118. številka Ljubljana, v soboto 26. maja. XVI. leto, 1883. Iihaja vsak dmi ti^er, iziinsi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j .«jon meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom račun:* se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za o z Danila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifitvo je v Ljnbljam v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolba". D pravni fctvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Poročilo o občnem zboru „Narodne Tiskarne" dne 23. maja 1883. Predsednik g. dr. Val. Zar ni k otvori glavno skupščino, ter konstatira na podlagi bilance za leto 1882, katero sta gg. Franjo Souvan in Ivan Vilhar pregledala, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu jako povoljno in uspešno. Bilanca za leto 1882 kaže Bledeče položke: A. Denaini promet I. Prejemki: Naročnina 13 869 gld. 87 kr.; naznanila 3.118 gld. 71 kr.; tiskarska dela 11.697 gld. 33 kr.; založne knjige 113 gld. 71 kr.; kavcijne obresti 130 gld. 20 kr.; obresti od obligacij 6 gld. 10 kr; razne Btvari: a) rSIov. Narod" 51 gld. 20 kr.; b) tiskarna 28 gld. 14 kr.; od pomočnega društva nazaj vzeto 912 gld.; v blagajnici koncem 1881. leta 557 gld. 19 kr., vkup 30.484 gld. 45 kr. II. Izdatki: Place a) „Slov. Narod" 1.920 gld.; b) tiskarna 1.080 gld.; tiskarsko osobje 7.614 gld. 61 kr.; koleki 2.896 gld.; marke 2 094 gld. 60 kr.; tiskovinski stroški 245 gld. 78 kr.; stanovnina 499 gld. 60 kr.; davek 429 gld. 93 kr.; svečava in kurjava 318 gld. 80 kr.; papir 4.703 gld. 74 kr. ; črke 1.494 gld. 56 kr.; mobilije 78 gld. 80 kr.; barva in bronza 196 gld. 12 kr.; valjčna masa 92 gld. 5 kr.; stroj 1.000 gld.; dividenda 1.278 gld.; obresti od strojeve kupnine 42 gld. 20 kr.; telegrami 507 gld. 30 kr.; razne stvari a) „SIov. Narod" 1 325 gld. 87 kr.; b) tiskarna 901 gld. 65 kr.; za reservno zaklado naloženo 112 gld.; pri polnočnem društvu naloženo 900 gld.; v blagajnici koncem 1882. leta 752 gld. 84 kr.; vkup 30.484 gld. 45 kr. B. Bilanca. I. Aktiva: Stroji 7.455 gld 22 kr.; črke 10 957 gld. 29 kr.; mobilije 2.413 gld. 82 kr.; založne knjige 336 gld. 90 kr.; papir 1.505 gld. 54 kr.; knjižnica 280 gld.; valjčna masa 85 kr.; barva in bronza 150 gld.; ustanovni stroški 1.499 gld. 63 kr.; obligacije 2.576 gld. 60 kr.; naloženo 2 236 gld. 37 kr. ; zaostanki: a) tiskovine 1.194 gld. 56 kr.; b) naznanila 915 gld. 54 kr.; blagajn.čni ostanek 752 gld 84 kr., vkup 32.359 gld. 31 kr. II Pasiva. Delnice (410 a 60 gld.) 24.600 gld.; zaostala dividenda 1.435 gld.; stroj 430 gld.; črke 245 gld. 14 kr.; papir 2.152 gld. 76 kr.; valjčna masa 95 gld.; reservna zaklada 1.095 gld. 70 kr.; dobiček 1882. leta 2.305 gld. 71 kr.; vkup 32.359 gld. 31 kr. Glede dividende za leto 1882 bilo je po nasvetu upravnega odbora sklenjeno, da se 1. novembra 1**3 pri društvenej blagajnici proti oddaji obeh kuponov, zapadlih 1. maja in 1. novembra 1883, izplača 4 gol d. na delnico. Re-servnej zakladi odda se 230 gld. V upravni odbor izvoljena sta gg. dr. V o šnj a k in Dragotin Žagar, za pregledovale« računov pa gg. Franjo Souvan ml. M Ivan Vilhar. Korunacija v Moskvi. Že nekoliko dnij poročalo se je o velikih pri pravuli, ki so se vršile v Moskvi, da se dostojno oslavi ustop Aleksandra Aleksandrovima kot Aleksandra III., carja in samodržca vse Rusije, na prestol, katerega je vitežtvo in udanost ruskega naroda rešilo iz razburjenih valov domačega ustanka in tujih invazij, in na katerega je po dovršenem osvobojenji domovine posadila narodova volja leta 1613. začetnika sedanje vladajoče hiše Mihaila Fe doroviča Romanova. Od vseh stranij velikanske države, nad katero solnce nikdar ne zaide, prihajajo v prvostolnico deputacije, ki imajo preljubljetiemu belemu carju izraziti udanost raznih pod njegovim žezlom živečih narodov; od bližnjih in daljnih krajev vro vkup zastopi ljudstva, da se z lastnimi očmi nagledajo „bogom i volje ju naroda" danega jim '.iarja in njegove presvetle obitelji, da se udeleže splošnega veselja nad svetlim dnem, ko se po starem svetem običaji v „Uspenskom soboru" postavi vladarju na poma&iljeno glavo ' ia ter tako obnovi vez udanosti in zvestobe naiouove do vladarja in očetovske skrbi njegove do naroda. Prihajajo pa tudi sijajni odposlanstva vseh držav, da častitajo carju ter dokažejo s tem, da Rusija živi z njimi v prijateljskih odnošajih ter da v njej priznavajo napredno velevlast, katerej žele mirnega in uspešnega razvitka in „matuška belokamennaja, Moskva staraja zlatoglavaja videla bo v svojem ozidji oživeti za nekoliko dnij oni sijaj, kakoršnega je prvokrat občudovala o korunaeiji silnega carja Borisa (iodunova. Brzojavne vesti, ki nam dohajajo, iz „velicega srca velike Rusije" pripovedujejo, kako je narod navdušeno sprejel „batjušku-carja" o njegovem uhodu iz Petrovska v Kremi. To navdušenje doseglo pa bode svoj vrhunec, ko se jutri po dovrfienej komutaciji „nadeža pravoBlavnij car" poda iz uspen-skega sobora po „krasnoj ploščadi" v „grani to v uju palatu" *) in s „krasnago krilca"**) po Btarodav-nej navadi kot pomaziljeni car pozdravi zvesti svoj narod. Nam, ki od daleč opazujemo ruske razmere, uriva se pri tej priliki nehote vprašanje, bode-li ta sijajna svečanost, o katerej car dobiva toliko ganljivih dokazov ljubezni in udanosti svojega naroda, imela na daljši razvoj notranjih razmer ruskih kak upliv in v čem da se bode ta upliv dokumentiral. Bode-li Rusija zadobila zopet notranji mir, katerega jej nekoliko let že kali navidezno močna, v resnici pa le iz nekoliko fanatičnih, zapadnega doktrina-rizma polnih glav obstoječa stranka nihilistovV Pač bi bo reklo obupati nad prihodnostjo ruske države, katera je prestala že toliko in tako *) dvoranu. **) rudečih stopnic. LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bcrgsoe, poslovenil 1. P.) (Dalje.) „Ali ste se vi pripeljali z jutranjim vlakom V" vprašal sem ga, ko sem mu čez ramo pogledal dobro narejeni obris celega dogodka. „Daa, odgovoril je, ne da bi se bil obrnil. „Jaz žalibog nesem bil zaspal." Hitro sem spoznal ta glas. Bil je ruski slikar Turminov, s katerim sem vsak dan kosil v „Quattro Nazioni", znanej rimskej gostilnici, kjer so shajajo umetniki. „Kako morete biti tako mirni, da ste v stanu risati tako strašno podobo, ko ste bili sami sredi neBreče?" zaklical sem čudeč se. Turminov je ustal, položil risanje na stran in krčevito stisnil mojo stegneno roko. Solze so mu stopile v oči; on ni jokal; pa napram vsemu premagovanju valile so se solze druga za drugo po njegovih zagorelih licih in zgiujevale v gostej bradi. „Jaz sem dete", rekel je. „Mislil sem, da sem miren, a zdaj vidim, da se mi je tresla roka. Vi bi bili morali slišati ropot, ko je teh štirideset voz treščilo drug v druzega s hitrostjo desetih milj v jednej uri! Bilo je, kakor bi zemlja pokala pod nami. Od tega sem malo nervozen, zdaj ko vidim prvi obraz, in čutim, da sem razen dveh malih prask popolnem zdrav; — še le zdaj prav vem, v kakej nevarnosti sem bi!." Odprl je svojo slikarsko omarico in spravil notri svoj obris, ter zašepetal mi s tresočim glasom: „Ta je za mojo ženo. Ooa živi z otroci v Rigi; tudi ona mora zvedeti, kaj se vidi v lepej Italiji." Pri teh besedah je ustal in jaz sem mu ogrnil plašč okrog plefi in bil je zopet stari, veseli in čvrsti Turminov s predrznim smehljanjem in moškim obnašanjem, katerega sem dobro poznal od najinih izletov po gorah in rimskej Campagni. „Kako se je zgodila ta nesreča?" vprašal sem ga čez nekaj časa. „Kt»ko?" zaklical je, „ali še ne veste, kar je že znauo kmetskim funtom V Stopite semkaj, pa vam pokažem, kako je to bilo!" Vlekel me je k preobrnenemu blapouu, pri-pogml se in hitro odgrebel nekaj prsti m stran. „Poglejte tole šino, ki je čisto odmaknena od praga, ali ni tako gladko odpiljena, kakor bi bila odrezauu z nožem V Hlapon se je radi svoje teže udri poldrugi vatelj v zemljo in zadel v sledeči prag, ter ga zmlel v tisoč kosov. Hlapon se je tedaj moral zvrniti, drugače biti ni moglo; če se hočete prepričati, da je to nalušč narejeno, poglejte tam le na brzojavne kole, in povejte mi, če vse ni bilo izpeljano z veliko prekanjenostjo." Pogledal sem po cesti in videl na celej črti presekane brzojavue dratove. Kolikor daleč se je videlo, stali so prazni stebri, s katerih viseli so dra-tovi kakor Žalostinski trakovi pri kakem mrtvaškem sprevodu. „Kdo je bil ttiko hudoben, da je naredil to zločinstvo V" zaklical sem razvnet. Turminov pogledal me je debelo. „Ko bi bolje ne vedel", rekel je, „moral bi misliti, da ste naravnost iz lune pali ali pa še le včeraj prišli iz svoje domovine. Ali Se neste ničesar čuli o Pilloni?" Povedal sem mu, kaj sem doživel v želemič- hudih kriz, ko bi dvojili nad tem, da bode tudi to, ne na ruskih tleh nastalo, temveč iz sosednje poljsko in na vulkauičnih tleh neustale revolucije stoječe Francije importirano pošast skrajnega izrastka socijalizma prej ali slej strla in uničila. Ia to izvršiti ima sedanji car vse lastnosti: previdnost, euer-žijo, ljubezen do prostega naroda in popolno osobno poznanje vseh razmer prostrane države. Nikakor tedaj ue dvomimo, da bodemo neposreduo po dovršenih korunacijskih slavnostih ter po povratku car-Bke rodbine v severno stolico cul« o reformah v notranjej opravi. Ne spadamo pa k onim, ki proro-kujejo Rusiji, da jej je jediui spas v konstituciji po zapadnoevropskem kroji in ki pričakujejo od carja, da bode v potlačeuje nihilizma dal promulgirati tako konstitucijo; temveč mi smo ravno nasprotnega mnenje, da bi tuka kouštitueija bila najveće zlo za Rusijo, da bi ista nihilizma ne le ne ugonobila, temveč mu odkazala nekako ustavno pravico obstanka in prepričani smo, da sedanji car v tem obziru ne bodo poslušal žurnalisti-imh Hebrejcev vseh na tod o , da bi izvoljenemu ljudstvu na ljubo v Rusiji upe-Ijal zapadnojvrophki kouštitucijonalizem, temveč, da bodo svoj zvesti in udani narod tudi za naprej vedel varovati kapitalskega robstva in brezvestnega oderuštva judovskega. Ko bi v sedanjem easu živela Bons Godunov ali Peter Veliki, ki sta oba v slabem iu dobrem posnemala žapad ter s tem ruskemu narodu v individualnem njegovem razvitku toliko britkih ur prouzročila, pač bi ne bdo dvomiti, da se izpolni želja zapadnjakom; toda Aleksander Aieksandrovič je na tančuo proučil značaj svojega narodu in zupopadel nalogo, katera Rusiji pripada kot velikej slovanskej državi v kulturelnem obziru, nalogo, katero more popolnem izvršiti le, uko se razvija samostojno na podlagi slovanske svoje individualitete, in za trdno smo prepričani, da je svojim nazorom ostal zvest tudi kot Aleksander IU. In ko bi o tein vender še dvomil, spomnila ga bode posebna, za korunacijske slavnosti prostovoljno sestavljena „obrana'' ruskih kmetov, kje ima iskat1 svojo najboljšo zaslombo, kje noizcrpljivo moč Rusije; spomnila ga bode, da ne gre „mužikov" izročati v oblast gospodi m kapitalu, temveč da jih je treba varovati brezvestnih klativitezev, ki bi si utegnili nad njimi pridobivati oblast v imenu mo derne svobode. In v tem smislu prepričani smo, da Volitev v veleposestvu kranjskem. Poroča se nam: „V torek 22. maja prišel je g. baron Apfaltrern v Ljubljano in sklical nem-škutarske matadorje v kazino v pogovor zaradi predstojećih volitev v deželni zbor. Gospodje so konečuo sklenili, da za kmetske občine in za mestne skupine ne bodo postavili kandidatov, ker nemajo nikjer upanja do zmage; le v P o stoji ni si domišljujejo, da bi morda dobili večino. (Mi pa smo prepričani, da tudi v Postojini disciplina narodnih volilcev zdrobi dozdanje nemškutirske spone. Uredn.) Vso moč pa bodo obračali ua volitve v ve leposestvu. Sicer ne dvomijo nad svoio zmt'go (?), a boje se vender, da ne bi tudi v veleposestvu se jim pripetila kaku nesreča. Za kandidate v velepo-Bestvu pa so po nasvetu g. barona Apfaltrerna postavljeni sledeči kundidatje: Kaltenegger (!), Schaffer (1!), Schrey (!!!), Dežman (!!!!), grof Thurn, Gutmansthal, Savinšek, grof Blagaj, Luk-man in Apfaltrern. Tedaj je mej desetimi poslanci pet tacih, ki neso veleposestniki." Gotovo se bode z nami vred vsak čudil, kdor bo bral imena po Aofaltrernu izvoljenih za nemšku-tarsko kraljestvo. Zares, ako je kranjsko velepose-stvo že tako prišlo na kant, da mej 115 volilci ne najde deset za deželni zbor sposobnih, potem si je samo podpisalo smrtni list in si je na čelo pritisnilo neizbrisljiv testimonium paupertatis. Kranjsko veleposestvo ima v deželni zbor voliti deset poslancev, tedaj skoro tretjino vseh. Volilno pravico imajo le lastniki tacih posestev, ki so v dežel toliko davka, kakor jeden sam kmetijski volilni okraj, tako volilno pravico le za tega del j, ker so njihova posestva slučajno upisana na deželnih deskah ? Ali je g. baron Apfaltrern, ko je nasvetoval gori imenovane kandidate, pač pomislil, da huje sramote kranjskemu veleposestvu še mkdo ni učinil, nego ga on hoče s taci mi kandidati, ki ne samo, da neso veleposestniki, se sploh neso nikdar pečali z razmerami gruntnega posestva iuki javaljne na polji razločujejo repo od krompirja ali proso od ovsa in rži. Na jedni strani tedaj popolnem nevešči v gruntnih stvareh, na drugi strani poli tiski rovarji prve vrste, kateri jedini so zakrivili, da tako dolgo ne moremo priti do mirnega, za narod blagonosnega dela v deželi; izpahneni iz vseh javnih mest po svobodni volitvi zavednih volilcev, hote se zdaj uplaziti v naš deželni /bor pod pazduho kranjskega veleposestva. In baron Apfaltrern je rej tako predrzen in tako zaničljivo sodi o svojih sovo-lilcih, da si upa jim predlagati Kalteneggerje, Schaf-ferje, Schreve, Dežmane za njihove zastopnike v zboru! No, mi bolje mislimo o našem veleposestvu, nego g. baron s svojimi zagrizenimi pristaši. Nam se nemogoče zdi, da bi kranjsko veleposestvo samo sebe pred vsem svetom tako grdo osramotilo in samo sebe s tem stigmatiziralo, da nema niti deset mož mej svojimi 115, ki bi jih moglo voliti v deželni zbor. Očitalo se nam je, da nameravamo odpraviti volilno skupino veleposestnikov ali saj popraviti nekatere določbe volinega reda. Mi dozdaj o tem vpra- nih diskah (Lanltafel) upisani in plačujejo saj 100 gl. I *»nji nesmo govorili, ker se nam druge poprave gruntnega in hišnega davka. To je velik privilegij ] volilnega reda potrebneje zde, zlaBti, da bi v mestih za omejeno števPo posestev, ki so slučajno v prej- in trgih povsod doma volili in da se razširi volilua šnjih stoletjih še v deželnih deskah upisani. Na pravica. Torej ne mi, ampak kranjsko velepo-Kranjskem je gotovo 700 do 800 lastnikov, ki pla- jsestvo samo bode, če se uda Apfaltrernu in svojo čujejo nad 100 gld. gruntnega in hišnega davka, pa popolno impotentnost skaže s tem, da pobira in vsi ti volijo ali s kmeti ali v mestih, le 115 ima : pošlje v deželni zbor odpadke družin volilnih skupin, imenitno prednost, da pošljejo naravnost deset po- ; na dnevni red postavilo vprašanje : Čemu taka ve-slancev v zbor, tedaj pride na 11 volilcev jeden po- \ lika pred pravica možem, ki še nemajo mej seboj Klanec. dovolj sposobnih močij, Be je posuževati in ki jo le Ker pa ima veleposestvo tako izreden privile- V ta namen rabijo, da bijejo celemu narodu v obraz, gij, ne sme ga zlorabiti in njegovo os obračati proti)isvolivši znane hujskače in motiice mirnega korist-narodu, mej katerim in od katerega se živi. Sku- nega delovanja ? I pina veleposestva je bila ravno zaradi tega ustanov i Toda mi še ne obupamo in še vedno priča-lljena, da stoji nekako posredovalno mej strankami kujemo, da se bo našlo mej veleposestniki dovolj in da skuša umiriti prestrastne politiške boje. Ve-se bodo \ Kus.,1 izvrš.ie. „T.rme, ki bodo razširile!leP°*e«tv0 bi ™*a!o biti konservativno sre- avtonomijo zemstev in konsolidirale notranje razmere jdišče' nad kater,m 80 mzbije V8ako radikal™ P°" države ter jo tako na zunaj storile močno. Iu narod, I CttJe 0,1 deane in od leve' °no bi nikoli no sme,° ki danes svojega „batjušku" tako navdušeno pozdravlja j P»z«biti' da v tem trotiolji, ko postane pokorno v mater-i Moskvi, blagoslovljal ga bode ter upletal j oro^e v rokuh fa»ati*»ih PoMMh rovarjev in sluz „otea, solnce svoje, nadežu pravoslavuago ctrjau in vso njegovo presvetlo rodbino v vroče svoje molitve, katere bode zanj pošiljal k nebu. X. v pribežališče narodu najbolj sovražnih elementov, j izgubi pruvico do svojega privilegija in samo vzbuja j opravičeno vprašanje: Čemu sme 115 mož voliti 10 poslancev, ako jih ne premore iz svoje srede? Čemu 'ima teh 115 mož, kateri vsi skupaj ne plačujejo razumnih mož, ki se ne bodo dali ukleniti v Apfal trernov jarem, ampak otresoč njegov pogubo-nosni upliv vo'i'i iz svoje srede mirne, spravljive, v korist dežele in naroda delujoče zastopnike. nem vozu in kuk utis naprav.lo je Pillonovo ime na navzočne Italijane; priznal sem, da tega imena še neseni nikdar čul, še manj pa mislil, da ima tak strašen pomen. Turminov zmajal je z glavo. „To piikaja od tod", rekel je, „ker vedno v Rimu živite, kjer se dela razbojnikov ravno tako prikrivajo, kakor vsak umor, ki se zgodi mej zidovi Bvetega mesta. Pillone je kralj, ki neodvisno gospoduje od Campagne do krajnih vrhov Sv. Angelske gore. On je zdaj tu, zdaj tam, zdaj se prikaže v Bkalnatih soteskah Volskih goni, zdaj se zgubi v pustih pečinah Vezuvovega žrela. Zdaj plane kakor orel na Kamadaljske višine, zdaj pretrga zvezo mej Castellumare in obrežjem Amaltiškim. Zdaj zopet zvabi žandarje in strelce v strupena močvirja Terra-cinska, sam pa mirno oropa kako bogato angleško družbo v Pastumskih templjih. Z jedno besedo : on je ropar, morda najspretnejši, kar jih je še imela Italija, proti njegovim hitrim maršem so Napoleonovi nespretni bagažni vlaki." »Vas so tedaj po vrhu še oropali", zaklical sem prestrašen. „Oropali! dragi moj, kaj govorite! Ali mislite, da se Pillone briga za popotno torbo kakega umetnika? Poglejte poleg ceste! vse popotne stvari leže v popolnem redu. Kovčegi so res malo razbiti, a nobenega kosa ne manjka; ko pride vlak iz Neapolja, dobi vsak avoje." „Kakšen namen je pa imelo to obupno delo?" „Dvojni", odgovoril je Turminov. „Prvič pokazal je prebivalstvu, kaj zamore Pillone v kraji, kjer mislijo, da je vse varno in v redu. Lahko bil bi izbral kako sotesko v Volskih gorah, kjer dva moža lahko ustavita vlak in se lahko brez nevarnosti uide. A kaj bi bilo to za Pillona ? To lahko stori najneumnejši ropar. Tu v obljudenej dolini blizu postaje, kjer je močna posadka strelcev, daleč od varnih gorskih zakotij, hotel je Pillone pokazati svojo moč." „Ali pa ni ničesar oropal?" „Nekaj malega. Jutranji vlak peljal je tristo-tisoČ rimskih skudov zlata v dveh sodib. Bila je vsota, katero je bila dolžna hiša Torlonia in Spada znanemu bankirju Merleju v Neapolji. Nič druzega ni zmanjkalo kakor ravno ta dva soda. Cela stvar je star dolg, kateri je danes vrnil Pillone z obresti svojemu bogatemu prijatelju." (Dalje prih.) Pol i t iči li razgle< I - V L j uhlja n i 26. maja. Tudi na ^oalicni delajo se že priprave za prihodnje deželnozborske volitve. Nemški kolegium zaupnih mož imel je v sredo v kazini dolgo posvetovanje, a sklenila so jc ob lednem stroga tajnost vseh ukrepov. V /. i d njej seji deželnega odbora objavila se je res i g nacija dosedanjega deželnega nadmaršala kneza Karla Auersperga, v katerej se ponaša z nerazrušljivo harmonijo (!) svojih kolegov v svojem patrijotičneni delovanji. Pri občnem zboru nemškega Scluilvereliia v Lincu bil je baron W a 11 e r s k i r c h e n vzlic uporom levičnjakov zopet izvoljen v društveni odbor; on pa to čast odbija ter motivira to resignacijo v pismu do dr. "NVeitlofa tako-le: „Če bi si bil mislil, da me hoto s tako volitvijo odličiti, bil bi se že naprej zahvalil za to čast. Ampak glede na to, da smatra znatna večina onih krogov, kateri so, kakor mislim, tudi pri nemškem šolskem društvu merodajni, moje nazore in javno delovanje v zadnji čas za škodljive nemškim interesom, jaz pa jih nikdar nečem spremeniti ali pa obžalovati, nesem nikakor mogel misliti, da bodeni kdaj izvoljen v odbor." V včerajšnji seji og-r»lt<»|ra državnega zbora predložil je justični minister P aule r načrt postave o preložitvi sodnih dvorov in o pomnožitvi okrajnih sodnij — Iranyi motivira svoj nasvet glede urejene kolonizacije Csango v. On pravi, da Bi vlada kratko malo ni prizadevala naselitev redno izpeljati, nego je bila zelo hladna nasproti temu vprašanju. Navdušeni sprejem, koder so šli Csangi mimo, pa dokazuje, da hoče dežela ta rod v Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Naroda" §t. 118. 26. maja 1883. sebi nastanjen imeti. Dolžnost je vlade, krepko podpirati Csange in z urejenjem kolonizacijskoga vprašanja se bode tudi zavrla izselitev iz Ogrske. — Tisza odgovori, da ohranitev iz Bukovine došlega ljudstva ni trebala posebnega priporočila pri vladi. Sicer pa zagotavlja zbornico, da je vlada storila svojo dolžnost v tej zadevi in da se je popolnem zaveda. Ne more se pa terjati, da bi se krepki in za delo sposobni ljudje razvajali z denarno podporo, kar bi imelo le slabe nasledke. Vlada stori, kar je mogoče za nje; minister prosi zbornico in občinstvo, da naj zelo oprezno jemlje na znanje vesti o tej naselitvi, ker je mnogo ljudij, ki trosijo napačne novice v svet, hoteč škoditi dobrej stvari. Minister priznava, da kolonizacijska postava ne zadostuje pravičnim terjatvam ter da jo je treba prenarediti; ampak sedaj ni čas za to in Tisza prosi nasveto-valca, da bi se stvar ne obravnavala sedaj. Ako vlada do jeseni ne izpolni svoje dolžnosti, je še vedno čas, jo pozvati v odgovor. Vsled tega umakne Iranvi svoj predlog. VnaiuV «ir*avc. Vladini vjestnik Potrogrraj»ki priobčuje carjev ukaz, s katerim se zahvaljuje velikemu knezu Vladimiru in vojaškemu guvernerju de L a gardie-ju za uporno vedenje vojaštva ob priliki slovesnega uboda. Isto tako zahvaljuje se car knezu Dolgorukemu za red, ki je vladal ta dan. — Avstro-ogerski poslanik grof Wolk enstein vzprijel je v četrtek avstro-o grsk o k o 1 o n i j o jako prijazno, ter jej naznanil, da jo bode tudi nadvojvoda Karol Ljudevit vzprijel. V berolmskih krogih pričakujejo z nekako radovednostjo uspeh pogovorov, ki jih bode imel knez bolgarsltl s čarom in ruskimi državniki. Njegov položaj pod varuštvom generalov Kaulbarsa in So-boleva da je tak, da se ne da spraviti v soglasje s kueževsko častjo. Knez Aleksander se bode skušal v tej zadevi sporazumeti z osvoboditelji Bolgarske. Ako se mu to ne posreči, pravi „Nordd. Allg. Ztg.u, potem bi utegnila nastati sprememba v bol-g a rs kej vladi, ki bi sicer ne donašala nevarnosti za evropski mir, vender pa bi ne bila brez nasledkov. — Ako misli kancelar s to pretujo od stop knezov, menimo, da se bodo dali Bolgari po tolažiti radi te izgube. V ipttiihkem kongresu imel je v soboto (lospod Hribar odgovarja, da je že opomnil, ka je teško glasovati. A če se pomisli, da je se danja cesta ozka in d^ Korzika lahko vse posestvo radi, tako da bode sedanji pot postal zbirališče nesnage itd., je le koristno za mesto, da se pot preloži, ker bo cesti odstopil Korzika Štiri metre, stav bena dražba pa gotovo tudi štiri, in se bode pot z drevesi obsadil in podjetniki bodo dobili veselje, na tem kraji tudi kaj zidati. Dr. Derč pravi, da se reguliranje Rimske ce ste morda nikoli ne bo uresničilo, da bo treba k preloženemu potu mostu, zato bodo proti glasoval. Pri glasovanji pade predlog profesorja Šuklja 13 proti 8 glasom in vzprejmo se odsekovi predlogi Z (lo- ta v kom g. Potem se Hribarja, seja sklene. Domače stvari. — (s?, n. volilce ljubljanske) o po jiorujemo, da je jutri v 2 7. dan t. m. do poludne ob 11. uri v čitalnični dvorani shod zaradi volitve dveh poslancev v deželni zbor. Z ozirom na važnost volitve naj bi bila udeiežitev in nogo broj na, splošna! — (Shod volilcev) je jutri popoludne v Kamniku. — („Slovenskega Gospodarja") zadnja številka bila je zaplenjena. Zakaj, ni povedano \ došlem nam drugem natisu. — (Hranilno in posojilno društvo1 Ljubljani) odprlo je lastno pisarno na št. peter skem predmestji št. 14, v Freibergerjevi hiši, pritlično, ter ima uradne ure vsak dan od 7. do 8. ure zvečer. — (Posojilnica Vrhniška) tako izvrstno deluje, da ima že nad 50.000 gld. razposojenih, še vedno dovolj novcev na razpolaganj*?. — („Književna zgodovina slovon skega Stajerja") je naslov 181 stranij obseza predsednik budgetnega odseka, senor Moret, finan- (jočej knj|gi katero je 3piaal g03p prof Ivun Macun čuopolitičen govor, kateri imenujejo vsi listi uzoren. L Lponhartga88e št. 18. Cena x gl(1>) m \ poštnine 5 kr. Dobiva se pri g. spisatelji. Posve vsi listi uzoren. Govornik zahteval je odločno zmanjšanje vojnega in pomorskega budgeta v prid javnim delom in jav- nemu pouMi; jako se je upiral novemu državnemu posojilu zahtevajoč* strožjo parlamentarno nadzor-Btvo davkarstva in pomnožitev posrednih davkov. Da se pokiijejo potrebščiue izrednega ordinarija, nasvetuje Moret, prodati državna zemljišča in go zdove. Kot zagovornik svobodne trgovine zahteva preustroj carinskega tarifa, da se povzdignejo trgovinske razmere Španije. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani 22. maja. (Konec.) Mestni odbornik F, Žužek poroča v imenu stavbenega odseka o prošnji Alojzija Korzike, da bi mu bilo dovoljeno ograditi na Vrtači kupljeno zemljišče in preložiti javni pot preko Vrtače. Poročevalec nasvetuje, da se Korziki preložitev pota dovoli proti temu, da na sever noj meji odstopi tri metre za nov pot, isto tako kranjska stavbena družba, da napravi ob potu čedno ograjo, preložitev pota pa na svoje stroške pod nadzorstvom mestnega stavbenega urada oskrbi. Poročevalec pravi, da odsek zato nasvetuje, da se del pota preloži, ker se to po polnem strinja z načrtom za reguliranje Rimske ceste. Mestni odbornik Hribar meni, da je težavno glasovati za preložitev pota, ker je občinstvo na pot navajeno. On da bode le s stališča olepšave glasoval za preložitev pota, in nasvetuje, da B6 Kor ziku da dovoljenje s tem pogojem, da napravi ograjo zidano, na z du pa železno, in da odstopi namestu treh, štiri metre za pot Profesor Šuklje pravi, da ga raspravljanje poročevalca in predgovornika ni prepričalo in da se ni navel ni jeden tehten uzrok za preložitev pola. Ne mesto, ne občinstvo ue bo imelo noben«1 koristi, nego občinstvo bode mora'o iz sence po BOlnci bo diti. Preduo se bode novi načrt Umske ceste izvel, preteklo bo še mnogo časa. Ker gre tu lesa korist privatnega podjetja, pravi govornik, da ne more za predlog odseka glasovati in nasvetuje, da so prošnja odbije. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu": Praga 25. maja. „P rager Abondblatt" izpeljava, da nema nikakega smisla, ako se razpust deželnega zbora, ki bi itak v bodočem etu potekel, smatra kot znak sovraštva proti Nemcem. Ministerstvo Taafte pustilo je sedanjo deželnozborsko večino v Coskej skozi štiri leta vladati, v kojoj dobi je imela dovolj rasa pokazati svoje spravljive namene, ako jej je bilo res mar za narodni mir, Ta večina pa ni storila nič jednakega, tedaj tudi no sme tožiti, ako se pozivlje prebivalstvo, da objavi svojo voljo. Peterburg 25. maja. Finančni minister zaukazal je izdajo 4 °/0 državno-zakladnih listov v znesku 20 milijonov rabljev. Rim 25. maja. Senator Gianuzzi imenovan je pravosodnim ministrom, poslanec Garala ministrom za dela. S tem kriza končana. Berolin '25. maja. Cesar določil je Lutrovo BJavnost v 10. dan novembra. London 2(>. maja. Seja spodnje zbornice. Predlog Bryce-ja: Zbornica se nadeja, da bode vlada i nadalje vkupno s podpisova-telji Berolinfike pogodbo opozarjala Porto na dolžnost in potrebo, da se v Armeniji in evropskoj Turčiji takoj uvedo reforme — bil je brez glasovanja vsprijet, ko je predlagatelj na željo Gladstona dovolil, da se izpuste besede: „Vkupno s podpiaovatelji Berollnske pogodbe". Washington 26. maja. Vhanjemu uradu došlo je potrdilo, da je mirovna pogodba mej državama Chili in Peru podpisana. čena je „o sedemdesetletnici dr. Miklošiču". — (P. n. pevcem čitaničnega mož kega zbora!) Danes bode poleg pevske vaje tudi tedenski shod, h kojemu vabi najuljudneje a odločuo vse pevce odbor. — (Srebrno svetinjo) dobil je na cvet ličnej razstavi v Gradci g. Dan. R a mu ta, po sestnik v Šuiartinu pod Wurmbergom. — (Prve letošnje črešnje) došle so v Ljubljano 24. t. m., a bilo jih je jako malo in še te bile so kisle. — (Dva divja petelina.) Sinova gospoda Galleta v Bistri ustrelila sta v tem tednu nad Pre-serjem dva divja petelina. — (Dve čudni reči.) Pod tem naslovom se nam piSe : V borovniškej fari se je nedavno porodila čvrsta deklica, katere sicer pravilni obraz nema očij, v tem, ko je obrvi dobro razločiti. To je prvo čudo, kateremu baje zdravniki v ljubljanski bolnišnici neso vedeli priti do živega, niti svetovati mu. — Drugo čudo je pomoč, ki se obetal Nekje nad Litijo Btanuje Čudodejec s svojimi čudi. K njemu zatekajo se ljudje baje v tolpah; v s^ kdor prinese sabo kruh, večjidel „žemljo**, katero „gospod po-Ifgnajo" in jej tako „udihnejo nadnaravne zdravilne moči". Taka „žemlja" ima tudi omenjeni deklici po iskati in odpreti oči, ako jo doječa mati s pridom pnužije. — Kaj, ko bi poklicane oblasti tudi onega „gospoda" v hribih poiskale lo ljudem odprle prazno verne oči V — (Mi n uendo-dražba) je v 5. dan junija pri občiuskem uradu v Žužemberku. Predmet so popravki pri farovži in gospodarskih poslopjih. Proračun 287l> gld. 34 kr. — (Razpisani službi.) Kancelista pri c. kr. okr. sodniji v Kranji v XI. razredu. Prošnje do 21. junija t. 1. — Davkarskega kontrolorja v X., eventuvt Ino pristava v XI. razredu, za Kranjsko. Proinje do 30. junija t. 1. Narodno-gospodarske stvari. Občni zbor čebelarskega iu sadjerejskejra društva za Kranjsko. Kakor smo že poročali, vršil se je imenovani zbor 20. t. in. v Lescah pri Radovljici na Gorenjskem. Akoravno je b.l.» vreme nekoliko de-ževno, udeležilo so jo zbora okolu 5 0 pravih udov V prvo pozdravil je g. E Kramar vse nav.očne, ter j'in razložil pravi namen novega društva. Kranjska čebela je svetovno znana, ali s čebelorejo dalo bi se na Kranjskem se mnogo več storit1, nego se stori sedaj, isto tako je s sadjerejo. Ako hočemo sadjerejo povzdigniti, treba je delati na to, da produciramo sadje, katero je pripravnu za eksport. Glavna napaka v nasVj sadjerej' je, da imamo preveč „so»t", ka.ti nahaja se mnogo dobrih sadjerej-cev, ki so tega um* nja, da je isti najboljši sadje-rejec, ki ima v svojem vrtu toliko sort, kolikor dreves. Trst potrebuje v eksport mnogo sadja, posebno jabolk iu In uši k. To sidje vračava se pa v Trst navadno i/ Štajerski ga iu Koroškega in zakaj bi se nt* izvažalo iz naše dežele? Kraniska ima mnogo, mnogo dobrega sadja, ter je Ti »tu bližja, nego imenovan' deželi, pa vender nas kupčevalci tako no ob-rajta|o, kakor Koro>ce in Štajerce in sicer iz tega uzroka, ker imamo premalo jednoličnog h dobrega eksportuega sadja itd. Potem razvija g. Kramar načrt, Lako bi moralo društvo delovati, da pride oo pravega in dobrega uspeha itd. Gospod Jauez Modic, obče znani čebelar na Savi pri Jesen cah govori potem, kako ima društvo delati, da udje gpečavajo čebele, med, vosek in druge čebelarske prid lice po visoki eni. Potem se vrči volitev stalnega odbora. V od »o: voljen so sledeči gospodje: Predsednikom Janez M od i c, čebelar io posestnik na Savi pri Jesenicah, jaelpre.isi dn kom, tajnikom in uradnikom društvenega lista B. Kramar v Ljubljani, blagajnikom O U o man, posestnik v Radovljici; odborniki pa gospodje' Anton Zupan, kaplan na Bledu, Ji? kob 2 U mer, župan in posestnik v Gorjah, Štefan llomaii, posestnik pri Škofji Loki, France Vovk, pciestnik na Bledu in Janez Repe, posestnik na Jesenicah. Odbornikom voljen je bil tudi gosp. Alojzij d raj, c. kr. poštar iu posestnik na Jesenicah, ki jo pa zaradi drusega mno/.ega opravila resigniral na odboru štvo. Gospod kaplan Zupan naznani, da jako rad Bvoj čebelnjak društvu sačasno prepusti kot viglednl čebelnjak. Čebelnjak g. Zupana je istinito uzoren. Gospod blagajnik O. Homan se izjavi, do pre pusti druItVU lepo drevesnico v Radovljici v aru-Btveno uporabo. To drevesuloo napravil je i mnogim trudom njegov oče Friderik H o man, ki ni bil le izvrsten gospodar iu sadjerejec, ampak tudi vse hvale vreden predsednik kmetijske poddruž-nice v Radovljici, kar gotovo pripozna vsak Gore njec. (Zbor se obema gospodoma /ahv^li.) Društvo šteje sedaj blizu 100 udov. Večina udov uplačala je že društvene doneske. Društvo ima tor e j že kapital, svojo dre vesnico in svoj uzoren čebelnjak v u po rabo. Govorilo se je potem še mnogo o društvenem listu in o druzih kmetijskih razmerah. Zborovanje trajalo je skoro tri ure. Prihodnji občni zbor vršil se bode v jeseni tega leta. Želimo novemu društvu mnogo uspeha. Tujci: 25. maju. Pri Nlonn : Debauf z Dunaja. — Ros iz Hrastnika. Horn 7. Dunaja. — Gusmor iz Beljaka. — Palmov iz Petro-grada. Kanka iz Urna. Pri M ali Al: Pretzner z Dunaja — Stein iz Trsta. — Dreyhorst iz Trobiža. Tržne cene v IJuR>IJ«tiii dne 26. maja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, r ... Ajda, „ ... Proso, r ... Koruza, „ ... Leća „ . • Grah „ . . . Pliol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • < Špeh tri Sen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „ Kokoš...... . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . r mehka, B , , gld. kr. 7 5 t 2 4 5 o 8 8 10 3 84 4 tih 93 56 4 ho 21 90 8S 70 78 85 la/3 8 60 54 60 ;jo 60 17 86 96 40 XD"ULri.£vj3l5L'3. borza dne 20. maja. (Izvirno tolografično poročilo.) Papirna routa.......... 78 gld. 50 Srebrna renta......... 79 , 10 Zlata renta.......... 99 , — 5°/0 marčna renta......... 93 „ 45 Akcije narodne banke....... 838 „ — Kreditne akcije...... . . 303 , 40 London . ...... 120 , 10 Srebro . ....... — „ — Napol........... ? „ 51 C kr. cekini.......... B. „ 66 Nemške marke ..... . 68 „ 65 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 119 , 75 Državne srećke iz 1. 18G4. 100 „ 170 „ — 4% avatr. zlata renta, davka prosta. . 98 „ 95 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 40 n 4°/» ...... 89 „ 20 n papirna renta 5'7U..... 87 „ 40 Q°/g štajerske zemljišč, odvez. obli^. . . 103 „ — Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. 11.'! B 75 Zemlj. obč. avatr. 4*/t% Blati zast. listi . 118 „ 20 Prior, oblig. Elizabotiue zapad, železnice 102 „ — Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnico 106 „ — Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 50 Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ — Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 113 „ 75 Tnunuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 217 „ 25 kt. prfporoo Deželna blagajnica se preseli iz svojih dosedanjih prostorov ter bo za čenši od petka daru* JfcJi. i. m. uradovati začenjala v liišl na coMarja .Jožefa trgu št. 1 (stara hranilnica), iu sicer v tem redu, da bode blagajnik nameščen pritlično v prostorih c. kr. plačilnega urada, likvidatura deželne blagajnice pak v prvem nadstropji na desno, tikoma prostorij c. kr. glavnega davkurskega urada. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dno 21. maja 1883. '355—3} Deželni glavar: Thurn. Povodom seststoleinice 5a se udano podpisani v izdelovanje raznovrstnih lam pij od&v ia tiilijk za Blovesno razsvitljavo ob prihodu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja. Izdelujejo se po najnovejšem načinu, varno proti ognju in po najnižjih cenah v vbcIi narodnih barvah; in sicer lampijonl po 30 do 40 kr.: lulipc po 70 kr. do 1 gold. -- Tudi se vzprijemajo naročila na razne ti'« n*«* i> «i*o n t e. Ivan Hermesa, izdelovalec lampijouov, Gradišče št. 16, (358—1) v Ljubljani ZčLa,tzi.o zalizano cene. va neposredno iz Hamburgu razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/4 k«, netto, poštnine prosto z zavitkom vred nomadoma po poStnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenira „ „ „ „ <>-30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 6 40 Perl-Geylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (znun\ posebno priporočati n „ „ „ 5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatoi uniena, jako (ina „ „ „ 4.70 Cuba, modroz -lena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrlk. Moooa, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 Santos, lina iu močna...... „ „ „ 8.65 Rio, okusna........„ „ „ „ 3. 5 Caj v izvrstnej izberi, Va Mlo od av. v. gld. 1.— (^1H—•}) do gld. G.—. V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi ongroa-ceni, iz znane razpošiljalnu trgovine Itobert lia|i-(if rr. Hamburg, v vrečieah po 43/4 kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji: Avst. vr. Rio, močen..........gld. a 25 Domingo, okusen.......„ 3.G0 Santos, ju ko močen, lep.....„ 3.75 Java, svitlozehn, droben, močen . . „4.10 Cuba, tcinn>zelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omle- den............„ 4.20 Java L, zlatorumen, jako fin .... „ 4.60 Perl-Mocca, fin, zdnten ..... „ 4.76 Ceylon, modrozelen, plemenit ... „ 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Menado, jako finega okuBa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ G.45 Priporoča se zmes: Ceylon, Perl z Javo I. — Vse oiharno vrste kave so pieresetane in izbrane, tedaj prosto prahu in črnih zrn. — 0 rednosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejša, (168-10) priznanja Neposredni kup — največja varčnosti TJ III «3111« 234—13) :zobe i a *g 534 „ 6*— zjutraj Laški Trg..... 8'59 „ 1048 „ 2 r> •i 5 5G „ G-22 Kunsko Toplice . . . — 4*11 n 10-.54 n 2-17 li G 13 zvečer C'37 Zidani Most .... n 3 25 zjutraj 4M , 11M5 „ L*88 popol 2.43 it »•47 „ 6-58 „ n 445 6* 2 zvečer 5-'5 zjutraj 10— „ 9-21 zj.Prih. 1'ostojiuii . , . . . H G- 3 , 7-43 „ 8 :i7 „ 7.53 i> 1*88 po noči Nabrežina..... Pnhod 7'44 „ 9-28 , 5-56 „ 10' 3 dopol. 5'11 zjutraj — Trst....... 8-10 n »•64 G'21 zvečer 10.38 «— N 1^ Trsta jolcl I >nn;ij Postaje Jaderni vlak Brzovlak Postni vlak Trst....... Odhod Nabrežina..... ,, Posto i ina..... „ Ljubljana..... ,, Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... ,, Gelje....... „ Maribor. ..... ,, Gradec...... ,, MurzzuBchlag.... ,, Dunaj...... Prihod Mešani vlak Osobni vlak 8-— zvečer 8-42 „ 714 10- 13 „ 9-12 dopol 11- 28 po noči 10 45 12- 4G „ 12*86 popol. 112-49 „ - 1-1 ., G-10 zjutraj 10* 5 dopol. 10-55 „ 1-47 popol. 344 „ 5-3G 128 po noči 253 „ 4-20 zjutraj G30 „ 9-40 dopol. 119 „ 2-50 „ 425 „ G-49 zvečer 10-— „ 5-48 „ 559 „ G 19 zvečer 8*80 „ 10 55 G*— zvečer u-49 „ 919 12-10 po'noči 2-25 „ 2-39 „ 2- 52 „ 3- 15 „ 8- 15 zvečer 9- 44 „ 1-53 po noči 5-25 zjutraj h-15 „ 8-33 „ 8- 60 „ 9- 19 dopol. 2" 2 ponoči 11-4») dopol. G32 zjutraj 4*50 popol. 5-55 zjutraj 12-5 4 popol. 8-20 „ 4-35 „ 9-30zv.Prib. 545 popol. 8 11 zvečer 8-28 843 „ 9 4zv.Prih. V kavarni pri „Slonu" vsak dan sladoled. (357—1) Usojam Bi p. n. občinstvu ponižno naznanjati, i man: v prodaj a.niči da Tereek & Nekrep, a. Mestnem tr-jjn št. IO v LJiml>l Jti»>i» dobro »sortirano zalogo krajnik in «»t»rili Učenec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme se takoj v špecerijsko prodajalnico. Natančneje pove iz prijaznosti g. Perefcrin 14»j/.el. trgovec s steklom M Starem trn v Ljubljani. (34i*— 2 4 2 stavbeni in. pohištveni barvar. Izdelo- ADOLF EBERL valeč slikanih napisov. Lakirnik. Lastna fa."te>rllEa.eija. ► ► osobito kuietaue vozove (bagerh:), u» |>ol zadelane vozove itd. in prodajem jih po prav nizkik cenah. Naročila vozov vsako vrst? se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago ao daje popolno poroštvo. Priporočam se v obila naročevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, (335 —3) kovaški mojster v llnmtji. Takoj delajoče. ITfpeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostani moj sigurno delujoči ROBORANTII7 X*C (brado ustvarjaj oče sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plezata, izpulili ali osivelih laaeli. Uspeh po večkratnem močnem u trenji zajamčen. Pošilja v Steklenicah pO 1 gltl. 60 kr. in v sto klenicah za posku* po 1 gld. •T. ijrt*oli<_»la ir ISrmi. V Ljubljani so dobiva pri gosp. Kclvardu Nahr-u. (192—9) < oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► Prodaja na debelo in drobno. ^ I^jial>ljsLim9 (mu > Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ^ ^ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. p Prevažanje ljutlij in blaga v AMEBI K O najbolje in najceneje pri (238—5) iARNOLD-u RElF-u, infc3ti£ET* 1 ♦ ♦ na rrni'i jiwli*M»i < rgu tki. T se priporoča v izdelovanje vseh dekoracij po oknih in hišnih pročeljih, ki bodo potrebna ob navzočnosti \|. Veliennatra presvUlega cesar)«* kakor tudi za pripravo zastav vseli, -velilsostij, grbov, leti».pijojn.ov itd. po najnižjih cenah. Da se zamore jamčiti za pravočasno prireditev, prosi sc, da se naročala izvedo vsaj do 15. junija. ~^Bg) (289—81 J i : : : Počastim se p. n. občinstvu naznaniti, da sem prevzel gostilno „zur Krone", in da si bom prizadeval pri Diskih cenah v jedi in pijući vsakemu kar najbolj PrOSlui za prav obilno $3 mogočo postnći SI Tudi priporočam novo popravljeno Icegrljlžie obiskovanje;/, uljudnim spoštovanjem _A.ii« »lin. cm—3) Krisper & Urbane priporočata povodom seslsloletnico kranjske, dežele in i.avzoonosti Nj. Veličanstva svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga za zastave in dekoracije v vseh barvah po najnižjei ceni. Tudi preakrbita kar hitro mogoče priredita) zastal Dobre zidarske "ae (6 o p i 6 e ) prodaja He Hauptmann. zaloga oljnatih barv, flrnežev in lakov, AZIBNDA", avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem Oast nam je naznaniti, r«'s«fc'/,ii<> S sredstvo ^ : i i i i proti koleri, rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, m i-1 vmlu, ■vodenici, zobobolju, difterithll, migreni, prsnemu krču, boleznini na jrtrah. (359-1) 1 o receptu francoskega zdravnika. Cisto neškodljivo. Vnanje uporabljeno utefii takoj vsako bolečino. Za nenadne napade boleanij bi imelo biti pri rok»h v vsakej družini, posebno ker se vzdrži leta in leta. Mnogo spričeval na razpolaganje. Zaloga pri g. Viljemu TI i> r-n, lekarnarji v Ljubljani. priporot ono po medic, strokovnjakih, rabi ae v največ evropski!) drAavah s sijajnim nspetioiu zoper vsakovrstne oprhe na životu« osobito zoper hraste, krmiči-n in liiskinnati liflaj, nalealjive hraste, KOper prhljaj na glavi in bradi, pege, Joltine, rdeč nos, ozebljino, poti-nje nog. — llorgcrjovo mil«> Ib niiioI« ima M(/( koncentr. smolt- Iz lertn ter ho stvarno od vsega Aru sega mila il smole, ki so V trgOVlol nahaja, razlikuje. — Da so |>rt*kniijei»ju izofgne9 zahteva naj ae odločno l!«»rg«Mj«'V«» milo i/, niiio.«- n*\ se pasi na -/.naiio varstveno marko. Pri trriovrululh pi»ltuili liol«>r.iiilt rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s* vedno mhiibo ll«»r|(erJ«vo milo iz smole iu žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milrj-.« malo i« -»»«>•' » odstranjenje V800 iicrisiofefij na polti zoper opibe ua glavi in koži otrok in kot tiepresozno kosinetično milo za uiul-vaiije iu kopMiiJe pri vHakd»nj«*J raki služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejočo .'ifj °/0 glicerina ter fino države. «-lu« n«* zulotce pa imajo: \ Iduliljani pri gg. lekarjih J, Svoboda, (i. Ploooll, \V. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Ko<>«>vJI J. IJraune. V KrAkfiu .1. ltoiutiker. V Itlriji J. \Varto. V Hrnnji K. Šavnik. V Idlljl Jos. BeneS. V Novom uit'atii D. Ki z zo li. V lta«lo% IJivl A. Ko blok. V Vipavi A. Konec ny. Ha prsih Gespodu Jul. pl. Trnkoc»y-Ju» lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu. /..1111:111 vporabljal sera pri kašlji in plućnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega »oka Is kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslati še 3 sklenice. Spoštovanjem Vaš udani (41—5} Josip lualesič T Slnekn. I Salicvl - nstna voda, t 4 uspešno sredstvo proti vsem boleznim v ustih in na P i uspešno sredstvo proti vsem boleznim v ustih in na zobeh, ohrani prijetni duh in naravno bojo zob; steklenica po 40 kr. i Analherin-ustua voda 4 po 60 kr. 1 Zobni prašek ■ po 40 kr.; priznano najboljše sredstvo za čiščenje ust. 2 Dr. Pfeffermann-ova v škatljah po l gld. 2.5 kr. Dr. Popp-ova ustna voda po 1 gld. 40 kr. prodaje (291—2) <3-_ PICCCLI, lekarnar v Ljubljani, na Dunajskej cesti. 4 Yažno za gostilničarje! Podpisani naznanja, da ima v zalogi ledenice (Eiskasten) vsake velikosti, v katerih se dado dobro hraniti jedila in pijače. (170 — 10) Jan. Podkrajšek v Ljubljani. k ▼v ▼ v^r^'ir^^r w ^ ^ ^ Rimski vrelec CRomerquellcJ (planinski GKesshubleiO. Najčistejša alkalična slatina, jako peneča se, zelo okusna, katera nikdar ne pocrni vina, t. j. ona je popolnem prosta žveplenokisle soli. Vedno uspešna pri slabem ali pa motenem prebavlje-nji, črevesnem kataru, kašlji, boleznih v obistih, mehurji in pri ženskih bolih. Neprecenljiva v svojem blagodejnem učinku pri slabičih, otrocih, starcih in zlati žili. Razpošilja so v zabojih po 100 polliterskih ali pa 100 literskih steklenic. Cena polliterskej steklcnioi v Ljubljani 14 novcev. Oskrbnistvo vrelca Prevali na Koroškem. Naš disponent je ljubljanska firma A. Ilin-t-mann, katera prodaje tudi količine, počcnši od 10 ste klenic. Restavrater g. Ehrfeld (HOtel Elefant) in pivovar-nik in gostilničar g. J. Aner v Ljubljani imata vedno to izvrstno vodo na razpoluganje. (350—2) >V Ob priliki predstojećega prihoda Nj. Veličanstva k šestBtoletnej deželnej slav- 3kv. nosti priporočam se najtopleje za slovesno okrašenje hiš, kakor tudi za pravilno dekoriranje oken, balkonov in uhodov v Ljubljani, kakor tudi izven nje po deželi. Tudi se priporočam za prireditev zastav, praporov, grbov in drugih okraskov vsake vrste in velikosti in v vseh zahtevanih barvah, (860—1) vse solidno izdelano po najnižjih cenah. Da se more jamčiti za pravočasno izvršitev čestitih naročil, presi jih kar hitro možno izvesti z odličnim spoštovanjem udani pP/^f^j D0BERLET •K 1 W Od letošnje napolnitve došla Radenska slatina (štajerski Yichy). Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, znabiti celo najboljša iz vseh. Nema samo jako mnogo ogljenčovo kisline v sebi (ter je zaradi svojega prijetnega kisclnastega okusa priljubljena in mnogo zahtevana limis pijača), nego se nahajajo v njej tudi najizvrstnejšo snovi slatinskc, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih vođi, Ti ozirom na obilnost njenih stalnih in i/.hlapljivih osnovnih del mere se jej samo Bilin staviti v 'pored, pa tudi ta „'kralj vseh natronovih kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. [srodne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, Hrightijovcni spri dunji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjeten. m drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji In protinu. Ker je ogljenčcva kislina njena glavna snov in topilo ostalih, priporoča ne tudi kot hladilni pitek h svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržujo svojo pline, tako da ima, če prav nc razpošilja v steklenicah, se pretresa in dolgo č«sa hrani, več teh izhhipljivih snovij v sebi, ko drug