bival več let kot posredovalec služb. Žrtev viharja. Dne 23. avg. okoli 6. ure se je šel v Trstu kopat v morje 15 letni dijak Albert Polinjak. Ko je prišel nenadoma vihar se je skril v bližnjo stražarnieo, katera je pa vihar podrl ter pri tem dečka ubil. Potegnili so truplo čez čas izpod stražarnicf. Strela je ubila v Tržišču 521etnega Dominika Galopina, ki je stal pod drevesom za časa nevihte. Ostal je na mestu mrtev. Sina njegovega je poškodovala. Izpred sodninje v Gorici. Šest tednov zapora je dobil Avg. Gardin iz laškega Vidma radi poškodbe, katero j<* povzročil na izvoznem trgu Mariji Hvalieevi ter ker se je zoperstavljal redarjem, ko so ga hoteli aretirati. Amalija Žagar z Bovškega je bila obtožena krivega pričevanja pred sod-nijo, pa so jo oprostili obtožbe. 201etni Jakob Saksida je bil ukradel pred dvema letoma neko suknjo nekemu Iv. Relliju. kasneje pa še nekaj drugih rečij Iv. Zorna. Radi tega je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe; potem ride pod policijsko nadzorstvo. KOROŠKE NOVICE. Nadometna državnozborska volitev na Koroškem. Državnozborske volitve v kmečkih okrajih Ce'ovec-Borovlje so razpisane na 10. oktobra. Volitvi okraj obsega sodnijske okraje: Borov-lje, Doberla vas, Pliberk, Železna kaplja. Če koroški Slovenci nastopijo z vso odločnostjo in vstrajnostjo, je mogoče, da pro dere slovenski kandidat« I AVSTRIJSKO DRUŠTVO I ® V NEW YORKU X 31-33 Broadway ** ^ Dajc nasvete na mtor« ^ ^ macije posreduje brez- ^ plačno službe, ter deli v TvJ čr! potrebnib slučajih pocu /jp ^'sarni* odprta *ii ^ ar kTk - utra^ do ure popc.Uidn» /it ..-xe m t viedeit n praznite*. ^B^K^gE-NO^il?^ Srbski prestolonasladnik polnoleten Belgi-ad 20. avg. Polnoletnost presto-lanaslednika se proglasi z velikimi slavnostmi. Slavnosti so proračunje-ne na tri dni. Cerkvenim obredom bo-deta prisostvovala ministarski predsednik skupščine Najbolj se proslavi pro glasen je pri 18 polku, kjer je do-sedaj prestolanaslednik služil kot podčastnik, na dan polnoletnosti pa bo povišan na častnika. Dogodki v Macedoniji. Sofija dne 20. avg. V vasi Konopnica, vilajet Skoplje je oddelek turškega polka napadel mirne vaščane ter postrelil 8 kristjani.v, a sicer enega moža, tri žc^ke in štiri otroke. Turki trdi je, da se je to zgodilo med bitko z vstaši, kar pa ni res, ker nimajo Turki nobenegr, ranjenega ter sploh ni sledu o kaki bitki. Pi slaniki velesil so zararti dogodka pismeno protestirali pri turški vladi. — Tstotako so poslaniki pismeno posredovali v prilog sedmim Srb«.m iz Berberišča, ki jih ima Turška že celo leto zaprte, ker so sumljivi nekega umora. Carigrad, 23. avg. V gorovju Hadži Tsa v petričkem okraju se je p< javila 400 mož broječa bolgarska čet%, ako je verjeti, turškim vladnim zatrjevanjem. Sofija, dne 23. avg. V Bitoljskem vi-lajetu divjajo grške čete proti Kuco-vlaln m tako neusmiljeno, da je Turčija morala poslati v Grebene celo sto-t n i jo vojakov v obrambo Kueovlah« m. Grškemu škofu v Grebeni je vlada prepovedala potovati po njegovi škofiji. ker je na sumu, da je z grškimi četami v zvezi. KOROŠKE NOVICE Nesreča vsled avtomobila. Blizu Ve-Iikovca so se splašili konji posestniku Francu Trabesingerju vsled avtomobila. Trabesinger je padel z voza in mu je konj zdrobil Črepinjo, da je par minut pozneje nsrrL RAZNOTEROSTI Kodanju so aretovali urednika anarhističnega lista "Skorpioa", Hasemssena, ker je v «vc^®n; taste obči! hude anarhistične članke in jih čital na zborovanjih. V pruski Šleziji so hoteli aretovati poljskega drž. poslanca Kuberskega, zaradi ščuvanja k nasilnostim, a je ušel. Hitrost lastavice. V Antwerpnu je ujel nekdo lastavico. katera AICIT C 4 vaziMa j na m Hranilnih ulog je: Rezervnega zaklada je: 20 milijonov kron. 700.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni za.\i - vrste po vsem slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nigdar imeti nobene izgube To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nb| zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak .FT? ANK* SAKSER, ^nmrr ir mim-mrin - Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Kje je FRAN STAUDAR, po domače Pristopec, rojen v Javorju, občina Šmartno pri Litiji? V Aeriki živi že več let. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli javiti na "Glas Naroda" Kje je MIKE ^GALJOT, doma iz Ba-renk, fara Cerklje na Gorenjskem? Lansko leto je bil v Clevelandu, O., in sedaj se end* tMUg n Žveiethn, Minn. Ker mu iman j važnega za sporočiti, prealto ji iao cen j. čitatelje, da Mi E£_ 4.; naznaniti 203 Iiake St., "vvaukegan, HI. Kje je IVAN BEDENČIC, doma iz Ljubljane, Dolenjska cesta? Pred 2 meseci je bil v Richwood, W. Va. Rojake prosi za njegov naslov: ANTON DOLOCKI, 1104 Willow Alley, Braddock, Pa. Edin« slovenska unijska brivnica K'" " ^ovencem in Hr- vatom. V brivnici so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim'M JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Clevelap^ OMo. (13-6—^3-9 tor čet sob) :ttxtitiiiytti ) NAZNANILO. i i^oiskoui ojovemcen "i» rtm , rtom, kteri £>otu]ie)c t>uluth. \ naznanjam, da. »ens i« preselil : , p mojim saloonom. prav ' L m kolodvora. I MojSALOOIN omaja poo si ' L409 W. Michigan St.. i in ie samo pol bioka oddaljen od I r kolodvora Kaaax pndci U dipe I kreni aa desno in tako> pri meni I £ahval)u)o€ se ta vso dosedanjo k naklonjenost rojakov, ae .sa nada- | r 4je oaifopicjo ni|«o(oCanu) i* vs* k kemu »isMtboijS ^oattva^r ■ure- 1 t twl^am. k ?■ spu4tona,cai JOSIP SCHARABUtN. f400 W. Michigan k OLT.L I H, MINIV I "Ns SLAVNI PROFESOR DR. »3. C. COLLINS. \ Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv n se ločile po političnem izpoveda- t< nju, in prejšnji prijatelji se niti poz- d dravljali niso, srečava jo'- se v sv< jih p opravkih. Sodnik, davčni nadzornik n in Ruda niso zahajali v krčme, v kate- s re bi nteirnil priti Koren ali notar, ali p eelo dr. Hrast: gosjiod Ant-.n pa je i-ad lazil za sodnikom in se itak ogibal Korena. K onim je časih prišel ee- ,1 lo "Meden. Tn kakor ti. tako so se ločili c tudi dinu-i tržani: edini adjunkt je "plaval nad strankami", kakor se je ■/. sam izrazil, ter nocoj popijal z notarjem Koprivcem. jutri pa zabavljal -Medenu in Antonu in dražil pl Rudo. s Naprotstvi. se je ostrilo dan za dne- ^ vnin, akoravno niti še kandidata niso i bili imenovali; lo je pa moral storiti sbod volivcev, ki je bil napovedan v y nedelje« popoldne. Ta shod je bil volilen manever, ki ■ :i je bil izumil Koren. Vedel i' .kako mehki, neodločni so 1 • ''-ini. i1.' da jih bode »spreten go- } von i k, 1 ikor je bil dr. Hrast, takoj h dobil ia sv :o stran in jih trdneje dr- |' fal. ' • • najsib a -i taci j a. (V bi * hot« 'i nr--1 ' dniki postaviti Medena, l;i 11 i • o? t:'1 oj in umeknil bi ■ *o*ovo :-• 'o k; ndid: turo, zakaj on je 1.51 ..... dnv, > n<-.rr.....vornik. ' 1 Tal;o je ravnala Koroma stran- » ka. ki f;o je ime ovala sama • dločno P narodno.-in b'la si je Inko v svesti zn r . -la ji ni bilo riti na tem, zbra- ' j. --i Števila odločnih privržen- r «•■ v uri shodu, č< . saj morajo vsi za nami. Nasprotniki pa. na čelu jim 1 premeteni g. «pod Anton in večina u-radnikov. so ravnali drugače: iskali in ' prigovarjali so tržane, naj se v obi-lem Številu udeleže shoda, in /lasti ' kaplan pri tem ni pozabil prehvaliti 1 graščaka Medena, češ, koliko več leh- * ko on st< ri za trg, nego odvetnik, ki ^ skrbi le za svoje pravde in za svoj žep. T'speh tega je bil da je pred zbo- i rovanjern v nedeljo bilo že več nego dve tretjini volivcev za graščaka pri- t dobljenih. K- ren tega ni \erjel, am- i pnk čakal, da se otvori zbor. 1 Dekarja, ki se dozdaj ni i/javi] za 1 nobeno stran, so izvolili predsednikom. in ta je -w>tem p,-.-sil kandidate, da se Oglasijo. Prvi je nastopil doktor : Hrast in v lepem, dovršenem govoru razi. .'il . < j program: varovanje na-r dne i ' \ okoin. .dih, skrb za sirro "..f! ] .. dm o\ ino in za i-žji volilni o . raj - - in pri ta i njegovi so : i' " ploskali. Meden, ki se je «'••'•• i ' vil, ni l il tako srečen; a i.''-: • v< -il jo ve 1 - r neka j prince- : i •■■ !' a z, '•: .....p/»d Anton mu ni nehal ' 1 >a " '.ivi " in "slava", zlasti ko ; ! p • durjal v sv« -jem programu geslo: vse za vero! ?' i n je sed j uvidel, da preti ne- j vm ti rovi stranki in si je iz-| pr< il b< le, da stavi nekoliko vpra-J Sanj dt kandidata. Hotel ga je osra- i motiti, ker si je bil v svesti, da Me-j den ni zmožen odgovoriti. Kaplan je j i emirno gledal, a ugovarjati ni mogel. Koren pa je interpeliral, kako si misli kandidat nstanwvo deželne hipotekar-tu bait'.e. in takoj za njim pride notar Koprivec z vprašanjem, kaj bode ukrenil kandidat glede končne uravnavo zemljiškega razbremenila. To bila predmeta, s katerimi se Meden v svojem življenju nikdar ni pečal, in jeeaje je odgovoril, da se bo: v teh vprašanjih ravnal tako, kakor bo ukrenila narodna večina. Tn še najbolj umestni od gov. r je p.rovzročil pritrjevanje na strani njegovih privržencev, toda glasni smeh in grohot pri nasprotnikih. To je bilo pa znamenje za občno kričanje žuga-iij«. in zabavljanje, tako da so mirnejši takoj zapustili zbor in da ni prišlo d« imenovanja pravega kandidata. Koren je ostal z malo tol]«o svojih ljudi zadnji na fmzorišču; vseh se je lotila vesela razburjenost, da se jim je [»osrečila vsaj prvi mahljaj naspn t-nikov odbiti. Pa videli so, da bodo imeli težko stanje, zakaj osupnila jih j«, večina, ki je bila n» oni strani. "Pa bomo jih, m< ramo jih!" je kričal Koren. **Nemarni smo bili z agitacijo! A gi t i rat i je treba, prigovarjali jim; — možje, gospotlje. mi moramo tak< j na delo. Kje je doktor?" "Odšel je," meni notar. *' Odpovedal se je!" su oglasi adjunkt za mizo, kjer je. kozarec piva v roki, 7. velikim veseljem poslušal in gledal, kaj se godi krog njega. K- ren j« l»il nevoi jen. "In Boleta tudi ni bilo! ponavlja glasno. "Tega mendar nikdar ne bo," deje učitelj Skube, ki je bil tudi prisegel na Hrastovo zastavo. "Zakaj?" "Ker ga b«> prihodnji zet i>rego-m ril." Koren je prebledel, a nihče ni pazil na to. Notar ga prehiti z vprašanjem: "Kateri zet? Mi ne vemo ničesar." "I, po trgu se govori tako! Tisti gisdavi Ruda je baje mnogokrat gori na Drenovem, in ljudje ugibljejo, da ni zaman tamkaj. Pravijo, da je že laročen " S "Oh, klepetanje starih bab!" deje Koprivec, ki ga je jezilo, da Boleta ni b bilo. ii "Mogoče; a vsekako je čudno, da graščaka ni bilo semkaj" ugovarja P učitelj. __ n "Odpotoval je menda za nekaj dni, d reče Koren, akoravno sam tega ni ver- i jel. "Sedaj pa gospodje, treba, d* p organiziramo. Ako vam je po: se snidemo še nocoj, da se dogovc.*: i< r kako nam bo postopati. Dovlj na* s ako smo energični, dovolj, da vse z^ž. ^ protno tolpo spravimo v beg. Shoda 5 ne bo več, in zato je treba le delati -1 1 in agitirati na vse kriplje. Osrednji j odbor bo postavil Medena, t« je sedaj " skoraj gotovo; za to bo že go s p. d Anton skrbel — a mi se ne vdamo — nikdar ne. mi ne maramo krnhob< reev, polovičarjev, naš kandidat je odločno narodni doktor Hrast." Koren je stal sredi družbe, vihtel sv« j klobuk j ter govoril strastno in naglo. "Živio Hrast!" so klicali drugi. Določili so večerno uro, da se snidejo zopet, in potem jih zapusti koneipient. Napotil se je domov, a potem se zopet premislil in krenil vun iz trga. "Kaj, ko bi šel na Drenovo? Povoda imam dovol i — v« livski shod in — saj so me večkrat vabili! In morebiti vendar enkrat pozvem resnico o Rudi ino — njej ?" Odločil se je naglo in zavil na sf^o, ki je p<, bližnjici skoz gozd držala pr? i i Boletovem crradičn. VIT. Rude ni bilo pri shodu borjanskih ; v livnv. Vedel je že prej. da bode tam ■ dovolj prisia ev one stranke, kateri ^e je prišteval sam. da opravijo * tudi ' ;ez n; a. P..' • t ; a se mu ni zdelo umestno, riniti preveč v javnost tam, ■v ni ■"'.. v t-i vi vrst i. za njegovo osebo. A vse- to bi mu končno vendar ne Ml o branilo, pokazati se med tižani. j volivci, ko hI ga ne bil prevzel ponol-noma se tretji, r. i.nc glavni in naj-»i < rodajnejši ozir. I "gibal je namreč, da bodo nocoj dame na Drenovem sa-1 m doma. fini- - ak je bil v istini zjutraj o d po t r val zaradi nujnih opravkov, ■n Mc-len in Hrast, ki sta s svojima ženama prihajala ob prostih dnevih k Boletovira. sta bila danes prisotna pri shodu: drugi obiskovavei pa so redkokad prihajali na Drenovo, y.la^ti t > (laj še ne, ko je bilo pomladansko vreme še tako izpremenljiv« . Koncipist Ruda pa je imel svoje namene. Po oni predpustni zaba • i pri M( leuo\ ih je __• ter zahajal mnogokrat ob pit stih u-rah na bližnji gradič, kj«r je kralje-\ala g«>sj>a Elza. Samosvestna gizrhi-vii,-! k; " hot e — on vendar ni p. klican, i rali večje vi ■ e ž njo ali poleg njo. s 'n ' ono b-bko ivuostjo, ki je lastna .Iz nesramnosti«, vred vsem ljudem nje-ve bi že. je pozabil naglo ta p«dom. v domislil sr je seda i zopet Boletove . Milice in jel zahajati pog. stoma na . j Hrenovo. Tam so • a sprejeli veselo j . ':; gostoljubno, kakor vsakega znanca. la bi bil on več, nego sam«, znanec, i 1«"jra si navzlic najboljši volji ni mogel lomišljati, a mladi mož je hrepenal , lalje. Tam pri Medenovki ga je vabi-s la prej sama gizdavost, a tu pri Bo-_ 'etoviii se ji je pridi*nžila še umazana , ttisel, da b< de Milica bogata nevesta, j Nežnost ljubeznive deklice pa mu je .hujila še druga čutila, o katerih si f x je časih sam trdil, da pomenjajo Iju-y bežen. (o»sti pohodi na Drenovem^ in samosvestno vedenje njegov«., kadar B je bil govor o Bcdetovih, je a.lo mn> go klepetanja v trgu, in tako i je prišlo, da so ga lahkoverni tržani smatrali ^liličinim zaročencem, ko v ožjih krogih nihče niti noisl?* ko razmero. Koncipistu s<. donele si-t er mnogokrat enake opazke na uho. in ne smemo trditi, da bi mu bile neprijetne. Danes popoldne se je bil torej na-j o, lil vnovič na Drenovo v veseli nadi, la bo kolikor mogoče sam z mlado ( delflico, in da se mu morebiti vendar t oonudi prilika, ji odkriti svojo ljubezen; o zmagi svoji niti dvojil ni; saj je bila Milica vedno tako prijazna ž njim; in da dozdaj še ni odgovarjala njegovim napol prikritim izjavam, je stavil le na račun njene neizkušenosti j in dekliške bojazni. Našel je gospvo in hčerko na grajskem vrtu, in obe sta ga pozdravili z • odkritim veseljem. ' "Nikogar ni danes k nam!" je o-1 menila Boleška. "Tisti slu d je kriv tega.'' "In Vi? Vi se niste hoteli udele-' žiti?" je pristavila s smehom Milic? "Ne, ne! To ni za nas vladne. Mi smo nad strankami, in le kadar treba. ' stopimo v bojne vrste." "In kdaj je treba?" vpraša z ma-licioznim naglasom deklica. "N<-, kadar vlada lioče!" deje naivno koncipist. "Torej kadar Vam zapovedo od zgoraj? D bogi vladni gospodje." : Glasen smeh jo je posilil. "Vi ste danes prav dobre volje, gos-j podična!" i "Samo zato, ker se ne bavim s po-a litiko. "t nekaj me vendar zanima, e škoda, da se niste udeležil današnjega shoia, potem. ..." "Potem bi ne mogel biti tu, in Vi bi ne imeli toliko zabave, kakor jo imate! Ni ii res tako?" "Vedite, gospod Ruda," se oglasi Boleška, "govorili sva že mnogo o da-našnem shodu in o naših znancih kandidatih, in zato sva jako radovedni, kako bo danes. Kdo bo "prodrl, kdo pri pal f" "Ako ukazujete, miloetiva, se vrnem takoj v trg in zvečer Vam prinesem natančno poročilo!" "Nikakor ne! Tega nisem mislila. Zvedeli bomo vse, če ne noce.j pa jutri. A sedaj ostanite pri nas!" Dalje prihodnjič. iagP^^ se je obnašal W Dr. R1CHTERJEV Ig SVETOVNI, VRENOVU3NI "SIDRO" I Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEIE- IPOEOSTinCG, PQDAGEG itd. \cAf_ g« neprilikc, : S A IT v i-afoEa-lSeV i 'eHtrt , _ J$ , T- - £ Kje je moj sorodnik ANTON STEFA-I7EC, doma iz Podloga št. 5. pri Draga tušu. Zdaj se nahaja menda v Anrori 111. Rt jake »>.rosi za nasi, v: JOHN STEFANEC Box 970 Manistique Mich. i-tjO. .. i.?. jiijdsout * J lo venčen* 'v- >j a? -man >voi !« p<:» SALOOK, Corner 4U> & »ii vatii 5ait francisoj; 5 Vedno »'očii-j ^ot pit o dobit iialifom:jski» vsakovrstni '.vltinlity ler feiandy« fane .smodki itfl. Pre3\i biia tiianovan^j In fojga.' i najboljšo poetrežbe ■* ■ naznaniti slavnemu ffi (JL ..-I i ' Čbicagi, 111., kakor 5 t?! ti. ___rs po Zjed. državah, K (jy aa sem otvoril novo urejeni JI ! 9 3?!non pri "Triglavu", a 5 S17 S. Center Ave., Chicago, ill., j > ,'jL blizu 15. ulice A p kjer točim pristno uU lano Atlas Jj| J-J pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja (Jj " .. vina in dišeče smodke so pri meni ^ i na razpolago. Nadalje je vsakemu . jj) na razpolago dobro urejeno keglisčc ju in iscatea tmza (pool table}. Potu- JI ' f joči Slovenci aobrodoi'i! Vse bo- ^ 1 g dem dobro postregel. Z a obilen (jj , obisk se fjporoči. . 1 Mohor Mladič, *! 517 So. Center Ave., Chicago, I1L t, i Na 41000 in tisoče Hudi boluiaod -iiistih bledicah) in o tej bolezni prav nič nevedo. Slabe in bolne oblati so vsrok naj- različnejSia bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako j napornega dela, kakor ravno obisti, j zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje, na ta način: Svojo 7odo pustite skozi 24 ur v čaši ali steklenici mirno stati in če se po pre tega časa najde na dnu asedek. podoben grisu, ali ako je vaša voda meglena in dimasta, je to znak vaše! bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezn* na obistih, jetrah, mehurju, za vrtoglavico, slabo prehivo, nervoznost. vzburjenost, revniatjzem, za vse kož ne bolezni proti slabosti in hujšanjn itd. so Dr. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mnoga priznanja: ' jr^r. grap1-* rs^ z1 Ttsatj-® z: Sp sjsaito ju rat;3 Isjz e 'IZSZi pc£r4.1 \ CfKJJ £ ti Zi r. Sl'jSi'it- & fXt r«£ t iClltllih Vam prav Jepo zahvaljujeva. Josip Maace, Coal Basin, Colo, j Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na: felovensko-Hrvatsko Kdravisiic Dr. J. E. THOMPSON 334 W. 2^>th St. New York City, in dobili bodete jedno b čico teh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu oismu znamke (marke) pt^sniiio. IŠČEM DELA krojač, star 29 let, debro vajen izdelovati vsakovrstno obleko po ameriškem načinu. Stopil bi rad kam drugam v službo, v kak saloon ali kaj druzega, samo da bi imel stalno mesto. Naslov: M. OMEE.ZU, 2568 Salmon St., Philadelphia, Pa. tnfeft *4££-.-.. i.--i ii. <-sii2lyss v t> EiUPPE, 1245 St. Clair St. Cleve- I land, O. !_ i Kje je FRAN FP.ANČIČ, doma iz j Oreh ovca, fara Št. Kancijan na Dolenjskem? Pred 1. letom je bival v Shehoyganu, Za njegov naslov bi rad zvedel: IGNAC KRA-! GELJ, 214 N. Water St., Sheboygan, Wis. ?>■ V ry <. . Yjr V V V V ZASTONJ I ae naši občeznani "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo one kraje in pri oni t strankah, kjer so bili dosedaj £e nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega za> stonj doposIatL To je pomenljiva p>onudb3 od naše redne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar po-Ulja ti, ker tc ft darilo. Kedar* »gubijate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, •ko se prenaglo starate, iko trpite vsled ©trpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden jrelodec, i ter ste se že naveličali nositi denar zdrav- , nikom, ne da bi varn mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Ierse\~ električnega pasa" ozdravljeni. fib* Dobro vemo, da naS električni pas isti-»ito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje pnznanje, ko vas bode !*sdravel. Občna prlznanla, Vfti električni pas je teraj vse uSinil, kat »ts mi obljubili, in šc več, pe.s me je ixneva zopet po-sAladil. Fran Jenčič, 30 Bryoa Ave., Chicago, IS L Jaz sem uporabljal va5 električni pan za neke j(«lc hudo in skoro n«f»idravlji"0 bolezen ter sena "Jrdaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Guiič, 645 E. 152nd St, N. Y. City Kargovorimoj tudj držimo! Izrežite to ter Etam dopošljne vaše ime in naslov ter priden i te rraven znamko za odgovoi — la pas vam bode doše) či^to zastonv PiŠi t, Specialty rSiCistiar Sr New Vo? ^ i? Tt Pctretnjem več dobrih IZDELOVALCEV DOG za. državo Arkansas. Delo stalno, plača dobra. — Naslov: MAX FLEISCHER, 258 Grove Street, Memphis, Tenn. (29-S—20-9) rrla^nanilo. Slovensto, katoliško, podporno dru stve SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako dm-jo nedeljo v mesecu. — Braštveni-kotn se naznanja, da bi Be istih v poi-, nem številu udeleževali, ter redno do-1 našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri ndje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvrsn-locih uradnikov pod spodaj navede-1 nim naslovom dopošiljajo. 1 .Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povš? Nik, 2S ~ " S- - y ^jnik: Strni-> j '^54 Sprii:ggarden Avs., Al- . j kZ/^h**.? ; blagajnik: Volk Vincenc, . I ft St, Allegheny, delegat: Volt 5: Pffr^iraina, 122-42 Pittsburgh. Odbor - Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pitts bnrg, Šercelj John, 918 Main St., Allr- , gheny, Laurie J., Plum Alley 482C : Butler St., P'burg, Borštnar J., 10 r l KO St., Allegheny, Drašler A., 112. - Maple Alley, Braddock, Golob Franc t 1019 Higkot Ave., Braddock. Mesečni prispevki nuj se pojiijaj; " samo H. tajniku Franca Strn:>a, 25 Springgarden Ave., Allegheny, T?.. : ; (2C. teb }<:C) Culor Bompagnie Generale Transailantlque* (FrajDCoska aarohrodna družba.1 m*m ob n m mavhe, pariza sviCL inomosia u mim PO^ i "IMi PARMIi* SU ' '"L& a,* .an? „ ... ?.OCl>*on o,00U . . .2 U*. '5 UK 1» Touraiiw ' • .. t. .. ^0.000 12 OtH- 'L,'Aqu.ta ne- ' - - iU.Ot* '-.Ot*' ' Lsw .Bte-tagnf-' S.CKX " ■•OH. ?'L*CaajoLpagpe-"..________ . .... .„ 8 001. -- -tO. •'■"i* CiS(=ogn'' _______ _______ '^OOt ' Slavna agenena 32 BROABWAV, NEW mi '^»wte 'Hwawjetn u« >tdai najsiei vedm« ob eefrtksii od 10. art copoiuw ■ ii 47 "V,il- . Mortoii St. Vorv La Bretagne« 14. sept. 1905. La Bretaxme 12. okt.' 1905. »LA TOURA1NE 21. sept. 1905. *LA TOUR Al NE 19. okt. 1905. * L 'AQUIT AINE 23. sept. 1905. T.a Gascoi^ne 20. «.it. La Gaseogne 28. sept. 1905. *LA LORRAINE 2. n v. ! m5. •LA LORRAINE 5. oktobra 1905. La Breta_ne 9. n. v. )5. Parmika k *vaado sizn&iiiivrajii izaajo po dva IVXa, Kozminski, generalni t z:« zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111* r i K* ' ' ' W -■' -S""' B ■ * W I ? I i 1 * ■ :'< r-a (A "U« l i'?t ;• ; •', \ a > » g n ud \ rI t % u. f, rf u ll^ii^ 8 Bsji h k S>i ikl ,
ot*ii purnikt g^ravi. ' I [h odpluje 9. septembra "FRANCESCA" odpluje 21. septembra h "ClERTY" odpluje 30. septembra n vozijojmed New^York o m, Trstom iri Reko. I -- fi Najpripravnejša in najcenejša parobrodna žita v f Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljab-^ Ijaue le SO centov. Potuiki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. a ^ Črta Trst New Orleans c! t] Anstro-AmeriSka črta odposljelpomik „Giulia" dne 29. septem-| bia? j>ariiik ,,Gerty" o0. oktobra iz Trsta i.aravncst v Kew Orleans. Izvanredno ugodna in cena vožnja v južne in južno zaj adne de-? le Zjed. drža v- :{)) Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani. OT- ^ -- —I^rj.---------------------- ■ i ------ ^ES^^-SSr^S: ŠTi-ŠŽT- ISS: Rojaki aaročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "C-LAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tndi slike. + * Vel)a. za vse leto » • $3.00 " pol lete . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. ^aftafi dabass jcs^elbfr z mesom ia groCClijfr l alio »c obrni aa Martin Geršiča .. -v TV h <* v zarogi vsakovrstno sulic m« j sr. wAlB»V;l sHob^se, rebra, jezika i šunke Ud Govorim v ^aeb siovAnski! [ jttikik. !'ri>oroeim m za »Jbfc1 | m obia^ Cuy. Fhone Cent. 1619 B^li Phone: Soutb 143 THE STANDARD BREWING GO* izdeluje najboljšo vrsto piv2. 137 Train St. Cleveland, O. Rojakom naznanjam, da je za tamošnji okraj moj • m* ža^iopnik za vse posle 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. Uradne uie: vsak dan od i7 do £8 ure, ter ob sobotah do 8 ure zvečer. . 1 Rojakom ga toplo priporočam i Frank Sakser, —-— — j O ------ ^--------•-- Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno i n dvojnimi pokrovi, velikost !' in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka Elgin allSprlngfleld j mi IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo j in stane sedaj samo $15.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 72 B. Madison St. Chicago, 111. k 'BUS- m ___