Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 90. Posamezna številka Din 1—. LETO II) Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen politifen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UFRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Ha delavski praznik. Dan manifestacije delavstva za svoje pavice je prvi majnik, a obenem tudi .atl bilance o uspehih in neuspehih de-^«l vrne k .1 i n metodam, ko si i» l.-nnk-korakom p,:l>oij8ovai0 SV()j le ^ " utopijam, se ne pride nikan10?, ^ ln1 pa, ce se zanaša na druge., v boju »mra človek računati najprej na sebe iu f.e je . človek postavil svojega moža, poteni sme šele upati na pomoč od druge stra-n|. Sanjariji' o komunistični svetovni 'resoluciji so vrgle našega delavca za deset-(!b?a Uazaj ves e^ftkt teh sanjarij je. ^ana, j-j ovira vse delavsko gibanje, ni 'e ^re*)a konstatirati slabe straha ** 8llCe ^e^avskega gibanja, pa je tre-m kPovdariti, da je v interesu de-stv ‘acije, da se razmere med delav-, 0111 konsolidirajo iu da poslane de- jstvo zopet enotno in razredno zaved-J10- Zakaj demokracija ne more pogrevati, da najbolj progresiven element, kai hi moralo delavstvo biti, ne igra v javnem’ življenju nobene vloge. Delavstvo mora zopet postati faktor v javnem življenju, ker mora biti regulator javnega ftnenja s tem, da je protiutež skrajni desnici Pa tudi interes našega gospodarstva ^hteva, da izpolne delavstvo svoje mejo v javnem življenju. Delavstvo je pro-jtfttiven sloj in zato ni mogoče brez ™£ovega sodelovanja povečati produk-,le- Le tedaj, kadar je produkcija obil-pa je mogoče blagostanje. f ^kora j nerazumljivo je, da delavski es*fed, ki gotovo najbolj čuti potrebo J*°biosti, ne more priti do .skupnega ^*stopa. Prišlo bi pa takoj, če bi izginila Nova vlada. Beograd, 30. aprila. Včeraj p-.spoldnd so se nadaljevala pogajanja med St. Radičem in Uzunovičem. Pred pogajanji s St. Radičem se je predsednik vlade raz* gcvarial z ministri Božo Maksimovičem, Vas o Jovanovičem, dr. Srskičem, Mišo Trifunovičem in Miloradom Vujičičem. Medtem so bile v poslanskih klubih konference. St. Radič je zahteval v klubu od dr. Nikiča in dr. Šuperine, da p od as ta demi-sijo. To sta tudi res storila. St. Radič je* odšel ob 6.05 v predsedništvo vlade in se je tam mudil do 7. — Ko je St. Radič šel iz kluba, je na vprašanje, kaj je novega, odgovoril: »Mudi se mi, pa se bomo videli pozneje!« St. Radič je prišel ob 7. iz predsedniška vlade in je izjavil: Nocoj bo vse izvršene. Na vprašanje, kdaj bo zaprisega, je rekel: Nocoj ob 7. in pol. Na ta način se je1 takoj vedelo, da je St. Radič z U/.unovicem vse uredil in da je rekonstrukcija vlade že gotov^ Kmalu po 7. je prišel v predsedništvo vlade Ivan Pucelj, ne dolgo nato pa dr. Krajač. Rila sla v predsedništvu neltaj minut in sta krenila potem na dvor. Nato so sledili ostali. Prisegli so pred katoliškim svečenikom Wagnerjem. Uzunovič ni podal ostavke celega kabineta, te>;nveč je izvršil samo rekonstrukcijo vlade. Novi ministri so isti, kakor so bili v prejšnjem kabinetu, z edino izjemo, da je za HSS prišel v vlado Ivan Pucelj mesto St. Radiča. Ni mu pa bilo poverjeno ministrstvo prosvete, ampak ministrstvo za kmetijstvo in vede. HSS ima sedaj ministrstvo za trgovino in industrijo: dr. Ivan Krajač," ministrstvo za šume in rudnike: dr. Nikola Ni-kič, ministrstvo pošte in telegrafa: dr. Benjamin Šuperina, ministrstvo za agrarno reformo: Pavle Radič in ministrstvo za kmetijstvo in vt.de: Ivan Pucelj. HSS ima torej pet kabinetov. Poleg tega ima HSS še štiri pod sekretarje s polno pravico delovanja. Pt dsekretar v ministrstvu prosvete je Josip Pasarič, podsekretar v ministrstvu notranjih del dr. Ivan Per-nar in podsekretar v ministrstvu financ Mirko Neudcrfer, izpadlo pa je mesto podsekretarja v ministrstvu socialne politike. Po odhodu z dvora je rekel Uzunovič: Lahko vam želim srečen uskrs. Danes smo cbavili važno delo pred prazniki. V glavnem ni nikaluh izprememb. Izpopolnjeni so samo nekateri resori. Na vprašanje, ali je ustvarjena večina, je odgc-voril: Smo jo že imeli. Govorilo se je, da je naša večina bila osnovana na predpostavkah. To pa ni res. Ker nismo menjali politike, smo smeli pričakovati, da se kombinacije ne bodo razbile na osebnih vprašanjih. Ako večina ne bo sposobna za delo, taka večina nima pomena. Važno je to, da je ustvarjena taka kombinacija, c kateri se sme pričakovati, da bo nudila stvarno podlago za delo. Te dni smo se mnogo trudili in bili so ti dnevi zame najtežji. Prosim, da mi to osebne priznate. Beograd, 30. aprila. Po živahnih razgovorih, ki sta jih poslednja dva dni imela Uzunovič in Stepali Radič, se je posrečilo odstraniti vse zapreke za obnovo koalicije med radikali in HSS, tako da je bila včeraj popoldne izvedena rekonstrukcija vlade. Novi ministri so že prisegli. V vlado ni šel St. Radič, a je HSS obdržala isto število portfeijev, ra-zentega je dobila še dve novi podse k re-tarski mesti v ministrstvu notranjih del in v ministrstvu za promet. Mesto podsekretarja v ministrstvu notranjih del je prevzel dr. Ivan Pernar in mesto v ministrstvu za promet Avgust KoŠutič. Nova viada ho izvajala program stare koalicijske vlade in bo pričela z intenzivno borbo proti korupciji. Pri pašičev-cih vlada velika ogorčenost, ker je Uzunovič izvedel vse brez vednosti Nikole Pasica. Uzunovič se želi čim bolj osvoboditi Pašioevega vpliva. Pašičevci groze, da bodo zaradi tega odrekli vladi svoje zaupanje v parlamentu in sicer že prvi dan, ko se prične diskusija o interpelaciji zaradi korupcije. To ne more omajati stabilnosti te vlade, ki namerava izvesti ostro postopanje proti korup-cijcnistom. Ako bi pašičevci glasovali prati, je vendar gotovo, da bo vlada v tej stvari našla podporo pri poedinih skupinah opozicije. PROTEST UlIBE JOVANOVIČA ZOPER IZKLJUČITEV. Beograd, 30. aprila. Kakor se doznava iz krogov Ljube Jovanoviča, bo ta predložil radikalnemu klubu protest zaradi postopanja glavnega odbora stranke pri njegovi izključitvi. Ljuba Jovanovič ne smatra, da je izključen iz stranke in kluba in se smatra še vedno za člana kluba. Ljuba Jovanovič ne bo izvajal nobenih konsekvenc iz sklepa glavnega odbora. Kakor trde njegovi prijatelji, bo zahajal tudi v poslanski klub. Pismeni protest, ki g** bo poslal radikalnemu klubu, ho izročil tudi javnosti. JOVANOVIČEVA IZKLJUČITEV PRIDE PRED SEJO RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 30. aprila. Iz krogov, ki so blizu Ljubi Jovanoviču, se doznava da j se je Ljuba Jovanovič odločil, da ne bo zahajal v poslanski klub, dokler se njegovo vprašanje ne reši. Vprašanje njegove izključitve bodo njegovi prijatelji sprožili-na prvi seji radikalnega kluba, ki 1)0 3. maja. Veruje se, da bo ta dan ta stvar rešena in, ako bi prišlo do razcepa kluba, bedo njegovi prijatelji ustanovili nov klub z njim na čelu. Ljuba Jovanovič je imel včeraj daljšo konferenco z dr. Ninčičem in z Božo Maksimovičem. Na teh sestankih je bil razgovor o novih komplikacijah in se ie najostreje obsojal nastop Krste Miletiča o priliki njegove1 izjave, ki je povsem tendenciozna. NOV PRAVILNIK. Beograd, 30. aprila. Generalna direk-j cija carin dela na novem pravilniku za 1 mednarodni promet po Donavi. iz delavskih vrst nestrpnost do sodruga. Za vsak boj je treba navdušenje in če bodo delavski voditelji skušali z majniškimi manifestacijami dvigniti borbenost delavca, bo njih prizadevanje upravičeno. Ne bo pa upravičeno, če bodo skušali to doseči s kričavimi frazami o kapitalističnih pijavkah in delavskih žuljih. Ne kričati na nasprotnika, tem-j več iti v se, bi moralo biti geslo prvega I inajnika. Zakaj pravi borci so le oni, ki iz lastnega spoznanja vedo za svojo dolžnost, ne pa oni, ki drve za lepodonečo, a brezvsebinsko besedo. Mislimo na ono staro gardo delavcev, : ki je ustvarila delavsko gibanje in ki je priborila socialistični misli zmago. Če bo , letošnji prvi majnik uporabljen tako, da dobimo zopet take ljudi, kot so bili oni gardisti, potem bo pozitiven, drugače pa ne. In le resnice ne prikrijejo nobene fraze in nobene geste. Izjava novega poljedelskega ministra. Beograd, 30. aprila. Po zaprisegi na dvoru je izjavil novi poljedelski minister Ivan Pucelj novinarjem: Mislim, da je dobro, da imajo tudi Slovenci svojega zastopnika v vladi. Mnenja sem, da bi temu vzgledu sledili lahko tudi drugi Slovenci. Delal bom v tej smeri, da pridejo vsi Slovenci v vlado, ker je to v interesu Slovencev.« MINISTER SIMONOVIČ IN REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 30. aprila. Ko je bilo pred predsedstvom vlade najbolj živahno, je prišel mimo minister za socialno politiko Milan Simonovič. Ustavil* se je pri novinarjih, da bi izvedel, kaj je novega. Ko so mu novinarji povedali, da je vlada spopolnjena, je Simonovič rekel: . Bil sem danes pri Pašiču, pa ni on nič vedel, kaj se dogaja.- Kažoč na predsedstvo vlade je rekel: V tej hiši nisem bil že od 25. t. m.,ju. morali me bodo še dolgo čakati, pred.no bom šel zopet vanjo. Mislim, da je to, kar se je dogodilo, čudno. Vedeti morate, da se je sedanja spopolnitev vlade izvršila. brez vednosti Pasica. Sploh tudi ta vlada ni bila sestavljena z njegovim pristankom. Sicer bomo pa videli, kako se bo stvar razvijala. Jaz komaj čakam,, da bom razrešen svoje službe.« Nato je Simonovič odšel v narodno skupščini), PAŠICEVA SKUPINA VLOŽI INTERPELACIJO PROTI N1NCI0U IN MAKSIMOVIČU. Beograd, 30. aprila. Iz krogov Pašiče-ve okolice so začeli včeraj naglašati, da bo skupina g. Pasica, ki je izrazila svoje stališče v včerajšnji »Politiki po Krsti Miletiču, res vložila interpelacijo proti dr. Ninčiču in Boži Maksimoviču, in sicer na osnovi podatkov, ki so se navajali. Kakor zatrjujejo, bodo zahtevali, da se seja narodne skupščine, na kateri se bo razpravljalo o tej interpelaciji, proglasi za tajno. TRGOVINSKA POGAJANJA Z MAD-JARSKO. Beograd, 30. aprila. Trgovinska pogajanja med našo državo in med Madjar-sko so v splošnem delu dokončana. Izgloda, da niti na naši niti na madjarski strani ne žele, da bi se začel obdelovati tarifni del pogodbe, temveč se čaka na sklenitev pogodbe na eni strani med našo državo in Češkoslovaško in na drugi strani med Madjarsko in Čehoslovaško. NAŠA TURISTIČNA IZLOŽBA V BERLINU. Beograd, 30. aprila. Včeraj so v Berlinu otvoril.i našo turistično izložbo. Otvoritve se je udeležil tudi naš poslanik v Berlinu. Za izložbo vlada veliko zanimanje, ker se letos pripravlja veliko število nemških turistov, da poseti naše kraje. ZBLIŽANJE MED ITALIJO IN FRANCIJO. Rim, 30. aprila. Včeraj je predsednika vlade Mussolinija poseti 1 bivši šef francoske vlade senator Barthou in se z njim dolgo razgovarjal. Posetu g. Barthoua se pripisuje, četudi je privatnega značaja, velika važnost. Trde namreč, da je prišel sondirat teren za sklenitev arbitražne p<.godbe v dobrem sosedstvu med Italijo in Francijo. — Barthou je imel včeraj predavanje o Anatolu F ranče u. Predavanje je bilo zelo dobro posedeno. Princip dela in socialistične stranke. Ob delavskem prazniku prvega niaj-uika bi bilo dobro, če bi si voditelji naših socialističnih strank poklicali v spomin besede velikega francoskega socialista Jeana Jauresa o delu, ki ga vrši meščanstvo. Jaures je dejal: >Eno naj večjih sil bumiazije, eden njenih najmodernejših pravnih temeljev je, da tvori razred, ki dela«. Zmota je, če zamenjuje delovno ljudstvo kapitalizem z lenarenjem. Preživa, prepolna življenja in preveč iskra sila je kapitalizem, ko da bi bili oni, ki ga predstavljajo leni in brezbrižni. V kapitalistični produkcijski metodi, v njeni intenzivnosti, v njenem neprestanem tehničnem izpopolnjevanju, v njenih križali, v njeni bojaželjuosti, ki redi konkurenco, v vsem tem je tako izreden podnet za vse delovne sile, da do lenarenja sploh priti ne more. * Nad vse številni so veliki podjetniki, trgovci, bankirji, inženirji, ki žive življenje polno trdega dela in polno mrzlične delavnosti. Oni nadzorujejo vse delo delavcev, oni kontrolirajo delovanje tudi najobsežnejših obratov, skrbe za- odjem izdelkov, študirajo denarni in blagovni trg in v mislih imajo izdelan v podrobnostih ves načrt razširjenja podjetja, predno začno svoj načrt uveljavljati. More se 'reči, da je kapitalistu neumorno delo v gotovem smislu besede edino sredstvo, da čuti svojo moč. In še nekaj treba povdariti. Kapitalizem črpa svojo silo ravno tako liz znanosti, ko iz dela. Tako je opozarjal veliki socialistični delavec Jaures delavce na dolžnost dela. Pri nas takih besed delavci od- svojih voditeljev niso slišali. Pri nas se je govorilo delavcu le'v najbolj demagogu--nem tonu. Pijavka, oderuh, brezsrčne/, ki živi od samih žuljev ljudstva, lenoba, ki sploh ne. ve, kaj je delo, tako >e je slikalo slovenskemu delavcu kapitalista.1 In čim ostreje je govoril kdo proti kapitalistom, čim grše psovke je metal na njihov naslov, tem bolj je veljal za pravega delavskega voditelja. Toda v resnici ni bil tak junak jezika prav noben vodnik delavca, temveč le njegov zavajalec. Zakaj nasprotnika se ne sme nikdar podcenjevati in če je kapitalist v resnici največji nasprotnik delavstva, potem treba priznati tudi njegove vrline. Zakaj za izid boja so mero- dajne v prvi vrsti vrline bojevnika, ne pa njegove nesposobnosti. Ena prvih vrlin kapitalista pa je, da dela, da neumorno dela. Zakaj ni treba imeti pred očmi samo one, ki žive od. kuponov, temveč v prvi vrsti je treba misliti na one, ki kapitaie ustvarjajo. Samo ti so pravi kapitalisti. In če hočejo delavci, da bo njihov boj uspešen, potem morajo stremeti, da bodo tudi eni tako znali delati, kakor znajo delati oni, pri katerih so uslužbenk Vemo, da niso naše besede niti najmanj popukmie, toda njt praznik dela je treba povedati, da je praznik brez dela nemogoč in da pride šele po izvršenem delu. Ni samo naloga podjetnika, da se poveča produkcija, temveč to je naloga nas vseh, ki živimo v pasivni pokrajini. Moramo izrabiti svojo zemljo kolikor mogoče čim v najpopolnejši meri, moramo dvigniti vsa naravna bogastva zemlje in izkoristiti vse njene vodne in druge sile, ali pa borno revni, kakor smo bili in kakor so bili naši očetje. Naš ideal mora biti, da bo nudila Slovenija vsakomur, ki dela, tako blagostanje, kakor ga nudi že danes Amerika. Toda zavedati se moramo, da bomo to dosegli le, če se bo pri nas tako delalo ko v Ameriki. Tisti delavec, ki ne udari z že dvignjenim kladivom, ker je tovarniška sirena naznanila konec delovnega časa, ni pravi delavec, ker se ne zaveda dolžnosti dela. Samo po sebi se razume, da ima podjetnik socialne dolžnosti do delavca. Dober podjetnik se tudi tem dolžnostim ne izogiba, kakor se tudi dober delavec ne izogiba dolžnostim dela. Na vse to bi morale vsaj na delavski praznik opozoriti socialistične stranke delavstvo in prepričani smo, da bi-delavci veliko hitreje prišli do svojih pra-. vic. Zakaj še vedno se je izkazalo, da pride pravica po izvršenem delu in ne narobe in zato je ameriški delavec danes tako plačan, kakor naš delavec še dolgo ne sme upati. Toda, ko pride v Ameriko, doseže to plačo nakrat, ampak zato tudi dela tako, ko ameriški delavec. Plača je pač vedno odvisna od množine iin kakovosti izvršenega dela. Potek in sklepi balkanske strokovne konference v Sofiji. (Iz oficielnega poročila Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu.) Balkanske strokovne konference, ki je bila od 9.-do 11. aprila v Sofiji, se je udeležilo iz Jugoslavije 11 delegatov, i/. Bolgarije 10, iz Rumunije 3 in iz Grške 2, poleg zastopnikov Mednarodne strokovne zveze podpredsednika Mer-tensa in sekretarja Sassenbacha, zastopnikov posameznih strok in zastopnikov sosednjih dežel Ogrske in Češkoslovaške. Konferenco je otvoril Danov, predsedoval pa je Mertens. Prvi referent je bil Sassenbach, ki je izvajal: Ni namen te konference, da se bavi z visoko politiko ali pa da se vtika v politične razmere balkanskih držav. Tudi ni naloga konferenc« preiskovati delovni in strokovni položaj na Balkanu in o njem izrekati odločilno besedo. Kakor hitro so podaue v posameznih balkanskih državah možnosti, da se spori poravnajo s pogajanji, se bodo ta vodila posamezno. Nasprotno je naloga konference, da določi splošna pravila, kako naj se vodi strokovni boj v balkanskih deželah, da resno opozori vlade in gospodujoče razrede na upravičenost storokovnega boja in da zahteva eni njih, da odstranijo vse postavno policijsko in gospodarsko preganjanje strokovnih organizacij. Konferenca ima dalje namen, ustvariti enotno akcijo balkanskega delavstva v dosego splošnih socialnih zaščitnih zakono\ delavstvu. Po Sassenbachu so govorili posamezni zastopniki, v imenu Jugoslavije je govoril Pavifcevie. Sinit je v imenu privatnih na st avl j ene e v povdarjal skupnost ročnih in duševnih delavcev. Nato so se določile komisije: 1. Komisija za združevalno in zborovalno svobodo. 2. Komisija za določitev smernic strokovnega boja in 3. Komisija za socialnopolitične zahteve. Dne 10. aprila se je kčmferenca nadaljevala in sicer je Krekic (Jugoslavija) poročal o delu 2. komisije za določitev smernic strokovnega boja. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva izboljšanje položaja balkanskega delavstva s skrajšanjem delovnega časa, poviškom plač, ustanovitvijo socialnopolitičnih institucij kakor bolniškega, invalidskega in starostnega zavarovanja. Resolucija naglasa željo, da pripadajo razredno zavedni delavci in nastavljenci tako strokovnemu kakor tudi političnemu delavskemu gibanju, vendar se ne smejo politične diference in teorije unesti tudi v strokovne organizacije. Komisija je tudi sprejela tri zastopnike bolgarskih »neodvisnih« organizacij in enega romunskega, sprejela na znanje njih oddvojeno mnenje ter ugotovila, da se v teoriji strokovnega boja Mednarodna strokovna zveza ne loči od njih, pač pa se loči v praksi in v taktiki. Izdelana je bila resolucija k vprašanju enotnosti in ki priporoča, da prično posamezne strokovne organizacije pogajanja 7. »neodvisnimi o združitvi, kjer do nje še mi prišlo. Pavifevič izjavi, da se je v Jugoslaviji strokovna edinost že dosegla, izven zveze združenih strokovnih organizacij stoje le strokovne skupine, ki pa niso avtonomne. Skušnje so pokazale, da je združitev mogoča le tam, kjer so se organizacije osvobodile teorije in prakse anarho-siindikalizma in boljševizma. Bolgar Isajev je predložil resolucijo v imenu I. komisije za koalicijsko in zborovalno svobodo. Resolucija sicer konsta-tira, da državne ustave in zakoni garantirajo združevalno, zborovalno in štraj-kovno pravico, ki pa v praksi navadno ni priznana. Pogosto nočejo oblasti priznati strokovnih organizacij, zborovanja se prepovedujejo itd. Resolucija zatrjuje, da bo delavstvo branilo te pravice z vso energijo. Daljo zahteva resolucija, da se odstrani vpliv vojaških in civilnih oblasti na strokovne organizacije, ki naj bodo odgovorne le sodiščem. Strokovne organizacije naj se priznajo kot interesne zastopnice organiziranih delojemalcev. Odstranijo naj se vse omejevalne nared-be proti strokovni literaturi in časopisju. Konferenca je tudi mnenja, da se mora pričeti tudi energična borba za ratificiranje vseh mednarodnih konvencij o združevalni, koalicijski in štrajkovni svobodi, kar naj postane tudi sestavni del vseh državnih zakonov. V imenu 3. komisije za socialno politične zahteve predlaga Pfeifer (Jugoslavija) resolucijo, ki smatra kot akcijski program balkanskega strokov, gibanja boj za maksimalni osemurnik, za ženske sesturnik, dalje zahteva resolucija ur na teden enkratnega delopusta, ki naj pade običajno na nedeljo in ratificiranje vseli konvencij, ki prepovedujejo nočno delo za mladostne, žene in peke. Resolucija zahteva ustanovitev inšpekcij dela. \ arnost in higijena delavnic naj bo z naredbami zajamčena. Zaupniki in obratni odborniki naj se zakonito priznajo. Za odločitev v sporih naj se uvedejo delovna sodišča. Delovnim tarifam naj se da zakonite temelje, kd naj dolo-bijo pravno obveznost njih priznanja. Za izboljšanje delavskega položaja zahteva resolucija: delovno prepoved za mladino pod 14 leti in za žene dva meseca pred porodom in dva po njem; obli-gatoričen šolski obisk delavske dece.do 14. leta; enake plače za moško in žensko delo; kot oficielno zastopstvo delojemalcev naj se osnujejo delavske zbor- nice; končno naj se tudi ratificira vse mednarodne konvencije o zaščiti dela, ki so bile na mednarodnih delavskih konferencah priznane. Drugi del resolucije zahteva za vse države moderno socialno zavarovanje; v tretjem svojem delu pa nalaga resolucija organizacijam v posameznih državah, da skušajo doseči odstranitev vseh ovir., strokovnega pokreta. V slučaju brezposelnosti naj se prepreči dotok tujih delavcev, vendar le tako, da ne bo v nobenem slučaju dana možnost za izgon že nastavljenih tujezemcev. Resolucija tudi zahteva ukinjenje potnih listov, da se omogoči delavstvu, da si poišče delo tam, kjer ga more dobiti. Pfeifer je še predlagal posebno resolucijo k vprašanju vojnih beguncev. To vprašanje se mora rešiti na mednarodni podlagi in s pomočjo Zveze narodov. K tej resoluciji -e je vnela živahna debata. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Glasovanja se uiso udeležili radi takta zastopniki Mednarodne strokovne zveze iii posameznih strokovnih sekretarijatov. Konferenco je zaključil s kratkim govorom Mertens. O priliki balkanske konference so se vršile 11. aprila v Sofiji velike demonstracije, ki se jih je udeležilo do 2500 oseb. Množica je aklamirala mnogoštevilne inozemske govornike. Polltišng Testi. = Notranje političen položaj je ostal nedzpremenjen. Vlada misli izkoristiti čas do 5. maja, ko se mora predstaviti skupščini z večino, čim najbolje in zato se z vnemo nadaljujejo pogajanja, da si vlada večino zasigura. Prvi uspeh more vlada v tem oziru že zabeležiti. Vprašanje zopetnega vstopa vse HSS v vlado je skoraj sklenjen^ stvar. Treba sedaj rešiti samo eno drugo vprašanje in razčistiti stanje v radikalnem klubu. Opaža se,»da je skupina okoli Lj. Jovanoviča zelo borbena in da je njen vpliv v poslanskem klubu vedno večji. To tem bolj, ker ni danes PaSič samo v konfliktu z Ljubo Jovanovičem, temveč tudi z ministri, ki so nastopili proti njemu. Pristaši najbližje Pašičeve okolice sicer groze, da bodo s temi tremi ministri, ki so govorili, da kralj želi odstop Pasica, obračunali ravno tako ko z Ljubo Jovanovičem. Toda te grožnje ne jemlje nihče resno. Zakaj jasno je, da ima vsak od t£h treh ministrov (Ninčič. Boža Maksimovič J n dr. Srskic) tudi svoje pristaše in da bi morali radikali izključiti ne samo imenovane tri ministre, temveč tudi vse njih pristaše. Da pa teh ni malo, se vidi iz tega. da je Bosna, kjer je bil izvoljen dr. Srskič skoraj celotno nastopila proti Pašieu in da je tudi vpliv Maksimoviča kot notranjega ministra ze- lo močan. Zato se tudi že opaža med pristaši najbližje Pašičeve okolice, da se pričenjajo pogajati z vladno skupino, ki ima tako vedno,več upanja, da bo imela dne 5. maja potrebno večino v skupščini. = »Kdo ima prav?« — To vprašanje stavi »Slioveiec« indirektno na nas z ozirom na trditev nekega »Jutrovega« dopisnika, da je dobila SKS od dr. Žerjava 700.000 kron. Radovednosti »Slovenca« prav lahko ustrežemo, dasi se moramo čuditi, če se »Slovenec dela to tej stvari tako nevednega. Zakaj vsa ta stvor že davno ni nobena tajnost. Iz Kamena-rovičevih odkritij se ve, da je dobila JDS, oziroma dr. Žerjav, od Jadranske banke 700 lisoč kron, ki so bile vknjižene kot kmečki fond. Iz sodne razprave, ki se je vršila v Ljub-lani vsled tožbe nekaterih voditelev SKS pa se ve, da ni SKS prejela od JDS ali od dr. Žerjava niti ficka, da pa so od dr. Žerjava prejeli denar nekateri agitatorji SKS. Prejeli so denar v prepričanju, da niso visled tega niti najmanje vezani. Vse to je znana stvar in v Slovenec', ki je zlasti sodni razpravi z zanimanjem sledil, ve tudi sam to dobro. Zato je njegovo vprašanje čisto odveč, zlasti, če je naslovljeno na nas. Če se že vpraša, potem je treba vprašati JDS ali SKS, ker nas se ta stvar tiče ravno toliko ko Slovenca — namreč' nič! = Vandervelde o nemSko-ruskem dogovoru. Pri proračunski razpravi zunanjega ministrstva je lizjavil zunanji tu*' nister Vandervelde, da je treba prizna i. da ne vsebuje ne,mško-ruški dng ■ 1 je. Belgijska vlada proučuje sedaj vprašanje bodoče sestave Sveta Zveze narodov. Belgijska vlada bo pod vzela vse, da se odstranijo vse zapreke za vstop Nemčije v Zvezo narodov. Končno je izjavil J Vandervelde, da ne sine biti Zveza na- rodov organ gotovih velesil, temveč na demokratičnih načelih doneča reprezentanca vseh narodov. =? Italija o Berlinskem dogovoru. — Giornale d’ Italia označuje Berlinski dogovor kot dogovor, ki naj bo protiutež Locarnu in Zvezi narodov. Dogovor pa ni naravnost naperjen preti nobeni državi. Pac pa -e z njim ■otežkočujejo stališče Anglije v Zvezi narodov, stališče Poljske v Gdanskem in s tem indirektno tudi interesi Francije. Italije pa Berlinski dogovor ne razburja in bo Italija ob tej priliki precenila samo različna strem-ljetnja v evropski politiki. == Angleški pomisleki proti Berlinskemu dogovoru. Angleško stališče je najjasnejše izraženo v dveh vprašanjih, ki jih slavi list Times Nemčiji: L Ali se bo Nemčija pokorila Zvezi narodov, če bi bil sklep nemško-ruskega arbitražnega razsodišča v nasprotju s sklepom Zveze narodov? 2. Kaj bi storila Nemčija, če bi prišla do kolizije z nemško-poljskim tribunalom, ki je ustanovljen na podlagi Locarnskega pakta? = Vojaške reforme v Franciji. Vojni minister je razložil novinarjem načrt novega francoskega brambnega zakona. Po tem načrtu se zniža službena doba od 18 na 12 mesecev, število divizij se zniža od 32 na 20, število aktivnih oficirjev pa se poviša. Kolonialna %oj-ska bo štela skupno 277.000 mož, od katerih bo 97.000 belokožcev. Vojaški novinci se ne bodo vpoklicali več z ‘20., temveč z 21. letom. Reforma bo stopila v veljavo leta 1921». = Mirovna pogajanja z Abdelkrimom so se v Uždi pričela. Francozi in Španci zahtevajo, da mora Abdelkrim zapustiti Rif. Delegati Rifa bodo na to zahtevo najbrže pristali, če se bo Abdelkninm zasigurala letna apanaža. Presenetljivo je, da španska cenzura ni dovolila časopisnih vesti, da so se mirovna pogajanja pričela, pa čeprav vsa dežela želi, da se nesrečna vojna v Maroku že enkrat neha-Dopisnik Berliner Tagblatta Auber-tin razlaga to s teni, da je 1 liino di Ri-vera v veliki nepriliki, kaj da naj stori z oficirji, ki bodo po končani rifanski vojni demobilizirani. Vsi ti so se navadili sedaj na visoke plače in lepo življenje, š|mnska armada pa je premajhna, da Ivi mogla vse spraviti v P"11^^, '^e-se Primo di Rivero boji, df ,le_ mobilizirani oficirji prilik. Tla" bku/.ki:. Zanesljiv barometer, i iubtiaria ima dva barometra, ki oba eulil1 tajnih klavzul. Z Ber-. ls«inn dogovorom je bil .samo preciziran Rapallski dogovor. Nad .vse dvomljivo je, da bi Nemčija vsled Locarnskega pakta pridobila le enega novega prijatelja in če je sedaj njen položaj bolj osiguran. Pa to je končno stvar Nemčije. Kar se pa tiče sovjetske Unije, tedaj je treba reči, da ta še vedno računa z možnostjo kolektivnega napada na njo, pa ^Prav je njen zunanje politični položaj o okrepljen. Čim manjša pa je nevar-tuaj kolektivnega napada, tem večja je °bs( .sikrumost za svetovni mir. Dočim ^tviro ?°l‘tika drugih držav v tem, da v°jno grupacije, kakršne «o iuifT-n° prive ki služijo samo utrditvi maru. Ta politika je najbolj jasno izražena v nein-ško-ruski in v turško-ruski pogodbi. Če bi droge države sledile temu primeru, potem bi bil s tem svetovni mir bolj osiguran, ko z vsemi ukrepi Zveze narodov. (Kakor se vidi, zna g. Litvinov tako lepo proslavljati svojo politiko, ko najbolj namazan, kapitalističen diplomat. Op. uredil.) Če govori svetovna diplomacija, da ni Berlinski dogovor v skladu z Locarnskim paktom, tedaj je to naslovljeno ediino na Nemčijo, ker se nima sovjetska vlada nikomur opravičevati. Objektivno pa se more očitek zapadnih diplomatov .presoditi le, če se najprej ugotovi, kaj je cilj Locarnskega pakta. Če je bil namen Lo-carnskega pakta doseči pacifikacijo Evrope, potem bi morali zavezniški diplomati Berlinski dogovor samo pozdraviti. Če pa je bil skrivni namen Locarnskega pakta ustvariti blok proti sovjetski Rusiji, potem jo pač res, da Berlinski dogovor temu nasprotuje. Zakaj z Berlinskim dogovorom je bilo Locarnskemu paktu vzeto strupeno želo. Vseeno pa .pomeni Lo-carno slej ko prej ogroženje sovjetske Rusije. Nato je govoril Litvinov o češkoslovaški, Belgiji, Jugoslaviji, o državah, ki še niso priznale sovjetske vlade de aure. Obžalujemo, je dejal Litvinov, da se ne-»atere teh držav še vedno udajajo iluziji, Vsa poljska javnost je še prevzeta od grozne vesti o zahrbtnem umoru Huberta Linde-ja, bivšega finančnega ministra, ustanovitelja in glavnega ravnatelja poštnih hranilnic na Poljskem. Deset dni je sedel gospod Linde na zatožni klopi pred varšavskim okrožnim sodiščem, da se zagovarja za svoja dejanja in kupčije, da položi račun za vsak zlatnik, ki ga je izdal kot minister in pozneje kot ravnatelj poštnih hranilnic. Še je imelo sodišče izreči, če je Linde kriv, če ne pa, je li manipuliral z državnim denarjem v korist ali v škodo države, ko je dne 17. aprila nenadoma padel zavratni strel iz zadel Lindeja v možgane. Linde je bil na mestu mrtev. Usodno kroglo je izstrelil 'I rzmielevvski, podčastnik v poljski armadi. Tako- je poljski vojak obsodil Lindeja za krivdo, katere mu sodišče in javnost niti še nista pripoznala. Trzmie-lewskija so videli pogosto na obravnavah v družbi reducirane uradnice poštne hranilnice. V poslednjem času je to že drugi slučaj, da je sodila krivca privatna oseba ter izvršila nad njim smrtno obsodbo. Pred kratkim je ustrelil seržant Muraszek v vlaku dva poročnika-vohuna, ki sta se vračala v svoj sovjetski raj, kakor je bilo dogovorjeno med Poljsko in Rusijo. I oda Muraszek je bil drugega mnenja kot poljski diplomati, zato je ustrelil oba častnika tik pred rusko mejo. Komaj se je pomirila javnost po Mu-raszkovim procesu, že jo zopet razburja dejanje Trzmielevcskija, in to tembolj, ker je bil Linde znana in spoštovana oseba ter njegova krivda sploh še ni bila dokazana. Dejanje Trmielewskija pa je tudi tipičen izraz povojne mentalitete nekaterih ljudi, ki vsled napačnega razumevanja osebne svobode rušijo osnovne temelje človeške družbe. Brezposelnost se je v poslednjem času nekoliko zmanjšala, ker se začenja gradbeni cas. Vendar šteje sama Varšava še nekaj tisoč brezposelnih, ki od časa do časa povzročajo na ulicah demonstracije in nemire. Mesto in država izplačujeta brezposelnim podpore, kar ju stanejo mesečno lepe stotisočake. Zato tudi iščeta neprestano novih denarnih virov. Kot nbulro |)0r0(bl'a’ vai'šavski magistrat selim' rCfstne zedez- 7- davkom za brezpo- net n-’.- S6 Pe'^e S ^'amvajeni, plača pet grošev za brezposelne. V tem mese- država obdačila tudi železnice in in pošto. Davek za brezposelne znaša pri železniških listkih 10 grošev od 5 zlat-liikov vozne cene, za vsako pismo pa 1 groš. Seveda je to le eden številnih naporov v boju zoper brezposelnost. Pristaši esperanta so postavili na židovskem pokopališču v Varšavi spomenik iznajditelju esperantskega jezika. Zamenhoffu. Zamenhoff je namreč rodom iz Lodza na Poljskem. Spomenik, ki ga je i izdelal arhitekt Lubelski, predstavlja ze-meljsko oblo, opleteno z zelenimi zvez- i dami — simbolom esperantskega jezika. ' Dne 20. oprita je bila svečano otvorje- ! na šola za higijeno v Varšavi. Otvoritve ! so se udeležili predstavitelji skoraj vseh svetovnih držav, med njimi tudi Jugoslovani. Namen nove šole je predvsem temeljita izobrazba zdravnikov v vseh panogah moderne higijene. Po absolvira-nju te šole bodo zdravniki nastavljeni kot državni lrigijenisti v vseh delih Poljske. Šola je edina svoje vrste1 v Evropi. Soli za zdravnike so prideljeni tudi kurzi za nižje sanitetno osobje, razkuževal-ce, strežnike itd. Za zgradbo te prepotrebne institucije je prispeval KockfeJler 280.000 dolarjev. Zakon o suhih nedeljah in praznikih na Poljskem je tako star kot sedanja poljska država. Po tem zakonu ne sme od tretje ure popoldne v soboto pa do ponedeljka zjutraj v gostilni noben gost pristavit keliška k ustom. In res, celo nedeljo pijejo Varšavljani svojo vodko le iz skodelic za kavo in kozarcev za vodo. V nekaterih lokalih posebno v dancingih, postavljajo gostje steklenice z vodko pod mize, pokrite do tal. V odmorih med plesom ugasnejo svetil j k e in tedaj vsakdo hitro srkne požirek. Da cb nedeljah v Varšavi največ pijejo, da povsod točijo skrivaj vodko, je javna tajnost. Tudi je v nedeljo vsled pijanosti največ kregov, pretepov in avtomobilskih nesreč. V nedeljah tudi prenočuje največ ljudi na gostoljubnih deskah policijskih stražnic. Ker nikdo ne spoštuje zakona o prepovedi alkoholnih pijač v nedeljo, ker se tozadevna demoralizacija vedno bolj širi, je začel razpravljati v poslednjem času tudi parlament o suhih nedeljah. Vedno bolj se množe glasovi za odpravo suhih nedelj. Upajo, da se na ta način zmanjša nedeljsko pijančevanje. Vsakdo se namreč boji, da bo imel v nedeljo premalo pijače, zato jo v soboto kupi preveč. In vsakomur tudi prepovedana vodka bolje diši, zato jo v nedeljo tem raje izprazni dvojno mero. Dr. Božena Kokalj. PEVSKIM ZBOROM, ČLANOM ZSPZ V L1KV. Podpisani odbor je poslal včlanjenim zborom ljubljanske oblasti okrožnico glede ustanovnega občnega zbora Ljubljanske župe JPS in koncerta, ki je določen na dan 13. junija t. 1. Da bo mogoče pravočasno sestaviti spored in pripraviti koncert, pozivamo vse zbore, da nemudoma prijavijo svoje sodelovanje zveznemu pevovodji g. Zorku Prelovcu, (Ljubljana, Narodni dom) in mu sporoče s svojim mnenjem odnosno željami koncertne skladbe svojega repertoarja, izmed katerih bo artistični odsek izbral dve ali tri točke za nastop. Tudi naj dru-štva prijavijo svoje1 delegate za ustanovni občni zbor župe v smislu razposlanega pravilnika. Odbor preskrbi udeležencem občnega zbora in koncerta znižano vožnjo. Prijave na zvezn. pevovodjo pričakujemo najkasneje tekom enega tedna. Odbor Z. S. P. Z. v likv. in pripr. odbor Ljubljanske župe J. P. S. Pismo > jube Jovanoviča. Vreme, objavlja sledeče pismo Ljube Jovanoviča, ki jasno kaže, da je ostal Ljuba Jovanovič svoji politiki zvest in da ni v borbi s Pašičem niti najmanj odnehal. Z ozirom na razne mladinske s esti smatramo za potrebno, da objavimo tudi to Jovanovičevo pismo, ki se glasi: V »Političnem Dnevniku« Vremena je bila objavljena „Izjava neke jako ugledne osebe iz najbližje Pašičeve okolice” in v tej izjavi je bilo rečeno: „Z gotovih strani se je govorilo, kako da g. Ljuba Jovanovič g roži z objavo nekaterih dokumentov, kr bi mogla postati nevarna za državo..." Ugotavljajoč priznanje le „zelo ugledne osebe iz najbližje Pašičeve okolice", da je tudi to ogabno sredstvo uporabljalo proti meni in se skušalo s takimi sredstvi ustvariti prepričanje, da treba „razčistiti z menoj", izjavljam, da nisem nikdar grozil z objavo kakršnihkoli dokumentov, ki bi mogli biti nevarni za državo. Kdor je tako govoril o meni — je izvrševal samo nizkotno službo, da bi presleparil oni že itak nasleparjeni dve tretjini včerajšnjih glasovalcev. More pa biti tu tudi nesporazum. Današnji pooblaščeni prijatelji g. Nikole Pa-šiča ga niso istovetili samb z narodno radikalno stranko, temveč celo tudi z državo in je zato bilo zelo lahko mogoče, da je strah nemirne vesti pred objavo dokumentov proglasil že naprej te objave „kot nevarne za državo”. Tudi bi mogel še obžalovati, da ste v Vremenu vsebino mojega drugega go-v. ra objavili tako nepopolno, da je ta nepopolnost povzročila enostransko in neresnično sliko. Objavljen je bil zmi-el samo onega' dela mojega govora, v katerem sem, po želji gotovo vseh prisotnih članov izrekel svoje obžalovanje za one moje izjave, ki bi se mogle tolmačita kot žalitev Pašiča in njegove rodbine. Ni pa bilo povedano, da sem pri tej priliki opozoril na znane posredovalne posle nekaterih otrok g. Pašiča in izjavil, da taki posli ne spadajo v prav no-.beno rodbinsko življenje, temveč da spadajo, zlasti oni, ki so v zvezi z državnim denarjem, pod kritiko javnih delavcev. Ravno tako ni v .Vašem listu objavljen niti z eno besedico ostali del mojega govora. v katerem sem izjavil, da sem še nadalje prepričan o tem, kar sem dejal v pismu, da namreč g. Pašiču ne dovoljujejo njegova leta, da bi mogel še naprej uspešno upravljati stranko in državne posle in da so vsied tega imele njegove zadnje vlade toliko nedostatkov. Tega pa jaz, tako sem izjavil, po svoji vesti in prisegi ne morem niti odobravati in niti zagovarjati.« Iz te izjave se jasno vidi, da je ostal Lj. Jovanovič svoji politiki zvest in da je ne more biti od Lj. Jovanoviča nihče drug razočaran — ko neslavna SDS. Tudi to pove vse! Kako je bila ustanovljena SKS. Povdarili smo že pred dnevi, da je grda neresnica, da bi dr. Žerjav ustanovil SKS. Resničnost naše trditve potrjuje sedaj v potnem obsegu g. A. K o m a n iz Št. Vida, ki je bil eden soustanoviteljev SKS. V zadnjem .»Kmetskem listu nam piše: Z ozirom na »Jutrovo« novico z dne 20. aprila, da je dr. Žerjav ustanovitelj SKS, se mi zdi potrebno za naše pristaše, ne za Jutrcvee, podati točno poroči- lo o ustanovitvi SKS. To zlasti, ker danes po šestih letih njenega obstoja marsikateri pristaš ne ve kje, kedaj in kdo je polagal temelj stranki. Ker sem sodeloval vseskozi od prvega začetka na pripravljalnih delih za ustanovitev stranke, se čutim poklicanega, da v glavnih obrisih na kratko obrazložim njen početek. Potrebo stranke so rodile razmere. Kmet je uvidel, da uima zaščite v preživelih meščanskih in za kmeta naravnost mačehovskih strankah ter je pričel misliti na osamosvojitev. V letu 1919. smo se z tovarišema Tršanom in Pipanom večkrat shajali in debatirali, kako in na kakšen način bi zadevo vzeli v roke. Inieijativa za te razgovore je izšla od tov. Tršana, ki pa gotovo nikdar ni bil pristaš ali pa še celo eksponent dr. Žerjava. Posledica teh razgovorov je bil prvi sestanek, ki smo ga sklicali mi trije koncem 1. 1919 na Skaručni pri Ingelču (Vodebi). Sestanek je bil zelo dobro obiskan in to brez vednosti in dovoljenja dr. Žerjava. Vodil ga je tov. Pipan in sestavil dnevni red. Pri prvi točki je podal poročilo o dosedanjem delovanju meščanskih strank, ki kmeta ljubijo in rabijo le ob volitvah, potem pa pozabijo nanj in na njegove potrebe. Z ozirom na to je pri drugi točki dnevnega reda stavil vprašanje, ali so udeleženci za ustanovitev kmečke stranke, k čemur so vsi navdušeno pritrdili. V ta namen se je pri tretji točki izvolilo zaupnike iz. celega okoliša. Ker je bil pa ta okoliš za tako važno zadevo premajhen, so se ob enem na sestanku določili organizatorji katerih naloga je bila, sklicati enake sestanke v drugih krajih. Prevzeli so to nalogo za Dolenjsko Tršan, za kranjski okraj Burgar, ki je po prvem sestanku uspešno poročilo poslal, potem pa umolknil, za brezovski okoliš tov. Pipah in za škofjeloški podpisani. Organizatorji so imeli nalogo poslati imena vseh izvoljenih zaupnikov tovarišu Pipanu, kateri jih je potem sklical na prvi skupni sestanek v Ljubljano v Loydu. Tu smo se že sešli z našimi poznejšimi < Uličnimi delavci, kakor z starosto Zupančičem, Majcenem, Kušarjem, Mrmoljc iu drugimi. In na tem sestanku je bila iztesana zibelka bodoči kmetski stranki. Na lem sestanku seje izvolil pripravljalni odbor za izvršitev programa iu za sklicanje ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil pozneje ob velikanski udeležbi pri Novem svetu, morda že z vednostjo dr. Žerjava. Poudarjam pa, da je imel ta občni zbor toliko skupnosti z dr. Žerjavom, kakor jo imata Max in Alex Fischer: OKUŽENA. Ko sta se vračala sinoči okrog šeste ure domov, je rekla Jeanne svojemu možu: Saj poznaš mojo prijateljico Luizo Pi-rouette ... Včeraj sem bila pri njej. .. nevarno bolna je. Že precej časa je čutita bolečine v hrbtu. Pa se reva ni brigala y,a to. Včeraj zjutraj pa je takoj, ko se je prebudila, jela bruhati kri... V prsih jo tišči... Bog ve, kako je prišlo tako daleč! .. . Bržčas se je okužila ... Vse kaže, da je njena bolezen nalezljiva!« Pierre se spočetka ni zmenil za poudarek, ki ga je položila žena na besede: Da, da ... vse kaže, da je bolezen zelo nalezljiva! Okrog sedme ure je zopet spregovoril z Jeanno par besed o zdravju Luize Pi-ronette. Ko sta zopet umolknila, se je Jeanna nenadoma zganila in se prijela za ledja. >Kaj pa ti je?« jo je vprašal. »Nič, nič« je zamrmrala ravnodušno. Nekoliko kasneje pa je dostavila: Morda se motim ... toda zdi se mi, da me nekaj l>ode v hrbtu... Bržčas ne Im nič hudega ... Od sedme do osme ure ni bilo več govora o zdravju Luize Pironette. Ob osmih i ogenj in voda. Dejstvo je, da je takratna demokratska stranka v času, ko so naši tovariši organizirali svojo stanovsko stranko, čutila potrebo, napraviti v svoji stranki kotiček za kmeta v takozva-nem Kmetskem svetu kot protiutež ustanovitvi naše stranke. Ker se pa kmet v njihovem kctičku ni dobro počutil, jo je primahal v našo svobodno kmečko hišo. Dr. Žerjav ima pri ustanovitvi SKS ravno toliko zaslug, kakor dr. Korošec, kajti oba sta s svojo protikmetsko ]m-litiko vzbudila in pospešila potrebo ustanovitve kmetske stranke. Če je pa dr. Žerjav hotel pristaviti k našemu ognju svoj piskerček in če se je pustil od kme- ta potegniti, je’ to njegova stvar in res uima prav nič skupnega z ustanovitvijo stranice. To so zgodovinska dejstva, katerih ne spravijo iz sveta cele skladovnice J ut rovih poročil, v katerih izlivajo svoj žolč na našo stranko in na.našega poslanca tovariša Puclja. Kako pa zna naš kmet ceniti uspešno delo svojega poslanca, se je pokazalo na strankinem občnem zboru pretečeno nedeljo. Le žal, da ni bil naš občni zbor potom radija zvezan z Jutrovo centralo, ker bi bil gotovo od aplavza tovarišu Puclju oglušil ves Ju-trov uredniški štab. A. Koman, kmet. iu pet minut pa se je Je anna hipoma zvila, zgrabila z roke za pleča in vzkliknila: Ojoj! Pierre jo je vprašal ves v skrbeh: Ali ti ni dobro, draga moja? — 7. obupnim glasom, kakor bi hotela reči: Moji dnevi so šteti, neizbežna volja usode naj se izpolni mu je odgovorila: l isto'zbadanje v prsih me muči!« Pierre je spoznal, da ne sme več oklevati. Jeana je rekla odločno, takoj jutri pojdeva k zdravniku.« 11. Zjutraj je Pierre odprl veliko knjigo pariških naslovov, obrnil nekaj listov in obstal pri rubriki: doktorji-zdravuiki ■ Na košček papirja je napisal ime in naslov: Dr. H. Bergson, Boulevard Osman, 180. Slučajno jima je doktor sam odprl vrata. Peljal ju je takoj v svoj kabinet. Stvar je sledeča, doktor. In Pierre mu je razjasnil svrho njunega poseta. Obvestil je specialista o nemiru svoje žene tet mu je zaupal, da od sinoči dalje čuti vedno hujše zbadanje v prsih. Doktor je dolgo preiskaval Jeanno. . Gospa, prosim dihajte. — Ne dihajte več. — Sedaj zakašljajte. — Ne kas- Nedostojne politične metode. Slovenci se včasih radi pohvalimo s svojo kulturo, izobrazbo in civilizacijo. Zlasti kadar izvemo tem doli iz juga kakšne neprijetne stvari, o kakršnih se v dobri družbi običajno .uti ne govori, radi zavijemo svoje oči proti nebu po zgledu znane svetopisemske osebe in se javno zahvaljujemo Bogu, da nismo taki kakor naši bratje od Zidanega mosta naprej, čeprav smo v svojem srcu prepričani, da tudi mi nismo brez napak in da bi tudi naše javno življenje preneslo včasih nekaj mila. Splošno pa vendarle lahko rečemo, da smo imeli nekdaj vsaj pošteno tendenco in dober namen postati res kulturni in civilizirani ljudje, ki upoštevajo tudi v. javnem življenju vrednost dostojnosti in takta. Nekdaj je res vse kazalo na to. da smo umazano dobo še bolj umazanih osebnih napadov, osebnih sumničenj, obrekovanj in podtikanj že srečno preboleli ter se začenjamo vračati k stvarnosti tudi v politiki. Začetek je bil jako lep in je mnogo obetal. Nedavno pa smo padli še mnogo globlje kakor v dobi farovških kuharic nesrečnega spomina. Prav lep delež, če ne glavni delež ima pri našem nazadovanju v dostojnosti in taktu naš mladodemokratični tisk. Zelja mladih demokratov, da zavladajo neomejeno nad vso Slovenijo in spravijo vse pod svoj edinozveličav-ui klobuk, nam je razumljiva, kajti koncem koncev se vsaka politična organizacija trudi, da dobi večino in z večino vred pride do vlade, kjer more svoja načela uveljaviti. Navadna človeška dostojnost pa veleva, da se tako stranka kot posameznik poskuša uveljaviti v javnem življenju na parlamentaren način. Prav je, če govorniki na shodih in v svojih javnih glasilih razlagajo in tolmačijo svoja načela, če pripovedujejo ljudem, kaj so z.a nje naredili, tudi obljubljajo jim lahko sama nebesa na zemlji, če hočejo, tudi delovanje nasprotnikov naj kritizira,jo, kakor jim drago, dolžni pa so v interesu celokupnosti, da se vedno gibljejo v mejah dostojnosti. Teh mej pa mladodemokratski tisk žalibog ne pozna, prav nič več jih ne pozna. Ta tisk smatra v političnem boju vse za dovoljeno ii dopuščeno, prav po resničnem ali izmišljenem izreku onih ljudi, o katerih trdi, da jih najbolj pobija: Namen posvečuje sredstva! Klasične primere nizkotnosti naših mladih demokratov v javnem življenju smo doživeli ravno pretekli teden, ko je začelo vse njihovo časopisje streljati na samostojne kmete z najtežjimi kalibri. Nočemo govoriti o obsojanju korupcije z mladodemokratske strani, ki je izvabilo vsem poznavalcem razmer hopieri-čen smeh prav iz srca, tudi ne o obdolžit vab nedoslednosti od strani ljudi, ki se danes ponujajo na vse strani za politično priprego, ampak hočemo omeniti le en slučaj nedostoj-nosti, ki ga je zagrešil mladinski tisk z obdol-žitvijo samostojnih kmetov, da zato »rinejo \ Radičevo stranko, ker so deležni ali sokrivi njene korupcije. To trdi - Jutro brez vsakega dokaza! Ono trdi to, in dovolj je, češ nekaj se bo že prije- lo. Mladi demokrati računajo, da se enkra, vzbujen sum ne bo več polegel, ampak bo glodal dalje kakor nevidljiv črv pod drevesom skorje. Toliko dostojnosti gospoda nima, da bi svojo obdolžitev podprla s stvarnimi dokazi, da bi imenovala prizadete osebe, da bi konkretno označila to ali ono umazanost, v katero naj bi bili tudi samostojni kmetje zapleteni — za vse to nimajo poguma, ker *m» boje tiskovnega zakona, a kar je še žalostne' je, oni tudi nimajo več nobenega čuta za dostojnost, ki take politične metode ort ločno obsoja, najsi bodo naperjene proti tej ali oni osebi ali politični stranki. Najžalostnejše pa je, da tisti del slo ven sire inteligence, ki še slepo sledi uvladodemokrat-skiin geslom, ne najde več v sebi toliko moralne moči, da bi se taki politični nedostopnosti z. vso energijo uprl in talce izrodke bolne zagrizenosti in strankarske zaslepljenosti enkrat za vselej zatrl. Za slovensko izobražen-stvo to ne bo dobro, ker bo padel ves njegov javni ugled pod ničlo, če pojde tako naprej. Dolžnost naše inteligence je, Skrbeti za to, da izginejo iz. našega javnega življenja tudi politične perverznosti in da stopita na njihovo mesto zopet dostojnost in morala. KRATKE VESTI. Na Dunaju je bila aretirana družba ponarejevalcev, ki so falzificirali »ladjarske enomilijonske bankovce. Vse se na svetu kaznuje. Osrednji izvršni odbor SSSR je edo-bril Čičerinovo zunanjo politiko. Francoska vlada je sklenila, da se mora primešati pšenični krušni moki 8 odstotkov rži, da ne bi bilo Franciji treba-uvažati moke, kar bi škodovalo Fiauco-ski valuti. Japonski parnik Hitribumase se je v s led viharju potopil. ‘2HO potnikov je utonilo. številne smrtne obsodbe v Pekingu. Generali Cangsolinovih čet so pričeli brezobzirno persekvirati svoje bivše nasprotnike. Dnevno se vrše številne smrtne kazni nad kitajskimi nacionalisti. Ijajte več. — Prosim, dihajte zopet. In zaključek je: Zagotavljam vas, gospa, da ste popolnoma zdravi. Vaša prša so normalno razvita, dihalni organi so popolnoma v redu. Nič, prav nič Vayi ni! Saj jaz. sem to vedela, doktor! Nikdar mi ne* bi Ivilo prišlo na misel hoditi k zdravniku... Toda, kaj hočete... moj mož... Ah, kako so ljudje neznosni! Na ulici je Jeana vsa ljuta zmerjala svojega moža: Ali nama je bilo treba hi d i ti k temu bebcu? Dvajset frankov sva vrgla proč! Saj sem ti vendar rekla, da mi ni nič. Prepričana sem bila, da mi ni nič, prav nič. Res je sicer, da so pljučne bolezni zelo nalezljive. Toda te bolezni vendar ne moreš dobiti, kadar gledaš kal«) muhe letajo!... Kako hitro vendar iz-gu^n-glavo! Vsakih deset minut si m.‘’ ' ^'estu kaj mi je! Katera druga twže bi bila iz tvojih pomilovalni sklepala, da je izgubljena. III. Po večerji st« Jwuina in Pie,Te v mali fikaJon* Jeanna je> pletla. Pierre je cital večerne časopise. Neka novica v »Temps-u« je vzbudila njegovo pozornost. Naslov je bil Lažnji- vi doktor . Ko je prečita 1, je vzkliknil: Izvrstno, res izvrstno!« lii ker je hotel presenetiti tudi Jeanno, ji je dal prečitati novico: »Lažn ji vi doktor. Po povratku s kratkega |M)tovanja , ki je trajalo 18 ur, je znani zdravnik dr. Bergson, Boulevai O. man 180 izročil policiji Ta se je poslužil zd ravni h« ^podarja st< dva dni izdajal z.u.^eiuvj novih klien-ter sprejel in I>tf*'.HvU v svoj žep tudi ho- lov. Seveda je zaslužil . - Doktor nora rje, ki . t<) slučajno odkril to pre-Bergson j® “ %:'I>jerre je pričakoval, da se bo trnli njegova žena razveselila, videč, kako spretno sta bila prevarana. Na njegovo veliko iznenadeuje pa mu je rekla zelo neprijazno: Ne veni, kaj je smešnega na teni! Ti se smeješ vsemu kot pravi bebec! To ni niti najmanj smešno! Pet minut pozneje pa je naenkrat po-bledela. Hipoma se je sključila, se prijela za pleča in tožno zaječala: me Ojoj, ojoj, o,(oj! ... Ze . P® zbada!... Dnevne vesti- POLETNI C AS. Za časa vojne je bil s prvim majem 'pcijan. poletni čas. Kakor vsaka stvar, ki jo je prinesla vojna, tako je bila tudi novotarija s poletnim časom skrajno nepriljubljena. Ko je' bil po preobratu poletni čas zopet odpravljen in ni bilo tre-ba enkrat na leto pomakniti urinega kazalca za eno uro naprej in pozneje za eno uro nazaj, se je vse kar oddahnilo. Ljub-ie so mislili, da so rešeni težke more. V resnici pa ni poletni čas nobena mora in zato je v drugih državah se danes vPeljan. Zakaj račun, \sled katerega je kil vpeljan poletni čas, je danes ravno-talio pravilen, kakor je bil med vojno. Kakor tedaj, tako bi se tudi sedaj prihranili milijoni. Pa to ni niti najvažnejši argument, leda zakaj so ljudje srečni, da imajo eno UT? mani solnca? u to Cei0 v Lju|)]jani, ko so solnčni dnevi tako redki! ~~ Ceni. naročnikom »poročamo, tehničnem pomenu skleni-ministrstvoni?11^ il1 iedill() t() ie hotelo pa odlok ga e Preprečiti. V ostalem pojasnila, ke^se\ V lUurs'četn potrebuje* upravne razmere.1** ozira dovolj na naše Kongres Udruien narodnih železničarjev se 1“l?Sl°™nskih ni v dneh 4. do 6. junija t. l. N' d“b*ia‘ Pridejo delegati Udruželnja iz cele ^• 01) tej priliki bo več.ja prireditev v eh prostorih in na vrtu Narodnega d0-^26 iul)l.iani v nedeljo dne 6. junija Veniio J.eZa P0^11*1' organizacij za Slo-v ^'oram VJleddj''' -• ulaja t. 1. svojo Vin Mes,liesa doma v Ljubljani četek ob i’|ledao glavil° skupščino. Za-, U1'i- Skupščine se udeleži ** Centralnega poštnega Save-Poj... .. Gr tudi predstavniki posameznih n. . ^Uskih postnih organizacij. Na čast ^ ' to*)l se bo vršil zvečer ob 20. uri v . &rani Kazine družabni večer s komer-'coin. — Iz državne službe. Dosedanji tiskovni referent pri velikem županu ljub-'tenske oblasH Anton Zobec je imenovan ^Urednika Presbiroja ministrstva za no-^ie zadeve. Pojasnilo »Slovenske Matice« jav-\’est Kakor nam dohajajo dopisi, se širi dohajajo dopis uica >3t »Vodnikova družba* nasled-Vft,l8ke Matice:. Predsedstvo Slo-^ ‘^atice< sporoča, da Slov. Mati-^ ‘‘adaljuje svoje delo In nima z ° družbo; nobene zveze. — ^dstvo. «0.^ eP«taeija stavkajočih delavcev sal-Nh premogovnika v Budim- ljeui' ^ snK> *e poročali, so bili prisluškujoči delavci premoga vnikov saIgo-tarjanskega okraja poslali deputa-cijo v Budimpešto. Deputacija je prispela v Budapešto. Zahtevala je od ligov inskega ministra, da prisili madjarska industrijska podjetja, da bodo vporabljala samo madjarski premnog. Z Jugoslavijo in Itunuuiijo naj se prično pregovori v sv rho, da se zasigura madjarskim premogovnikom mirovni trg. Trgovinski minister je odgovoril, da vlada v vseh državah premogovna kriza, ki je deloma v v zvezi s splošno stagnacijo industrije. Obljubil je, da bo omejil inozemski im-port premoga. Tarifno vprašanje, kot tudi vprašanje zvišanja premoga bo predložil posebni strokovni anketi. — (jripa v Hercegovini. \ mostarskem in ljubuškem okraju je izbruhnila epidemija gripe. 75 odst;.tkov otrok je obolelo. Oblasti so jkkIvzele protimere. — Predrzen morilec. Pred par dnevi se je pričel v Milanu proces zoper morilca bolgarskega vodjo komitašev letia Čavljeva, Dimitrija Stevanova. Lopov se je predstavil sodnemu dvoru kot jugoslo-venski novinar. i'o stvar je pograbil Mussolinije organ Popolo d’ Italia« ter jo priobčil. Glavni odbor udruženja jugoslo-venskih novinarjev je poslal uredništvu lista sledečo brzojavko: Povedem notice, ki jo je priobčil vaš list, da se je izdal morilec Čavljeva za jugoslovenskega novinarja, izjavlja jugoslovensko novinarsko udruženje ogorčeno kategorično, da Stevanov ni bil nikdar jugoslovenski novinar. Vsa naša javnost pozna podrobnosti njegovega predživljenja. Stevanov je doma iz neke vasi ob jugoslovensko-bol-garski meji, je delavec in dezerter, ki se ima zagovarjati prenl sodišči radi raznih zločinov. Apeliramo na Vašo kolegijal-nost ter prosimo, da objavite to našo izjavo.« — Boj med orožniki in cigani. V Bačkem Novemselu je izvršila tolpa ciganov številne vlome ter ugrabila vsakovrstnega blaga za 70.000 Din. Končno se je posrečilo oro/ništvu priti lopovom na sled. Orožniki so zasačili tolpo v gozdu Miklo-ševac ter jo hoteli ustav iti. Ko so zagledali cigani orožnike, so ( tvorili ogenj. Po daljšem boju so cigani pobegnili. Orožniki sojin' sledili ter ujeli pet cigank. Ko so jih natančneje preiskali, so ugotovili, da so bili cigani in ne ciganke. — Lopovi izropali cel vagon. V zadnjem času se v Vojvodini železniške tatvine vedno bolj nmože. V eni preteklih noči pa so dosegli dolgoprstneži rekord. Med vožnjo od Subotice v Sombor so izpraznili cel vagon. Preiskava je ugotov ila, da je mogla biti tatvina izvršena samo med vožnjo. Te dni bo več oseb aretiranih. - Cena Beg oproščen. Y sodnem pro-poru v Skoplju je sedel že dolgi dve leti Cena beg, obdolžen, da je umoril svojo soprogo, učiteljico Milico Bogatinčevie. Prvotno je bil < bsojen radi umora na 20 let ječe, te dni pa je prišlo apelaoij-sko sodišče n& podlagi zdravniškega izvida do prepričanja, da se možu umor ne da dokazati, temveč ni izključeno, da je izvršila Milica Bogatinčevie samomor. Ko se’ mu je to naznanilo, je zaklical: Živio sodišče! Živio pravica!«... — Pogrom na črnce v državi Nevv Jer-sey. V mestu Cartere v državi Nevv Jer-sey, kjer tverijo večino prebivalstva črnci, je prišlo te dni do resnih nemirov. Neki črnec se je sprl v gostilni z nekim boksarjem Nenadoma je |>i-tegnil črnec nož ter boksarja zaklal. Boksarjevi prijatelji so se radi umora kolege krvavo maščevali. Zbrali so se pred bolnišnico, v kateri je njih« v tovariš umrl, nakar so se podali v okraj črncev. Tani so razbili s kamni in gorjačami vse šipe. Vsakega zamorca, ki so ga srečali, so strahovito pretep- li. Tudi z ženskami in otroci niso delali nobene izjeme. Izropali so številne trgovine. Na večih krajih, kjer se jim ni posrečilo vlomiti zaprtih vrat, so razgnali izgredniki vrata z dinamitom. Intervenirala je policija, ki so jo pa pobesneli izgredniki pregnali. Več policijskih uslužbencev je bilo razoroženih, več drugih te-peuih. Ko so pregnali demonstranti policijo, so navali na neko cerkev, v kateri se je vršila ravno božja služba. Duhovnik Črnec jim je zastavil v polnem ornatu pot ter jih hotel pomiriti. Odgovorili so mu s ploho kamenja, tako da je moral ko-nečno, krvaveč iz številnih ran zbežati nazaj v cerkev. Razjarjeni demonstranti so mu sledili, pregnali črnce iz cerkve ter jo zažgali. Demonstracije so zavzele take dimenzije, da so pogralrili končno črnci, kolikor sc mogli, svojih stvari ter zbežali iz mesta. Cesar niso mogli odnesli, so jim demonstianti zažgali. Šele naslednji dan se je p< sreči lo žandarmeriji vzpostaviti zopet red. — Bolniška strežnica — sadistinja. V Nimesu (Francija) se je pričel te dni proces zoper Ante inetto Scierri, ki je obdolžena. da je zastrupila 7 oseb. Predživlje-nje Antcinette Scierri, ki je rodom Italijanka, francoskim oblastim ni znano. Naselila se je leta 1924 v Franciji v mestu Saint - Gilles. Živela je v skupnem gospodinjstvu /. nekim Kossiguolom. Izdajala se je za izvežbano bolniško strežnico. Pripovedovala je. da je vodila za časa vojne sama neko vojaško bolnico. Dasi nje-bila njena zunanjost v se preje kot zaupanje vzbujajoča, je pr stala s časom v Saint Gillesu hohiiška strežnica. Pod njeno ; skrbo pa je umrlo v kratkem času 7 oseb, med njimi tudi njen priležuik. Stvar je postala sumljiva ter je vzbudila pozornost oblasti, ki so ugotovile, da so bile1 vse te osebe zastrupljene. Uganka je bila samo, zakaj je Antoinetta Scierri svoje žrtve zastrupila. Materialna korist bi bila prišla kvečjemu v euehi slučaju v poštev, pri neki vdovi, ki je zapustila svoji bolniški strežniki za njeno »požrtvovalnost/ malo premoženje. Končno so ugotovili psihiatri, da gre za sadistinjo, I i pa je za svoja dejanja v celem obsedu odgovorna. — Sv. Frančišek asiški dobil spomenik. V Milanu je bil položen te dni temeljni kamen za spomenik sv. Frančišku Asiškemu. Stvar je bila zelo slovesna. Razvila se je z velikim cerkvenim in vojaškim pompom. Slavnostnega odkritja spomenika sta se udeležila med drugimi honoraciori Mussolini in kardinal Tosi, ki so ju pozdravili zvoki pesmi Giovi-nezza«. Potem ko sta absolvirala svoje govore fašistovski poslanec Decapitanati in župan mesta Milana, ki sta tolmačila fašizem kot nauk o pobratimstvu človeštva, ki ga je propagiral sv. Frančišek, je Mussolini temeljni kamen slovesno blagoslovil. Svečanost je končala s fašistov-sko Giovinezza himno. — Zlatnike v milu Gazela< so našle: (imena v oklepaju označujejo trgovce,, kjer je bilo milo kupljeno) g. Neža Pod-reberšek, Ljubljana, Trnovski pristan il (v Prvem delavskem konsumn. društvu Ljubljana), Marija Orešnik, Spod. šiška (pri Janko Pintar, Spodnja šiška), Stanka Furlan, Črnomelj (pri Plut Martin, Črnomelj), kuharica pri ge. dr. Marii Novak, Mozirje (pri Franc Prislan, Mozirje), Jožefa Uhernik, Rokovnik (v Kmetijskem društvu, Št. Rupert, Dolenjsko), Milka Plautarič, Trebnje (pri Kmetijskem dru-šlvu, Trebnje), Koza Kokol, Krčevina 45 pri Ptuju (pri A. Senčar in sin, Ptuj), Rozalija Koren, Žužemberk (pri Franjo Pirc, Žužemberk), Marija Šandor, Nova-cerkev pri Celju (pri Anton Fazarinc, Celje), Marija Turšič, Sp. Dule št. 6 pri Krškem (pri Engelsberger R., Krško), Ivana Baš, Maribor Erjavčeva ul. 10 (pri Jos. Krempl, Maribor), Slava Tomaško-vič, Jalkovac pri Varaždinu (pri Josip Milkovič ml. Varaždin). — Mednarodna ženska stradalna tekma. Iz Berlina poročajo: Stradalna arti-stinja Daisy je zapustila svojo stekleno omaro. Postavila je nov svetovni rekord ženskih stradalnih artistinj. Toda, dočim je zaslužil stradalni artist Jolly s svojo produkcije 17.) tisoč mark, je zaslužila ona samo 2000 mark. Kljub temu je sklenila, kot poroča Achtulirabendblatt«, 12 kinematografov in varietejev ž, njo pogodbe. Razven tega je povabljena v London, kjer se o tvori dne 1. septembra velika mednarodna ženska stradalna tekma, ki se je udeleži razven nje še šest žen, med njimi ena Angležinja in ena Francozinja. .Tekma bo trajala 15 dni. — bjelovarski železničarji ustanovili ant koholno društvo. Bjelovarski želez-ničaiji so ustanovili le dni antialkoholno društvo. Prišli so do prepričanja, da-ima vzivanje alkohola porazne posledice, posebno za železničarje. Bjelovarska železniška direkcija spremlja gibanje z velikim zanimanjem. Zlatnike so našle v Zlatorog-terpen-tinovem milu: Matilda Zupan,, Dvorska vas, kupila pri tvrdki Valentin Perko, Begunje pri Lescah, Ana Merlin, Maribor, Tržaška cesta 88. kupila pri tt. Vinko Klemenčič, Tržaška cesta 59, Terezija Ambrož, Maribor — ^odbrežje, Drevo-redna ulici 10, kupila pri tvrdki Renčelj, Podbrežje, Alojzija Zavernik v Slov. Goricah, Amalija Hostnik, Loke št. 55 pri lernevitz, 1 rbovlje I., gdč. Anči Bernikova, Višnjagora. kupila pri tvrdki Marija Groznik, Višnja gora, Mici Zoran, služkinja v Mokronogu kupila pri tvrdki Koželj v Mokronogu. Najdostpjnejše proslaviš prvi majnik, ako se udeležiš danes ob pol 9. uri v „Unionu“ ELAVSKO AKADEMIJO v korist trboveljskim reducirancem. 1— Razstava francosko graiike 17. iu 18. stoletja, katero priredi Narodna galerija v Jakapičevem paviljonu bo otvorje-na danes ob 12.80. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti in francoske kultura 1— Greinij trgovcev v Ljubljani javlja z ozirom na to, da mora načelstvo nekatera določila glede odpiranja in zapiranja trgovin še dopolniti, da tozadevni sklep občnega zbora s 1. majem ne stopi še v veljavo in se bo njegova veljavnost pravočasno razglasila. I— Izlet društva »Soče« se vrši v nedeljo 2. maja v Medno pri Medvodah. Odhod poljubno z vlakom ob 11.40 ali 14.50. Zbirališče za skupen r.dhed pa je iz cer-cerkve v Šiški od 13.—13. in pol. Sestanek v Mednu (gostilna Cirman) ob 15, kjer se vrši domača zabava ob petju Iti godbi. Harmonike, kupleti in nastop I strank. — Občni zbor Udruženja jugosloven-skih narodnih železničarjev se vrši v nedeljo dne 2. maja 1026 ob 8. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vsi člani Udruženja se vabijo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udoleže. Pokrajinski odbor UJNŽ Ljubljana. Velika umetnost je kupiti dobro blago za moiko obleko po res nizki ceni To dosežete edinole pri priznano solidni tvrdki JOSIP IVANČIČ, Ljubljana MikluilCevn cesta ilev. 4. Ta ugodna prilika se Vam nudi i* do 31. maja 1926. TO NI PRAZNA REKLAMA! PREPRIČAJTE SE ! Maribor. m— NAZNANILO. S 1. majem se otvori v Mariboru, Koroška cesta 10/1. podružnica »Narodnega Dnevnika«. Poslovne ure so začasno dnevno od pol 4. do pol (j. Tu se bodo sprejemale pritožbe. novi naročniki, oglasi in tudi uredniški prispevki; dobivale se bodo vse potrebne informacije. Vsi p. n. naročniki, inserenti in prijatelji lista naj se blagovolijo v vseh zgoraj navedenih slučajih obračati na ^podružnico »Narodnega Dnevnika«:. m— Izlet v Egipt in Palestino namerava prirediti skupina Mariborčanov leta 1927. Akcijo bodo vodili poznavalci teh dežel. ni— Absolventi drž. dvorazredne trgovske šole v Mariboru napravijo ob sklepu šolskega leta poučno potovanje v Avstrijo. Ogledali si bodo med drugi m tudi Dunaj in industrijski kraj Kapfen-berg. m— Pomočniški odbor sporoča svojim članom, da naj se za vse informacije obračajo na društvo samo na sejni dan. to je vsak četrtek ob 20. uri zvečer v gostilni Pečnik, Rotovški trg. V izredno nujnih slučajih samo pismeno, nikakor naj se ne nadleguje posameznih odbornikov pri delu, kar se je doisedaj često dogajalo. m— Monsignorom je imenovan profesor in duh. svetovalec g. Janez Ev. V leže v Mariboru. Škofijski ordinaiijat um je že dostavil dekret. DOPIS. Kranj. Jugoslovenska Matica, podružnica v Kranju, bo imela svoj redni letni ni zbor v soboto dne 1. maja t. 1. ob . uii z\ecer v restavracijskih prostorih •Naiodnega doma. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil društvenih funk-cijonarjev kratko poročilo o delovanju pokrajinskih odborov v Ljubljani in Splitu ter zanimivo predavanje g. gimn. ravnatelja Košnika o kulturnih in po i-tičnili razmerah na Goriškem v za nji 15 letih pred vojno. Vsi člani m prijatelji društva so vljudno vabljeni. Šport. Amerikanski šport. Amerikanski nazori o športu in njegovem vzgojevalnem pomenu so povsem drugačni kakor evropejski. V Ameriki velja višinski rekord tisočkrat več kakor prav dober poprečni uspeh in zato se v Ameriki naravnost gojijo višinski uspehi. Pri Amerikancih velja samo rekord in zato ni nič čudnega, če pozna Amerikanec v vsaki panogi športa samo najboljše oz. najboljšega. Če govori o plavanju pozna samo svetovnega rekorderja Johnny Weismullerja ali Laufferja, pri boksu samo nepremaganega Dampseya itd., za druge, ki niso po-. stavili svetovnega rekorda, se ne briga. Rekord — rekord, to je geslo Jenkija in kaj donašajo rekordi, se vidi pri Weiss-miillerju, ki se vozi v avtomobilu marke »Marcedes«, drugače pa samo »živi«! Ne daleč za njim Šved Arne Borg... V Ameriki je v zvezi s športom vedno denar in dokler se samo v Ameriki izdajajo velikanske svote v športne namene, toliko časa bo Amerika v vsakem športu prva. K temu pride še izvanredna pre-detetinacija Amerikanca za šport. Generacija! Ko so se nemški plavači izkrcali, jim je preiskujoči zdravnik zaupno povedal, da je finski tekač Nuzmi zaslužil v Ameriki tri milijone dolarjev! In značilno za amerikansko naziranje je dejstvo, da je bil amerikanski kontrolor, ki je pri odhodu nemških plavačev vprašal Frolicha, koliko si je s svojo turnejo napravil«, užaljen, ko mu je ta smehljaje odgovoril, da nič. Čeravno nam je tako naziranje popolnoma tuje in se k nam nikdar ne bo zaneslo, vendar se lahko od Amerikancev veliko naučimo, posebno kar zadene velikopoteznost in žilavo stremljenje za ciljem. V Nemčiji n. pr. imajo razen visoke šole za gojitev telesnih vaj v Berlinu komaj tu pa tam kako športno vežbališče, kakor jih ima v Ameriki skoraj vsaka vas. Seveda ne smemo prizreti pri tem, da Amerika vojne skoraj ni občutila in je zadnja desetletja lakho milijone žrtvovala za šport. Pač se tudi nobena država ne more kosati z Ameriko v finančnem oziru, vendar imamo mi ravno tako dober človeški materijal kakor Amerika. Dve leti nas še ločita od prihodnje olimpijade Če bomo znali izbirati izmed dobrih najboljše bomo tudi mi dosegli višinske uspehe in bomo nekaj pomenili v športu kajti le iz najboljšega materijala se izklesajo s smotrenim najtežjim delom olimpioniki. NE VSEDITE SE, takoj bole imeli .kolen«' v hlačah in likalna gube bodo izginile. Bre* skrbi se vsede le v oni, ki mu je obleko Izgotovila tvrdka DRAGO SCHVVAB Ljubila na Iz naJboljSeflu angleškega blago l»r cenejše, kakor Iz drugega manj vrednega blaga. To In ono. Višja izobrazba. Sto dijakom neke ameriške univerze je predložil neki sotrudnik newyorškega tednika The Ne\v Republik« vprašalno polo, da bi se prepričal glede njihove splošne izobrazbe. Dijaki in dijakinje so imeli za seboj različno število semestrov. Sedem odstotkov je bilo inozemcev in dva inozemca sta odgovorila na vprašanja najbolje. Rezultat je nadvse zanimiv. Naj govore dejstva, od katerih pa navajamo samo nekatera od najbolj karakterističnih: Vprašanje: Zakaj je' bil Plato velik mož? Katere narodnosti je bil? V katerem stoletju je živel? Ali še živi, ali je že umrl? Rezultat: Samo 5 dijakov, od katerih sta bila dva inozemca, je odgovorilo pravilno; 15 jih sploh ni vedelo ničesar odgovoriti, 80 jih je odgovorilo napačno, kot n. pr.: Plato je bil grški matematik. Plato je bil filozof. Živel je v 18. stoletju-. Samo eden cd dijakov je izjavil, da je čital njegovo Republiko«. Na isto vprašanje glede Napoleona so odgovorili vsi dijaki pravilno. Glede Kante je bil rezultat sledeči: 71? študentov še ni slišalo sploh nikdar ničesar o Kantu, 10 odgovorov je bilo pravilnih, 17 napačnih, kot: Kant je bil nemški vojskovodja,« »Kant je bil general,« Kant je bil religiozen mož.« Glede Goetheja je bil rezultat bolj po-voljen: 80 dijakov je odgovorilo pravilno, dočim je* priznalo 25 dijakov, da ne ve absolutno ničesar o njem, 45 jih je odgovorilo napačno, kot: »Goethe je bil nemški komponist«; ;:>grški filozof«-. Kleopatra: »Italijanska kraljica«, »gla-sovita zapeljivka«, »ničvredna ženska«, »princesinja«, »Rimljankam. 71 pravilnih in 29 napačnih odgovorov. Marconi: »Učenjak, ki je živel v starem veku«, »francoski general«, židovski kralj«, »izumitelj aeroplana«. Eden od dijakov je odgovoril, da je izumil Marconi brezžični brzojav, da pa ne ve, če je živel v 16. ali 17. stoletju. Vsi dijaki, od katerih je dalo 62 napačne in samo 38 pravilne odgovore, so mislili, da je Marconi že mrtev. Kopernika so klasificirali gospodje akademiki deloma kot Rimljana, deloma kot Grka, deloma kot Perzijca, dali pa so mu sledeče poklice: Mornar - zvezdo-znanec, pisatelj, filozof. Večina je bila mnenja, da je živel pred Kristusovim rojstvom. Od 100 odgovorov je bilo samo 9 pravilnih. 70 akademikov hi o Koperniku sploh nikdar ničesar slišalo. Pestalozzija so označili kot »italijanskega slikarja«, nekateri celo kot »ameriškega pisatelja«. 83 dijakov od 100 ni sploh nikdar ničesar slišalo o njem. Pasteur: »Mož, ki je pastetiriairal mleko«, »kemik«, »fizik«, »duhovnik«, 74 napačnih, 26 pravilnih odgovorov. Tako se stvar nadaljuje. Neverjetno je. 90 od dijakov ni slišalo še nikdar ničesar o Konfuciju, 92 nikdar ničesar o Spinozzi. Solona so zamenjavali s Salome ter ga označili kot »židovskega ple- salca«. Nevvton figurira kot »bogat zid« in kot »ameriški izumitelj«, Alfred Nobel kot mož Noblovih nagrad itd. itd. Pozivu, da navedejo par ruskih pisate1-ljev se je moglo odzvati samo 40 cd 100 dijakov. 28 jih je navedlo samo Tolstoja, dočim so označili drugi Nietzscheja, Balzaca in Maupassanla kot Ruse. Večina ni vedela, katere narodnosti so bili Tizian, Rembrand itd. Cervantes je bil »oče don Quirote-a«. Tudi v geografiji so bili gospodje slabo podkovani. Vatikan je bil zanje v Versaillesu in v Florenci, Pantheon v Parizu. Samo 7 od sto študentov je ve‘delo kaj pomeni beseda »mavzolej . Itd., itd., — skratka neverjetna ignoranca! 1’oda, kako bi bilo, če bi se pcdvzel podoben poizkus na kakem našem vseučilišču in bi se stavila vprašanja, ki se nanašajo na slovensko duševno življenje? ČUDEŽNI ŽARKI. Že več let se vrše v Nemčiji in Ameriki po-'Azkiusi z ultravioletniimi žarki. Poizkusi so ugotovili, da uničujejo ti žaiiki bakterije. V meikejn berlinskem laboratoriju so izpostavili tem žarkom surovo milek«. Postalo je v par sekundah ta'ko sterilno, da je bilo tako prosto bakterij kot ijKisteuuiizirano mleko. Tedaj se je izkazalo vrhutega, da uLtravioletni žarki vitamine one novo razkrite, tajmstvene snovi, ki so ]>otrebne za ohranitev zdravja živili organizmov, ne samo kotnserviraijo, temveč celo razmnožujejo. Z >vitaamM«kMn mlakam« so dosegli zdravniki pri rahitičnih Obriooih upoštevanji vreidine uspehe. Koristni vpliv ultraivioletaiih žaifkov je ugotovljen raz-ven tega pri vseh redilnih snoveh, ki vsebujejo tkolesterin, kot pri maščobah, olju, vinu, moki in otrobali. Pri vseh teh substancah zvišajo ultravioletaii žarki redilno vrednost. Ultravioleitni žarki učinikuijejo čudovito hitro. Mleko je n. pr. steriliziramo v 4 do 5 seikun-dah. »Vitaminsko mleko se dobi v 45 seikuji- . dali, dočim raJbijo Amenikanei pri dosedanji < proceduri, prav toliko minut. Gospodarstvo. VETERINARSKA ŠOLA ZA STOCARE. Pod tem naslovom je izdal prof. zagrebške veterinarske fakultete M. Rajčevič knjižico, ki je bodo živinorejci veseli. Pravkar je izšel prvi zvezek, ki obravnava o porodih na-šiih domačih živalih. Avtor opisuje v 1. zvezku vsakovrstne težkoSe pri teh porodih ter daje živinorejcem praktična navodila, kako jim je postopati v poedinih slučajih. Knjiga je pisana v lahkem, poljubnem islogu, da se čita kot povest ter je ilustrirana. Delo je izšlo v založbi -Gospodarskih movin« ter Mane za predplačnike 3 Din, za druge 5 Din. Naroča se v veeh večjih knjigarnah ter pri izdajatelju »Gospodarske Novinec, Zagreb, Gundu-ličeva ulica 24. LJUBLJANSKA BORZA, v četrtek, 29. aprila 1926. Vrednote: Markantilna banka, Kočevje den. 102, bi. 102, zaklj. 102; še-šir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 110, bi. 110, zaklj. 110. BORZE. Zagreb, 29. aprila. Devize: Newyork ček 56.6247—56.9247, London 275.865 do 277.065, Pariz 189—191, Praga 168.084 do 169.084, Milan izplačilo 227.36 do 228.56, Dunaj 800.75-804.75, ček 800.15 do 804.65, Berlin 1351.63—1355.63, Cu- rih 1095,/8—10995/s, ček 1095.548 do 1099.548. Curih, 29. aprila. Beograd 9.115, Nevv-vork 517.50, London 25.17, Pariz 17.075, Praga 15.32, Dunaj 73.05, Berlin 123.15, Sofija 3.7425, Budapešta 0.00724. Prosveta, RAZSTAVA FRANCOSKE GRAFIKE 17. IN 18. STOLETJA katero otvori Narodna galerija v soboto 1. maja ob 12.30 v Jakopičevem paviljonu, obsega zbirko'okoli 140 listov. Zastopani so mojstri: Alix, Audouin, A ud ran Benoit in Jean, Balechou, Basau, Baudet, Beauvarlet, Boissieu, Bonnet, Callot, Car-inona, Cars, Clavareau, Cochin, Debu-court, De Lorraine, De Marteau, Deque-vauvillers, Dre vet Claude, Rierre in Pier-re Imbert, Duchaitge, Duclos, Duflos Claude iin Simon, Dupuis, Edelinck, Fi-quet, Gaillard, Grateloup, Gultenberg, Guyot, Halm, Halbou, Helmatm, iluret,-" Ingout, Larmessin, Lasne, Le Bas, Le Grand, Lempereur, Le Pautre, Lepicie, Suriigue, Levachez, Listard, Lucien, Mal-best, Martinet, Martini, Massard, Masse, Masson, Mellan, Michel, Moitte, Moreau 1. j., Muller, Nanteuil, Ouvrier, Pat as. Pesne, Petit, Rigaud, Romanet, Roullet, Savart, Schmidt, Schuppen, Scotin, Sul-pis, Tardieu, Triere, Vermeulen, Vidal, Voyez, Will in anonimni. Vso slavno dobo francoskega galantnega slikarstva in njene osebe pokaže kolekcija grafike, ki je žela v Zagrebu obče zanimanje in občudovanje. Razstava bo v Ljubljani te kratek čas otvorjena. Borba. Ta pretresljiva drama, vzeta iz resničnega življenja, slikajoča objektivno in živo razmerje med delavstvom in delodajalci ob času štrajka, se ponovi v ljubljanski drami v soboto, dne 1. maja ob 8. ure zvečer. Njen avtor je slavni angleški dramatik Gals\vorthy. Režira g-Šest, glavne vloge igrajo gg. šaričeva, Wintrova, Rogoz, Skrbinšek. Predstava bo izven abonmana. Cene znižane. ...... ■' % «ii L u Pf Moja mamica pere meje oblelcce samo z Hillom „Oaz€la“. Poglejte me- kako )e sveže in bleščeče belo moje krilce. /S&ŽT Kazen tega pa pri pranju pazite na to, da ne prezrete zlatnik, ki se nahaja v njein, mo|a mamica ga le namreč že nafila 1 MILO OAZELA A Barvne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, hekiografični zavitki in druge potrebščine pri TTTT\—lO D A n A Šelenburgova ulica št. 6/1. LUU# Telefon št. 980. Jack London: 70 Morski vrag. V tem hipu sta se Johnson in Leach ozrla po tovariših, ki so stali sredi ladje ob ograji. Nobenega pozdrava ni bilo. V očeh tovarišev sta bila mrtva; med njimi je bil prepad, ki loči žive in mrtve. V naslednjem trenutku sta bila nasproti zadnjemu delu ladje, kjeT sva stala Larsen in jaz. Sedaj smo mi drčali v dolino, onadva pa stase vzpenjala na val. Johnson je pogledal mene in jaz sem videl, da mu je bil obraz izmučen in upadel. Pomahal sem mu z roko; odzdravil je enako, toda odzdrav je bil brezupen, obupan Bilo je, kakor da bi se bil poslavljal. Leacha nisem videl v oči, ker je gledal v Wolfa Lanena; na njegovem obrazu je bilo opaziti staro, neutešljivo sovraštvo kot vedno. Coln je odplaval na zadnji konec ladje. Veter jima je iznenada napolnil jadro in pognal šibki mali coln, da se je videlo, da se mora prevrniti. Nad njim se je dvignil belo »e peneč val in se zgrnil nadenj, en ar se je zopet prikazal izpod vala,, a poln vode. Leach je na vso moč izmete val vodo, Johnson pa je bled kot zi držal krmilo. Wolf Larsen se mi je zakrohotal na usesa m oasei na privetemo stran. Pričakoval sem, da bo dal povelje da se ladja ustavi; vendar ni dal nobenega znamenja in ladja je vozila dalje. Louis je stal neoniaj-Ijivo pri krmilnem kolesn; opazil pa sem, da so se mornarji s skrbnimi obrazi obračali proti nama Duh je vozil še vedno naprej, dokler se m coln tako oddaljil 'od nas, da je bil zopet videti kot mičkena točka, ledaj pa je zadonel Larsenov glas. Bili smo dve dobri milji daleč na veterni strani lupinice, ki se je borila z valovi, ko smo spustili sprednje jadro nizdal; ladja se je ustavila. Čolni za lov na morske pse niso zgrajeni za vožnjo proti vetru. Njihovo upanje je v teni, da vozijo v smeri vetra, torej pred vetrom, proti ladji, kadar začne močan veter pihati. Na teto prostranem razburkanem morju ni bilo za Leacha in Johnsona rešitve drugje, kot na ladji; zavedala sta se tega in začela pogumno voziti proti vetru. A v takih valovih je šlo počasi. Vsak hip so ju šumeči, peneči valovi lahko pokopali. Neprestano smo gledali, kako je čoln zavozil na velike valove, a je odletel nazaj kot zamašek. Johnson je bil izvrsten |>omorščak in je majhne čolne poznal tako dobro kot ladje. Čez kako poldrugo uro se mu je posrečilo dospeti do ladje. »Torej sta se premislila?«: sem slišal, kako je Larsen zagodrnjal deloma sam pri sebi, deloma njima, kakor da bi ga mogla slišati. »Na krov prišla, kaj? No, le prihajajta!« zaukazal »Krmilo kolikor mogoče proti veti kirmiinem Ooftyju, ki je v tem zamenjal Louisa i je sledilo ^ t vetra, je sprednje in glavno jadio sp a u i o. pred vetrom in skakaje v-ozili, ko je Johnson na nevarnost, da se čoln takoj prekucne, prijenjal z vrvim jadra in v oddalji kakih sto korakov švignil preko brazde naše ladje. Vnovič se je Wolf Larsen zaknv , hotal ter jima mahal z rokami, naj prideta za nji • Očividno je bdi njegov namen, da se* z njima 1^'g' — da jih premlati, sem sodil; a to je bilo nevarno, ' J je bil šibki čoln vedno v nevarnosti, da se prevrne. _ ' Johnson Je ,-es »brni, _» «- “ gega ni mogel storiti. Smrt je (lgronmih valov je samo za čas, kdaj se h° jn se vaiu naprej, zgrnil nad čolnom, Ka( 1" nii je Louis, šepnil na »V smrtnem str® |U3prednji del ladje, da bi naduho, ko sem “Sprednjega jadra, zorcval zavu»i gaaa ustavi ladjo in jili vzame na odgovoril veselo. Samo malo lekcijo jima krov,< s0,n r h06\oui's meejeVTokavo pogledal. »Misliš?« je dejal. »Gotovo,< sem odvrnil. »Ti ne?< »Jaz ne mislim na drugega kot mi lastno o* » teko je pač dandanes,« je bil njegov odgovor.^ »Rad^ veden pa sem, kaj in kako še vse bo. Tisto zganF Friscu me je pripravilo v lepo stisko; še lepša pa tista, v katero te je ženska tam zadaj pripravila, bro vem, kakšen bedak si.« :e »Kaj hočeš s tem reči?« sem vprašal; ko ni namreč tako zbodel, se je obrnil, da prih.) Naznanilo otvoritve brivnice! 51 1 £% promenadne, bele in barvaste, Oi dj V ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne * * potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA Javna skiafflsta*£^ Uubjfstig' Dunajska C. 33 (v nekdanjih prostorih turdke Baiken) ^adiSSuje blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse Spedicijske Mednarodno transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje ' UI«e ^formacije in izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Cene kulantne. Br*°i»vni naslov »Skladišta«. TelcSon štev. 36Narodnem Dnevniku«! U/olfova 1 II. - Telef. 56, ^ Ta«. DW>. D. D. W m* Tiska UnjSpe, jpravlla, ccnJke, račune, čašo« P**e, lepake, broSuse, posetniceUti I«vr&uje vsakovrstne trgovske kakor tudi! vse cir«cie* uradne tiskovine. .......... Lastna knjigoveznica. UANA - SIMON OBEtlORClČEVA US, O. - TEUEFON S53 Prodaja za tvorniške cene « Podružnice v Jugoslaviji: i Beograd Zagreb Sarajevo Subotica Osijek V. Bečkefek Novi Sadi Skoplje Somt>°r Dubrovnik Brod n. S. Zen*un . Maribor Spli* Izdajatelj in odgovorni umtaik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno 'Merkur v Ljubljani Andrej Sever.