Utadai Minili
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
LETO: XXV
. Ptuj, 28. julija 1988
'Številka: 23
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
149.	Odlok o začasnem združevanju sredstev za financiranje programov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož
150.	Odlok o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb SIS gospodarskih dejavnosti in sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ormož za obdobje 1988—1990
151.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož
152.	Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
153.	Odlok o ravnanju s plodno zemljo
154.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Zavod Dornava (Dornava dom)
155.	Odlok o spremembah zazidalnega načrta Majšperk—Breg
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
156.	Sklep o razglasitvi določil družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb
149.
Po 2. odst. 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 25/85, 1/86 in 11/88) in 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 7. 1988 sprejela
ODLOK
o začasnem združevanju sredstev za financiranje programov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož
I.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s sedežem na območju občine Ormož, delavci, ki na območju občine Ormož opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, ter pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost ter kmetje, ki pridobivajo dohodek z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, združujejo od 1.7. 1988 sredstva za financiranje programov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož za naslednje namene in v naslednjih višinah:
A.	sredstva čistega dohodka:
—	za namene vzajemnosti pri pripravi in gradnji stanovanj (povratna sredstva), 0,300 %
—	za namene vzajemnosti na ravni republike (sofinanciranje stanovanj v nerazvitih obmejnih območjih — nepovratna sredstva),
0,018%
—	za reševanje lastnih stanovanjskih problemov v OZD in DS	2,000 %
SKUPAJ 2,318%
B.	sredstva iz dohodka za solidarnost (nepovratna)
—	na ravni občine Ormož za financiranje in kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lastnini za delavce, delovne ljudi in občane ter njihove družine z nižjimi dohodki, za delno nadomeščanje stanarin, za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ter za vračilo namenskih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti.
37.	člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu po	2,301 %
—	za prenovo starega mestnega
jedra,	0,300 %
—	na ravni republike za sanacijo, adaptacijo in dograditev bivalnih pogojev za usposabljanje otrok ter za bivalne pogoje MDA 0,120 %
SKUPAJ 2,721 %
2.	člen
Obračunska osnova BOD je osnova za izračun združevanja sredstev iz točk A in B 1. člena tega odloka.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih združujejo sredstva iz točke A 1. člena tega odloka ob periodičnih obračunih in zaključnem računu, sredstva iz točke B 1. člena tega odloka ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
3.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost ter kmetje, ki pridobivajo dohodek z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, združujejo sredstva na osnovi svojega bruto osebnega dohodka in bruto dohodkov delavcev, ki so pri njih zaposleni.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati tiste stopnje za združevanje sredstev, določene v 15. in 16. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož za obdobje 1986—1990 namenjene financiranju programov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož.
5.	člen
Odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati osmi dan po objavi.
Številka: 402-21/88 Ormož, dne 15. 7. 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan Ritonja, s. r.
150.
Po 40. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 49. členu zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 — prečiš-, čeno besedilo), 36. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76), 290. členu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list srs, št. 35/82) in 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85), je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 7. 1988 sprejela
ODLOK
o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb SIS gospodarskih dejavnosti in sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ormož za obdobje 1988-1990
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost. Samoupravne stanovanjske skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ter Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, obračunavajo in plačujejo prispevke za izvajanje programov SIS gospodarskih dejavnosti in Sklada za splošno ljudsko obrambo v občini Ormož po prispevnih stopnjah, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Zavezanci iz I. člena tega odloka plačujejo prispevke iz dohodka po osnovi bruto osebnih dohodkov:
—	za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letih 1988 in 1989
1,80%
v letu 1990	1,50%
—	za potrebe solidarnosti v stanovanjskem
gospodarstvu v občini	2,721 %
—	za izvajanje programa požarne varnosti
0,200 %
—	za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
0,35 %
3.	člen
Sredstva zbrana po prispevnih stopnjah iz 2. člena tega odloka zavezanci nakazujejo na naslednje žiro račune:
—	52410-662-26997, SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Ormož, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe;
—	52410-662-3-26817, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož, za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini;
—	52410-622-27008, SIS za varstvo pred požarom občine Ormož za izvajanje programa požarne varnosti;
—	52410-637-55130, Sklad za financiranje SLO in DS občine Ormož, za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
4.	člen
Prispevke iz dohodka, ki se plačujejo na podlagi tega odloka, so dolžne plačevati organizacije združenega dela in delovne skupnosti s sedežem izven območja občine Ormož za svoje poslovne enote s sedežem na območju občine Ormož.
Za poslovne enote po tem členu se štejejo obrati, prodajalne, predstavništva in druge delovne enote, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. julija 1988 dalje. Objavi se tudi v Uradnem listu SRS.
Številka: 402-19/88 Ormož, 15. 7. 1988
Predsednik
Skupščine občine Ormož Milan Ritonja, s. r.
151.
Po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88 in 27/88) in po I. členu zakona o posebnem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 24/88) ter po 9. alinei točke a) člena 100 statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 7. 1988 sprejela
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož
1.	člen
Naslov odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/87) se spremeni, tako da se glasi:
»Odlok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve v občini Ormož«. 2
2.	člen
1.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»V občini Ormož se uvaja občinski davek od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, zakona o posebnem prometnem davku, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.«
3.	člen
V	2. členu se črtajo besede: »od prometa proizvodov in«.
4.	člen
4.	člen se črta.
5.	člen
V	tarifi posebnega občinskega prometnega davka se črtajo tar. št. 1,2 in 3.
Dosedanje tar. št. 4 do 9 postanejo tar. št. 1 do 6.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 7. 1988 dalje.
Številka: 422-36/87 Ormož dne 15. 7. 1988
Predsednik
Skupščine občine Ormož Milan Ritonja, s. r.
152.
Po 41. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. členu in 4. odstavku 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87), 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in na predlog Cestno komunalne skupnosti občine Ormož je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 7. 1988 sprejela
ODLOK
O POGOJIH ZA DOBAVO IN ODJEM VODE NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja pogoje dobave in način odjema pitne vode, tehnološke in požarne vode iz javnih vodovodov, naprave uporabnikov in upravljalcev, pogoje priključitve najavni vodovod, prevzem v upravljanje vodovodnih naprav, usmeritev in obračun porabe vode, prekinitev dobave vode, ukrepanje v izrednih razmerah in varčevanje z vodo, obveznosti upravljalcev in uporabnikov, odjem vode iz hidrantov, kazenske določbe, prehodne in končne določbe.
2.	člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali koristijo njegovo požarnovarnostno funkcijo.
Upravljalci javnih vodovodov so komunalne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, ki gospodarijo z javnimi vovodovi na območju občine Ormož.
3.	člen
Upravljalec javnih vodovodov iz 2. člena je dolžan sprejeti pravilnike o tehnični izvedbi in uporabi naprav, s katerimi gospodari.
Ti pravilniki vsebujejo podrobnejša navodila in tehnične usmeritve za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje, z namenom, da se izvedbe tipizirajo in poenotijo. Pravilniki morajo biti v skladu z zakoni, predpisi in pravilniki zveznih in republiških organov, odloki občinske skupščine, ki se nanašajo posredno ali neposredno na to dejavnost in pravilnikom, ki ga sprejmeta Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije.
4.	člen
Po tem odloku se šteje za javni vodovod vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in
napravami, ki oskrbujejo več kot pet priključkov različnih uporabnikov ali več kot 20 prebivalcev.
Za novozgrajeni javni vodovod mora biti izdano uporabno dovoljenje pristojnega upravnega organa.
H. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5.	člen
Naprave in objekti uporabnikov so:
a)	interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto,
b)	vodovodni priključek — spojna cev med sekundarnimi oziroma primarim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom,
—	obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom,
c)	vodomerni jašek ali niša,
d)	objekti ali naprave, montirane za obračunskim vodomerom, interni hidranti, interni vodomer, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodohrami za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode itd.
Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga. Vzdrževanje.priključka do vključno z vodomerom uporabnik poveri upravljalcu vodovoda.
6.	člen
Naprave in objekti upravljalca so:
Sekundarno omrežje in naprave:
—	omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
—	omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža),
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin,
—	črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
Primarno omrežje in naprave:
—	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij, v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območjih), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave in bogatenje podtalnice,
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
—	vodohrami,
—	cevovodi od črpališča ali zajetja do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodo-hramov,
—	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja,
—	objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin,
—	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice ali naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo za več občin.
7.	člen
Naprave in objekti za oskrbo so glede na 5. in 6. člen zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82):
a)	naprave in objekti individualne rabe,
b)	naprave in objekti skupne rabe.
Naprave in objekti skupne rabe so objekti in
naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi, vsi ostali pa so objekti in naprave individualne rabe.
Za naprave in objekte skupne rabe ima upravljalec pravico in dolžnost pokrivanja stroškov amortizacije, vzdrževanja in obratovanja iz virov, ki jih cestno komunalna skupnost sprejme za naprave in objekte skupne rabe.
III.	POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD
8.	člen
V naseljih na območju občine Ormož, kjer je mogoče dobavljati vodo iz javnega vodovoda se priporoča priključitev in uporaba javnega vodovoda. Pogoji priključitve morajo biti v skladu z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), zakonom o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84).
9.	člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevek in to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivosti javnega vodovoda na katerega se uporabnik priključuje. 'V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnike seznaniti o razmerah in pogojih pod katerimi bi bila priključitev možna.
10.	člen
Upravljalec izdaja soglasja k prostorsko izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov, k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, kadar se gradi na območju, kjer ni sprejetega prostorskega izvedbenega akta in za začasne priključke po postopku in v obliki, ki jo določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja.
I I. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja po 10. členu tega odloka ali pred priključitvijo naslednjo dokumentacijo:
a)	Za soglasje za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja:
—	lokacijsko dokumentacijo,
—	opis specifičnosti gradnje s predvideno potrošnjo vode,
—	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
—	soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal priključek;
b)	Pred priključitvijo:
—	gradbeno dovoljenje,
—	izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
—	atest o izvedeni vodovodni instalaciji (tlačni preizkus, dezinfekcija ali ispiranje instalacije),
—	soglasje za prekop eventuelnega cestišča.
12.	člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev po postopku, ki je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.
13.	člen
Priključek je del objekta in ga investira uporabnik, vzdrževanje priključka do vključno obračunskega vodomera pa opravlja vzdrževalec. Medsebojna razmerja v zvezi s priključkom uredita upravljalec in uporabnik s posebno pogodbo.
14.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Priključek je stalen ali občasen. Začasni priključek se mora ukiniti po 6 mesečnem predhodnem obvestilu upravljalca, ki mora v njem navesti dokončno ureditev priključka. Šest mesecev pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec pismeno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
15.	člen
Vsa dela na javnih vodovodih in priključkih nadzira upravljalec.
IV.	PREVZEM VODOVODNIH NAPRAV V UPRAVLJANJE
16.	člen
Z namenom, da se zagotovi oskrba z vodo v ustrezni količini in kakovosti, ter zaneseljivo obratovanje objektov in naprav za oskrbo naselij z vodo, njihovo vzdrževanje, se vodovodi združujejo v večje sisteme, pri čemer prevzema eden od upravljalcev vse sisteme v upravljanje. Prenos se izvrši z medsebojno pogodbo, v kateri se v prehodnem roku določijo vsi pogoji, ki jih mora izpolniti dosedanji upravljalec, ki vodovod predaja v upravljanje novemu upravljal-cu.
V tej pogodbi se opredelijo naslednji pogoji:
—	vodovod, ki se predaja oziroma prevzame, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, odlok o zaščiti vira),
—	evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
—	vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani v skladu z določili 19. člena tega odloka,
—	izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predajo in stroški povezani s prenosom,
—	sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja,
—	sanacija in avtomatizacija morata biti vključeni v plan razširjene reprodukcije individualnih komunalnih naprav komunalne skupnosti na področju obeh upravljalcev,
—	določeni morajo biti pogoji in rok izpolnitve zahtev prevzemnika v smislu določil pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih naprav, ki jih upravlja posameznik,
—	določena mora biti enotna ali diferencirana cena, ki prevzemniku omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih naprav.
V.	MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
17.	člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je začasno vodomer v okvari.
18.	člen
Če so na območju upravljalca tudi uporabniki vode z lastnimi objekti za izkoriščanje istih virov vode kot javni vodovod s porabo nad 21/sek, so le-ti dolžni meriti izkoriščanje vira z vodomeri.
19.	člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda glavni obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno oziroma skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan ali žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin v skladu z odredbo o rokih, v katerih se periodično pregledujejo etaloni in merila (Uradni list SFRJ, št. 26/84). Upravljalec vzdržuje in skrbi za redne preglede obračunskih vodomerov.
20.	člen
Vodomeri v interni instalaciji služijo za interno porazdelitev stroškov in kontrolo in njih upravljalec vodovoda ne vzdržuje. Osnova za obračun je odčitek obračunskega vodomera.
21.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dosto-
pen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za kontrolo in vzdrževanje.
22.	člen
Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika.
Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik za mesečno ali letno vzdrže-valnino vodomera, izračunano na osnovi dejanskih stroškov.
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo le-tega.
23.	člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti upravljalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
24.	člen
Količina porabljene vode izjavnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Pri fizičnih osebah opravi upravljalec odčitavanje najmanj 4-krat letno. Pri pravnih osebah opravi upravljalec odčitavanje najmanj 12-krat letno, z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali za posebne zahteve uporabnika se lahko odčitavanje opravi večkraL
25.	člen
Cena kubičnega metra vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih, zakonom o svobodni menjavi dela in ukrepi ekonomske politike ter politike cen.
26.	člen
Uporabniki — fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov v obliki obroka za obdobje treh mesecev.
Obrok plačila po položnici ali računu se izračuna na osnovi dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja ali omenjena poraba v prihodnjem obračunskem obdobju in veljavne cene.
Uporabniki — pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na osnovi izdanega računa.
Obračun se opravi na osnovi odčitane dejanske porabe in sprememb cene vode ali prispevkov najmanj 4-krat letno. Velikim porabnikom lahko upravljalec izstavlja račun v rokih, ki jih določita s posebno pogodbo.
27.	člen
V	primeru, da je v objektu več uporabnikov vode z istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravne ali fizične osebe, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca.
Če se upravljalec in uporabniki, ki imajo vgrajene interne vodomere, dogovore za izdajanje računov posameznim uporabnikom vezanim na en obračunski vodomer, upravljalec porazdeli eventuelno razliko odčitane količine vode med obračunskim obdobjem in vsoto odčitkov internih vodomerov za vse račune enakomerno (glede na število internih vodomerov).
28.	člen
V	primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da je ugotovljen nedovoljen način odjema ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vo-
domerà, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi poprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
29.	člen
Obrok mora plačati uporabnik — fizična oseba do roka, navedenega na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pismene pripombe oz. ugovor na obrok izstavljen po položnici ali račun najkasneje v 8 dneh po prejemu. Če ne plača obroka, navedenega na položnici ali računu niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, lahko upravljalec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode.
Račun mora uporabnik — pravna oseba plačati v 15 dneh po izstavitvi računa upra-vljalca. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pismene pripombe oz. ugovor na izstavljeni račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve računa. Ugovor ne zadrži plačila. Če ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, lahko upravljalec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode.
Upravljalec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pismeno odgovoriti v 15 dneh.
VI.	PREKINITEV DOBAVE VODE
30.	člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
a)	če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pismeno odpove ali zahteva zaporo vode,
b)	če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oz. kvaliteto vode v javnem vodovodu,
c)	če je priključek na vodovod izveden brez soglasja Čestno komunalne skupnosti občine Ormož,
d)	če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti,
e)	če uporabnik brez soglasja Cestno komunalne skupnosti občine Ormož dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo,
0 če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencem upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka na notranjih instalacijah v skladu z določili tega odloka,
g)	če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
h)	če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
i)	če uporabnik ne plača računa ali položnice po izteku plačilnega roka niti v 15 dneh po izstavitvi pismenega opomina.
Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
31.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na omrežju ali ostalih napravah vodovoda ali iznenadnih okvar, vendar mora o tem pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali direktno.
VI. IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE Z VODO
32.	člen
V slučajih višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare, itd.) in v skladu z 41. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), ima upravljalec pravico brez nadomestila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati v
skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno preskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
VIII.	OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
33.	člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo zlasti naslednje obveznosti :
a)	da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet ter sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja ter z njim seznani uporabnike,
b)	da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
c)	da vzdržuje priključek na svoje stroške, razen v primeru, če okvara na priključku nastane po krivdi uporabnika,
d)	da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z zakonom o merilih, ali na zahtevo uporabnika v skladu s 24. členom,
e)	da redno kontrolira in zagotavlja kvaliteto pitne vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode za javno preskrbova-nje prebivalstva z vodo in ostalih predpisih,
0 da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih po prekinitvah dobave vode,
g)	da vodi kataster vodovoda in ostale evidence,
h)	da redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
i)	da organizira preskrbo v izrednih razmerah in ažurno poroča o nastopu izrednih razmer ustreznim organom občine,
j)	da obračunava amortizacijo in vodi ostale poslovne knjige,
k)	da sistematično pregleduje omrežje in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo,
l)	da organizira zaščito važnih objektov,
m)	po naročilu komunalne skupnosti skrbi za pravilno obratovanje in vzdržuje požarno omrežje in hidrante,
n)	seznani uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.
34.	člen
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
a)	da redno vzdržujejo interno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem ali čistijo dostope od snega, ledu in ostalih materialov, da ščitijo 'pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
b)	da omogočajo dostop do obračunskega vodomera in internih hidrantov,
c)	da kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno ob priključitvi,
d)	da takoj javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjem vode iz hidrantov,
e)	da s pismenim obvestilom upravljalcu javijo lastninske, namembnostne in ostale spremembe pri uporabniku,
f)	da redno plačujejo vodo in vzdrževalni-no vodomerov na osnovi izdanih položnic in računov v plačilnem roku,
g)	da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera,
h)	da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode.
Vzdrževalci cest, ulic in trgov skrbe, da pri rekonstrukciji ostanejo vodovodne naprave v prvotnem stanju.
Upravljale! drugih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega omrežja, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
IX.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
35.	člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje in izpiranje vodovoda, vendar z naknadnim obvestilom uporabnika, zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je treba o odvzemu vode iz hidrantov v roku 7 dni obvestiti upravljalca vodovoda.
Voda iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode se sme koristiti le s privolitvijo upravljalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo po pogodbi.
36.	člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera veljajo določila 35. člena.
37.	člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju in nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 1,500.000 din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda:
1.	če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov (33, f člen),
2.	če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja (12. člen),
3.	če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, ki jih določa člen 30, b, c, d, e,
4.	če ne izpolnjuje obveznosti po členu 33
d, e,
5.	če ne izpolnjuje obveznosti iz 32. člena.
Z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 se
kaznuje za prekršek iz prve točke tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca vodovoda. Kadar je upravljalec vodovoda krajevna skupnost, je njena odgovorna oseba predsednik vodovodnega odbora.
39.	člen
Z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 din se kaznuje za prekršek uporabnik — fizična oseba:
1.	če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36. in 37. členom,
2.	če se priključi na vodovod brez soglasja,
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po členu 34 a, b, e, h.
Za prekrške iz točke I, 2, 3 tega člena se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od ' 5000 do 1,500.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Uporabniki, ki so bili priključeni na javni vodovod pred uveljavitvijo tega odloka, so dolžni v roku I leta po uveljavitvi tega odloka urediti priključek.
Upravljalec je dolžan v roku šestih mesecev prilagoditi svoje delo temu odloku.
43.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Delavci upravljalcev vodovodov so dolžni o kršitvah tega odloka obveščati pristojni organi iz prvega odstavka tega člena.
44.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 324-2/87 Ormož, dne 15. 7. 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
153.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega delu in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. julija 1988 sprejela
ODLOK
o ravnanju s plodno zemljo
1.	člen
S tem odlokom se pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor določa način odstranjevanja plasti plodne zemlje, njenega začasnega shranjevanja ter njeno nadaljnjo uporabo.
2.	člen
Plodna zemlja v smislu tega odloka je dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom in se sme uporabljati za ureditev novih zelenih površin, za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih zelenih površin ter za sanacijo kmetijskih zemljišč, gramoznic ter odlagališč komunalnih in drugih odpadkov.
3.	člen
Strokovna opravila pri ravnanju s plodno zemljo po tem odloku opravljata Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj in Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj opravlja naloge iz 1. odstavka tega člena pri melioracijah in urejanju vodnega režima. Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj pa pri vseh ostalih posegih v prostor.
Strokovna opravila v smislu 1. odstavka tega člena obsegajo:
—	ugotovitev debeline sloja plodne zemlje
—	ugotovitev količine viška plodne zemlje, ki se bo pojavila pri posameznem posegu v prostor
—	določitev deponije za ugotovljene viške plodne zemlje
—	zbiranje potreb za plodno zemljo
—	oddajo plodne zemlje interesentom. 4
4.	člen
S plodno zemljo je treba ravnati tako, da ne bo izgubila svoje prvotne kvalitete in da jo bo mogoče brez večjih težav in stroškov odpeljati na določene površine.
Pri tem je potrebno:
—	pred pričetkom del ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje
—	odstranjevati plodno zemljo brez primesi nerodovitnega materiala
—	odstranjevati plodno zemljo le v suhem vremenu
—	deponirati plodno zemljo na kupe, ki so praviloma visoki do 1,5 m, široki 4 m ter poljubne dolžine
—	zaščititi deponirano plodno zemljo pred odtujitvijo in nenadzorovanimi posegi
—	na območju, kjer se izvajajo gradbena dela, deponirati le tolikšno količino plodne zemlje, ki je potrebna za ureditev zelenih površin na tem območju
—	odstraniti in deponirati odvečno plodno
zemljo na mestu, ki ga za vsak primer posebej določi Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj oziroma Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj.
5.	člen
Investitorji gradbenih del, ki odkopavajo zemljišče ali odkrivajo gramoznice v površini, ki meri 200 mJ ali več, so dolžni prijaviti začetek gradbenih del Skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj, investitorji melioracij in urejanja vodnega režima pa Kmetijski zemljiški skupnosti občine Ptuj, najmanj 12 dni pred pričetkom del.
6.	člen
Plodno zemljo, ki ni potrebna za ureditev zelenih površin na območju, kjer se izvajajo gradbena dela, odda Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj oziroma Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj interesentom proti povračilu stroškov nakladanja, deponiranja in vseh morebitnih drugih stroškov.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 60000 do 600000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 3. členom tega odloka, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 20000 do 200000 din.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 20000 do 400000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če krši določbe 2., 4. in 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10000 do 200000 se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, če krši določbe 2., 4. in 5. člena tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-2/88-4 Datum: 19/7-1988
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r.
154.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRŠ, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. julija 1988 sprejela
ODLOK
O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZAVOD DORNAVA (DORNAVA DOM)
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Zavod Dornava, ki ga je izdelala Komunala, gradbeništvo in promet, TOZD Projekta inženiring Ptuj pod št. projekta 521/87 decembra 1987 in februarja 1988.
2.	člen
Z zazidalnim načrtom se ureja 6.32 ha veliko območje ležeče jugozahodno ob vasi Dornava
za potrebe Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava (v nadaljnem besedilu Zavod).
3.	člen
Opis meje območij po parcelnih mejah:
a) Območje zazidalnega načrta omejujejo južni rob lokalne ceste Ptuj cerkev Dornava, ki ima pare. št. 808, od pare. št. 699/2 do tromeje pare. št. 808, 704/4 in 710, nato vzhodna meja pare. št. 710 do stičišča s pare. št. 707/1, severne meje pare. št. 707/1 in 708/2, nato zahodni rob ceste cerkev Dornava—Borovci, ki ima pare. št. 809/1 do poljske ceste pare. št. 809/5, severni rob te ceste do zahodne meje pare. št. 697/1, nato zahodne meje te parcele, pare. št. 697/2 in 699/2 do ceste Ptuj—cerkev Dornava, vse v k. o. Dornava.
4.	člen
Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor:
Zavod se locira na jugozahodni rob vasi v mirni coni, kjer je na cestah malo prometa in ni javnih dejavnosti.
Polovica območja, ki se ureja z zazidalnim načrtom, se namenja parkovni postavitvi objektov Zavoda. Drugi del območja z dvema opuščenima grmoznicama služi za igrišča, park in obdelovalne površine Zavoda. Športno igrišče v zapadni gramoznici je namenjeno tudi ostalim krajanom.
Zmogljivost zavodskih prostorov je 72 nepo-kretnih in 108 pokretnih otrok, ki bodo v oskrbi 190 delavcev. Glede na različne stopnje prizadetosti in številčnost so otroci razdeljeni v pet domov. Za skupne dejavnosti in upravo se zgradi osrednja stavba kompleksa. Gospodarstvu služijo samostojni objekti kuhinje, pralnice in kotlarne s pripravo pare za pralnico. V kuhinji se bodo pripravljali obroki tudi za 120 odraslih varovancev in 80 delavcev podružnice Zavoda. Jedilnica s kapaciteto 70 sedežev se nameni vsem 270 delavcem Zavoda.
Izvedejo se funkcionalni — urgentni dostopi do vseh objektov in urgentna krožna pot, katere sestavna dela sta tudi za potrebe gospodarstva urejena povezava med cestama Ptuj—cerkev Dornava in cerkev Dornava- Borovci ter pot do športnega igrišča v gramoznici. Uredi se parkirišče za osebne avtomobile.
Obdelovalne površine bo Zavod uporabljal za pridelavo povrtnin in kot sadovnjak. Neurejene površine obeh gramoznic se morajo sanirati.
Odplake bo prečiščevala čistilna naprava zavodovega kompleksa. Za zadostitev potreb po električni energiji se zgradi transformatorska postaja.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju:
Objekti se razporede stopnjasto na obod zagrajenega območja tako, da je med njimi večji prost prostor za notranje dvorišče ter da so primerno ločeni in osončeni. Lega objektov Zavoda se podredi legi objektov vasi.
Ob vstopni poti v sredino območja z dovozne ceste Ptuj cerkev Dornava se uredi parkirišče s 45 parkirnimi mesti, z možnostjo širitve za 10 parkirnih prest in postavi osrednja stavba. Ob gospodarski poti se razporede gospodarski objekti, čistilna naprava in trafo postaja. Trije domovi za pokretne otroke se pridružijo površinam igrišč, parka in obdelovalnih zemljišč na južni strani območja.
Gospodarski objekti so manjših velikosti in preprostih oblik, domovi so ustrezno svojim nalogam večji in zahtevneje oblikovani, kot dominanta izstopa osrednja stavba z najbolj
zloženimi skupnimi nalogami. Vsi objekti sò pritlični, razen osrednje stavbe v kateri so v nadstropju prostori uprave.
Talne in višinske oblike ter velikosti stavb so podane s tehničnimi elementi za zakoličenje objektov in naprav odnosno z arhitektonskimi zasnovami objektov v projektu zazidalnega načrta. Možna je izraba podstrešij.
Stavbe morajo imeti enotne, krajevni tradicionalni arhitekturi sorodno uporabljane oblike in gradiva. To velja za naklone strešin, kritino, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, ograje in vhodne dele. Bivalni objekti in osrednja stavba morajo imeti opečno kritino, svetlo fasado in temno pobarvane lesene dele.
Gospodarski objekti se lahko nekoliko razlikujejo pod pogojem, da ostane medsebojna usklajenost. Barve morajo biti v umirjenih tonih.
Ob dveh domovih za nepokretne otroke, ki se združita v en objekt se uredijo površine za zunanje bivanje s pergolami in utami. Ob domovih za pokretne otroke se uredijo igrišča, na površinah med domovi in športnimi igrišči ter obdelovalnimi površinami se uredi park z igra-
li.	Parkovno se obdelajo tudi ostale zelene površine zagrajene cone.
Športno igrišče velikosti 65 x 120 m se ohrani. Manjša površina na dnu gramoznice ob igrišču se nameni širitvi športnih površin.
V parkih oziroma na zelenicah, ob poteh in ploščadih so obvezne enotne luči, koši za smeti, klopi in igrala. Tlaki morajo za posamezne izrabe, to je za ploščadi, urgentne poti in pešpoti, biti različni.
Za zaščito kompleksa pred neugodnimi zahodnimi in jugozahodnimi vetrovi ter pred hrupom na javnih cestah se izvedejo pregrade iz drevja in grmovja. Zelena zaščita se izvede tudi za obrambo pred premočno osončenostjo.
Drevje in grmovje zelenic, parkov in zaščit mora biti pretežno domačih regijskih vrst.
6.	člen
Pogoji glede komunalnega urejanja območja:
1.	Promet: Notranjost območja je namenjena pešcem, promet vozil se bo vršil le na robovih. Večina mirujočega prometa bo na parkirišču.
Dostop do športnega igrišča, glavni dostop v sredino območja in gospodarska pot so vzporedni smeri naselja oziroma objektov Zavoda.
Z glavnega dostopa so vsi objekti dosegljivi po pravokotnih 5,5 m širokih peš-urgentnih poteh z nosilnostjo 10 t. Dostop do športnega igrišča, povezava na južnem robu zgrajene cone od igrišča do gospodarske poti, gospodarska pot in dovozna cesta Ptuj—cerkev Dornava predstavljajo zunanji urgentni krog z najmanj enako nosilnostjo. Gospodarska pot poteka od glavnega dostopa na severu mimo gospodarskih objektov do ceste cerkev Dornava—Borovci na jugovzhodu.
Prečne povezave med objekti, poti, parka, poti do igrišč in obdelovalnih površin se bodo vzpostavile spontano in glede na frekvence se na uhojene steze polože travne plošče. 2
2.	Vodovod: Do glavne vodovodne cevi 0 200 mm na cesti Pacinje—Dornava pri dvorcu Dornava se 510 m daleč v ravni črti izvede priključek s cevjo 0 160 mm. Razvod po območju zazidalnega načrta se izvede z zanko okrog zagrajenega območja in zankami okrog objektov s cevmi 0 100 mm. Na razdaljah največ 80 m se na vodovodni mreži nameste hidranti.
3.	Kanalizacija: Kanalizacijski sistem je dvojni. Padavinske vode se speljejo v ponikovalni-ce. Vode s parkirišča in pretakališča pri rezervoarju za kurilno olje se predhodno očistijo v lovilcih maščob. Odpadne vode se morajo vse speljati v čistilno napravo. Očiščene vode se nato po cevi 0 300 mm gravitacijsko preko 3 prečrpavališč odvajajo vzporedno z vodovodnim priključkom do obstoječega kolektorja kanalizacije, ki vodi od dvorca do potoka Pesnica. Možna je izvedba s tlačnim vodom ako se dokaže njena ekonomska upravičenost. Čistilna naprava bo imela kapaciteto 500 enot.
4.	Električno omrežje: Od obstoječe transformatorske postaje pri šoli Dornava TP-191 se ob cestah v dolžini 320 m napelje visokonapetostni kabel do transformatorske postaje 400 kVA na severovzhodnem delu območja, ki se postavi za potrebe Zavoda. Vkopani nizkonapetostni kabli nato napajajo posamezne objekte.V pralnici se predvidi prostor za morebitno namestitev 100kVA nadomestnega disel agregata. V notranjosti zagrajenega območja ob vstopu vanj in ob gospodarski cesti se uredi zunanja razsvetljava na višini I m ali 3 m kan-delabrih. Zračni elektro vodi niso dopustni.
5.	Telefon: V osrednji stavbi se predvidi telefonska centrala, NC 5/25, ki se z desetparnim kablom poveže z obstoječim kablom na cesti cerkev Dornava—Borovci 235 m daleč. Vkopani kabli napajajo posamezne objekte. Zračni PTT vodi niso dopustni.
6.	Ogrevanje: Objekti se ogrevajo centralno, vročevod iz skupne kotlovnice do objektov poteka v kinetah preseka 100 cm/60 cm oziroma 150 cm/60 cm. Kotlovnica kapacitete 1.8 MW je na kurilno olje, ki se shranjuje v posebnem objektu z lovilnim bazenom. Zaloga goriva bo 100 m\
7.	člen
Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditvenih oziroma posegov v prostor:
Zaklonišče pod pralnico ima zmogljivost 200 mest. V mirnem času služi kot arhiv in skladišče. Izhodi se morajo izvesti izven rušilnih con objektov.
8.	člen
Etape izvajanja zazidalnega načrta:
Vsi objekti se zgradijo istočasno.
.	9. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta:
Investitorji in izvajalci so dolžni v celoti upoštevati določila tega odloka.
10.	člen
Tolerance, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ:
Tlorisne dimenzije in razdalje med objekti lahko odstopajo za + - 0,5 m.
Največji vertikalni gabariti so določeni z arhitektonskimi zasnovami objektov.
Poteki tras in dimenzioniranje infrastrukturnega omrežja se lahko spremene, če se dokaže smotrnost sprememb.
11.	člen
Zazidalni načrt Zavod Dornava je na vpogled občanom in organizacijam pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/86-4 Datum: 19/7-1988
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc, s. r.
155.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. julija 1988 sprejela '
ODLOK
O SPREMEMBAH ZAZIDALNEGA NAČRTA MAJŠPERK - BREG
1.	člen
Zazidalni načrt Majšperk — Breg, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu Majšperk — Breg (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/81), se spremeni po načrtih sprememb zazidalnega načrta Majšperk — Breg, ki sta ga izdelala Komunala, gradbeništvo in promet, TOZD Projekta inženiring Ptuj pod št. projekta 456/87 oktobra 1987 in Zavod za urbanizem Maribor pod št. projekta 6520/88 junija 1988.
2.	člen
S spremembami zazidalnega načrta se:
a)	na delu območja, ki je bilo po zazidalnem načrtu namenjeno rezervatu za družbeno gradnjo, zgradi zasebni gostinski ali gostinsko stanovanjski objekt, razširi avtobusno postajo in trgovino.
b)	iz dela območja zazidalnega načrta ob cesti Rogatec Majšperk, kjer med obstoječimi stavbami ni bilo po zazidalnem načrtu predvidenih gradenj ali ureditev, izvzamejo parcele št. 261/8 in 261/16 k. o. Skrblje.
3.	člen
Opis meje območij po parcelnih mejah:
a)	območje spremembe zazidalnega načrta v območju gostinskega objekta, trgovine in avtobusne postaje zajema pare. št. 258/1 in 219 v k. o. Skrblje.
b)	območje spremembe zaradi izvzema parcel iz območja zazidalnega načrta zajema pare. št. 261/8, 261/16 k. o. Skrblje.
4.	člen
Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor:
S spremembo zazidalnega načrta se v središču naselja med stanovanjsko in industrijsko cono postavi gostinski ali gostinskostanovanj-ski objekt, razširi avtobusna postaja in trgovina. Tako bo obogaten program in zaključena ponudba prostora.
Gostinski objekt bo služil ob običajni gostinski rabi tudi kot obrat za prehrano delavcev organizacij združenega dela industrijske cone in vseboval tudi manjše število penzionskih sob. Kuhinja bo imela zmogljivosti do 500 obrokov. Strežba se bo vršila tudi na zunanjih gostinskih površinah. Za potrebe objekta bo urejeno manjše parkirišče za približno 10 vozil.
Avtobusna postaja se razširi proti zahodu za en vozni pas.
Povečanje trgovine se predvidi v velikosti približno 240 m2 v zapadni smeri.
Del gostinskega objekta se lahko izvede kot stanovanjski objekt.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju:
Gostinski odnosno gostinsko-stanovanjski •objekt bo imel sledeče okvirne tlorisne dimenzije:
—	vzhodni gostinski del z etažnostjo P + 1 ali P + M, 14 m x 26 m
—	centralni penzionski in gospodarski del z etažnostjo P + 1 ali P -f M, 24 m x 15 m
—	zahodni stanovanjski del z etažnostjo P + M, 11 m x 15 m,.
Strehe morajo biti dvokapnice krite z opeko, naklona 33—45°, zaključki streh morajo biti izvedeni z ravnim in ometanim napuščem.
Vzhodni in zahodni trakj morata imeti slemeni v smeri S—J ter centralni trakt mora imeti sleme v smeri V—Z.
V primeru rekonstrukcije se mora nadstrešek avtobusne postaje obdelati tako, da bo oblikovno sorodna tradicionalni arhitekturi kraja.
Okvirne dimenzije razširitve trgovine merijo 12 m x 10 m in 15 m x 8 m, mora biti pritlična, oblikovanje objekta in obdelava fasad se mora navezati na oblikovanje in obdelavo obstoječega trgovskega objekta. Zaželena je sanacija izgleda trgovskega paviljona v smislu tradicionalne arhitekture kraja.
Ograje smejo biti izvedene le kot živa meja, v kateri lahko na sredini poteka žična mreža.
6.	člen
Pogoji glede komunalnega urejanja območja:
Osnovna prometna mreža je predvidena z realizacijo cestne mreže po zazidalnem načrtu.
Ker je izvedba celotnega cestnega omrežja časovno odmaknjena, je v prvi fazi pozidave predvideno napajanje gostinsko-stanovanjske-ga objekta z obstoječe lokalne ceste. Parkirna mesta se predvidijo na vzhodni strani gostinskega trakta, variantno se lahko uredi parkirišče ob severnem robu ceste B. Trgovina bo imela gospodarski dovoz s ceste.
Vodovodno napajanje se izvede s priključitvijo na obstoječo vodovodno mrežo.
Za odvajanje odplak je potrebno izdelati pretočno greznico in jo priključiti na obstoječo
industrijsko kanalizacijo na vzhodni strani ceste Rogatec—Majšperk.
Nizkonapetostni električni zračni vod na mestu predvidene gradnje je potrebno prestaviti. Priključitev na omrežje se mora izvesti kabelsko.
Za ogrevanje gostinskega odnosno gostin-sko-stanovanjskega objekta se izvede centralna kurilnica na trdo gorivo z možnostjo uporabe kurilnega olja. Ogrevanje razširitve trgovine bo navezano na ogrevanje obstoječe trgovine.
7.	člen
Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor:
Zaklanjanje na območju sprememb zazidalnega načrta bo urejeno v sklopu območja celotnega zazidalnega načrta.
8.	člen
Etape izvajanja sprememb zazidalnega načrta:
V	prvi etapi se predvideva zgraditev gostinsko odnosno gostinsko-stanovanjskega objekta, začasna utrditev površin za parkirišče in razširitev avtobusne postaje.
V	drugi etapi se izvedejo preostali objekti in naprave.
9.	člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju sprememb zazidalnega načrta:
Investitorji in izvajalci so dolžni v celoti upoštevati določila tega odloka.
10.	člen
Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v I. etapi:
Začasno je na prostoru, kjer je predvidena širitev trgovskega objekta, dovoljena ureditev parka in zelenic.
11.	člen
Tolerance, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ:
Obvezni so odmiki stavb od ceste in sosednjih objektov ali parcel, kot je prikazano v grafičnem delu sprememb. Žive meje ne smejo segati v varovalni pas 2 m od roba cest. Postavljanje gospodarskih poslopij in garaž izven s to spremembo načrtovanih objektov ni dovoljeno.
Povečava tlorisnih dimenzij objektov ni dovoljena, dopustne so pomanjšave tlorisnih gabaritov do 10%. Oblika tlorisa mora ostati približno enaka predvideni v zazidalni zasnovi.
12.	člen
Sprememba zazidalnega načrta Majšperk — Breg je na vpogled občanom in organizacijam na Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
14.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-3/78-4
Datum: 19/7-1988
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r.
156.
Po 138. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25-200/85) in 3. točki 2. člena sklepa o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči brezposelne osebe zaradi neupravičene odklonitve zaposlitve (Uradni list SRS, št. 36-1648/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 13. 7. 1988 sprejel
sklep
o razglasitvi določil družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb
1
Izvršni svet SO Ormož razglaša kot družbeno pomembne akcije v občini Ormož: sezonska dela v proizvodnji v Drogi TOZD Gosad Središče, proizvodnjo sladkorja ter dela v sadjarski in vinogradniški proizvodnji.
2.
Brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč od Občinske skupnosti za zaposlovanje Ormož, izgubi pravico do teh prejemkov, če odkloni začasno zaposlitev pri delih navedenih v 1. točki tega sklepa.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/84).
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 117-4/88 Ormož, dne 13. 7. 1988
PREDSEDNICA
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Majda LUKNER, s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.