■S,

■'■C-'-. _ ''-s
rn3
iD
L. J


f A
I____/ l-J—3 l. J '
r1
mesečen easnili	■ -<% >. za fcnicUisivo gospodarstvo in
izdaje ga	^v/
C. K. KMETIJSKA DRUŽBA	GORIŠK^"
Ust I.
V GORICI MESCA JULIJA 1863.
Tečoj E.
Šlovesacom p© CSorišlkeni.
C. k. kmetijska družba jc v svojem glavnem zboru 28. maja 1.1. (v Gorici) sklenila, da naj se za slovenske prebiva v ce naše goriške dežele kmetijsk Ust v slovenskem jezika za zdaj enkrat na mesec izdaje, in od začetka ne le družbinim udom, temuč tudi drugim zastonj pošilja. Sklenjeno je bilo na dalje, da prihodnjo jesen, ko bo glavni zbor kmet. družbe v Tominu, se ima tudi ta naš novi slovenski časnik v posvetovanje vzeti, da se zastran njega določi, kaj in kako. Ako se namreč do tistih mal (tominski zbor utegne biti mesca sepf. ali oktobra) pokaže, da šteje list zadosti braveov ali podpornikov in prijatlov se bo narpopred zatrdilo sklenilo, ali ima časnik samo enkrat, ali večkrat na mesce izhajati in potem se bo brž povabilo na naročbo razpisalo.
Slovenci po Goriškem! Ta sklep jo silno važen; iz njega vam utegne veliko prida, mnogo dobrot izvirati. V tem pa, ko vam je kmetijska družba s tem svojim sklepom pokazala, ne le, da vaše narodne pravice spoznava in spoštuje, ampak da vaše potrebe puzua, in da je pripravljena vam s podukom iu dobrim svetom v poglavitnih vuših zadevah pomagati, zanaša se tudi, da no boste sami zavrečali kruha, ki vam ga ponuja.
Knictovavci slovenski in obrtniki (ki imate kak meštir ali aufvcrli)! \i vsi-
klcrini je ta podučili list prav za prav namenjen, pomislite, da ako so drugi stanovi j... ..m naroda že iz hvaležnosti do c. k. družbe dolžni ta list podpirati, bi moral \ as c poseb! lastni vaš prid k temu naganjati, da ga z veseljem sprejmete. Vedite, d;!, ako kdaj popred, je sosebno dandanašnji poduk, in so razne znano-t-ii, kakor v.sem stanovom, tako tudi kmetovavcom in obrtnikom ne samo koristno (nucnc), temne prav potrebne, kakor ribi voda, kakor tiči zrak (luft). S tem, kar rc. je kdo od očeta navadil, bo vprihodnje težko izhajal. Svet napreduje, napredujte tudi vi ž njim, če ne, vas drugi poteptajo.-—
Ki zadosti, da, postavimo, kmet dandanašnji tako dela, kakor so naši predniki delali. Tudi ni zadosti, da se le na svoje ali pa sosedove izkušnje, na svoj um naslanja. Naš čas in potrebe, ki jih je s sabo prinesel tirjajo, da se človek curnalo dalj po svetu ozre, da pozve, kaj so drugod ljudje že iznašli, izkušali, in da, kar boljšega zve, posnema in sam doma poskuša; naš čas firja, da mora kme-tovavee in gospodar kaj več znati, ko to, da ve, kaj mora biti v ščipu, kaj v mlaji storjeno; mora kaj več znati, ko truditi se in ubijati sebe in živino od zore do mraka, na zadnje pa vender le tožiti zdaj zastran tega, zdaj zastran unega, če mu po godu ne gre. Ali ne slišimo vas večkrat tožiti, da zemlja neče več roditi (frugilti), da je 'opešala, oslabela, da je izmolzcna, da še celo z obilnim gnojem ni moč več toliko pridela vati, ko poprejšnjih let? Ne pravite mar sami, — in kdo bi to tajil — da je dosti ljudi na svetu, da mati zemlja jih ne bo mogla prerediti? In za-tcgavoljo slišimo pogostama, da sosed soseda, brat brata spodkopava, da bi se njegovega zemljišča polastil. Zatcga voljo vidimo, kako se vsaka stopinja zemlje, kak-šenkrat celo pusta groblja izorje, da se pašnikom in senožetim ne prizanaša, (da-siravno se pravi to z desno zidati, z levo podirati, ker so pašniki in senožeti ravno tako potrebnž, kakor orano polje). Te in take prikazni so vredne resnega premišljevanja; v takih in mnogih družili rečeh je kmetu poduka in dobrega sveta treba. In glejte tu bo ta-lo list vaš svetovavee vaš ueenik, vaš vedež. Učil vas bo, kmetijstvo zboljšavati, učil vas bo, na majhnem prostoru z enacimi, ako ne z manjšimi stroški in mord z manjšim trudom več pridelovati, kot sedaj pridelujete. Nikar se tedaj tega dobrega svetovavea, učenika in prijatla ne branite. Kakšenkrat se vam bo mord čudno, neverjetno, nepotrebno zdelo, kar vam bo „umni gospodar" svetoval, pa to naj vas ne' moti. Vsaka stvar, ki jo boste v njem našli, mord res ne bo za vse. Ker bo imel z raznimi ljudmi, raznih krajev opraviti, ne bo smel le tacih reči prinašati, ki samo za en kraj veljajo in se le s potrebami tistega kraja vjemajo. Prizadeval si bo kolikor bo moč vsem potrebam vseh goriškoslovenskih (primorskih) krajev vstreči. Kmetje, zaupajte mul
Kr.kor kmetovavcom bo „umni gospodar" tudi obrtnikom dober prijatcl. Obrtniku jc j""If.ika skoraj še bolj potreba, kot kmetu. Obrfuij.sh-o se dandanašnji *
tako živo giblje, ko nikdar popred, in je drugod po svetu že visoko stopnjo doseglo. Ali bomo mar le mi v tem zaostajali? Ali hočemo le mi se vedno starega kopita držati, da nas bodo drugi narodi zasmehovali?
„Naprej"! tako vpije danas ves svet. Ali bomo mar le mi „nazaj" vpili in roke križem držali? - Naprej tedaj! Toda brez poduka ni napredka. Poduk pa vam ravno „ umni gospodar." ponuja. —
Zdaj pa še nekaj priprostim našim bravcom. Primerilo se bo morebiti iz-prva tistim, ki niso slovenskega branja že od poprej vajeni, da se na kteri besedi spodtaknejo, to je, da je no bodo razumeli, zastopili. To naj jih ne plaši. Mislite si to reč tako le:
Slovencov štejemo blizo 1 milijon, ki živijo po Štajerskem, Krajnskem, Ogerskem, Koroškem, Goriškem in sploh Primorskem. Da vsi ti ne govorijo povsod do besedice tako, kakor pri nas -po Goriškem je jasno, ker vam je znano, da že celo vsaka vas ima svoj glas. Ako tedaj na kako hesedo naletite, ktera ni pri vas v navadi, mislite si, da je pa drugde. Kdor piše, ne more in ne sme tako pisati, kakor se v tem ali unem slovenskem kotu govori; on mora vse besede rabiti (nucati), ki so, kjer si bodi, po Slovenskem navadne, in kakšenkrat je celo prisiljen si kakšno besedo izkovati, ali pri družili Slovanih, (fcterih je z nami vred okoli 80 milijonov, ki našemu podobne jezike govorijo,) na posodo vzeti, ktera pa potem domača postane.— Na dalje je treba pomisliti, da, kadar sekaj piše, mora se v čistem in ne popačenem jeziku pisati, to je, iztrebiti se morajo sčasoma iz slovenskega jezika vse tiste grde in spačene besede, ki so se iz družili jezikov, in zlasti iz laškega in nemškega, v naš materni jezik vrinile in zatrosilc. Tacili tujih cap se moramo sramovati, in še ve, da naš časnik se jih bo vedno ogibal, razun, kjer in kadar jih bo za razjasnjenje ktere manj znane besede potrebaval.— To tedaj zapomnite si zastran jezika in pisave. Dušne hrane (jed) vam ne bomo
sicer v zlati, pa tudi .ne v leseni skledi podajali.--
Poslednjič se obračamo do Vas, častiti gosdodje duhovni, uradniki, župani, učeniki, učenci viših šol in, kar Vas je, v mestu in zlasti na kmetih, bolj izurjenih, bolj učenih, sploh do Vas obračamo se, ki ste s prostim ljudstvom vedno v dotiki in ki Vam so želje in potrebe našega ljudstva znane. Ljudstvu k duševnemu in telesnemu blagostanju, k časni in večni sreči pripomagati, je lepa prečastna naloga in nekterim zmed Vas celo sveta dolžnost. Na Vas se torej zanaša kmetijska družba, od Vas pričakuje, bodi si materijalne, bodisi moralne podpore. Podpirajte ta list z vsemi močmi, razširjajte ga med ljudstvom, kolikor morete, razjasnujte ga, komur je tre-. bd, kjer koli imate priložnost, in prizadevajte si, da se po njem dobri nauki, potrebne in koristne vednosti med ljudstvo zatrosijo. Sosebno Vam, preč. duhovni iu bogoslovci, izročimo „ umnega gospotlaija" v skrb, Vam polagamo ga na srce
Vi mu morate biti očetje in varuhi; priporočajte ga in — pišite za-nj. Nikar lic mislite, da bi Vam bilo to na sramoto, ali da se s stanom in poklicom Vašim ne vjema. Poslušajte kaj piše zastran tega slavni, žali Bog, prerano umrli šent-viški fajmošter (nad Ipavo), Matija Vrtovec, v predgovoru k svoji izvrstni „ vinoreji" 10. apr. 1845„ .... brez ovinkov rečemo, da bi v živo sramovali se, od tega, s čemur sc nam izročeni po Šest dni v tednu pečajo, nar manj od njih razumeti. Slab pastir, kteri ne pozna trav, s kterimi se njegova Čeda redi. Neke bogoslovce, ki bi nam utegnili morda to pisanje očitati, bi mi poprašali, zakaj škofje železne ceste po visoko prazničnih šegah posvečujejo? zakaj so prelatje, škofje in nadškofje ne samo udje, ampak večkrat še celo predniki kmetijskih družb? zakaj neki (po nekte-rih krajih) bogoslovcom v šolah kmetijstvo razlagajo? Ali niso levitje v obljubljeni in dobro obdelovani deželi lepši prvine, obilniši desetine, in v tempelj za Gospoda bolj pitane daritve prejemali, kakor v puščavi"?— Na noge tedaj gospoda! nc skrivajmo luči pod mernik! — Tudi Vi gg. učitelji po vaseh, morate „ umnemu gospodarju „ pot do uma in srca Vam izročene mladine odpirati in gladiti. V nedeljski šoli sc Vam priložnost sama ponnja.—
Gospodom pa, možem, ki bojo ta list blagovoljno z dopisi podpirali, naznanjamo, da bo vredništvo sostavke, v kterem koli jeziku, in, kar se pisave tiče, nič ne de, dobro ali slabo pisane, rado sprejemalo, da le so potrebam naših Slo-veneov in namenu tega časnika primerni. Pisma naj sc pošiljajo (frankiranc) vre-dništvu „ umnega gospodarja " (v Rastelu, h. žt. 291, III. nadstropje) ali pa osrednjemu odboru c. k. kmetijske družbe.
IProgram.
„Uimii gospodar" misli odpreti za zdaj te-le predele:
I.
Prinašal bo:« Uradne spise c.k. kmetijske družbe, kotn. pr. naznanila, povabila in sploh kar spada v uradno opravilstvo srednjnega odbora ali podružnic.
b.	Posnetek (izpisek) iz zapisnikov, ki jih italijanski kmetijski časnih prinaša.
c.	Posnetek iz družili spisov (sostavkov) v ital. časniku, ako in kolikor se vjemajo z okolnostmi iu potrebami slovenskih pvebivavcov naše dežele.
II.
Potem pridejo na vrsto spisi, ki jih vredništvo samo za dobre spozna. Ti spisi, bodisi izvirni, ali iz družili časnikov posneti, morajo sploh na to meriti, da se po njih kmetijstvo iu gospodarstvo in pa obrtnijstvo zboljša in povzdigne. Leseni spadajo tedaj sostavki, po kterih sc ljudstvo v kmetijskih ali obrtnijskih vednostih podučujc, po kterih se zbuja v braveih ljubezen do učbe iu do napredka, po kterih se sozrfiijajo z novimi izkušnjami in iznajdbami itd. Sem bi tedaj spadali tudi na-
ravoslovski, zlasti kemijski, naravopisni in mord tudi zemljopisni in zgodovinski *l>isi, se ve, da prav po domače sostavljcni, in le taki, ki se na kmetijstvo ali
obrtnijstvo nanašajo.
Kmetijstvo se deli na 5 vej: «. obdelovanje zemlje, b. živinorejo, c. čbelarstvo d. sadjorejo e. gozdstvo. Koliko brezštevilnih predalov ima obrtnijstvo je vsem znano.
Častiti dopisovavci imajo tedaj široko polje pred sabo.
m.
Poslednjič pod napisom ,. Razne novice" bo prinašal „nmni gospodar" mikavne in podučne, domače in tuje, novice raznega zapopodka.
Od začetka bo moral tudi marsikaj povedati o kmetijski družbi sami in njenem namenu.
C. li. liniefijs&c družbe goriške
začetek, namen in uravnava.
Začela sc je ta družba 1. 17G5. Z narvišim sklepom 4. junija tistega leta, namreč, je za našo deželo posebno skrbna Cesarica Marija Terezija privolila, da sc sme v Gorici društvo za povzdigo kmetijstva in obrtnijstva napraviti. Za prvega predsednika (poglavarja) je bil ob enem imenovan Janez Gašp. grof Lantieri. Udov ni štela od začetka več kot 22. Frvo sejo je imela 27. avgusta 17G5. Kaj in kako se je ti naši, že skoraj 100 let stari, družbi pozneje godilo, in kako se je v po-prejšnih in novejših časih za prid in srečo naše dežele trudila, bo „ umni gospodar " o priložnem Času svojim bravcom pripovedoval. Kar se pa (sploh že omenjenega) namena (cilja in konca) njenega tiče, in pa pripomočkov, s kterimi si prizadeva ta namen doseči, kakor tudi, kar zadeva njeno uravnavo (vredbo, ordin-go), vse to je obširno in natanko razloženo v družbinih pravilih (postavah), kte-re so bile že večkrat na novo pregledane in popravljene in zadnji krat 1. 1850 natisnjene (drukane). Te pravila bo „ umni gospodar," kolikor bo prostor pripuščal, po odlomkih (koseh) prinašal. Razdeljene so v 7 oddelkov (ali odsekov), kte-rih vsaki ima po več paragrafov (odstavkov).
Pravila
c. h. Kmetijske di-užbc goriške.
popravljeno po spominskih zapisih niarr.a mesea 1850 in pretresene v glavnem zboru 9. aprila tistega leta.
1'rvi oddelek Bistvo (natiira) cilj ali namen in oblasti km. družbe.
§ 1.
Kmetijska družba je naprava po Njega Veličanstvu, svetlem Cesarji, potrjena in meri na to, da bi sc pospeševalo (zboljševalo in povzdigovalo) kmetij-
—	Suša tare še vedno naše polja (razun debelic), dasiravno je že večkrat kaj dežja ]>riletcio, ki je pa premalo izdal. Turšice, sosebno po drobnicah, bo malo ali nič. Dežja, da bi bil zemljo premočil, ni bilo na poldanski straui mesta od sv. Antona sem.
—	Trtna bolezen jc letos po ravninah liujši, ko lani. Grozdja sc je bilo veliko zaredilo, pa vina ne bo kaplje.
■—Vseli svilnih iueščc.v (galete) skupaj je bilo letos v Gorici prodanih 150.442 dunajskih funtov. Srednja cena (kup) ji je bila od 9. junija do 2. julija, nar nizi: 576/m sobi., nar visi: 7G8/1U s< Iz I)rva sc jc vrtela sploh okoli GG s.; poslednji čas okoli 70-7Gs.
—	V hamburški razstavi (kmetijskih pridelkov) jc bila podeljena mala bronasta medalja g. Fr. Licenu, posestniku v Iviheubergu.
Razne novice.
—	19. t. m. se jc zgodila v Nabrežini strašna nesreča. Gosp. Gironcoli, c. kr. okrajni adjunkt v Komnu na Krasu se jc peljal od Nabrežine proti domu- Na nekem mestu pa križate sc vozna cesta in železnica. Primerilo sc je, da ravno ko jc imel nesrečni gospod čez (nezaprto) železnico iti, prileti nenadoma hlapon (ma-šina), ki so ga menda ravno kurili in, kakor je navada, nekoliko krat gori in doli po in zunaj kolodvora tjc in sem krmili. .G. Gironcoli sc je bal, da mu ne bo mogel z vozom tako hitro uiti, skoči doli, pa po nesreči pade na žcleznični kolovoz. Hlapon ga zgrabi in, kar bi trenil, jc bila glava odtrgena.
—	27. t. m., ko so eno uro v noč zvonili, se jc ubil v tukajšni veliki cer-kvi veliki zvon. Zdaj nima naše mesto več zvona, da bi bil kaj vreden.
—■ 15. IG. 1.7. prihodnjega avgusta bo na Barbani (otoku blizo Ogleja), stari, našim in benečanskim Lahom nar bolj priljubljeni, božji poti, redka, veličastna cerkvena prazničnost. To prejetem dovoljenji iz Rima bodo prevzvišeni knez in nadškof goriški Andrej Gollmajr (veliki šmarni dan dopoldne) kronali podobo D. Marija barbanske. Drugi dan, v nedeljo, bojo imeli slovesno peto mašo Nj. Eminencija, kardinal - patriarh beneški; tretji dan pa mašo in pridgo novoimeno-vaui visokoč. nadškof videmski, (sedaj škof v Konkordii (Portogruaro). Nihče ne pomni, da bi.se bili ti trije viši škofje, kterih predniki so imeli v Oglcji in na otoku Gradu (namreč beneškega patriarha predniki) svoje sedeže, v tistih staro-častiljivih krajih kedaj snidli.-— Bati sc je, da na malem otoku barbanskeni Jie bo zadosti prostora za ljudi, ki bodo od vseh strani skupej vreli.
—	IS. avgusta bo obhajala goriška slovenska čitavniea (družtvo, ktero si prizadeva slovenskemu jeziku in narodu takšno spoštovanje pridobiti, kakoršno mi drugim jezikom in narodom skazujemu) rojstni god Nj. VeJič., svetlega Cesaija, z večerno veselico (besedo).
(J-O-iT" Izobražene kravec prosimo za zamero, da smo besedo, ktero bi utegnite po naših mialib tukajšneuiu ljudstvu manj znano biti, morda prepugostamu pojasnovali in pojasnila v opazke ali med oklepko devali, kar li.-ku lepoto kazi. Imeli smo in bomo prod očmi igoriške Slovence in med njimi zlasti take bravce, kterim so še celo „Novice" neznana- reč. Kakor glede na jezik, tako bo treba tudi glede na tva-rino z mlekom začeti, za kruh in meso manjka nekterim še kotnikov. Mesca julija 1803 utegne „umni gospodar" na poti napredvanja ježiškaga na marsikoga naleteti, ki še vedno tam leži, kjer so ga bile ,, Novice" julija mesca iS43 našlo in pustile.	Vredništvo.
V imenu osrednj. odbora .Imlroj Iflaruslč rednimi, zaČ, odgovorni vrednih.
V Gorici nit. Scitz.