121. Stev.
Pavšalni Iranko v državi SHS.
V LJubliant, v sredo 1. lunlla 1321.
Posamezna itev. K 1.
Leto V.
Iziia>a razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pii večjem naročilu popust.
. -•š&j;;. j
diasilG iugoslov. socijalno • demokratične stranke.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti alt z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Dpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna.
Iz konstituante.
Beograd. 30. Popoldanska seja ustavotvorne skupščine se je otvo-rila ob 16.30.
Prvi govornik posl. Gjonovič (republikanec) pravi, da ie naša država bogata, da pa jo v razvoju ovira gospodarska in moralna pokvarjenost kot vojna posledica. Goopodarska stabilizacija se bo izvedla samo na ta način, ako se vsa država orisili na produktivno delo. Zahteva tudi, da se sprejme v ustavo načelo socializacije. kontrola delavcev nad podjetji .zaiamčenje prava na stavko in da se uvede državna kontrola nad kapitalom in pravo kmetovalca na zemljo, katero obdeluje. Glede gospodarskega sveta veli. da tak, kakor ga je vlada odredila, nima ni* kake vrednosti.
Za njim dobi besedo posl. Milan Pribičevič, ki pravi, da se mora spre-. jeti v ustavo socialna in gospodarska svoboda naroda. Tretje poglavje ni dovoli jasno izdelano, temveč je me-. sanica raznih naziranj. Demokratska stranka, ki ni razredna stranka, temveč narodna. se nosebno interesira za taka vprašanja. Smatra, da je agrarno vprašanje kulturno narodno vprašanje in zato reševanje tega problema ni razredno, temveč kulturno narodno. Z rešitvijo agrarnega vprašanja ni zadovoljen, kakor je izvedena v ustavnem načrtu, vendar pa se z njo zadovoljuje, ker ga niti zemljoradniki, niti jugoslovanski klub nista rešila bolje. Apelira na zemljo-radnike. da bi z ozirom na dolžnosti, ki jih imamo napram seljaku. glasovali za ustavo.
Posl. Etbin Kristan vpraša, ali bi on kot član opozicije mogel glasovati ta to poglavje, ko je predgovornik, član večine, rekel, da ni dobro. Veli, da jugoslovanski narod ni svoboden,' dokler mu bo vladala peščica ljudi, ki ga eksploatiraio. Narodno osvobo-ienie in zedinjenje je vorašanje bodočnosti. Kar se je sedaj doseglo, (o so samo preddela. Zato smatra, da bi bilo bolje, gledati v bodočnost, ka-. kor pa se vedno ozirati na preteklost. Zahteva, da se narodu zagoto. vi svoboda, vendar ne tako. da so rau da svoboda na papirju, marveč realna svoboda, ki se da doseči s tem, da se zagotovijo gospodarske li; socljalne potrebe. Govori proti ka-
pitalizmu. pod katerim kleči v težkih mtikah ves delavni narod. Socijalni demokrati niso zahtevali popolne socializacije, nego samo nten začetek v svrho. da delavec spozna proces produkcije in razdelitve blaga, vako da bo. ko se nekega dne izvede socializacija, za to sposoben. Kapitalizem je največja anarhija, ki pušča naiimovitejšim svobodo, da plenijo narod. Smatra, da agrarno vprašanje ni urejeno in apelira, da se to poglavje vrne ustavnemu odseku, da ga popravi.
Posl. Sejdalibeg Filipovič (muslin man) govori o delu bosansko-herce-govinskih posestnikov zemlie za izplačilo kmetovskih selišč. Na koncu pravi, da bodo muslimani glasovali za ustavo, dasitudi ni prišlo v agrarnem vprašanju do nagodbe. potem pa bodo sami obračunali z boljševiki, ki jim hočejo vzeti zemljo. (Zelo duhovito. Op. ur.) Seja je bila zaključena ob 20.30.
Beograd, 31. maja. Današnja seja konstituante se je pričela ob 9.30. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je zbornica prešla na dnevni red. V imenu zemljoradniškega kluba je izjavil posl. Juraj Vrsalovič. da stoji na stališču, da morajo biti vsi naši zakoni jasno stilizirani, ker se s tem onemogoči možnost dvoumnosti. Čl. 42 in 4? nista dovolj jasna. Nadalje je odgovarjal posl. Juraju Demetro-viču ter pobijal njegova izvajanja glede Dalmacije. Zahteval je. naj se tretji oddelek ustave vrne ustavnemu odseku z nekaterimi izpremembami vred. Komunist Života Milojkovič je v svojem govoru nato izjavil, in sodi. da je bil 3. oddelek sprejet v ustavo pod pritiskom opozicije. Narodni so-cijalist Deržič je kritikoval v svojem govoru 3. oddelek in ves ustavni načrt. Glasoval bo proti. Radikalec dr. Momčilo Ivanič je v svojem govoru nato zlasti kritikoval zemljo-radnike ter je izjavil, da tretii oddelek ne rešuje agrarnega vprašanja. Odškodnina mora biti upravičena. Radikalec Aleksa Zujevič ie odgovarjal na razne opazke predgovornikov in se izjavil za ustavo. Seja se je končala ob 13.30 ter se je nadaljevala ob 16. Štajerski deželni zbor z a ljudsko glasovanje.
Bolgarski minister v Belgradu.
Beograd, 31. maja. Včeraj popoldne je došel v Beograd bolgarski notranji minister Dimitrov, ki je tudi predsednik bolgarske kmetske stranke. Danes ga je sprejel ministrski predsednik Nikola Pašič. Dimitrov ostane v Beogradu nekoliko dni. Njegovemu prihodu se pripisuje velika važnost.
Štajerski deželni zbor za ljudsko glasovanje.
Gradec, 31. 1T)aja y današnji dopoldanski seji štajerskega deželnega zbora so se mogli odločiti o vprašanju izpremembe dne 7. amila soglasno odobrenega predloga, po katerem bi se izvršilo glasovanje za priključitev k Nemčiji dne 29. maja sočasno z glasovanjem na Salzburškem. Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila se ni mogel izvesti, ker je bilo ljudsko glasovanje na Salzburškem nekaj časa dvomljivo in ker so obstajale še druge ovire. V današnji seji je stavil deželni svetnik dr. Htib-ler v imenu velenemških poslancev deželne zbornice predlog, nai se določi termin za ljudsko glasovanje na tretji julij, ako se do tedai ne izvede glasovanje v vsej državi. Razpis In priprave za glasovanje naj izvede Avtonomna deželna vlada (ne dežel-ha vlada kot zvezna oblast), glasovanje samo pa glasovalni odsek, se-
stavljen iz zastopnikov vseh strank. K° je dr. Hfibler svoj predlog utemeljil. je izjavil namestnik deželnega giavarja dr. Ahrer. da se smatra krščansko - socialna stranka s sklepom deželnega zbora od 7. aprila vezano in da bo vsled tega glasovala za predlog. Zastopnik svobodomiselne kmetske zveze ie nato izjavil, da se tudi njegova stranka strinja s predlogom. Deželni svetnik Machold je izjavil, da stoji socialnodemokratski deželno - zborski klub na stališču zveznih zakonov ki ne Predvideva glasovanja po deželi. Socialno - demokratska stranka, ki je pokazala veliko volje za brezpogojno priključitev k Nemčiji, meni, da predlagani sklep za glasovanje za priključitev k Nemčiji ni koristen in da ga tudi ne bo pospešil. Zato ne bo glasovala za predlog. Ako se predlog sprejme, se socialna demokracija glasovanju ne bo odtegnila. Nato je bil predlog dr. Hiiblerja sprejet z Klasovi Veienemcev. kmetske zveze •n krščanskih socialcev. (Dolgotrajno odobravanje pri Velenemcih in poslancih kmetske zveze.) Nato je bila seja zaključena.
Protestna stavka avstr, zdravnikov.
Dunaj, 31. maja. Danes popoldne se je vršila napovedana peturna demonstracijska stavka avstrijskih zdravnikov. Istočasno se ie vršilo v dvorani glasbenega društva zboro-
vanje zdravnikov, na katerem so bile soglasno sprejete predlagane resolucije. Govorniki so povdarjali izrečno enodušnost vseh zdravnikov, v neomajni volji, doseči izpolnitev svojih zahtev. Med demonstracijsko stavko zdravnikov so odpadle vse ordinacije, samo v bolnišnicah in porodniški kliniki se je vršila zasilna služba za neodložljive smrtnonevar-ne slučaje.____________________
Ital. drž. uradniki se še pogajajo.
Rim. 30. Odločitev glede stavke državnih nameščencev .ie bila odgo-dena. Vrše se nadaljnja pogajanja.
Poslanik v Bernu M. Jovanovič se vrne.
LDU Beograd, 31. Naš poslanik v Bernu, Milutin Jovanovič, pride koncem tedna v Belgrad. Kakor se govori, bo postal pomočnik ministra za zunanje stvari.
Diplomati rešujejo.
Pariz, 30. Posvetovanja med državnima pisarnama v Parizu in Lon-
donu o ureditvi goreuje-šlezijskega vprašanja se nadaljujejo. Angleška vlada je izjavila, da odobrava sestavo odseka izvedencev, ki pa bi moral po njenem naziranju delovati v Gorenji Šleziji sami. Ta odsek bi moral biti tudi pripoznan od vrhovnega sveta, ki mora v to svrho imeti še ta leden sejo. Pozneje bo imel vrli ovni svet drugo sejo. da bi sklepal o odredbah po ugotovitvi izvedencev.
Pariz. 30. Ministrski predsednik Briand je danes dopoldne sprejel češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša.
•
Druga brzojavka je važnejša. Benešev prihod v Pariz je v toliko zvezan z dogodki v Gornii šleziji, ker ima Češkoslovaška neke pretenzije do dela gornješlezijske zemlje. Glavno vprašanje, ki ga bosta Briand in Beneš odločila, pa bo seveda vprašanje češkoslovaškega pohoda na — Dunaj. Osebni argumenti med štirimi očmi na gospoda a la Briand vse drugače vplivajo kot pismen! razgovori iz daljine.
Angleži kupili mežiške rudnike ali slovenski
Stine.
»Jutro« je včeraj prineslo iz Bel-grada vest, da so Angleži kupili svinčene rudnike v Mežiški dolini. O tej stvari smo mi že zdavnaj pisali, in za nas ta kapitalistična hazardna 'gra ni prav nič bolj nova. kakor toliko. da je ljubljanski »Stine« zaenkrat zadnje adute vrgel na korupcijsko mizo, s katerimi hoče dobiti igro. Stvar je namreč naslednja: Pri tej igri naj mu javnost pomaga, oziroma delavstvo Mežiške doline naj pritrdi, da so karte ljubljanskega Stine ja. ki jih je izigral, pravične! Hm, »Jutro« dobi iz Belgrada — izvirno poročilo, da je »Bleiberger Berg-werksunion« v Celovcu prodala svoje rudnike v Mežiški dolini angleški kapitalistični skupini »Central Euro-pean Mineš Ltd«, češ, to ie velike važnosti za državo in posebno še za ministrstvo vojne in mornarice. Mi to radi verujemo in tudi pripoznaino, da je to važno za državo. Ampak gospodom, ki so to — izvirno poročilo pri »Jutru« naročili, ne gre za državo, temveč za one milijone, ki jih hoče ljubljanski »Stine« za svojo banko pridobiti! Proletarijatu v Sloveniji je pa v tem oziru prav vseeno, katera kapitalistična skupina poseduje te rudnike, toliko časa. dokler ne bodo rudniški delavci participira-li na donosu teh rudnikov in da bodo socijalizirani!
Kje in kako ste postavili sekve-stre? Povsod tam. kjer so podjetja prospevala, tam ste vrgli vrv sekve-stra podjetju krog vratu; tako ste napravili tudi pri tem rudniku! Danes imate okolo 400 vagonov svinca na-kupičenega; danes je svetovna ce-
na svinca 11.50. Kaj čakate, morda mislite, da bodo cene svincu poskočile? Ne! To je že iz tega razvidno, ker danes vsem kovinam rapidno cene padajo! Tudi rudnik sam danes racijonaJno namenoma ne obratuje, ako bo treba, smo gospodom pripravljeni natančneje opisati obrat, fn videli bodete, da je res tako!
Vsa zadeva o tej prodaji ie pa naslednja : Avstrijske podjetnike rudnika se je pritiskalo, pa so si pomagali na ta način, da so prodali rudnik angleški kapitalistični skupini in, da v senci milosti angleških kapitalistov ostanejo še nadalje s svojimi delnicami sogospodarji in da se bode še nadalje stekal dobiček, če že ne ves, vsaj deloma v njihove žepe.
Vprašanje nastane sedai za nas Jugoslovane: »je li bolje, da nas angleški kapitalisti odirajo, ali pa, da se s sosedi pobotamo, da jim bo iažje gledati na prste, kakor angleškim svetovnim grabežem. ki hočejo danes* vso Evropo pogaziti in kapitalistično zasužnjiti?
Delavstvu je to vseeno: delavstvo bo vodilo boj proti vsaki kapitalistični družbi, pa naj si bo to angleška ali ona, ki jo danes ljubljanski Stine vodi! Vemo prav dobro, da je* Ljubljanski Stine v svoji kapitalistični skupini koncentriral do danes že več nego dve milijardi vrednost! in nimamo nobenega povoda, da bi se zanj ogrevali ter igrali dobre patriote v njegov prid. Mi ljubimo svoj narod in je tedaj naša naloga, da ga ščitimo kjerkoli je nam mogoče.
Ignacij Mihevc
Podaljšanje delovnega časa v industrijskih in obrtnih podjetjih.
Prejeli smo:
Ker se tolmači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921., priobčena v Uradnem listu št. 43 iz 192J napačno, opozarja ministrstvo za socialno politiko, da je ta uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154 iz 1919. Delovni čas v industrijskih. obrtni!], rudarskih, trgovinskih in prometnih podjetjih, ki zaposlujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo. ostane še nadalje omejen na 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Podaljšati se more le izjemoma na 10 ur, dnevno ali 60 ur tedensko, a tudi to največ trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu. Delo za deveto in deseto uro se
mora plačevati v vsakem slučaju najmanj 50 odstotkov više nego delovne ure normalnega časa.
V manjših obrtili pa, kjer se ne vporablja elementarna sila (kakor n. pr. parna, vodna, električna itdj, in ni zaposlenih več nego pet delavcev, se more dovoliti podajšanje delovnega časa na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko na poljubno dobo. če je potreba in če ostane obrat kot manjši obrt. V smislu uredbe ie delavec tudi vajenec in volonter, ne glede na to. da li prejema kako plačo ali ne.
Dovoljenja za podaljšanje delovnega časa izdajajo pristojna obrtna nadzorništva za svoje okrožje (obrt-iir> nadzorništvo v Ljubljani, v Celju
in Mariboru) in sicer na prošnjo pod-! jetnika, če je potreba za podaljšanje dokazana.
Vloge in rešitve glede podaljša* nja delovnega časa so proste kole-« kovine.
Samolastne podaljšanje delovue-i ga časa se kaznuje z denarno kazni« jo od 10 do 500 dinarjev. Delo nad 3. ur se mora pa tudi v tem slučaju pla* čati 50 odstotkov više nego normal« ne delovne ure.
Za mladinske delavce do izpo!« njenega 16. leta velja še dalie pred« pis, da ne smejo delati več nego $ ur dnevno.
Politline vesti.
.+ Odkupnine bosanskim begom. Vi
»Službenih Novlnab« z dne 20. maja je šla »Uredba o finansrtskoj likvidaciji a K« rarnih odnosa u Bosni i Hercegovini.« Pa tej uredbi se vsa »kmetska« razmerja li« kvidiralo z 255,000.000 dinarjev, ki Jih da država in sicer: polovico v gotovini, po« lovico pa v državnih obligacijah. Agrarni direkciji v Sarajevu se stavi takoj 60 m!« lijonov dinarjev v gotovini: 1. da se s ta vsoto likvidirajo »kmetska« razmerja tis« tim lastnikom, ki so plačali na bivša »kmet« ska« zemljišča do 40 K zetnljarlne (zem« ljiški davci) in 2. da se dajo nujno posoi jila ostalim najpotrebnejšim lastnikom. -« Ostanek 195 milijonov dinarjev se bo Izplačal, kadar se ugotovi vsota, ki gr« lastnikom in sicer: dve tretjini v obl Iga« cliah in ena tretjina v gotovini in to nai« kasneje do 15. Junija 1922. — Delavsko —» kmečko ljudstvo vadi pare, da plačaš tur?« ke bege in age za to, da so vstopili v vlado!
+ Kabinet Wltos umaknil demlsljsk« prošnjo. Spričo sedanjega položaja so nft zadnji izredni seji ministrskega sveta skle« nili, umakniti predloženo prošnjo za od« stop. — Sedaj nastane samo vprašanje, če bodo gospodje spričo sedanjega položaja dobili še kako rešilno idejo in spravili polj« sko državo Iz blata, v katero so Jo po** gnali.
+ Zastopniki Italijanske socUaiistleno stranke Lazzari, Maffi in Rlboldl so šli vi Moskvo. To Je zadnji poskus Italijanske! socialistične stranke, da doseže sporazum s III. internacijoiialo. Razumliivo je, da sl laški komunisti na vsak način prizadevajo za dosego sporazuma. Diosiano, Oennart in Terraclni so šil že v Moskvo, da M Ljenina in druge za stvar navdušili.
+ Preganjanje komunistov v Rumu« nljl. Ko so 12. t. m. rumunski komunisti vi Bukarešti imeli svoje zborovanje, Je polk clja aretirala 72 komunistov in Jih zaprla. Uredništvo lista »Socializem« in »Dom« 18 oblast zapečatila. Aretirani so tudi poslan« ci Kristesky, Dobrozeanf, StoJkulesky .rt Stanov; tem misli sedaj vlada odreči lmu« niteto, ker so baje Pri njih našli neka pis« ma iz Moskve.
■f Druge volitve na Irskem v grofiji Ulster so dale unionistom 52 mandatovj slnfeinovcem pa 14. Pripomniti Je treb.Tj da Je ulsterska grofija sedež angleških prk seljencov na Irskem. Izven nje Je angleš« kih tlačiteljev v deželi zelo malo.
+ Lltvlnov namesto člčerlna. Varšav« ski listi poročajo iz Moskve, da je bil Lif« vinov namesto Člčerina imenovan za Ijud« skega komisarja zunanjih zadev.
Dnevne vesti.
Županska volitev	v Ljubljani.	Pr vat
seja novoizvoljenega	občinskega	svtta’
ljubljanskega bo v torek, 7. junija. Na dnevnem redu te seje bo volitev župana In podžupana. Včerajšnji »Slov. Narod« priv) milo plače, ker preti demokratom nevaf* nost, da izgube župana — če ne izdajo na« rodni socijalci sklepe, kakor so storili V Celju. V torek bomo videli.
Socljalno • demokratični župani. Vij Studencih pri Mariboru je bil županom w«: voljen sodrug Alojzij Kaloh. Tudi so v st Sester i občinski svetovalci socijalni ilernoi krati.
Komunisti, tako pišejo »Sociaiističke' Radničke Novine« v Belgradu, namerava« jo sedaj prodati vse	delavske domove,
(najbrže le v Belgradu), knjigarno in tis«’ karno za približno 8 milijonov dinarjev* Za izkupiček hočejo započeti »veliko ko« operativno trgovino«.	Socljalistlčna	rad«
nička partija pa se tej nameri odločni
SocSfaiSstlfna obilna.
0 izročenem občinskem področju.
iipira ki pravi, da so vsi ti domovi, knjigarna in tiskarna njena imovina in ne komunistična.
Koliko velja Itonstltuantto Poslancev je 419. Vsak dobiva dnevno 480 kron, mesečno 14.000 K, letno 175.000 K. Predsednik konstituante dobiva dnevno 734 K, torej letno 271.000 K. Ako priračunamo še izredne izdatke za konstituanto, znašajo stroški zanjo okrog 100 milijonov kron letno ob tem številu poslancev kakoršno je Sedaj.
Tudi klerikalci prihajajo na vrsto. Beigrajska vlada je prepovedala za vse šole naročanje Usta »Glas sv. Ante«, ki ga izdajajo sarajevski frančiškani. Pisan je baje v protidržavnem m protidinastičnein smislu.
Kopališki vlak Ljubllana—Laze. Obr. ravnateljstvo južne železnice je uvedlo xl K junija do 31. avgusta kopališki vlak iz Ljubljane gl. kol. v Laze po znižani ceni In sicer za L razred 4.50 din., za II. razr.
3 dta., za Ul. razred 1.50 din. Odstopilo pa je od zabteve, da se morajo posetniki Izkazati pri blagajni z legitimacijo, kakor je biio javljeno v uradnem listu. — Kopališki vlak odhaja Iz Ljubljane gl. kob ob 14. uri 20 min., pride v Laze ob 14. url 41 min. Iz Laz se vrača prvi vlak ob 18. urj 30 min. te pride v Ljubljano ob 19. url
4 min, drugi vlak pa ob 19. url 54 min. 6 prihodom v Ljubljano ob 20. uri 30 min. •— Dohod v kopališče je s ceste, kt vodi Iz kolodvora proti Zalogu. Tu bo napravljena posebna dohodna brv v kopališče. Občinstvo se opozarja, da je samo ta dohod dovoljen, vstopanje v kopališče na drugih prostorih je pod kaznijo prepovedano. Tud! je strogo prepovedano uničevati poljske nasade In posedati po travi. Ker pa dohodna brv še ni Izdelana, se prosj občinstvo, da opusti posečanje kopališča do 7. junija, ker je dohod v kopališče, dokler id brv dokončana, nemogoč in bi ic posestnikom ob kopališču delala škoda.
Promocija. Gospod cand, med. Ludo-Vtk Zalar Iz Ljubljane bo dne 3. junija na {danajski univerzi promoviran za doktorja medicine.
Vsem k. tadustrijalcem, trgovcem in obrtnikom na znanje! Splošna organizacija voj. Invalidov v Celju razpolaga z več moškimi In ženskimi delavnimi silami.
•	'Apeliramo na Vas, da se pri nastavitvi bovih moči poslužujete naših članov, ki so h svojo nekrivdo največ trpeli za časa ivojske in še sedaj trpijo glad. Pokažite svoje človečansko sočutje te dolžnost! — Odbor Splošne org. voj. taval, za slovensko ozemlje, poverjeništvo v Celju.
MHljoaske poneverbe. Pri sarajevski podružnici Jadranske banke je pod uradnik Ambrožič ponarejal kreditna pisma, ki so se gtesia na njegove sokrivce ter prev.aril banko za nekoliko milijonov kron. Policiji je stvar odkrila te krivce aretirala.
Ljubljanska porota. (Uboj.) Kmečki sin, 201etni Andrej Stare iz Spod. Bernika na Gorenjskem 5e bB obsojen na tri Veta težke ječe, ker je iponoči na vasi dne 2. aprila z vilami udaril po glavi svojega nasprotnika Blaža Jenkota tako močno, da Je drugi dan umrl, — Rodbinska nesreča, V mali vasi Pudobu na Notranjskem je 24. januarja t. I, proti večera v medsebojnem prepiru na dvorišču z nožem zabodel 38Ietni France Baraga svo-fega očeta 751etnega Janeza Barago tako nesrečno v trebuh, da je oče drugi dan umrl na vnetju trebušne mrene. Pred poroto je bil včeraj France Baraga obsojen na pet let težke ječe. Baraga se je zagovarjal na polno pijanost, katero pa so porotniki soglasno zanikali!
Slika Iz hlevskega življenja. V nekem hlevu Kapiteljske ulice sta spala dva hlapca, Janez In Martin. Neko jutro je zagledal Janez svojo obleko razmetano po vseh koncih ta krajih hleva. Prijel je Martina, kdo mu je to napravil. Martin je lakonično odgovoril: »Konj ti jo je po noči razmetal!« Janez je bil tiho, vendar ni mogel verjeti pravljici o »konju«, ker mu je iz žepa izginila — ura. Zaupal je stvar policijskim organom, ki so preiskali Martinov kovčeg te našli tam — Janezovo ur d.
Izgubil sc ie privesek k verižici, grb z napisom:	»Zorman 1910«, v pondeljek
zvečer. Najditelj naj ga odda proti nagradi y operi.
Velikega morskega psa, ki je meril 2 metra in tehtal 180 kg, so ujeli te dni v Dubrovniku.
Uvedba selske službe pri pošt. uradu Pragersko ter opustitev poštnih nabiraluic
Spodnja Polskava te Strasgolncl. S 1. Junijem se uvede pri poštnem uradu Pragersko dostavljanje poštnih pošiljk po sels-kem pismonoši v sledečih krajih:	Fraj-
štauj-PragersJco (razim krajevnega dela Pragersko, v katerem se pošiljke itak rodno dostavljajo), Sn. Polskava, Stras-gojnci in Sikola. — Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj. Z 31. majem prenehata postovati poštni nabirataici Spodnja Polskava in Stragojncl.
OsresRizediskl
vestnik.
iz strank«.
Spodnja Šiška. Opozarjamo pristaše In somišljenike na diskusijski večer, ld se bo vršil dne 1. junija ob pol 8. uri zvečer v bivši nemški šoli. — Odbor politične organizacije ima sejo ravno tam ob pol 6. uri zvečer. Važno. — Predsednik.
Celjskim zaupnikom v vednost. Na se ji širšega odbora z dne 25. maja je bil odobren sklep, da se od tega dne dalje sklicujejo vse seje stranke v »Napreju«, bodisi ožjega ali širšega odbora in ravno tako tudi sede socialističnega kluba obč. odbornikov v Celju. Toraj sodrugl funir-cijonarji, odborniki in zaupniki, kj niso bili na tej seji navzoči, naj redno čtalo »Naprej«, sicer ne bodo drugače Izvedeli m prireditev sej. Dolžnost vsakega zgoraj omenjenega odbornika je, da vestno čita list »Naprej«, kajti to je edino orožje vsakega posameznega zaupnika in brez njega absolutno ne more eksistirati kot delavski zaupnik. Torej, sodrugi, ako hočemo stranko povzdigniti in razširiti, se moramo te gradbe trdno poprijeti in načrt te gradbe naj bo naš Ust »Naprej«! Cltajte, čitajte in zopet čitajte, ako hočete, da pripravite delavstvo do tistega viška, do katerega moramo priti, ako se hočemo otresti kapitalističnega jarma. Na delo, sodrugi!
Iz strok, organizacije.
Seja podružnice kovinarjev v Ljubljani se vrši v četrtek 2. junija t 1. takoj po dedu! Udeležba dolžnost! Načelstvo.
Shod ljubljanskih pekovskih pomočnikov bo v četertek dne 2. junija t. 1. ob 4. url (16. ura) popoldan v gostilni pri Boletu, Nova ulica št. 5. Udeležite se vsi po-mo*"dkl tega shoda, ker zadruga mojstrov zaLeva od deželne vlade, da se odpravi prepoved nočnega dela in hoče podaljšati delavni čas. Poročevalec sodr. Leskošek !<: Celja.
Krojaškim mojstrom v Ljubila«! v ve-JU nost. V zadnjem času se dogaja, da nekateri krojaški mojstri svojelastno teptajo določbe tarife, ki je bila sklenjena z našo organizacijo. Ker tako postopanje ni na mestu, opozarjamo gg. mojstre, da bomo protj vsem takim kršitvam najstrožje nastopili in da bodemo prisiljeni vse take elemente javno razkrinkovati ne oziraje se pri tem, ali je komu všeč ali ne. —■ Stojimo na stališču, da je tarifa toliko časa obvezna ravnotako za gg. mojstre, kot za pomočnike, dokler se je ne odpove. Zato Je v Interesu gg. mojstrov, da ne ir.i-zivajo nepotrebne konflikte, ker v nasprotnem »lučaju odklanjamo vsako odgovornost za posledice, ki utegnejo nastati. — Ljubljana, 31. maja 1921. — Osrednje društvo oblačilnih delavcev za Slovenijo, podružnica Ljubljana.
Odpisi.
Iz kemične tovarne v Hrastniku. V
naši tovarni so se začele dogajati razne kaprlcijoznosti, ki bodo najbrže več koristile posameznikom in nasprotnim strankam kakor pa podjetju. Zlate čase obljubljajo, ko bo tovarna naclionalizirana. Priporočamo pa državnemu poslovodji, naj bo previden ta pošten pri svojem oadaljnem delu glede nacionalizacije tovarne. Njegovo dosedanje delo priznavamo. Ali danes postaja vprašanje precej težko, kaltl dopis v »Jutru« št. 118 z dne 20. maja t. 1 je netočen, fanatičen. Res je, da so bile razmere v tovarni precej kritične — res pa je, da je bila v Ljubljani protestna deputaciia Iz Hrastnika pod vodstvom g. Onusa, a drugega člana deputa-cije pa dopis ne omenja; če gre za pošteno delo, zakaj ta molk? Dopis pač omenja našega zastopnika sodruga J. H., ki je bil pa v resnici poslan na strokovno komisijo, da dobi potrebna navodila. Deputaciia pa
v Ljubljani ni bila nikjer uradno sprejeta marveč le v kaki kavarni ali restavraciji od zastopnikov JDS in NSS. Obema strankama svetujemo, da postaneta bolj odkriti, če jim je do poštenega dela, ter povesta javno, kakšno nacijoaializacijo hočeta v naši tovarni. Mi hočemo nacljonalizacijo, ki jo bomo tudi podpirali, če bo v korist tudi proletarijatu. Za sedaj pa odklanjamo vsakršno odgovornost in sodelovanje pri naciionalizaciji kemične tovarne, ki bi koristila samo posameznim narodnim kapitalistom, kakor je doslej nemško narodnim. Vztraijamo, da priznavamo samo delo, ki bo pošteno te v prid delavstvu, pri katerem naj sodeluje razredna strokovna organizacija. — R. V.
Liboje pri Celju, Tvrdka L. R. Schiitz ing. Pavlin in drug ima tovarno in premo-govnik. V premogovnik je vdrla voda v rov, vsied česar se je ustavila eksploatacija premoga. Ta nadvse socijalen in človekoljuben podjetnik inž. Pavlin in ohra-tovodja Hans Laznik sta pa Načela eks-ptoatlratl delavce kot nerabno orodje. Pr! tej eksploataciji sta se pa spomnila na one, kj nimajo postranskega zaslužka ta tudi ne zemlje. Strokovna organizacija je vložila pritožbo pri raznih oblastih, na kar se je vršila dne 25. maja obravnava, pri kateri se je sklenilo, da mora gospod ta-žener delavce zopet sprejeti. Gospod Hans Laznik je pa predlagal, da se naj sprejmejo nazaj v soglasju z ostalimi zaposlenci Dne 26. maja se je vršil na licu mesta shod rudarjev. 2e pred shodom je pa g. Hans svoje ljudi nahujskal, predvsem zaupnika Prodenca, kateri je naravnost zb)-rovanie abstiniral. Da, da, g. obratovodia že ve, kdo mu prinaša mleko in Špeh. Tisti ostane v delu, kdor pa noče rib streljati z rudniškm dinamitom, mora pa na cesto. Seda| ima besedo sodišče in delavska solidarnost.
Vojnik pri Celju. V četrtek, dne 26. t. tn. smo pokopali našega vrlega komaj 21-letnega sodruga Ivana Prevašeka. Proletarska bolezen jetika je bila vzrok njegove tako zgodne smrti. Bil je pri svojih tovariših in sodelavcih v tovarni Westen zelo priljubljen, vzgleden in discipliniran sodrug. Pogreba se je udeležilo veliko število sodritgov in sodružlc iz Celja, škofije vasi in Iz Libečne. Pevsko društvo »Naprej« iz Celja je zapelo pri hiši in na grobu žalostinko in železničarska godba 'e umrlega spremljala do hladnega groba. Na grobu je govori! s. Koren iz Celja in sc poslovil od njega v imenu vseh sodrugov ta prijateljev. — Zemlja Ti bodi lahka.
Spori.
Jfavna telovadba srednješolske in meš-čanskošolske mladine ljubljanskih šol se vrši v nedeljo dne 5. junija 1921 na pla-nirju v Štopanji vasi ob pol 4. uri popoldne. (Dohod mimo vojaškega oskrbovališča.) Pri javni telovadbi nastopi 800 učencev nižjih razredov z vajami s palicami, 5C0 učencev višjih razredov s prostimi vajami in 500 učenk s prostimi vajami. Vrhutega je na sporedu orodna telovadba in mladinsko igre. Vstopnina znaša za sedeže na tribunah 7 din., za sedeže ob telovadišču
4	din., za stojišče 2 din. in za stojišče dijakov I dta. Pri telovadbi igra vojaška godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. J. Čerina. Čisti dohodek je namenjen podpornim društvom enih šolskih zavodov, katerih učenci sodelujejo. Predprodajo vstopnic je iz prijaznosti prevzela knjigarna L. Sclnvent-ner v Prešernovi ulici. — To bo prva javna telovadba šolske mladine v Ljubljani v večjem obsegu. Občinstvu bo nudila upogled, kako se goji telovadba na naših šolah, v kolikor dopuščajo sedanje povoj, razmere, ki tudi telesno vzgojo šolske mladine še v marsičem ovirajo. S povolj-no udeležbo naj vsa javnost pokaže, da P je tudi telesna vzgoja mladine pri srcu.
Gespedarsiv©.
—	Kapitalistični triki. Zagrebška »Slo-boda« piše: Zagrebški paromlm je zvišal svojo delniško glavnico od 9 na 15 milijonov kron tako, da dobe stari delničarji na dve stare delnice eno novo na račun dividend. Poleg tega izda družba 15.000 delnic z nomtaalo 100 K in imajo delničarji pravico, da na šest starta podpišejo eno novo delnico po kurzu 100 K za komad.
—	Dočim dela zagrebški paromlm milijonske poklone svojim delničarjem, prikraj-
Poleg lastnega področja ima občina tudj takozvano izročeno področje. V Izročeno področje spadajo vse one naloge ta opravila, ki jih občini nalaga državna uprava. Teh opravil je nebroj ta jih v naslednjem nekaj naštejem samo za zgled. Semkaj spada sodelovanje pri volitvah v politične to avtonomne zastope, pri ljudskem štetju, pri odgonu, pri nastanjanju vojaštva, pri naborih, pri evidenci vojnih obveznikov, dalje oklici pri civilnih porokah, kazensko postopanje v zadevah poljske okvare, v obrtnih zadevah itd. Vse te stvari in še mnogo drugih ne spadajo v okvir občinske samouprave, pa jih politične oblasti v smislu obstoječih zakonov nalagajo občinam in silijo župane, da jih točno in vestno izpolnjujejo. Ako župan ta izročena opravila zanemarja, ga kaznujejo z denarnimi kaznimi. Tudi ima politična oblast pravico, da odvzame ta opravila županu in jih da izvrševati po svojem lastnem uradniku na stroške dotične občine. Opravila izročenega področja zavzemajo zlasti v manjših občinah tak obseg, da župan ni skoro nič drugega kakor uradni sluga okrajnega glavarstva. Najlepše pri vsej stvari je pa to, da morajo občine vsa ta dela in opravila opravljati zastonj in jih občine — razen v nekaterih stvareh, kjer daje na razpolago tiskovine —• niti za papir ne odškoduje. — Mi nismo načeloma zoper to, da bi občine ne pomagale državnim oblastim pri upravi. Ravno pri tem sodelovanju s! morejo naši župiai pridobiti vpogled v funkcijoniranje državnih oblasti in se marsikaj naučiti. Tudi morejo v mnogih slučajih uspešno uveljaviti svoj vpliv kot najbolj! poznavalci krajevnih razmer in potreb. Take pomoči potrebuje vsaka birokratska (uradniška) oblast, ki je sicer spretna v formalnem reševanju raznovrstnih aktov, pa nima do voljne gr vpogleda v dejanske življenjske razmere. Zato je sodelovanje župana ta samoupravnih občinskih organov pri javni upravi koristno in potrebno. Prav pa ni to, da država občini za dela in opravila, ki jih izvršuje namesto nje, nič uc plača. Vsekakor bi morala država primerno prispevat! k občinskim stroškom, zlasti v manjših občinah, kjer stroški za Izvrševanje izročenega področja požro znaten del občinskih dohodkov.
*
Občinski tajniki. Opravila izročenega področja nalagajo občinam
mnogo pisarij, ki jih župani sami ne zmorejo. Skoro v vsaki občini je torej neobhodno potrebno, da ima na razpolago človeka, kt je vešč pisarniškim poslom in dopisovanju z raznimi uradi. Naše občine si pomagajo na različne načine. V nekaterih klerikalnih občinah opravlja pisarniške
šuje sočasno svoje delavce za vsak priboljšek In jih celo meče na cesto, da bi dobil novih cenejših moč«. To je kapitalistična morala in uspešno, poslovanje.
— Cene v Belgrada. Goveje meso 9, telečje 10, svinjsko 11, jagnjetina 10, mast 10, mleko 2.50, maslo 28 krompir 0.80, jajca h 0.50 dinarjev. — Ce primerjamo te cene z ljubljanskimi, vkiitno, da se naše cene čimdalje bolj približujejo cenam v Belgradu; žalibog se pa plače v Ljubljani prav tiič še ne približujejo onim v Ilel-gradu.
— Nekaui počasi gre. Predvčerajšnjem so se pričela meritorna pogajanja likvidatorjev Avstro-ogrske banke z zastopniki nacijonaluih držav o modalitetah likvidacije. Posvetovanja bodo trajala prejkone ves teden.
— Padec cen v Nemški Avstriji. »Neue Freie Presse« poroča: Vsied trajnih in izdatnih dovozov iz Jugoslavije jc cena slanini padla na dunajskem trgu za 20 Ka, cena govejega mesta pa za 7 Ka pri 1 kg.
— Mlllardo, ki jo mora Nemčija izplačati do 1. junija, je ta že izplačala ta sicer v dolarjih, to se pravi vsega skupaj 1 mt-liardo zlatih mark vrednosti.
— Zaradi odškodnine. Nemška vlada predloži še pred koncem letošnjega parlamentarnega zasedanja celo vrsto novih davčnih predlogov, katere bo treba iz-
pari samo slamnat mož in je pravt župan kaplan. V mnogih občinah je tajnik mežnar ali organist, ki je ob-' enem na j večji agitator za klerikalno stranko. Včasih najame župan last-: nega uslužbenca, ki mu dela v trgovini ali seka drva. ob enem pa opravlja tudi občinsko tajništvo. V mnogih občinah pa imajo nastavljenega po. sebnega občinskega tajnika, n. pr, kakega upokojenega orožnika ali uradnega slugo. Sposobni občinski tajmk je vsaki večji občini potreben, žal, da so očinski dohodki na deželi premajhni, da bi se moglo vzdrževati dobre občinske tajnike, ki bi jih bilo seveda treba primerno plačati. Iz poročil, ki nam prihajajo, povzema-i mo, da so občinski tajniki ponekod naj večji priganjači dosedai vladajoče stranke, da so pa sicer prav malo zmožni za izvrševanje tajniških opravil. Na tozadevna vprašanja odgovarjamo sledeče: Če je dosedanji občinski tajnik sicer sposoben, naj se ga ne odpušča iz edinega razloga, ker je morebiti pristaš nasprotne stranke. Samoobsebi pa je umevno« da se bo moral vzdržati vsakih intrig zoper novo občinsko upravo. Kjer se bo pa izkazala potreba za odpustitev dosedanjega občinskega tajnika, se mu mora odpovedati v, smislu njegove pogodbe, ki io ima z. občino. Pravilno sklenjene pogodbe med prejšnjim občinskim odborom in tajnikom vežejo tudi nov občinski odbor. Za veljavnost pogodbe je pa potrebno, da jo je sklenil občinski odbor v pravilno sklicani in sklepčni seji in da se je detični sklep zapisal v zapisniku o dotični seji. Ker ima neopravičena odpustitev ali odpoved za posledico dolgo pravdo, je potrebna pri tem previdnost.
Volitev s kroglicami se ie, kakor se je izkazalo že pri volitvah v konstituante in pri sedanjih občinskih volitvah, vobče dobro obnesla. Vsak volilec ima možnost, da si še v zadnjem trenutku prosto izbere stranko, kateri hoče oddati svoj glas. Pri zadnjih volitvah pa so se pojavili že poskusi raznih sleparij. Prava sleparija se je zgodila v Črmošnicah, kjer je nasproten volilec zamašil grlo skrinjice KDZ s trsko in so potem
nasprotni volltci kroglice. ki so se
nabirale v grlu naše skrinjice, prenašali v naslednje skrinjice. Zoper te volitve je vložen ugovor in jih bo morala deželna vlada razveljaviti.
Dopisi In vprašanja v občinskih zadevah naj se naslavljajo na Samoupravno pisarno .TSDS v Ljubljani, poštni preda! 168. Če se želi odgovor naj se priloži znamka za 2 K.
vesti, da se izplačajo vojne odškodnine zavezniškim državam. Med drugimi bodo plačale davek razne korporacije, potem so
uvede davek na premog, na zavoje, «a
žganje, sladkor itd, Lepo življenje!
Društvene nesti.
Jug. napral. akad. društvo -Jadra««
poziva člane, da se v Cim ve&jem številu udeleže pogreba tov. Sioke, cand. iur., ki bo danes, t. j. v sredo, iz mrtvašnice dež. bolnice ob 13, uri. — Odbor.
Produktivna zadruga če vij. mojstrov za Slovenijo v Ljubljani in Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane, ki se nameravajo udeležiti »velesejm-skesra dela«, v nedeljo, dne 5. junija točni ob 10. uri dop. v restavracijo Narodnega doma. K temu sestanku se vabiio vse obstoječe organizacije ta zadruge v Sloveniji, ki so bile svoječasno že pismeno obveščene, da pošljejo vsaj po enega delegata.
izjava.
Ker — kakor slišiva — odbor »Na rodne galerije« razmišlja, da bi kaj nakupit tudi od naju, spodaj podpisano izjavljava, da »Narodni galeriji« ne prodava ni* česar, dokler ji predseduje dosedanji odbor.
Fran In Tone Kralj.
Razglas.
Izvozna družba »Impeks** v Ljubljani je ustanovila svoje podružnice in sicer:	».v, fov-t \
1. Novi-Sad za nakup žita in prašičev.
2. Dunaj, Obere Dcnauitraue 17 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih
potrebščin v Avstriji in Nemčiji.
3. Ekspozitura v Berlinu, Trstu In Boznu za prodajo živine in mesu.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejše in najsolidnejše.
Naznanilo.
Podpisani večletni računski natakar naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzel z dnem 22. maja 1921 staro znano
itanatiji i kino Jri noii ti"
na postaji v Rimskih Toplicah.
Za postrežbo dobre kuhinje in izvrstne pijače po nizkih cenah preskrbljeno. Vsem obiskovalcem zdravilišča, želez, osobju in domačim gostom se priporočam za obilen poset. Pritožbena knjiga na razpolago. Osebne pritožbe se sprejema v zdraviliški restavraciji.
Z odličnim spoštovanjem CoIIauttl iVBRf restavrater. Rimske Toplice, 20. maja 1921.
Iščem delavce,
ki so popolnoma izvežbani v izdelavi roženi h plošč (Hornplatten), in sicer na najmodernejših strojih. Ponudbe z zahtevo plače je staviti pod „TOGIG“ na anončni ekspedicijo AL. MATELIČ, LJUBLJANA.
ŽAGAR
za gater na električni pogon se takoj sprejme:
Konzervna tovarne Vrhnika pri Ljubljani.
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Tisk' »Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
posle kaplan. V takih občinah je žu-