Štev. 295
TRST, v četrtek 21 oktobru
Tečaj
IZHAJA VSAKI DAM —
Kdt]]«ii la prsmttUti *b 5-, st psnsdeljkfli sfc »■ iffctrmj-
vvdi Jiiite iter. M prodajajo po S nv6. ctoL) ▼ Busgik y.iirak&rnah ▼ Trstu in okoliši, Gorici, Kranja. Sb. Petra, sežtai, Nabrežiiii, St. Ladji. Tolmin«, Ajdor-Dortbergn itd. Zastarel« iter. po 5 arć. (10 atat^. *SI SE ftA&lttAJO MA MlLIMETRC ▼ Krokosfei 1 -Steneae. CENE : Trgovinske ia obrtne eglsse pe 8 st. sus, Ktaortaice. zahvale, poslanice, oglas« denarnih savodoT p# si«*. Za ogiase ▼ tekstu Usta do 5 rrst 20 K, rsaka rV'"* vrsta K 2. Mali oglasi po 3 sto t. beseda, nsj-kvj^ pa 40 stct. Oglase sprejema Inserstai oddelek apraxs cJUMoatf". — Plačnje se Uključao le spravi „Ediaali'.

Olitllt političnega društva „Edinost za Primorsko«
V edinosti hm moč I
■mM ??A^OČNINA ZNAŠA
as tež* K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; as bs>
rerbs brest d opaši «.đ? naročnine, se nprava ne ozira. Var*4ata» mm	lx4»nj« „BDXHOBTX" stans : •«!*>
—— t*, tac K 530, pol lata 2 SO ———
Tri dopifd naj se pošiljajo bs uredništvo lista. Nefrank*»
▼ana pisms st ss sprejemaj* lo rokopisi as bs vrsSsJs laročaict), oglase in reklamacije je pošiljati ns upravo lista.
UREDNIŠTVO: silos Giorg!« Gafatti 18 (Naroda) de») Isdajatelj in odgovorni urednik STEFAJi GODINA. Lastaik kossorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konzorcija
lista .Edinost* v Trstu, ul. Giorgie Galatti Si. 18. P«3ttaa-kraitllal£iti r«?un It 841-652. TELEFON ft 11-57.
Nar. delavska organizacija
Tovariši! Delavci!
Vabljeni ste na
II. redni občni zbor
(nadaljevanje)
ki se bo vršil nepreklicljivo
v petek, 22. oktobra 1909
ob 7. in pol uri zvečer
v gledal, dvorani „Narodnega doma'. -►•<-
DNEVNI RED:
1.	Sprememba pravil.
2.	Volitev predsednika, odbornikov, nadzornikov, pregtedovalcev računov in razsodišča.
3.	Slučajnosti.
TOVARIŠI ! - Ta občni zbor je izredne važnosti !
TRST, dne 20. oktobra 1909.
Odbor N. D. O.
BRZOJAVNE VESTI.
Potovanje carjevo v Italijo.
JALTA, 30. — Car je včeraj cdpctoval ▼ Odeso na jafcti „S:andardtt, ki so jo spremljali trije križarji in ena torpedovka. Carica in rri^tesinje spremljale carja do pristanišča. Carja spremljajo na potovanja minister carske hiše b£ron Frederiki, miči »ter z\ unanje stvari Izrclski, štirje viši dvorjaniki in dva krilca pobočnika.
RIM 20. „Tribuna** poroča, da pride car v R-cconigi 24. t. m. popol, in da ostane tamkaj do 24 t. m. svečer.
TURIN, 20. — (Ag. Štefani.) Odbor sp!:5na delavske zveze <e je na sinočni seji izrekel odločno proti proglasitvi generalnega et ajka povodom carjevega poieta ter je sklenil pozvati delavako organizacijo, naj opasti tudi delni delavni počitek.
Italijanski oficijozen list o razmerja med Nemčijo in Italijo.
RIM 20. „Tribuna" piše: Poročilo, da ir naznanil državni kancelf r Bitkman-Hjliwjg, da pride v R m; kakor hitro mu bedo to dopustila dela državnega zbora, ;e dalo nekaterim, trezvezi sovražnim listom povod, da so g Dvorili o nemarnosti in poman kanju obzira državnega kancelarja napram Italiji, kar je pa v cčitnem protislovju z resnico. „Tribuna" opozarja, da je Bethmann-Holiw<?g takoj po svojem imenovanju naslovil prisrčno pismo na italijanskega miniitra zunanjih zadev, ter ma naznanil, da žali priti kakor hitro mogoče v Rim, da se pokloni kralju in da spozna osebno Tittoni-;a.
Ta mu je odgovoril, da je kralj odsoten iz Rima, kamor se povrne še-le okoli >rede novembra. Ker je bila torej to skupna želja državnega kancelarja in Tittonija, da se vrši obisk v Rimu, je b lo sporazumno sklenjeno, da se obisk odloži. Bethmann Ho)lweg je želel priti v Rim, kakor hitro se povrne krali. Ali ker je potrebno, da je državni kan* celnr prisoten radi delovanja državnega zbora
PODLISTEK.
II
Iz mojega zapisnika:
Prvi večer v Bosni".
Spisal: RADOVAN RADOGORSKI.
To se večkrat jednako ponavlja. Ko pa so zopet enkrat po istem načinu kakor preje pcptdali na tla, obsedevajo zekrat irižem mg, povzdigsjo s hcčžo vred razprostrte roke ku&ku, vtikajo palec za uSesa in na to se začenjajo obračati ca levo, desno, kamor se žd fz ra hcdža. Toda kmalu zopet popadajo na tia in na to hitro skaka;o od tal. Take in slične cerimonsje se izvajajo ; vse to traja kafre pol are ; potem pa ae razhajajo,
Tudi midva sva jo popihala stran, le čredno so prišli mobamedaeci iz džamije. Zelo zadorol;nega sem «e čutil, ker^ sem videl ta obred mohamedancki na molitvi ▼ džamiji, kajti drtgnercem ni dovoljeno, da bi krt z k&cega višjega d j volj en j a prisostvovali mohamedancem ▼ džamiji na molit« i.
Dasi mi je bila „hora legalis" že davno
do zaključka zasedanja, je bilo treba obisk ponovno odložiti, a to edino-le zbog želje, da se vrli obisk v Rmu, ker bi se bil mogel vršiti obisk kje drugje že koEcem septembra. Razmere med Nemčijo in Italiio so izvrstne, ter preiinjene z največjo prisrčaottjo in meječ bojnim spoštovanjem. To je resnicn, preti kateri ne morejo nič neizprosni sovražniki trozveze.
Kongres slaščičarjev.
DUNAJ 20. Danes so pričele razprave sedmega kor greta slaščičarjev iz vseh delov monarbije, iz Budimpešte ia Berolin-'. Češki delegati ni to prišli na kongres. Na razpravi, katere se je vd ležilo tadi *eč državnih poslancev, je prišlo do manifestacijo za dela-možnost parlamects.
Seat i nek kneza Ito s ruskim finančnim ministrom.
TOKIO, 20. (Nem. kab. družbe.) Knez Ito se koncem oktobra seatsne z ruikim fi nančnim ministrom v Harbinu, kjer bosta oba državnika razpravljala vprašasja glede Man* djuri e.
Mladoturiki izletniki v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 20. — Dražba mlado-turških izletnikov obstoječa iz 230 oseb, ie dospela semkaj ob 6. ari zvečer. Izletniki so bili prisrčno vsprejeti.
Tožitelj Ferrerja umorjen.
PARIZ 20. „Petit Pariaien" poroča iz Barcelone preko Cerbere: Stotnik Rafales, ki je v procesu proti Ferrer-ja posloval kskor državni pravdnik in predlagal smrtno obsodbo, je bil nmorjen že v noči od petka do sobote. Ko se ]e sprehajal po ulioi Rambla Canaleja je iz gruče ljadi izstopil neki človek ia dva-vrat ustrelil nanj z revolverjem. Stotnik se je zgrudil ns tla in par miout pozneje izdihnil Morilec in njegovi tovariši so zbežali in jih niso megli ujeti. Redarji in vojaki strogo straži jo stanovanja častnikov-sodnikov, ki so sedili Ferrarjs.
Ciklon.
HONGKONf, 20. — Takaj je včeraj divjal ciklon, ki je napravil na ladijsb ogromno škodo. Mnogo ladij in džunk se je potopilo. Več hiš še je zrušilo*
V Macao je orkan vrgel neko francosko in portugaliko topničarko na riževo polje.
Dunaj, 20. — Vojna ladija „Panter" je včeraj priplula v Camran.
Na ladiji vse zdrave.
Dunaj 20. Koresp. Wilhelm poroča, da boli poljedtljskega miniitra dr« Brafa noga in da bo meral radi tega ostali nekoliko dni v postelji.	_
turčija.
Bivši sultan Abdul Hamid.
SOLUN, 20. — Pri bivšem sultanu Abdul Hamidu, ki je sedaj 70 let star, se prikazujejo znaki fiziške in duševne utrajenosti. Skrajno obnemogel je in uživa hrano v pre-maSi meri. Zdravniki so mnenja, da se njegovo življenje približale hitremu konca.
srbija.
BEROLIN 20 „Nordd. Allg. Ztg." poroča : Srbski miniiter za ananje stvari dr. Milovan"vič je predpol. obiskal držav, tajnika barona Scboena.
PARIZ 20. Semkaj je dospel srbski finančni minister Paču. da dovrši pogajanje glede sklepa novega % posojila v znesku 120 mil. frankov.
minila, vendar nisem čutil nikakoršne zaspanosti; kajti z Nikolo sem hodil po mestu okrog in zanimala me je vsaka najmanjša nova stvar, ki sem jo epazil, o kateri se mi preje Š6 sanjalo ni.
Ko sva se tsko sprehaj&joča se rszgo-varjala, je menil Nikola, naj kreneva še v kako „k&fanou. Nič se nisem branil tema predlogu, dasi še takrat nisem bil ravno poseben prijatelj kave.
Pred vratmi neke navadne hiše mi je velel Nikola: „Vstopi!' Jaz sem pogledal malo; nad vratmi sem sicer res ugledal tablo „Narodna ktfana", ali zunanjost tega pritličja se mi ni zdela Bič kaj podobna kaki kavarni v nojem smislu. *
S tem pa ni rečeno, da ni drugih kavarn in hotelov v Bihaća.
Pri nas namreč, sem si mislil, imajo kavarne, ki so vredne tega imena, vsaj visoka in široka okns, če že ne tudi na pol steklenih vrat, ali to...? — No, vstopila sva skozi vrsta v kafano. Izvrstno^ zopet nekaj novega, originalnega! Šest Tarčiaov, sedečih križem nog, sem ugledal pred sebaj. Zafiadeno so me pogledovali; ti so pili kavo, oni pušili in se razgovarjali. „Čudna kavarna", mi je rojila misel v glavi !
Takoj pa se je dvfgoil eden izmed Bošnjakov, sedeči prekrižanih nog pri glinasti,
BELIGRAD, 20. — Bivši vojni minister general Živkovfć je imenovan poveljnikom vojne ekademije.__
RUSIJA.
Ruski menih, umorjen na gori Atos.
SOLUN, 20. — V gozdu, poleg ruskega samostana na gori Atav, so našli umorienega sUrrgi ruskega meniha Papaiigora. Tekom en£ga leta je to že šeiti ruiki manih, ki je padal pod morilčevo roko. Vz-ck nmcr.iv in mcrilci so nepoznani in bržkone tudi ne bodo nikder odkriti, ker menihi na gori Atos zamore jo na podlagi starih privilc gajev zabraniti, da bi se posvetne oblasti in osebe atikale v njih stvari. Teh privilegejev pa se jim dosedaj ni upala odvzeti niti ustava.
Ojačanja v Finski.
PETROGRAD, 20. — Ruska vlada je sklenila poja&iti ruike čete v Finski ter poslati tja en vojni zbor,
Španija.
Grožnje kralju in ministrom.
BARCELONA, 20. — M nulo noč je bilo nabitih po zidovih me^ta mnogo lepakov, v katerih se strašno napada kralja, minister-skega predsednika in ostale člene kabineta. Na lepakih se grozi omenjenim, da bodo radi usmrtitve Ferrer-ja prav gotovo v kratkem umorjeni. Policija jo dal* lepake odstraniti. Poizvedovanja za prouzro&itelje teh lepakov so bila dosedaj brezvspešna.
anglija.
Prepir med poslansko zbornfco in zbornico lordov. Socijalisti groze kralju z raztopilnikom!
LONDON, 20. — Vodja socijalistov Har-die je rekel včeraj na nekem zborovanju : Nadejam se, da ni res, da bi se kralj mešal v prepir, ki je navstal nad obema zbornicima raii proračuna. Dokler je kralj izven strankarske politike, ie neškodliiv. Kralj naj se ne meša v politiko; sicer bi utegnil romati e sbornico lordov vred v rastopilnik.
Državni zbor.
DUNAJ, 20. — Zbornica se je sestala danet. Dvorana in galerijo so prenapolnjene. Češki radikalci so sprejeli ministerikega predsednika in ostale ministre z ropotom in Ab-zugklic;. Ministerski predsednik je izjavil, da ie zasedanje otvorjeno ter je pozval posl. dr. Funke-ju, naj prevzame predieditvo.
Večina poslancev je živahno pozdravila posl. dr. Funkeja, dočim so češki radikalci nadaljevali rope t. Imel je odobravanjem sprejet govor, v katerem je pozdravil poslance ter apeliral na ljudsko zbornico, naj vrši v polni meri svojo dolžnost. Govor je zaključil s H.ch-klici na cesarja.
Med neprestanim ropotom je storil novoizvoljeni poslanec grof Skarbet obljubo.
Potem, ko se je naznanilo, da sta odložila poslanca Dorfmann in Srb svoja mandata, je poslanec Wolf protestiral proti sklepu današnje seje klabovih načelnikov, da se bodo vršile volitve predsednika šele v petek, ker je to proti pravilnika in znači odjenjljivott napram „Slovanski enoti".
Starostni predsedoik je izjavil, da pretrga sejo za 48 ur zbog želje, ki je bila cd večih strani izražena in da se da poslancem priliko, da se sporazumejo glede volitve predsednika.
Volitev predsednika se vrši v petak, ob
piramidasti peči. K a f e d ž i j a*) naju je uljudno pozdravil in vprašal, a čim da naj nama postreže.
„Doni nam jedan crnu ksfn \u mu je ukazal Nikola; na to sva sela na zofo poleg mizice. Kafedžija se je vrnil k peči in potegnil iz ogn išča medeno, okusno napravljeno posodico „džezvo" ia jo del poleg dveh kupic vode na „taco". Nato je pridel še dva fild-ž a n a**) a tremi kosci š e č i r a***) ter postavil to pred naju. Nekaj časa sem si ogledoval te reči, toda radovednost, kak ukus ima ta „črna kafa", mi ni dala dolgo odlašati; nalil sem ai fildž in s kavo in po-kuril,.. Reči moram, di je bila ta črna kapljica izborna in brž sem dal Nikoli na znanje avoje gorke aimpatije do .crna kaie". V resnici priljubila se mi je tako, da pozneje na pot 9 vanj u skozi Bosno in Hercegovino niti jednega dneva nisem zamudil, da ne bi bil po dvakrat, trikrat in še večkrat v kaki .turski kafani".
Kaka sprememba m?d ono gostilno, kjer sva preje aedela in to ksfano! Čudno se mi
*) Kafedžija = kuhar kave in ob jednem „marker".
**) Fildian = majhna posodica, kamor ae
uliva kavo.	i
II. uri dopoTuine. Hruo češki radikalcev je trajal med vso sejo.
Vladne zakonske predloge. Zakon o peč tka v trgovini in obrtu.
DUNAJ, 20. — Viada je izročila prei-sedništvu zbornica ponovno zakonska pred-' loga glede trajanja delavnega časa in zapiran:e prodaialn v trgovini in obrt*. Novi nač.t predle g a določa za pomožne delavce, ki so nameščeni ▼ trgovin? h ia špedicijah, nepretržni počitek 11 ur.
Za voznike v špedicij tki obrti ima trajati počitek najmanje 10 nr.
Prodajalne se ima zapira cb 8, uri, prodajalne jejtvin ob 9. uri zvečer, tar im&jo biti zaprte do 5. zjutraj.
Vendar so politične deželne oblasti oblaščene, da določijo v gotoHh č. s vnik meiah zvečer bolj zgodnjo uro za zapira d e! a zjutraj bolj pozno za odpiranje. Na sklep go-spodtke zbornice, po katerem bi določbe t?ga zakona ne veljale za zdravilišča v dobi sezone, se ozira nova prelloga v tdiko, da je vlada pooblaščena, da postavi omenjene določbe, deloma ali popolnoma izven veljave v oaih zdraviliščih, kjer je v večernih urah posebno živahen promet.
DUNAJ, 20. — Vlada je predložila danes poslanski zbornici novo predlogo gleie davka od poslopij. Zakonska predloga ebsfza najemninski in razredči dav.ek.
* *
Gospodska zbornica.
DUNAJ 20. Začetkom današnje seje je ministerski predsednik baron Bienerth priobčil, da je cesar zopet imenoval predsednikom gospodtke zbornice dosedanjega predsednika kneza Windischgriitza, nakar je isti zavzel predsedniško mesto, se zahvalil za imenovanje in prosil zbornico, naj ga še tudi nadalje podpira. Nato je predsedoik omenil jubilejnih slavnosti na Tirolskem. Potem je bilo izvo* Ijenih šest verifikatorjev in več komisijskih členov, nakar jo bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 1. uri pop.
Ogrska kriza.
Avdijenca pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 20. „Ogr. biro poroča z Dunaja : Ogrski ministri grof Andras<y, Da-ranji in grof Aladar Zicbj so imeli; danes zjutraj posvetovanje v ogrski palači. Trgovinski minister^je vsprejel državnega tajnika Szte-renji-ja. Pozneje je prišel v ogrsko palačo tudi gref Albert Apponji. Minister za notranje stvan gret Andrasij je bil ob 10. uri predpol. pri cesarju v avdijenci.
Ministerska konferenca.
BUDIMPEŠTA, 20. — „Og. birč* po-roča z Dunaja: Avdijenca ministra grefa Andratsj-ja jo trajala 1 % ure. Minister je odšel od cesarja po 11 V« nri predpol.
Grof Andrasiy je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali o vspehu avdijence, da ne more ničesar povedati in da pove ft; le po ministerski konferenci, kar zamure povedati. Minister se je iz cesarske palače odpeljal ▼ ministerstvo za nnanje stvari, ni pa našel doma grofa Aehrecthala in se je potem podal naravnost v ogrsko palačo, kjer je posetil trgovinskega ministra Košuta.
K Košntu so potem prišli vsi Sleni kabineta raznn hrvatskega ministra Josipovića, ki je bil še v meitu. Ob ll3/« je pri&efa ministerska konferenca, na kateri je g of Au-
***) £etfr — sladkor.
je zd^lo, kako to, da ni bilo v oni gostilni nobenega Turčina; zato sem pnpraial svojega znanca, kaj je temi vzrok. N kola mi je povedal, da nnhamedanci ne smejo piti vina, ker jim njih vera to prepovedaje, ali zato tembolj obiskujejo kavarne.
Na mojo željo je prinesel kafedžija še jedno džezvo kave, potem pa sem zahteval račun.
Prijel sem s prsti tri desetice, misleč, da stane džezva kave približno toliko kakor pri nas po našth kavarnah; saj je izborna in ravno toliko je je, toda kako sem se začudil, ko sem čol odgovor kafedžije: „Osam novčiča, molim gospodine" I
No sreča, da ni teh kavarnarjev po naših krajih, zakaj precejšnjo konkurenco bi delali našim, sem si mislil sam pri sebi...
Z veseljem sva posrkala ta „boianski nektar", vsnes po so nama prihajale med pu» šenjem domačega bosanskega tobaka dobre misli v glavo in nehate sem se spomnil svetopisemskih besed: „Gospod, dobro nam je
tukaj biti I..."
Vendar kmala se nama je začelo zdehati — znamenje, da je že 5a«, da se spraviva spat. Uijndni Nikola me je spremil fta do gostilne, kjer sva se bila seznanila. Tam sva se poslovila drog od dragega z željo, da se prihodnje jutro zopet veselo sindeva. (Konce).
Stran II
>EIVENTOST« št. 295
7 Trstu, diie 21. oktobra 1909
draisj- noročal svoji n kolegom o vspehu svoje avdijence*
BUDIMPEŠTA, 20. — „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Cesar je pred otvoritvijo kronikega sveta vsprejel v privatni avdijenci miniiterskega predsednika dr. Wekerle. Kronski svet
BUDIMPEŠTA, 20. — „Og. biro" poroča z Dunaja: Kroniki svet se je vršil danes opoludue ▼ cesarski palači. Čeprav je bii kronski svet določen ca 1 uro popol., je cesar otvoril posvetovanje 10 mii<ut prej, kar so bili ministri zbrani že pred 1 uro.
Posvetovanje je tr&jaio pol ure. Cesar je najprej rekel, da je sklical t* kronski svet v svrbo, da pozove čleae vlade, naj vsak posamično izreče svoje mnenje o možnotti rešitve krize. Pri tem jo cesar naglasil, da je I tudi sedaj želeti, da se še zi nadalje orno- j goči skupno delovanje koaliranib strank. Na' to so vsi ministri izrazili svoje stališče, ki. odgovarja seveda stališču različnih strank, j V<i so pa soglašali ▼ tem, da je rešiti se-; da njo krizo le, ako se ustavnim potom po- \ veri sestava kabineta sedanji večini ali manj-;-šini. Pač pa so ministri izrazili mnenje, da; ie možnost sodelovanja različnih strank iz- -ključena, alt pripravljeni so na željo Nj. Veličanstva csdaljevati posvetovanja v svrbo, da 63 omogoči re&iter krize in o tem Nj. Veli« čanstvu poročati. Cesar je ponovno izjavil, da želi rešiti krizo ustavnim načinom ter je pozval ministre, naj z czirom na to počakajo njegov sklep in store vse možno, da se težavni položaj še bolj na oteža z neprevid-Ijirimi okolščinami.
Ogrski ministri odpotujejo še danes z Dunaja.
K otoorltol državnega zbora.
(Glas slovenskega politika.)
Včeraj se je sešel državni zbor v novo zasedanje. Oglašajo se na raznih straneh različni preroki, ki so pa vsi složni v tem, da ne prerokujejo nič dobrega. V reantci ka-' žejo vsa znamenja, da utegne državnozborsko zasedanje, ki se je začelo včeraj, trajati komaj nekoliko dni, ter slediti razpuščenje zbornice: absolutizem in § 14. Dobivamo vtis kakor da Bienertb, nemški „krščanski" socijalci in Nemci sploh komaj čakajo, da bi viada dobila povoda za razpuščenje državnega zbora.
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli prejudicirati sklepom naših poslancev. Vendar pa mislimo, da bi one stranke „Slovanske enote', ki so minulo poletje opravičeno ob-strnirale, dosegle najsijajnejo moralno zmago nad Bieoerthom, ko bi sedaj ne o b t r u i -r&le, ker bi mu s tem napravile velik križ preko ujfgovih računov.
Namea, ki ga je imela slovanska ob-strukcija minulo poletje, je bil dosežen ■ tem, da «o preprečene Slovanom neljube vladne predloge. A čim je doiežen namen, je j odpadel tudi povod. Seveda se nam utegne poreči, da je Še vedno povoda dovolj tu za obstrukcijo, in ta povod da je že v sami osebi barona B.enertha in v zistemu, ki ga cn zastopa. Re» je. Toda ne smemo se i ogibati vprašanju: ali se je nadejati, da
bi s pomoči o obstrukcije strmo-.
glav ili Bienertha?! Po našem mnenju — ne l! In sicer zato ne, ker Bienerth — po našem mnenju, kakor že rečeno — komaj čaka, da bi dobil povoda za razpuščenje državnega zbora. To pa enostavno zato. da bi s pomočjo § 14. uveljavil vse ose predloge, za katere ne bi v zbornici, nikdar dobil večine! Ča ie torej obstrukcija' minulega poletja spravila Bienertha ▼ za-: dri go, b i m u sedaj le* pomagala iz zadrege! Kakor hitro bi se zaprle duri dižavne zbornice, bi začele peti cesarske naredbe, s katerimi bi se uveljavila trgovinska pogodba z Romunijo, finančni načrt, morda še celo italijanska univerza itd. Obstrukcija bi torej popolnoma zgrešila •to j namen, ki je : strmo glavi jen je Bienertha! Pač pa bi njego* položaj še bolj utrdila.
A vzemimo tudi, da bi bb slovanski ob-strukciji poiračilo vreči Bienertha; ali imamo kako jamstvo, da bi padcu Bienertha sledil tndi padec zistema?! A vzemimo tudi, da bi ie to zgodilo; ali bi bili potem tudi res že na boljšem? Mesto slovanske ob-Btrukcije bi imeli nemško obstrukcijo. Ia tako tmo vedno ▼ istem „circulus vitiosns".
In potem : Ali naj bi res postala pri nas cbstrukcija navadno, permanentno parlamentarno sredstvo ? Ne in ne ! Obstrukcija je dovoljena le v izrednih slučajih, ko gre za preprečenje kakega zla. Kakor hitro pa hi postala obatrukc ja ca*adao parlamentariško sredstvo, bi dovedli vsa parlamentarilka na-čtia „ad absurd um", ne bi imeli več parla-luectarizma, ampak le smešno njegovo kari-k.turo.
Gotovo je, da tolik'* Cehi, kolikor Jugoslovani dobivajo od Bienertha ude rac za lidčucjm. Ali, z obstrukcijo ga ipak ne vržem-?, Možno pa bo to v radni parlamentark« bitki. Mislimo torej, da najbolja taktika, ki jo more zasledovati .Slovanska enota41 v. državnem zboru, bo odločna opozicija, brez, vitkih obstrukcijskih namenov. Bienerth je! pripravljen na vse: na razpoit državnega zbora, na § 14, na absolutizem, na nove vo-! litve, samo na eno ni pripravljen: na redno delovanje parlamenta in na redoo parlainetariško borbol In če se pomisli, da ima Bienerth v tem parlamentu komaj nekoliko glasov večine, bo nam takoj
iasoo, da bi se on v rednem parlamentari-škem boju ne vzdržal dolgo. Sovražnika je treba prijeti vedno od tiste strani, kjer je najmanje pripravljen na napad. A Bienerth je gotovo najmanje pripravljen na redne parlamentariške botba 1
Pa tuđi tega ne smemo pozabiti, da ima parlament rešiti maogo zakonskih načrtov, ki ! so življenjskega pomena za ljudstvo. Naj 'torej stvar premotrtvamo že od ene, ali od druge strani, n9 vidimo dovolj veljavnega povoda, ki bi pri sedanjih razmerah opravičeval nadaljevanje s obstrukcijo, ker je popolnoma izključeno, da bi na eni strani dosegla svoj namen, dočim bi po drugi strani pre-I prečila mnogo ljudstvu koristnih predlog.
Zakliufiek : vsi soglašamo v sodbi, d a treba Bienertha in njegov z i -stem neizprosno pobijati. Razlika v mnenjih je le glede poti, po katerih bi prišli najprej do cilja. Mi smo povedali svoje mnenje.	_
K parlamentarnemu položaja.
Iz nemškega tabora prihajajo pomirovalni glasovi, kakoršnib od te strani nismo navajeni, kakur smo kcnsfcatovali že v včerajšnjem Članku. j Neki nemški svobodomiselni poslanec se je' izrazil, da so nemške svobodomiselne stranke i na eni strani odločene, da podpirajo stališče; 'ministerskega predsednika, a po drugi strani) da si bodo prizadevali, da začne zbornica | delovati. A splošno da se uideva, da, če tudi ne pride obstrukcija, vendar ne bi mogla nobena vlada trajno izhajati le ob , večini nekoliko glasov. Naj bo po zadnjih; dogodkih in sedanjem razpoloženju to še tako težko, vendar bo treba zopet poskusiti, da j pride do sporazumljenja med Nemci m Cehi.,
Tako nemški poslanec. Od druge strani) se pa med Nemci že dela razpoloženje za ; rekonstrukcijo kabineta. Nemško javnost že pripravljajo nekako na to, da se ministra Hochenfcurger in Scbreiner umakneta. Kakor naslednika imenujejo Pergelta in Sjlvestra.
Temu nasproti piše glasilo čeških radi-kalcev „češke Slovo": „Od julija meseca zaključenega zasedanja se je nabralo toliko netiva, da je že v prvih sejah državnega zbora pričakovati z vso gotovostjo, da pride do elementarnega protesta čeških strank in „Slovanske Enote". Vodilno geslo za naše bodoče postopanje je in ostaue, da vržemo vsemožno birokracijo in teror nemškega veta.1 Krišku, k politiški avtonomiji in od nje i k zdravi državno-pravni politiki! Nam je tu čisto vse-eno, če se s tem centralizem ia njegove institucije dovedejo „td absurdun".
V parlamentariški komisiji „Slovanske Enote" sta poročala poslanca U d r ž a 1 in dr. Š u s t e r š i Č, da se je položaj po parlamentarni pavzi še poojstril. Posebno i zadnji dogodki na Dunaju in Nižje-avstrijskem j so pokazali, da je zistem izrecito Slovanom!
sovražen.	. <
Za besedo so se oglasili vsi navzoči voditelji strank. Razpravljali so o politiški taktiki, ki naj bi se je oprijeli, in povdarjali so da bi bilo najbolje, ako bi zavzeli za sedaj: čakajoče stališče, ne da bi takoj pograbili po j skrajnih sreditvib. V tako kočljivem položaju,1 kakor je sedanji, mora biti opozicija skrajno' previdna glede korakov, ki jih je storiti. " Naglašalo se je, da bi bilo priporočljivo, po-! čakati najprej razvoja politiškega položaja,! ter napravljati sklepe potem, od slučaja j do slučaja, Burno obstrukcijo se je odsvetovalo; ako bi pa od češko-radi-i kalne strani pograbili po tem sredstvu, bi ie parlamentanška komisija „Slovanske Enote" i s tem nikakor ne strinjala.
Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da bodo prve seje državnega zbora relativno mirne, ako češki radikalci ne prorzročijo obstrukcije.__
Varstvo manjšin. — Parlamentarično razsodišče?
Dvorni svetnik v železniškem ministerstvu dr. K a r o I Schreiber jo predlagal v listu „N. Wiener Tagblatt", naj bi se v ublaženje posledic majoritetnega principa na parlament aričnih glasovanjih ustanovilo nekako parlamentarično razsodišče. Gospod dvorni svetoik ima morda najbolji namen, kajti temu! ie ne da oporekati, da se s tem, da na gla-j sovanjih večina odloča, godi maojšinam često; huda krivica — večina jih jednostavno nad-j glatu;e, pa tudi če ima manjšina stokrat stokrat prav.	!
Ali vprašanje je, da-li bi sredstvo, ki je predlaga g. dvorni svetnik, doseglo svnj namen in ali ie izvedljivo ?
G. dvorni svetnik predlaga, naj bi se tako parlamentarično razsodišče konstituiralo ieventuvelno kakor poseben senat državnega sodišča« Pri tem pa pozalja že to, da na tam [sodišču sploh ni senatov, marveč da dvaoaj-| setorico členov državnega sodišča imenuje cesar po predlogu obeh zbornic državnega zbora. Ta najviša instanca ne razpravlja torej v senatih, ampak v plenarnih sejah. Vie to je gospod dvorni svetnik prezrl in pokazal, s kako površnostjo v razpravljanju tudi o najresLS^ih stvareh se odlikujejo često tudi visoki nemški birokratje.
G. dvorni svetnik Schreiber prihaja seveda tudi ie z drugimi predlogi glede sestave po !njem predlaganega psrlamentaričnega razsodišča. Pa tuii ti predlogi ne kažejo, da bi si bil g. dvorni svetnik mnogo razbijal glavo, ko jih je koncepiral.
Gjvori o varstvu manjšine in celo o pravici te posljednje, da zahteva sistiranje
kakega sklepa za 24 ur, nakar bi imelo ' odločiti razsodišče. Ali pravica do pritožsb i ne pripoznava manjšini, ampak le tretjini glasujočih pred četrtino členov vse zbornice. Proti dvotretjinski večini bi bila torej izključena vaaka pritožba. Ali jasneje povedano: pravico do pritožbe bi imele le velike manjšine, ki so ž s blizu večine, ne pa male manjšine. Znano pa je, da iraaio velike manjšine ž a toliko sredstev in poti na razpolago, da se morejo sama in sspešno braniti, česar male manjšine ne morejo. Te so obnemogle in tebi potrebovale varstva.
Princip dvornega svetnika Schreiberja je kakor prikrojen za varstvo nemških manjšin v zbornicah na Češkem, Moravskem, Kranjskem, — slovanskim manjšinam zbornic v Šleziji, na Korošksm in Štajerskem ne bi nič koristil.
Sedaj pa še eno vprašanje: kako naj bi sklepalo to njegovo razsodišče ? — Enoglasno, ali z večino? V prvem slučaju bi gotovo nikoli ne prišlo do kakega sklepa, v drugem slučaju pa bi bila zopet manjšina prikrajšena kakor v parJ amentu!
Ako veČina razsodišča pripada isti stranki, ki ima večino v parlamentu, ne bo mogla imet' m&njšioa razsodišča nikakega zaupanja do VeČine, a od parlamenta se vendar ne more zahtevati, da bi svoja glasovanja podrejal superreviziji kakega sodiiča, v katerem bi odločali pristaši manjšine.
Predlogi g. dvornega svetnika so torej vse prej nego lek, ki bi mogel ozdraviti bolezen : odpraviti boje med večino in manjšino v parlamentih, oziroma med narodom in narodom.
Tudi praška „Union" najodločneje od-I klanja te predloge površnega nemškega dvor* i nega svetnika in zaključuje z nasvetom sred-' stva, ki jedino more ublažiti boje in ki je | vsebuie izrek Izteličarjev: Me stori dru-i g e m u, o čemer neželiš, da bidrugi tebi storili! 1
Slovansko društvo v Odesi.
V	Odesi so te dai slovanski rodoljubi ; usten3vili „Slovansko društfo." Na ustanov-i nem občnem zboru je sodelovalo 200 pripad-i kov vseh slovanskih narodnosti;, ki stanujejo i v Odesi. Prisoten je bil tudi general Volodi-! mirov. Predsednikom novega društva izvoljen i je prof. K. M. Sapežkn.
Ruski državni proračun.
Rusko ministerstvo financij ie sestavilo i državni proračun za leto 1910. Po istem bo predridjeni razni prejemki z 2,535,800 000 rubljev, redni izdatki na 2 510,000.000 rabljev ; izredni prejemki 10 mil. rubljev} izredni izdatki po likvidaciji tro&kov za poslednjo vo no 3 800.000 rublier. Vlada zahteva za vojne potrebe 50 milijonov ruS., za zgradbo novih železnic 64,800 000 rub., za razne železniške družbe 1,400.000 rub., skupaj 120 milijonov rubljev.
Car Nikolaj v Italiji.
VilTa v Racconigi bo imela pojutršujim zopet čast obiska visokih gostov: takrat ruskega carja Nikolaja II.! Carjsv obisk italijanskemu kralju je bil napovedan že nekoliko-krati. Ali močnejši od glasu razuma je bil glas italijanske ulice iu car je ostal doma. Tudi sedaj je italijanska ulica kričala, da i noče obiska moskovita in ruskega „tirana", iin vodstvo italijanske demokrae je je izdalo I parolo: 1. izves^ie črne zastave; 2. zapustite j delo; 3. proslavite ruika revolacijonarce in {nabirajte prispevke za rusko revo učijo! ! Ali po vandalski manifestaciji italijanske jteppe o priliki usmrtitve Ferrer-ja je itali-j janska demokracija izgubila pravico, da bi še ! po navadni „routini" vzopet monopolizirala j javno mnenje Italije. Ša neka)! Italijansko i „meščansko" novinstvo je sprožilo vprašanje: je-li umestna demonstracija proti vlaiariu ! carstva, od katerega so odvisni vspehi italijanske balkanske in sploh orijentalne gopo-darske politike ? Debata je bila zelo zanimiva. Iz iste smo prišli do spoznanja, da Ita'ija potrebuje ruskega prijateljstva, ki jej je dragoceno in nenadomestljivo. Vspričo ten dejstev je utihnil tudi naduti glas italijanske ulice. „Zemlja najanafalbetičneja" — kakor trde italijanske novme v kraljevstvu — nima pravice do demonstracij proti carizmu.
In res: posljednje vesti iz Italije poročajo, da večina prebivalstva noče na limaniae fantastičnih radikalcev ia med temi posled-njemi s« povzdiga glas, ki priporoča treznost.
Naprednost španske vlade.
V	madridskih Cortea (oarlament) so raz- j prazpravlj&li te dni o sledečem vprašanju:!
' Špaoaki zakon otvoboja od vojaškega nabora . vse tiste mladeniče, ki zsmorejo plačati dr- j žavi 1500 kroo. Pred msrjčansko vojno je vlada izdala naredbo, ki odpravlja to ne-; pravično zakonsko določilo, ali na sedanjem i naboru se je pokazalo, da je bila ona na-1 redba le manever,, kako bi se laglje dobili I rezervisti. Vlada se opravičuje sedaj, češ, daj se ne more kar na enkrat odreči 150 milijonov letnega dobodka. Sedaj pa pride še lepše, j Vlada jo predlagala parlamentu zakonski; načrt, po katerem bodo morali plačati ps j 500 kron vsi tisti novinci od leta 1908—08,' ki niso bilo poklicani pod orožje. Ča do 15. | novembra ne plačajo določene svote, pošljejo jih v — Riff!
Krasna je ta španska pravica ! V vojake morajo samo ubožni mladeniči, torej kmečki in delavski sinovi, ki nimajo 1500 kron, da bi se odkupili. In tisti siromaki, ki so mislili, da jih je sreča osvobodila vojaških dolžnosti, morajo sedaj plačati 1500 kron, ali marš! v Maroko, v klavnico! In kdor se zgraža nad tako pravicD iu tako vlado, je — brezverec in anarhist! _
Dnevne vesti.
Gg. odborniki iu odbornikov namestniki pofitičuega društva „Edinost" so nujno napr> šeni, da ve polnofitdvilno udeležijo odborove seje ob 7. in en četrt zvečer v pisarnici gg. dr. Gregorina iu dr. Slavika.
Prediedništvc.
Rok za reklamacije proti volilni listi za prihodnje državnozborske volitve v III, mestnem okraju (Stara mitnica in Kjadiii) je do 24. t. m.
Volilne liste so našim volilcem na ogled v pisarnah gg. dr. Gregorina in dr. Slavika (ul. Galatti, 18.) in dr. Wi!fana (Corso, 37.) ter v Tržaškem bralnem in podpornem društvu (ul. Stadion, 19.)
Vsaki volilni upravičenec naj se prepriča, ali je vpisan v volilno listo ; ako ni in ako potom reklamacije ne doaeže vpisa, ne zamore voliti. Za reklamacijo je treba priložiti dokumente, a katerimi se izkaže volllaa pravica : ne čakati torej do poslednjega trenutka.
Novi generalni dirsktorjparoplovne družbe vDalmatiaM. V teji upravnega sreta te družbe, ki se je vrlila dne 18. t. ir., je bii namesto dosedanjega generalnega ravnatelja dr.a C i-madorija izvoljen Hrvat gosp. Matej Š a r i ć, dosedanji komercijalni ravnatelj te družbe. K*kor se nam poroča, je pridobila ,Da!mati&" v osebi novega ravnatelja izborno moč, od katere smemo pričakovati, da bo vodil družbo tako, kakor zahtevajo ioteresi družba in dežele Dalmacije.
Pijancu, ki priporoča treznost — drugim je bil podoben te dni neš radikalnega itslijanstva vedno pijani „Indipendente", ko je resnim licem in v pozi treznega in dostojnega človeka bridko tožil, kako da ni lepo, da ni dostrjoo, da sploh ni resno, da socijalni demokratje pošljajo svo.e ljudi na galerijo mestnega sveta.
„Indipendenteu si up8 očitati kaj tacpga! Kdo je vedco doslej zlorabljal galerijo v svoje srrhe?! Kdj je vsikdar — ko je biio pričakovati kakega viharja — delil vstopnice na galerijo Ie pristašem gospodovalne stranke, da so tam gori uganjali tvoje gnusne orgiia s tuljenjem in zasrarn o vanjam vsake opozicije?! Kdo je s pemičjo galerije skušal izvajati najhuji terorizem izlasti na škodo slovenske manjšino?! V dvorani trž&škega mestnega sveta je galerija, ki se je smatrala delom zbornice z važmm glasom, postala stalna institucija ! Iu bilo je celo Blučajev, ko galerija ni le omejevala slovenskh zastopnikov na izvrševanju od voMcev zakonito pridobljenega mandata, marveč je celo tudi njihovo zdravje in življenje ttivljala v nevarnost z deianskimi napadi. Tedaj se ni oglašal noben „ludipen-dente" s takim moralizovanjem.
Gabiti se mora torej le, ako glasilo iste stranke, ki je take zlorabe in nespodobnosti povzdignila v zistem, sedaj toži, da je kaj tacega grdo in nespodobno.
Indipendentovci naj se najprej streznijo sami in potem še le bodo smeli govoriti drugim, kaj zahte7a — treznosti
„Slovenec* — fant-pretepač — nas kliče na korajžo! „Slovenec" nam očita celo na uvodnem mestu, da pač pišimo dolgovezne članke o Ferrerju, da pa preziramo ustanovitev vseslovenske ljudske stranke in da ne poročamo o njej.
Zapomnimo si dobro: 1) to piše „Slovenec" v svoji torkovi številki iziili ob 4, uri popoludne, v članku „Slovaui na površju. — Po našem shodu", datiranem od 19. t. m.; 2) ustanovitev vseslovenske ljudske stranke se je vršila v nedeljo; in 3) poročilo o t3m pa smo mi spisali v nouedeljek ter )e priobčili v številki, ki je izšla v torek ob 6. uri zjutraj in ki je prišla v Ljubljano istega ftoe opoludne.
Veče naglosti se ne more zahtevati od nas. Saj vendar ne bo „Slovenec" zahteval, da nai bi bili mi prinesli obširno in temu primerno drugo brzojavno ali telefonično poročilo o strankarskem shodu, ki je bil naperjen tudi proti nam.
No, to le mimogrede. Saj menda bi ne bil nikak greh — proti veri, ako bi bili poročilo o strankarskem th^du prinesli tudi par dni kaiueje.
Pribiti pa hočemo le „pošle:ioM metodo, ki je v rabi pri „Slovencu* nasproti nam.
„Slovenec" je — očividno sodeč po ■voji lastni naTadi in »trankarski strasti — bil prepričan, da mi zamolčimo rečeno utta-novitev in je v tei svoji „dobri veri" že v napraj spisal napad na nas, ter v svoji slepoti ni niti zapazil našega mirnega in objektivnega poročila, ki je je imel v rok?.h, predno je izšla „Siovenčeva* torkova številka.
Ali pa morda „Slovencu* raino to ni bilo prav, da je bilo naš* poročilo mirno i'i objektivno, ker poročil o priredbah nasprotnih strank, ki nito rn^tarsko-robata, sploh ne smatra za po:o5i!a ? 11
„Slovenec" si je menda želel v našem listu poročile, po katerem b. mogel on mahati. A ker tegi ni bilo, f^rba svoje slepo-
V Trstu, dne 21. oktobra 1S09
aEDINOSTc St. 295
Stran ITT
verne čitatelje ter jih hnjika proti nam i trditvijo, da niimo — nič poročali.
To je stara taktika „Slovenčeva", s kako r&ao kak prete paSki kmečki fant kliče mirnega fanta na koraj2o z izziv&lko: „Ali zabavljaS? 1* — samo da bi dobil povoda, da bi mu zrahljal ko iti.
Fant-pretepač, zastonj izzivaš naio mirno razsodnost!
Lopovstvo. Prejeli smo: S to besedo označajo reški italijanski listi početje izvestnih tržaških biciklist sv, da so si zagotovili zmago" na nedeljski dirki za istrsko prven-venstvo. V nas pa vskipevajo čnlstva od ogorčenja, ko se spominjamo na tisto klevet-mško kampanjo, ki so jo inscenirali proti dobremu imena naše okolice in našega slovenskega ljuditva slični — pcštenjaki povodom tiste glašovite mcdnorodne dirke v mi-nolem poletja.
Ca je tako početje že samo na sebi — tudi po sodbi reških italijanskih listov — lopovstvo, kako naj označimo kampanjo, s katero so hoteli to svoje Icpovttvo navaliti na drage — na nedolžno naše ljudstvo ? I! To je naravnost zločinstvo, kakoršnega so zmožni le moralno popolnoma propali ljudje: zlobni do brez7estnoBti!
No, z diuge strani moremo se le veseliti, da je ne-ie tako nepričakovano hitro prišlo razkrinkanje lopovstra, ampak da so ;e razkrinkali Italijani sami. To je za naše toli globoko užaljeno ljudstvo najlepše zadoščene. Le radovedni smo, da li bodo panger-maaski naduteži, ki so v „Grazer Tagblattu* pomagali obrekovati naše ljudstvo in so s tem še vekšali z.cčinstvo, imeli sedaj toliko pcštrnja v sebi, da popravijo storjeno krivico ? !
Služho voditelja na podkovski šoli c. kr. kmet'.uke družbe kranjske raapisuje ravnokar dcužb&ni glavni odbor v Ljubljani, kamor je do 20. novembra t. I. poslati prošnje, opremljene a spričevali. Reflektira se le na diplomiraaega živinozdravnika, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Letna plača in drugi prejemki se urede po dogovoru.
Pevsko in glasbeno društvo Tratu. (Po-druž. „Glasbene Matice" v Ljubljani).
Naznanila » pričetku I. šolskega leta. — Pričete k š o 1 e : Šolsko leto 1909/10 se v društveni glasbeni šoli prične z novembrom 1909. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo 24. t. m. dopoludoe od 10—12 ure in v sredo 27. t. m. od 3—5 ure dopoludne. Obakrat v čit&lniški dvorani Nar. drma, V petek, 5. novembra ob 5 uri pop. naj pridejo vsi učenci t čitalniško dvorano N. d., da se jim naznani razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih »e začne v soboto 6. nov. 1909. V interesu učencev je, da se z upisom De odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno upisal. Pozneje ss npisuiejo učenci le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi urami, ki so šo na razpolago.
Učni predmeti. „Pevsko in glasbeno društvo", kot sloveniko glasbeno vzgoie-vališče v Trstu podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo začetkom ▼ klavirju in violiai, s časom in po potrebi tudi v ostalih instrumenti.
Neizogibno potrebno muzikalično izobrazbo dobe učenci v pouku glasbene teorije. — Glasbeno estatične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah
zborov.
Učni načrt je popolnoma enak onemu „G asbene Ma-ice" v L ubljani.
Pogoji vsprejema: 1. Stariši morajo biti člani društra. 2. ukovina za klavir in violino po 4 K na mesec ; 3) ukovina za glasbeno teorijo po 2 E za pol leta, 4) vpisnina za vs&kega učenca po 1 E za pol leta, 5) ukovina za zborovo petje po 2 E za pol leta.
Učenci ki žale, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo uko-vino :
Oproščen je šolnine: Revne in pa marljive učence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma. Prošnje je vlagati, naslovljene na odbor, pri šolskem vodstvu.
Nekoliko pojasnila glede namenov „Pevskega in glasbenega društva". Na u«t*nov-
nem občnem zboru „Pevskega in glasbenega drnštva" (podružnica „Glasbene Matice") sta toliko predsednik zborovanja dr. S lav i k, kolitor prof. H u b a d opetovano pozivala navzoče, naj izrazijo svoja mnenje in svoje eventuvelae pomisleke o društvu, društvenem programa in društveni taktiki, da se eventu-velne diference v nazorih javno pojasnijo in pcramajo.
Oglasil se ni nihče, iz česar bi mogli opravičeno sklepati, da vsi soglašajo z društvenimi nameni in programom. Ali čuli smo, da «o se nekateri pred shodom in po shodu novoijno izražali proti društvu, da so se izrekala razna očitanja, na katera nam bodi — v pre* prečenje daljnih neaporazumljenj — dovoljeno reagirati.
Graja se, da je odbor seitavljen iz sama takozvane inteligence. Na tj odgovarjamo, da trebj za vodstvo diaUva s tako veliko nalogo, za vodstvo takega zavoda — glasbene šole — kakoršno ima novo društvo v svojem programu, mož ne samo s strokovno, ampak tudt splošno naobražbo in je ne da bi hoteli delati krivice novoizvoljenim odbornikom, ki nam te opazke gotovo ne zamerjajo — nsše mnenje, da bodo ttudi eai brez pomoči iz atro-
kovno izobražanih krogov prav težko popolnoma kos svoji nalogi.
Glede pev. zbora miflijo nekateri, da je pristop zabranjen širšim krogom. Temu pc ni tako, kajti vsakdo, naj pripada kateremu si bodi društ. sloju ali stanu, bo dragevo< lje v s p r e j e t v pevski zbor, ako le ima potrebne zmožnosti.
Na očitanje „frakarstva" pa moramo povdarjati, da je glasbena šola tega društva namenjena v prvi vrsti revnejšim slojem in da društvo reflektira na obisk največ iz širokih slojev. Eajti bolje situvirani sloji si lahko plačujejo privaten glasbeni pouk, revnejši pa ne, in tem slednjim ravno bo po glasbeni šoli novega društva omogočeno biti deležni glasbenega pouka z ozirom na nizko učninc, ki se celo lahko povsem odpusti v slučajih, vrednih posebnega g žira.
Pevski zbor bo nastopal na prireditvah, ki bodo pristopne široki masi.
Iz vsega tega izhaja, da je to društvo namen'eno za široke mase našega naroda in da mu je namen le ta, da širi glasbeno umetnost «ued vse tržaške Slovence. Društvu tudi ni namen, da bi drugim pevskim društvom jemalo pevski materijal. Narobe: ono hoče vzgajati in dvigati ta materijal, da bi ga potem oddajalo društvom, kakor je kaj lepo povdarjal m?j«ter Buoad v svojem krasnem predavanju. Kriva je torej misel, da bo oni, ki je kedaj pel v zboru glasbenega društve, priklenjen na ta zbor. Nikakor ne. Naspromr. Namen društvu je, da se bodo vsi oni iz druzih društev, ki so se spopolnili v pevski umetnosti, vračali v svoja društva in širili tam dalje glasbeno umetnost.
Tržaška mala kronika.
Alkoholističen anarhizem. Predvčerajšnjem ob 9. uri je stopil iz gostilne vul. Gelsimož, in ko se je nahajal na ul., pričel je besno kričati : „Doli s klerikalci, doli Kristus, živio Lucheni"; tako da se je okolo pijanca nabrala precejšnja množica ljudi.
Redar ga je aretiral ln pri vedel na policijo, kjer je mož povedal, da mu je ime J. Marti nič, star 24 let. Izročili so ga deželnemu scdišču.
Naskok na uredništvo „Gazzettina". —
Predšinočo em ob 1.20 je g. Romeo Balbi urednik „Gszzettina" telefoniral na inspektorat v ul. Giuseppe Pari ni, da so nekateri neznani ljudje napadli uredniške lokale v ul, Tiziano Vecellio št. 9 in 'razbili vse šipe na
Odlikovana Pekarna in slaščičarna :
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londona 1909
Trst, ulica Rcquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9
naznanja slavnemu občinstvu, da ima
trikrat na dan svež kruh.
Prodajalnica ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti, posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsako vrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinnHo moko iz naj*
boljših mlinov po najnižji ceni	BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM.
Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
roakualte Fl- SaIiiHn« MJaaaj.
sov* KAVO ffdaiuiin uniji,
eajzdravejil kavni pridatak. Dobiva te v vseh keljftfb prodajaln I ca h. ====_
V odlik, prodajni, obuvala
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
(prej Torreute), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejMh
cenab in sicer : Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „	Boxcalf <z elastiko) „ 9 60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ W —
„ „ „	Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
i Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par lje iz najfinejšega usnja	DELO SOLIDNO.
Debeli kamni so frčali cslo ▼ uredniško ■obo. G. Balbi je moral zbežati v tiskarski cddelek. I aspekt or je takoj odiel z dvema patrulj&mi redarje?, ki so pregledali vso okolico nredaiStrs, oe da bi pa koga našli. — Ravno tako ni bilo nikogar v hiSi, kjer se nahaja uredoiStvo.
Pretep v gostilni. — Včeraj ob 12.30 opoldne je bil r ulici Majolica aretiran kroi-njar Ivan Peternelli star 47 letf ki se je nakaj časa poprej skregal v gostilni ista ulice št. 8, z vratarjem hiše ic. 16 v ul. Carpison in ga težko ranil na glavi s kozarcem. Ranjenca Josipa Plahuta, ao spravili v bolnišnico.
Padel v morje. Sinoči ob 6*40 uri je bil pozvan z iravnik z rešilne p utaje na policijsko ravnate«;atro. Tam sa je n&hjja! neki moi, imenom Jakob Parlorić, krošajar, star 62 let, stan. v ul. Bdlrsdere it. 23, ki je bil paiel v veliki kanal. Zdravnik mu je nadil prvo pcmoč in ga dal poten cdreiti v bolnišnico.
Zastrupila se je včeraj prostitutka Eiza Lende, stara 27 let iz Issenburga. Vzrok samomora ie bale — nesrečna ljubezen!
Železo padlo na glavo. 33 letnemu ko-tlarju Karolu Cargol, uslažbenemu v ladije-deloici S'. Marka in stao. v Škofijah št. 38.
il/ fant JCernev Jjofforrjir J)obnik
ces- kr. finančni respicijent
poročena.
Vrst, dne 21. oktobre iSOP.

Za odrasle in otroke.
Naj odličnejše ži-1 vilo za zdrave in i slabotne, v raz- j vitku zaostale o-: troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in
kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor no-' beno drugo sredstvo drisko, bij e - j vanje, črevesni katar itd. itd.
v
Srnesto gattolini
ust. dka Dum 451, lil
Trgov, in obrt. komisije v kupoprodaji remljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarn ic, vinotočev, Žganjaren in vsake male obrtnije, kakor tudi najamodajl
javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč in blevov«
Zastopstvo to- in inozemskih tvrdk.
ftaloga tu- la lnoaam. vin, Špirita.. 1IX e rja t
in razprodaja na debelo in drobno
JTakob Ferk&i&c, Trst
Vla delle Acqua 6, nasproti Caffa Centrala
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in arstro-ogrskih Tin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mo-ella in Chianti. Kum, konjak, razDa. žganja ter posebni pristni tropinov*e ■livovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj iz vri i. Hax-po&ilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia franko. — Kaz prodaj a od pol litra naprej.
-i- Siulio HeMerjen 4
TRST, ulica Giosud Carducci štev 23
n n TELEFON Ste v. Si 3 :: ::
Kirurgično orodje, ortopedfdni aparati, Moderci, umetne roke in noge, burgije,
klini pasi, elastični pasi in nogoviee, elektroterap evtične priprave, aparati za inhalacij o.
SKLADIŠČE potrebščin za klrurglona idrtv-]J«nJa. FotrebaSlne ls puni'« in n*proAlrneya :::::::: biasa. ::::::::
I
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže
Dreherjevo pivo. —
OGLASE
treba nastavljati na „fnse-: ratni oddelek Edinosti". :
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel € (jiovanni cg
TRST
ulica Chiozza št. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovin] o cenah, da se ni bati
e
onkurence.
KX gKKKK)?Ktt* XKXft &
ZOBOZDRAVNIKI' AHBDLAT0R1J
Dr. UiKtor Bondel
Trst, nllca San Glouannl 1,1, natis.
od 9. do I. in od 3. do 6-KKKKKKttttXKKK*XUiC
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Umetni zobje .v.
FiombiMBji sobo?.
Izdiranje zobov brm m m vsake bolečih
r zokozdravniikein kabineta
Dr.lČernak in g. Susche

TRST
oHaa Mli Caaanaa itov. 13, IL silit
C. Le?i M k Co.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalno in jedilne aobe na iabero,
Najnovejši uzorci-
Trst, Via dei Rettori št. i
Telefon St 71 Romano IV
Q Zaloga cementa fi
— hidravličnega apna, sadrouine in cemeninih plošč
B SIL VIO MALOSS1 m
Trst, ulica dei Gelsišt. 3. Telefon 18-89. II
Cene zmerne. Telefon 1395
Giuss Waldner
■i TRST - ulico Medla 3 - TRST mm
Zaloga jalovega lesa m prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI ia bukovega in jeL lesa.
I mm- Iibtra vsakovrstnih obloženih ln oatraienlli predmetov 1% tmfcaveg* ln Jelovoga le»a itd.
Bogato Izbero o&ložkov. -Lopate za peharje.
s
Siran IV
„KA^lhO«jl „„ _95
V Trstu, dne 21. oktobra 1^09
Gostilna MAI GinnasSo"
ul. Squero nuovo 7
ima pijače in jedila prve vr*te. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
^e včeraj z utraj med delom pade1 ca glavo velik kos Železa in qa mcčao ranil, Zdravnik z režilno paataje „Igea" mu ie obvezal rano in ga dsl nato prepeljati v bolrišaico.
Loterijske	številke, izžrebane dne 20. oktobra:
Brno	62 40 73 11 76
Inomoit	48 40 54 7 6
Koledar In vreme. — Dane«; Uršula dev. Jutri : Eordula dev.
Temperatura včerai ob 2. uri popoludne -h 23° Cels. — Vreme včeraj.: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Semterja me* gleco. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina.
Naše gledališče.
V nedeljo popoludne ob 5, uri vprizori
naše gledališče vdrugič prelepo bajko
„Pepelka",
ki je minolo nedeljo dosegla tek krasen uspeh. Določilo se je za začetek predstave to rano mro, ker je jako primerna toliko za deco, kolikor za obiskovatelje gledališča iz daljneje okolice.
Nadejamo se, da bo gledališče zopet razprodam-, kakor to ekutna vprizoritev te krasne in hnmorja polne baike zares zasluži.
Tržaška gledališča.
POLITE AMA ROSSEPTI. — Danes zvečer repriza Puccinijeve opere .Madame Bntterff]yu.
Društvene vesti.
Slovensko akad. dr. „Adrija" v Pragi ima svoj prvoietniški večer v soboto dne 23, t. n. u Čižku Ječna utica. Začetek ob 8. zv. Gostje vabljeni 1
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi svoje pevke in pevce k vaji, ki bo danes v četrtek 21. t m. ob 5 uri pop. v „Sla-vjanski čitalnici v Narod. domu. — Pridite gotovo * si 1 Teloyadno društvo
tržaški sokol j
V Trstu
Danes v četrtek ob 9. nri zvečer je važna odborova aeja v restavraciji „Balkan44.
Mar. delav. organizacia*
Danes četrtek, dne 21 t m. ob 7., ari zvečer bo v prostorih N. D. O. (ulica J Lavatoio) sestanek zaupnikov - železničarjev, jj Ker velja to posvetovanje sestavi liste odbor- * mikov „Zveze jugoslovanskih železničarjev % naj ne manjka nihče.
*
* *
Danes, dne 21. t. m. ob 8. nri, zvečer aelo važen sestanek zaupnikov v Skednju, Kraj: „Gospodarsko društvoa.
„Zveza jugoslovanskih železničarjevu vabi vse slovenske železoičarje na ustanovni občni zbor, ki ee bo vršil pnhcdojo nedeljo, cke 24. t. m. ob 3. uri popol. v Rojanu go-
aulna (Konsumno društvo).
*
* *
V petek, dne 22 t. m. ob 7. in pol uri sveter vsi v „Narodni dom" na II. redni občni zbor N. D. O.
pričel oh 8 zveč?r in korčal rb 9 in r>cl. GledtlišČe je L-iio nabito polno ofcčinatrs. Govorili so: dr. Spadcni. Cccligi in Callioi. Zadnji je rekel med drsgim, da bta romansko in t-lov&oeko pleme edina v ogorčenja n pretehta preti cez&kt nitemu csmrčenju velikega mislec*. Ko je mnofica — okoli 2000 oseb — prihajala iz gledališča, se je pričakovalo k?.k h demcnstracij, vendar s* je (mejila na t?, da je ko:&k&la proti Travniku, kjer pa bo bile vbo u!:cs zattrazene z močnimi oddelki policije, med katero srao videli tudi dvornega svetnika Attems a. Ko je množica videla, da ne more naprej, se je polagoma mirno razšla.
¥estf iz Sstre
Velika tatvina v Voloskem. Iz Vclotke : Neznan lopov je udri v »tacovanje grofice H. Keglevich in vkradel draguljev v znesku 6000 Kron.
Darovi.
— Goap. Karel Sfigeij, trgovec :<z R:š, Stsjenbo, daroval ie za „Tržaškega Sokom"
10 K. L<*pa hvala! ■ »---
■ Mali oglasi ■
Vnniom se °dda postelja pri slovenski dru-II aj CIII ž in i. Ulica Paolo Diacono štev. 2, I. nadstropje.	1869
Mnrlornn stanovanje : 3 sobe, kuhinja, pred-n.UUCIIIU aoba, kloset, podstrešje, plin in električna razsvetljava takoj za oddati. Via Giorgio Ga-latti 1H, leve stopnice, III. n., vrata 24.	1871
Posoda za vino
na prodaj. — Ulica Barriera 17.
DnlirniHnit') mlekarna se proda. Več uuui uiuuuct 8e izve pr, la8tnjci Via
Industria 8.	1868
Meblirana
ali prazna soba odda se po nizki, ceni. S. Anaatasio 2, IV. nadstr. i
1853 '
Za/oga izgotovljenih oblek in manifakturnega blsga
Ak MONDO
°0 Preseljena Iz Barriere št 33 OO
v ttL MTlstria štev. S (Sr. Jakcb)
Velika isbera moikih, deAkih ia otroikih o-bltk. Zalog« blaga za obl.ke po meri. Srajc« spodnje hlače, nogovice, pleteoine, ovTatnlki zapestniki, ovratnic« itd. itd. ▼ bogati ixberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
E3 1 nad 40-leiea im k; m <»-iiii vspea. j gg
PASTI G LIE PRENDIi^i
od osolnsjene sladke Skorje.
Imditelj in m at li p. prendi ni y Trste. ||
::: Zdravniško priporočeno pri,ti ::: ^^ grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in govornitom Cisi glas. Zaloga v lekarni P. PREfrDINI
La ? tsei boliSiH leKarnaii v Trsti ii Enopi.
Zahtevajte vedno ..Paetlglle Preodlnl".
KB | Paziti le naToaTrelao]a~T~|
Pozor! M. LEV! Pozor[
Trst - Via della Beccherie 22, vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke ir Šivalne stroje. Pisati dopr snico. Pride nam na dom.
Kislo zelje
prve vrste 100 kg brutto K 10—, Krastavce peverone itd. — pošilja'po poštnem povzetju
Ant. K. LlneK — znnlm, deško.
LASTNA HIŠA m Teiefon št. 262
LISTKA HIS3 : Teleftn it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje Kranjskem ___——
na
JOSIP SKERLJ
: Ljubljana, Dunajska CBsta 29 (ex Bavar. dvor)
: 8e priporoča za vsa v spedcijsko strok ) spadaioča naročila, jfkatera Izvrši točno In solidno
: po najnižjili cenah.
EC3GDP3
MiL/uG'
Naznanjam slav. občinstvu, da prodajam
■a rujavi sladkor
na drobno in debelo po zelo nizki ceni
- GODHG
Trgovina jestvin v Trstu — Via S. Giovsnni ===== St. 8 (prej Via Nuova. -
Knjigovežkega učenca TT^t
knjigovez, ulica Cecilia št. 9.	1&58
Slovenci 1 rsta in izven Trsta!
O tvoril sem prvo dalmatinsko
zganjamo in zalogo
v Trstu, ulica Ghega St. 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Kron 1*20. (Za trgovce cene primerno zniiane). Točim tudi druge likerje. — friporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velja beseda
6voii k 8™j'm 1 Lastnik Gajo Bonefačić.
Srn,
ANTON SKERF
Bahanik, upriietDBl IsTodcooa
TRST, Cario Goldonijsv trg šioy I i
Zasiopnit tovarne koles in motokoles ,MU
pozor krčma? ji in zasebniki
Podpisani se priporočam gg. krčmarjem in za": sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bpdn pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma v?a istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refoSk. ber/a-min. ri zling, vino v buteljkabin sedaj cb časa krpjtve-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji ro za. sebciki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nak^piu Gotovi naj bodo da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloii znamko.
Udani Martin Sreboth trgovec in posredovalec v Poreču (latra) ava
Sap-?lJaTB ln eniogs tlektrlfinlh iTonJkov, la« ln prodaj« a« aaofoDOT, nocofonor, ln fonografov. Zaloga pripr»T u toćlti
d^lariiira za popraT-Ja^io *1t. strojev, kol«a, uiou>koin '.H
Velika zaloga pripadkov po tovar, čanak* TELEFON štev. 1734.
- PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■	£
.:. FRAN LAMPE	I
_ Prodaja svežega kruha 4-krat na	■
dan. - Postrežna točna i.» na dom.	■
Kaka radost in kak ponos obhaja gospodinjo ob pogledu na svetlo in čisto kahinfo. In kako urno je vse očiščeno toliko pohištvo kolikor perilo. Čarobna zadovoljnost in radost vladate na njenem domu. Vse to pa se lahko doseže z
Schichtovm milom
* * *
V Skednju ae Trii v soboto dae 23. t. aj» ob 8, uri zvečer ustanovni jobčni zbor krajevne podružnice N. D. O. v Škednju. Kraj: .Gospodarsko društvo" v Škednju.
Vosti iz Goriške.
X Profesor Cleri. V ponedeljek je umrl v bolnišnici v Gorici katehet na gimnaziii in knjižričar c. kr. licealae knjižnice profesor Fr. Cleri. Rajnki je bil plemenit in bleg Človek, ki ni imel sovražnikov. Li ubili so ga enako slovenski ic laški dijaki. Rojen je bil v Gorici 1. 1862 in je postal naslednik pok. Andreja Marušiča kako/ prcfeaor verstvu na Goriški gimnaziji. N. p. v m.!
x Tombola. V nedeljo se je vršila tom bola v prid „Sloventkesa sirotifcča* v prostorih hotela „Central-. UJeltžba je bila precejšnja. Razprodanih je bilo 1900 srečk. Tombolo je dobila g. Antonija Nardin, čin-kvino pa drž. pesi. Fon. Čistega dobička ie bilo 394 E.
x Novo vino. NsmestniStvo je odredilo, j da točenje novega vira ni omejeno na kak I določeni čas, pač pa je dalo političnim okraj- f nim oblastnijam pravico, omeiiti točenje no- j vega vina tam, k.er bi to zehtevale zdrav- ; it f ene razmere. Goriško glavarstvo je vsled tega p epovedalo točenje novega vina do 31. j t. m., če6, da se je ▼ območja goriškega g!a- i varstva pojavilo več slučajev driske. Seveda ■ velja ta prepoved le za krčmarje, kajti privatnim družinam in poietrnkom ni možno tega prepovedati. Pametno bi bilo, da se bi krčmarji obrnili na giararatvo, da to prepoved prekliče, ker je zame velike škode, glede na to, da ima malo kdo več starega vina na prodaj.
x Poučno potovanja v Benetke priredi savod za pevspeševanje male obiti dne 25. 26. in 27. t. m. z enimi učenci, ki so dobili prvo odlikovani o za razstavljena dela na lanski razstavi v Gorici. Med temi uč^rci se nahaja tudi S:uTentc Frjn Hvaiič iz „Narodne tiskarne".
x Manifeatacijskl shod za Ferrer-a ki ie je vršil v toiek zvečer v Goriškem gledališču
interesantna !! NOVOST !!
Necavcdno presenečenje.
Avtomaiičao vžigaLo
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. |
Jako elegantno in praktično. Navadno uporablja«}« a 1 roto.
Z enim pritiskom ogenj in luč.
Cena r opiaoro vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 : 6 komadov K 15-—; iS komadov K 27-—. Poltpin« pn te poćiljatve, ako se podije deasr naprej ali pa po povaatja.
ALOISSCHAOMANN
PO POVZETJU -STANE 30 STOTINK VEČ.
IŠČE SE ZA TAKOJ
ali pozneje: 1 kDjIgOVOdja, 1 fabtuilst
1 dopisovalec za ital. jezik
Ozirhlo se bo le dh prve moči in one. ki »o v lesni Rtroki že rekoliko izurjene. — Služba t-talnp. PteČa po dogovoru. J5če ae nadalje POUJETNIK, ki bi prevzel večji izvoz lesa iz gozda na žago proti kavciji Ponudbe, podprte z referencami r^j ce blaeovelijri ponlati na Inseratni /S H T	IPEE"
oddelek tega lista i»U» 11» I- jltv. JOM«
{„Tržaška posojilnica in hranilnica"
Piazza della Caserma št
v lastni hiši	m (Vhod po glavnih stopnicah) bi
2, i.
Po neverjetno tisek!hcenr>li
se regrat kupuje blajro z\ moSko ln icrulre obleka. Teaiu b« lahko iiognef, ako narofitn hkig" i -rektno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre plaćuo poAiljatev v *
ziiirle mM ii im ura
lu.am t zalogi ramo naj bol Je blago i.ulnjih novosti.	|
FranzSchmldt Jagerndorfi03l
--AratrUalr^ Šlnz-'ja. gj	---
SI.
Telefon 952
^ ima nn razpolago leKlcno uernostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambioe, ki ae oddajejo strankam v naiem ki sicer	J
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Bhrambice bo 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more niliče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijavili.
---^aflS^A^BB^.--_____
Oddaja hranilne pnšize _
katere se priporoča posebno starižem, da na ta najnovejši in najuspeSneji način navajajo Stediti svojo deco
| BogcsEii Fiao
4;rsi o.ar y Sežaii
ima svojo
no t'foda-Iclnico v nr
I ul. Vlnc. BoIIIbI 13
nisproti cerkve sY«t. An-.ona ocvega
V«2kcvrstne verlilce po pravih tov, cenrh
Nadaljna pojasnila aaje zavod ob navadnih urah.