Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga niesea na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 sld.. za pol leta 1 gld. kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zalenejo v nedeljo ali praznik, izi a»..ca dan poprej
Tečaj XVI.
V Ljubljani 10. rožnika 1863.
List 17.
Pozdrav in darilo
MilostIjivemu, Prevzvišenemu, Blagorodnemu Knezu in Škofu
I&16P1 SI&mšE&EEMjr&SliP
o njihovem pcrvcm obiskovanji hvaležna nevesta lavantinsba Sofija.
(Podano v Studcnicah 21. majnika 1S63.)
0 milostni Knez ino Škof ljubeznjivi! ki Hog \ as dobrotno ohrani in živi! \a» prihod pohlevni nam serce je vnel, A s«ik jezik častito rad pesem bi pel.
Zato. kar mi dala Slovenka je mati, Želim \ am v slavo in čisel podati; Serce Vam s plamenom ljubezni pori: — Sej terce tud \ ašc v nas blagor žari!
Ko pervikrat ženin nevesto obiše. Se kako darilo v spomin ji poiše ; Tud \i ste prinesli ljubezni serce, Zato \ am vse serca nasproti gore.
Kaj če pa nevesta — škofija sloveča — \ am dati k spominu, ljubezni goreča? Naj venček cvetlic Vam ovenča slavo. Ki spleta neveste ga serce zvesto:
.VI a r j o n je podoba nebeške Kraljice, Naj venča Pastirja in zveste ovčice; Angelika v sercu Kraljice duhti, Ki s svetimi čednostmi rajsko cveti.
In v vencu pa vtrinjaj se verli Rožmarina, Ki pomni me Jezusa njenega Sina ; In lablan mi cvetja prekrasnega da, Iz cvetja pa sije ljubezen serca.
Se Arnika bodi Vam serčno darilo, Ki bolnega serca bo naše zdravilo. — (.'e spleteni zdaj venca cvetlične glave, — VIA KI.4 ! se vtrinja mi, sladko ime!
Zatorej, o Knez ino Skof ljubeznjivi!
Ljubezen Vas vodi in Večni Vas živi;
Marija pa spremljaj Vas. Ljubej ! povsod.
In s cvetjem nebeškim bo venčan Vaš hod. J. V.
€moror
o slovesni trid ne v niči 23 japonskih s s. spri če-v a v c o v v frančiškanski cerkvi v L j u b I j a n i 4. sveč. popoldne ob 4 I. 16G3.
( Konec.)
Oh verni kristjanje! ali niso pri tih lepih dušah po-terjene besede sv. Duha, de ..tisti pojile ua Gospodovo goro in bo stal na njegovim svetim kraji, kdor je nedolžnih rok
in či>tiga serca, kdor ne obrača svoje duše v nečimerno.** Je ne obrača na prazne, nespametne, minljive ter nečimerne, celo grešne reči, od kterih po smerti nič nima; ampak z živo vero, s terdnirn upanjem in gorečo ljubeznijo na tisti sveti kraj, kamor ne more ..nič o m a d e ž a n i g a . ali kar gnjusobo počenja ali laž" (skriv. raz. 21. 2T in 22. 15). in se ravno zato iše ucomadežaniga ohraniti; na tisti kraj. ki je, kakor piše neki razsvetljen učenik. varen, stanoviten in večin, brez strahu, de bi se končal ali spokc dobil.
(.'tesnil bi kdo še vprašati, zakaj so se vsi svetni une svete družbe dali pred križanjem še zapisali v 3. red sv. Frančiška? Mende zato, ker je to njih poklic podpiralo, in le so bili s svojimi duhovnimi očeti še bolj na tanko sklenjeni, in pa zavolj velikih miln*t in odpustkov. ki se jih udje 3. reda vdeležujejo v življenji in v "o eni. pa tudi še po smerti. ako bi jim bilo v vicah kaj _:;«vti. Idam tega reda je namreč sv. Frančišk ob svojim času. ko ga je vstanovil, nektere vodila dal. kako u a j m e ti s v e t a m ž i v e. d e zveličanja u e z g r c š i j o. pa tudi nektere pomočke, dc sc ložej hudiga varujejo in dobro store, zakaj ta red prav za prav nič več nc iše. kakor v>ak katekizem , namreč : ,.11 u d i g a s c varuj, dobro delaj," de sc zveličaš; vse drugo, kar jc po-niockov in opravil, ni pod greham zapovedano, in vender neizrečeno veliko k zveličanju pomaga. Desiravno se udje tega reda po zunanjim od svetnih ljudi nič u c ločijo, so veuder v marsikterih rečeh podobni uni m. ki v vikši p o p o I n a m os t i žive pod posebno postavo po samostanih ali kloštrih. Zlasti se v duhu lega reda razodeva tista lepa in visoka djanska čednost, ki se ji pravi keršauska zmernost, de namreč človek svoje nagnjenja v gospodarstvu ima, kar je ena nar večih dolžnost, ne le vsakima kristjanu, če hoče res kristjan biti, ampak tudi sleherni mu človeku, če hoče zares človek biti. .Nobene reči človek na svetu tako hitro iu lahko nc prestopi, kakor mejo pametne zmernosti: če je veselje, sc precej zverže v s a m o p aš n o s t; če je dolžna varčnost, se spremeni v lakomnost; če je igra za potrebno raz-vedrenje, bo kar hitro strast in zapravljiv ost; če jc pametno pogostovanje, bo kmali preobilnost; če potrebna obleka, se vgnjezdi grešna nališpanost; čc prijazen pogovor, se pokaže sitna n a d I c ž n o s t; čc pravična jeza, bo krivična togota; če dolžna ljubezen do svojiga rodu, se vsiluje kar naglo sovraštvo do druzih narodov, in brez števila enaciga. De sc človek v modri ravnonieri ohrani, mora živeti po ker-šanski zmernosti, kakoršna jc v tretjim redu. bi rekel, vlelesena, kdor res po njegovim duhu živi.
Tako zmerno življenje iu djanje ni le samo poštena in človeku spodobna, ampak tudi silno potrebna iu dobra reč za telo in dušo. Zmernost namreč daje telesu
jasnost, odvrača bolezen, ohrani zdravje, z d a I j š u j e življenje, poživlja dušo, jo stori zinoz-110 za molitev iu zasprejemo nebeških tolažil, odvzame sovražniku orožje, namreč mesu, ki ga podverze duhu iu tako gre zmernost nezaderzana in kakor častitljiva na delo Božjih zapoved. (Ludov. de Ponte de gula et lemp.) Je pa Bog, kakor pravi sv. Beruard, tako radodarni in tako miloserčin do uas, de nas ue pusti brez nekakima veselja živeti. Torej on tiste, ki se telesni obilnosti odpovejo, z dušnimi sladkostmi poživlja, iu za telesne ra-do-ti duhovne prijetnosti nadomestuje, tako de niso veselja /"ubili, temuc si ga v veliko boljšiga in imeuituisiga spremenili. Takim Bog deli nebeške razsvilljenja, kakor Da-nielu 12	častitljive zmage zoper sovrazuike, kakor
trem njegovim tovaršem (Dan. 3, 50) zoper Nabuhodouo-zorja: in povzdigne jih k nar vikšimu premišljevanju, kakor Muzeja in Elija. ktera je zavoljo posta iu zatajevanja tud« -lave svojiga častitljiviga spremenjeiija vdelczil. (Mat. IT, :t ) In poslednjič, kakor pravi neki uceuik, bo Kristus take v svojim kraljestvu k svoji mizi vzel, ter ,ih s po-ebnim veseljem nasiloval. (Lud. de Ponte ibid.) Kei pa ravno tretji red sv. Frančiška k takiuiu zmernimu i„ modriiiiu življenju vodila in p o m očke daje. torej lahko spoznale njegovo vrednost iu visoko ceno, kakor tudi »„ zakaj so se bili uni častitljivi vojšaki Gospodovi v ta itd zapisali; zakaj so bili tako dobre volje v terpljeuji, tako veseli k.iza. tako sercni na križu, tako zveličani v -merti. in zdaj tako častilljivo prišteli med svtluike.
S tako sercnostjo. zadovoljnusljo iu sveto gorečnostjo je lllelni Tomažck. kteri je s svojim ocetam Mihelau. Kozaki v -meit sel. se popotvaje z Osake v Nangasako, svoji malti i domu pismo pisal iu rekel med drugim tudi to-le: Vi pa. moja predlaga mati! ne de bi zato žalovali (.ker a /.daj z oeetam križana), se veliko bolj obilno veselite ,ied II.,gum. ker vas je vredne storil milosti, de je ni boij^i in veselejši ua zemlji. O ne, moja mali! nikar nc žalujte. če jest iu moj oče Mihael greva v smeit za kn-< j.eJ vas ne bova pozabila v nebesih, iu bova zmiraj Boga pr.-ila. de naj vam pomaga v tolikih potrebah, iu vam na pol nuje serce z nebeškimi milostmi. Tolažite se, de ob svoji smeitni uri ne bole zastonj na pomoč klicali sina m zaiocnika.** Tako še veliko pise, in pravi na zadnje: ..Poslednjič, moja mati. vam sercuo presercuo priporočan sv..)a ljubljena bratca Mancija in Filipa. Glejte, de ji zmiraj varujete drušiue z neverniki, de ne zgubita dedšiue nebe-ke itd. Z Bogam. moja mali! Bog naj vas zmiraj tolaži v življenji, dokler va« ne pripelje k meni in očetu Mihaelu v sv. iaj." Kakoršne čutila pa jc Uletni mladcu-cek razodeval, s takimi so bili vsi drugi mučenci in redovniki sv. Frančiška napolnjeni. Euaka gorečnost za vero i u Božjo čast. enako k oper ne nje po Sveti gori, to je. po nebeškim Sionu, pa tudi visoko češenje do s s. 23 japonskih spričevavcov, naj tudi nas navdaja. Zatorej j Ji pokličimo na pomoč in recimo:
n vi mogočni 23 svetniki iz vsih starost in stanov, sprosiie piebivavcain vsake starosti iu stanu naše dežele in Ijubljanskiga mesta, ki vas te dni slovesno časti, živo vero. terdno zaupanje in gorečo ljubezen, pa kopcrueuje po boljših dobrotah; in še zlasti tukajšnjim cč. muiu sv. Frančiška, ki so vam to prelepo češenje te dni napravili, in so vašibra tje. sprosite iu pridobite jim vsakors-niga blagudara za dušo in telo. za sedanje in prihodnje zivljen e. Vi pa bodite češeni. bodite hvaljeni, hodile poveličeval. od v- h ker-auskih naudov iu jezikov po vsi /. ,n. i d" k»t,« a sveta! Amen.
Popotni spominki. Romanje k sv. Kervi v zgornjem GoroUnn.
V častiini spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofije popisuje
Jož. Levienik.
(Dalje.)
Postavilo se je bilo sicer sovražnikom pri Kokovi do 3000 oboroženih kmetov in vojakov v bran ; al požar Tre-biža iu prirojeni strah pred grozovitnim sovražnikom ker-ščanstva jc večino nagnil k begu, — ostali pa so bili od Turčinov posekani iu razkropljeni. Zopet je stal sovražnik pred Podkloštrom; al hrabra brauitev pred dvema letoma zavdala je bila morile rudečehlacnikoni tolik strah, da se ga zdaj niso lotili, ter so jo urno pobrali naprej. — Tretjo žalostno pre>kušujo prestal je samostan podklošterski o verskih prekucijah Lutrovih časov. V nekdaj zlo napolnjenih sobicah prebivali so leta 1578 le trije samotarci, iu gospodarstvo oskerbuikov je bilo tako slabo, da je Icla 15S0 opat Janez s svojim hlapccm peš šel v Bclak (eno pošto dalječ) meso kupovat. — Naslednja in zadnja smertua rana je bila vsekana samostanu o času, kteri živi pri nas v žalostnem spominu. — Zdaj je nekdanji samostan prištet zopet k grajščinant, jc lastiua koroške) verske zaloge ter služi v sedež okrajni gosposki in v stanovanje gg. vradnikom.
Po li precej dolgi pomudi podajmo sc naprej. Pol moja peljala me je v zilsko dolino, kamor sc odtod lahko po dveh cestah pride. Ena derži koj iz vasi ua desno tje čez polja, prestopi reko Žilo iu pelje potem ob podnožju Dobraca po samotnih žalostnih razvalinah in skoz dolgočasne gozde proti zapadui strani; — druga pa je nekaj časa še združena z glavno italijansko poštno cesto, jc veliko bolj prijazna, toraj sim se ludi jaz napotil po nji. Zunaj vasi pride se zopet do nove ceste, ktera, ko bo dodelana, obeta kaj krasen izdelek biti. Postavljen bo ludi čez rečico Žilico nov most. /u katerega je bil temeljni kamen blagoslovljen po rajn-ccin kerskeiu knezo-škofu I.idmanskimu ter postavljen o uazočosti neštcvilncga ljudstva in vpričo Nju veličanstev svillega cesarja in cesarice veseli dan i), septembra 1^50. ko sla se visoka popotnika od Svete kervi pridša lit meni peljala.
Perva vas za Podkloštrom stoji ob ravno imenovani vodi Žilici, kjer vgleda popotnik ua levo pod bregom veliko poslopje z visokim stolpom. Kdor bi mislil, da to jc kaka zapuščena cerkev, motil bi se. Svinca bogata koroška dežela ima tu eno onih fabrik, kjer se lijejo na angleški način svinčene zerua ali obličke (šreteljni). Prestopi všega stari most peljala me jc pot polagoma gori po dolgem nizkem gričku. Kinali sem se ločil na desno roko od glavne poštne ceste, in ko še en čas naprej grem, me sprejme lameli zelen gojzd v svojo hladno senco. Konec taistega pokazal pa se mi jc hipoma krasni pogled na levo tje proti kanalski dolini. Zadnji kranjski velikan, orjaški Mangart s svojimi steriiiimi sosedi, — gorotanski mogočni Kraljev verh, vhod v tesno iu divjo rabelsko dolino, in okolica Ire-biska, — vse to mi je bilo pred očmi. Še vedno sem korakal polagoma navkreber, dokler nisem prišel verh griča v ob straneh ceste stoječo Strajo-vas. Strajevaška cerkvica sv. lirijaka ima kaj velikansk čern stolp, lipa sred vasi in poleg nje slo ječa klop za godce pa mi je na-znaiiovala, da nahajam se že med Slovenci zilske doline, tam kjer je zapazili še mnogo mnogo starih slovenskih običajev.
I nkraj Straje vasi gre pot zopet navzdol proti ravnini, iu tu se mi je pokazal zopet iiuv lepogled. Široka doljua ziNka dolina kaze tukaj svojo naj večjo krasoto. Iloli na levi strani doline stojite na nizkih gričih pod visoko goro nc dalje«- ena od druge farni cerkvi Gorjan-ka iu Bistriška, uiikiaj doline pa koiict Uobiaca farna va> t ate s po-
nosnim velikim gradom nad taisto. Naprej gori k desni in levi se kupijo visoki hribi kot varili doline; zapadna stran pa kaže okolico in gore okoli Št. Mohora. Reka Žila vije se po sredi doline, al kaže se, da je silno huda in neusmiljena gospodinja. Kar je ravnine, hoče jo imeti vso pod svojim gospodinstvom in požre vsled pogostnih povodinj stanovnikoin naj boljši košček kruhka.
Čez .-termi klanec pridšega i ljala ine je pot zdaj skozi rodovitne polja, kjer je bilo ravno mnogo marljivih rok pri delu, spravljati zrele žita, ktere je bila to leto Božja dobrota posebno obilno blagoslovila. Tam, kjer stranska pot pelje po stermem griču gori proti cerkvi Gorijauski, zapustil sein tudi jaz cesto. Hotel sem se namreč pokloniti tukajšnemu duhovnemu gosp. očetu, učenemu in slavnoznanemu rodoljubu Matiju Majar-ju. V svojo žalost pa nisem dobit gospoda doma. Reklo se mi je sicer, da morebiti kmali pridejo; ker pa je bilo že precej pozno s časom in moja pot za danes še dolga, mogel sem se urno napotiti naprej. — Cukraj cerkve prišel sem zopet po stermem klancu doli do ceste, ktera se pa tudi kmal navzdol proti veliki vasi Bistrici spusti, med tem ko njena farna cerkev na stermi visoki pečini zadej za vasjo kipeča ostane. — Zunaj Bistrice pelje cesta po ravni planoti, prereže dolino ravno na pošev ter vodi čez dolg most naravnost proti podnožju hribov na levi strani doline. Tukaj ob mostu poklonili so se leta 1^56 dne 9. septembra, ko ste se Nju Veličanstvi cesar in cesarica o svojim popotvanji tu niein piipeljala, zil-ski Slovenci svojemu vladarju prav po slovensko - nai odsko. Ob lepem slavoloku (na kterem ste namesti kipov stale dve devici v lepi narodski obleki, vence v rokah derže) zbralo se je bilo zraven nebrojue množice ljudstva tudi 100 narodnih konjikov (naj gorših fantov junakov iz cele okolice J z zastavami v rokah, ki so pričakovali kot častua straža ob straneh ceste preslavna popotnika. Zilani obojega spola so posebno zale iu krepke postave. Obleka moških je zlo enaka z ono kranjskih Gorencev. Ženstvo pa sc loči v opravi od vsili drugih Slovencev, ker zraven druzih različnost nosi prav kratko obleko, ki sega le do kolen. Do-morodne šege so med Zilci tako terdno vkoreninjene, da kar si cul od slovenskih šeg pred sto in sto leti, to nahajaš pri n)ih še dandanašnji. Ker sc med drugim posebno zlo s konjsko rejo pečajo, so fantje ze od mladih nog jahanja dobro vajeni; toraj so tu o posebnih priiuerljcjih skoraj vselej tudi domorodni konjiki viditi.
ilotli so spremiti preljubljeuega vladarja iu Njihovo pre-svitlo soprugo tje do meje Zilske doline in slediti cesarskemu vozu; ko pa se Nju veličanstvi približate in slava-klici zbranega naroda nekoliko potihnejo, blagovolili so ukazati cesar, naj jaha polovica konjikov spredej, polovica pa zadej za Njihovo kočijo. Vesel vriš zaženejo verli fantje iu enako izurjenim vojakom izpolnijo visoko povelje. Ni ga vidila in ne bo ga morebiti nikdar več vidila Žila tako slavnega sprevoda, kakor je bil ta dan, ko so osrečeui stauovniki spremljcvali od bistreškega mosta tje do meje zilske doline prestavnega očeta iu najbolšo mater mogočne Avstrije. Njih veličanstvo zamogli ste se pa tudi pri ti priliki z lastnimi očiui prepričali o navdušenem spoštovanji in verni vdanosti slovenskega naroda ter previditi, da vse natolcevanje iu obrekovanje od strani naših nasprotnikov je gerda laž.
Ob zilskeni (bistriškem) mostu k levi stoji zapuščena žaga. ktero je soparica gnala. Mnogo dilj, ki se iz zgornje Žile na šajkah priplavijo, se poleg mosta izloži ter sc na vozeh dalje proti llalii odpravijo, spričevalo mi jc, da se v tukajšnjih krajih še noče umakniti vodena moč so-parčucmu gospodarstvu. — Mala vas Čače, ki stoji tik v podnožji hribov na levi strani doline, razdeljuje cesto v dva stremena. Ona, ki derži proti polnočni strani, pelje v nemški Piajberg; druga, ki se vije proti zapadu, vodi popotnika naprej skozi Žilo. Po ti nadaljeval sem ludi jaz svojo pot. —
Kake dobre pol ure stopal sem tik ob znožju levih gora kraj velike ravnine, ktera pa je v škodo stauovnikov preveč močvirna. Okolica je tu posebno prijazna. l'nkraj vasi Šinerče sprejel me je vender kmali tanini smrekovi gojzd in cesta pričela je peljati precej zlo navkreber. Poleg farne vasi sv. Pavla se svet sicer zopet nekoliko odpre, okolica je prijetna in nekoliko ravna; al kmal od cerkve naprej pelje pot zopet zlo navkreber ter sc vleče precej dolgo skoz ozko dolino in samoten gojzd. Ako navdajajo po ti samoti popotnika dolgočasne misli, poplačan ho obilno konec tesne soteske na verhu griča, kjer se dolina hipoma razširi, gojzd neha in pred saboj na nasprotnem gričku vgleda farno vas sv. Štefan z njegovo lepo okolico. Občudovanje lepega kraja ustavilo je bilo za ene trenutke tudi moje že precej vtrudene noge: — ko pa od stolpa st. ste-fauske cerkve prijetni glasi velikega zvona zadoui. ki je mende delapust naziianoval, me jc opominjala misel, da prccej korakov imam šc do nocojšnega prenočišča in da treba je hiteti naprej. Brez pomnile koračil sem skoz st. Štefan. Pot odslej spušča se polagoma navzdol. Rodovitne polja verstijo se s taiiiniuii gojzdiči, visoke gore obdajajo dolino na obe strani, sred ravnine doli v podnožju pa sc združujejo kapljice malih virčkov v prccej veliko jezero. -
Farno vas liorljanc prestopivši prišel sem zdaj kmali v bližnjo in samotno bližavo ravno omenjenega vodenega zerkala. Imenuje sc, čc sc nc motim: Proscško jezero. Se od francoskih časov sem je ono v žalnim opominu: kajti v njegovih valovili je mnogo Francozov, ki so od bralnih Avstrijanov od sv. Mohora doli tirani tu iiiem bežal:, naidlo svoj grob. Meriva lihota v tacih krajih in pii tacih spominih jc pač pripravna, zbuditi v sercu človeškem resnobne misli. Konec jezera nazaj ozerajc vidi sc žc prccej dal|c« doli visoki Dobrač. P" spričevanji zvedenih popo:n.kov ima ta okolica veliko enakost z zalivom iiapolitaiiskiui in /. ognjometnim Vezuvom. — (Dal. nasled.)
I*r ec«s(it fJi r i f/o.spoti fV. #*##•€•,
misijonar v severni Ameriki in naš slavni rojak p«»«lali po vis. ca>t. gosp. korarju Janezu Novaku \ I. uidjauo in od tod na Dunaj te-le mikavne misijon-ke ua/intiila i/ svojiga misijona [ni Očipve - Inlijanih \ dnžavi Miiu/ota v severni Ameriki:
V žalostnim letu Is(i2 sini le enkrat svoje šesterc indijanske misijone obiskal, ter sini katoličane oskcibcl. veliko bolnikov s homeopatijo ozdravil, in otroke pokcistil; v sprcobrac anji naroda Očipve pa sim preteklo leto le iiial-» opravil, ker poslednje poletje jc zrojilo preklicano lovar-tvn med nekimi hudobnimi Indijani zoper bele prebivavcc v deželi, iu sim imel vse potno opravili, dc bi upor divjakov vtolažil ter ubranil, de bi dalje ne segal. Ker »o pa 1».dinarski časnikarji toliko presiljavc in laži čez naše divje lu-dijaue križem sveta pisarili, naj podam je-it lukaj kratko resnično dogodbo toduiga indijanskiga rogovilstva.
Naše uboge Očipve-Indijanc so že več I1 (skomin tergovci s kožami neusmiljeno goljufovali. brezbožni /.ga-njarji veči del spačili, iu nekteri nezvesti vradniki za nekoliko denara gulili. Indijani so tako zašli v nar veci revšino. Pravijo tudi. de so jih južni beli rovarji skrivaj k rovarstvu podpihovali. Po vsem tem kacih 4«oi možakov iz protcstanških indijanskih misijonov vGerl l.akc-u in l.cech l.akc-u orožje zgrabi, sc pod velikim glavarjem llaledav-cm v roparsko trumo zbero, ter sosednjim beluuam poropajo čez 100 goved iu več druzih reči za živež in obleko. Nis« pa. kolikor vem. nikogar umorili; Ic samo strah in trepet so na vse strani razširjali. Vojaštvo iu veliko belih prt-bi-vavcov se jc vzdignilo z orožjem, de bi divjake rovarje ali pokončali, ali pa iz deržave Minezota delec pregnali.
Naš dobroserčni predsednik pa jc zagnal vladniga po-oblaslei.ca. g. Mak D'd-a iz \Vašingtoii-a. dc naj zmotenim
milost in mir ponudi. Povabil jih je k dogovoru; tode, ne de bi prišli v Crovv - \Ving, tisto noč hišo Idi z Crovv-\Vinga oropajo, iu sklenejo prihodnjo noč tudi to mesto opleuiti in požgati. Ko po nekim prijaznim Indijanu ta hudobui naklep zvem. se kar precej prav sam z ruto tobaka napravim v rovarski stan, miljo deleč unkraj reke Minezote v temnim gojzdu. Na poli pota srečam dva černo opisana jczdica. ki sta dirjala proti meui, kakor pekleuske pošasti, in sta imela povelje, vsaciga beluua vstreliti, kteriga bi na ti poti zasačila. Potegnem belo ruto tobaka iz mavhe iu jo kviško vzdignem, ter za kaka dva sežnja s poti stopim; le pogledata me iu tiho dalje dirjala. Kmali pridem do prednje straže, kaeih 30 mož, ki me obdajo iu vprašajo: ..Oče, kam češ iti?- „Z vašim poglavarjem hočem govorili,4* jim rečem. ..To ni mogoče, Oče!** mi odvernejo, ,,ker noben belec ne sme k njemu,** in pokazali so mi rižo čez kolovozno pot. ktere pod smertjo ne sme noben belin prestopiti. Nasmejani se, vzdignem nogo čez ris, rekoč: ,,Ne bojim se vaše smerti .** — tisti trenutek pa me zgrabijo 4 možje, me kviško vzdignejo, in kakih 10 čevljev dalje me ua zemljo postavijo, ter mi smeje rečejo: ,.Zdaj, Oče! nisi zoper prepoved naših glavarjev čez ris šel, temuč si bil nesen. zato pa le živi!*' Nektere korake dalje so mi ti divjaki pokazali drugo znamnje z dvema preprečniina ridama čez pot s terdnim zagotavljanjem, de prav svesto siin ob življenje, ako to prestopim, ker tukaj se prične šotoriše poglavarjev. Rečem jim. če je tako, naj pa glavarji k meni pridejo, pošljem tedaj neutegama k glavarjem lekavca. da naj jim moj prihod naznani, pa naj jih k meni povabi. Precej pridejo. Pozdravim jih, pa jim dam tobak v znamnje prijaznosti, iu t«> jih je zlo razveselilo. Nato jih vprašam, ..kaj so sem prišli, kaj namerjajo?** Nobeden ue odgovori, temno se gledajo in osramoteui glave pobesijo. ,,Ako nočete nič govoriti." jim rečem, ..bom pa jest govoril, le poslušajte! Ilobro veste, de duhovni so poslani Božji ozna-novavci. de uaj v si m narodom voljo Božjo oznanujejo. iu rc-nico učijo, de naj vse od hudiga odvračajo in k dobrimu opominjajo." —
Vsih pet glavarjev z vso indijansko trumo me je obdalo in radovedno poslušalo moje besede. Pol ure sim jim govoril po indijansko, ter sim jim rezno pojasnoval. kako nespametno iu nepremišljeno je njih rovarstvo zoper mogočni beli narod, iu kako velika hudobija pred Bogam je roparstvo, ter prelivanje kervi v nebo vpijoč greh, za kterim nasledvajo nar hujši časne šibe. in potem večne kazni. Poslednjič sim jim z očetovskim inilvaiijem prav živo razkazal strašni konec njih ticpridniga vpora, ako terdovratni pri tem ostanejo. Povedal sim jim, de že več polkov junaških vojakov iu veliko trum razdraženih nad nje gre. de jih bodo obdali iu vse Indijane pomorili, še celo njih žen iu otrok bodo poiskali iu jih hotli pokončati. Dal sim na to dobro-voljni svet. de naj še tri milosti v svoje otenje obernejo. naj gredo v 4 "rovv - \Ving, de nasprotne pritožbe poravnajo in blagi mir sklenejo.
I boge divjake je moj govor ginil iu jim to reč pojasnil. torej so kar od vsih strani klicali: ,,E— E Nose, prav. prav. Oče!" Veliki glavar llale - dav mi je podal roko iu rekel: ..Oče precej danes pridemo v Crovv-Wing in bomo mir naredili!** V to so privolili tudi drugi glavarji.
Indijani piidejo v Crovv-\Ving in v dveh dueh so bile vse pritežnosti poravnane, vse se je nasproti odpustilo in mir jc bil narejen. Divjaki so obljubili, de hočejo keršansko in der/.avljansko oliko sprejeti, in mene so prosili, de naj v njih sreii|o pridem ter med njimi katoliški misijon iniain. .lest pa sim jim to obljubil, ako dobim kaj duhovnov in diu/.ih potrebnih pomočkov.
Tako tedaj se je po mojim prijaznim dogovoru in Božji previdnosti odvernilo proteče rovarstvo med Očipve-lndijaui, kteriga so se tolikanj bali, — in pa tako odvernil, de se nam ui nobene nevarnosti več bati. Moram pa v svoje
serčno veselje in ponositev k sklepu šc pristaviti, de tudi ne en lndijan iz mojih šest indijanskih misijonov naroda Očipve se ni vdeležil pri rovarski trumi; vsi so bili le divji neverniki ali pa pijanci iz protestauških misijonov tega naroda. —
Akoravno po večerni Miuezoti domujoči Indijani Siuti (Sioux) uiso iz moje misijonske okrajine in ni moja naloga o njih naznanovati, naj jih vender mem grede nekoliko omenim, in sicer zato, de naj bi se njih divjaška grozo-vituost pri njih rovarski sili inečji sodila.
Ta ubogi divji indijanski narod jo bil že 10 let pod vnčmarniin vodstvam protestauških dobro plačevanih misijonarjev, pa nima še čisto nič verske olike; njih pogubno rogovilstvo, ki je iz enacih vzrokov in ob enim času iz-rojilo kakor pri Očipvanih, je zavoljo tega s toliko divjaško neusmiljenostjo razgrajalo zoper bele deželne prebivavce, de se je sploh kričalo, vsi uaj bi se pokončali. Po več krajih so namreč rop iu tolovajstvo počenjali nad belimi naselci v deželi, zlasti pa so v nemškim mestu novim Ulm-u ob Miuezota Kiver-u strašno delali, skorej vse stanovavce pobili iu mesto požgali.
To pa je viditi pravično strahovatije Božje, ker vsi mestni prebivavci so bili odpadniki od katoliške vere, ki niso hotli od nikakoršniga duhovna in ceikve nič slišati. Svoje hiše noviga mesta so veri vkljub zidali veči del ob nedeljah, iu živeli so prav razuzdano. Ti nesramni bogo-tajci so o sv. Kešnjim Telesu lanskiga leta storili neznansko pohujšanje, ker so s cvetlicami, trakmi iu venci semanje ozalisauiga vola v obhodu (jirocesii) skoz mesto vodili, in ga ua štirih postajah z muziko, plešam iu neverskimi prešel nostiui častili, in poslednjič kakor dar sežgali. Torej naj se uihče ne čudi, de so mogli divji Siuti s svojo neslišano grozovit nosijo služiti za šibo zasluženiga strahovanja nad novim L Imam, ravno tako, kakor so nekdaj neverski Rim-Ijanje služili za bič Božji uad Jeruzalcmam o .njegovim pokončanji. Ta svarilni zgled naj bi nevernim oči in serca k pokori odpcrl; verne pa poterdil v strahu Božjim, ki je pravični Sodnik.
Hrabri general Siblev s svojimi vojaki je Siute kar precej preganjal in jih je 1800 z ženami in otroci vjel. Izmed njih so bili rovarski moški izločeni, njih 300 je bilo zvezanih, v terdnjavo Richlev gnanih iu k smerti obsojenih. Nar hujši izmed tih, njih 38, so bili 20. grudna (lanskiga leta) obešeni, iu 33 iz tih je bil čast. mašnik Ravau.v (.r- Kavo) spreobernil in katoliško kerstil. Drugi pričakujejo enake osode. Drugih 1500 je v terdnjavi Sueling-u pod stražo. Te uboge tihe divjaške tapice sim bil preteklo zimo enkrat obiskal z general-vikarijem č. g. Ravauv-am vred, iu sim jih s primernim ogovorom po francosko in indiško pretolmaccnim nagovoril. Mnoge matere so uaina potem svoje ljube otročice, noseče jih štupo-ramo, ponudile, de naj bi jih kerstila, iu sva jih 14 kerstila. V. č. g. Ravauv je ondi že 175 otrok iu bolnih kerstil, in več izmed tih se žc v nebesih veseli svojiga ljubiga Stvarnika. Ta stari bo-lehni duhoven mi je rekel, ako bi mlad dober mašnik mogel zmiraj pri tih divjakih biti, bi lahko v kratkim času vso trumo jetnikov pridobil za našo vero. Sim pa tudi pri generalu Siblev-u v Šentpavlu prosil za te uboge zmotene divje Siute, de naj bi se mirno, prizanašljivo, človeško z njimi delalo; pri prečast. škofu pa sim gorko priporočil, kako silno potrebno je oskerbeti uektere duhovne za spre-obernjenje Indijanov pri siuških in očipvanskih narodih. Tode odkod duhovnov vzeti in jih oskerbeti, ker je škof taki revež, de zamore komaj stroške svoje hiše zmagovati, in torej ne more duhovskiga semeniša iineti. Njegovih 20 škofijskih duhovnov mora 111 misijonov po deželi oskerbovati. Torej sim mogel zopet z njegovim dobroserčnim apostoljskim blagoslovom k svojim ljubim Očipvanam se verniti, kjer me veliko več dela čaka. kakor pa ga premorem v svoji moteri starosti opravljati. Oh, ko bi blagovolila previdnost Božja
ktere z apostoljsko gorečnostjo obdarovane prečastitljive škofe zbuditi, ki imajo obilno dobrih duhovnov, de bi v to ubogo škofijo sv. Pavla v Minezote nektere goreče misijonarje s potrebnimi pomočki poslali. Koliko dobriga bi se moglo storiti v Božjo čast in v zveličanje človeštva! Fiat, fiat!	France Pire, natališki misijonar.
Ogled po Slovenskem in tlopisi•
Iz Ljubljane. V. č. g. Matevž Meršol, poprejšnji pod vodja v kn. škofijskem semenišu, so izvoljeni preglednik ali vodja pri cerkvenih preštevah, in pravi k n. škofijski svetnik ob enem. Do kn. škofijskega cerkveniga preštevnika se bode torej zamogel oberniti, kdor bi bil v cerkvenih poštevah in številbah v kakoršui si bodi dvomljivosti. —
Birma ta mesec, kolikor se ve, bode tako-Ie: 14. rožnika v Semiču; 13. v Černomlju; 16. v Starem tergu pri Poljanah; 17. v Vinici; 18. v Dragatušu; 21. v Metliki.
V papeževi srečkarii ali loterii so v naši škofii zadele te-le številke: 1.109.449; 1,120.163; 1,140.069; 1.140.299; 1,140.327; 1.140.917; 1,152.969; 1,152.936. Dobljene reči so v knežje-škofijski pisarnici in ondi se prejemajo.
Iz Mengša, 6. rožnika. A. K. Praznik presv. Trojice je bil za nas to leto še posebno imeniten in vesel. Ta dan so namreč naš Milostljivi knez in škof tukaj zakrament sv. birme delili. Med strelam in veselim zvonenjem so se kmalo po sedmih zjutraj v Mengeš pripeljali. Ob devetih so imeli veliko sv. mašo, potem pa so prav obilno zbrano ljudstvo s priserčnim, visokimi! prazniku in okolšinam časa prav primernim ogovoram razveselili. —
Zvesto so ljudje poslušali, iu veselje jim je igralo na licu. ko so iz ust svojiga Vikšiga pastirja v domači cerkvi večne resnicc slišali. Zanesljivo bodo poslušavcaiu nauki od žive delavne vere ne le v glavi, ampak tudi v sercu ostali! Po pridigi je bila birma, in prejelo je čez 800 otrok ta sv. zakrament. Pri veliki sv. maši in birmi so obdajali, razun vv. čč. dekanov iz Kamnika in Moravč in 14 duhovnov iz okolice, Milostljiviga kneza škofa tudi iz Ljubljane: vis. čast. gg. korarja Janez Novak iu Jožef Pavšler, vv. čč. gg. prof. Janez Poklukar in dr. Andrej Cebašek. Ta slovesnost bo Mengšanam gotovo še dolgo v dragim spominu ostala. Proti večeru so nas Milostljivi gospod birmovavec zopet zapustili, spremile so jih naše serčne vošila: Bog nam jih ohrani še mnogo mnogo let!
Naj ti povem, draga „Danica," tudi še to, de smo tudi pri nas letaš že 5. leto v Božjo čast iu Marijno hvalo Smarnice obhajali. Ze I. 1859 so jih v. č. gosp. oče Janez Kuralt vpeljali. Imeli smo jih vselej ob 5. zjutrej, z branjem 3. letnika, potem s sv. mašo z izpostavljenim presv. Kešujim Telesam in lavret. litanijami vmes. Cerkev je bila skorej vselej polna, in gotovo ta pobožnost ne bo brez sadu, zlasti ker jih v tem času tudi veliko k Gospodovi mizi pristopa.
\a Rovah. Pretečcno leto je bil z velikim veseljem napravljen veliki altar v prelepi in prijazni cerkvi na Rovah. V dobrim spominu je farinanam ostala prelepa in vesela prazničnost, ko so vis. čast. gosp. stoljui prošt novi altar blagoslovili in pri ogovoru tudi opomnili, kako lepo bi bilo, ko bi tudi stranska altarja sc z novimi zamenjala. Ni bila zastonj opomba; — kar se je tistikrat želelo, se je letaš tudi v djanji spolnilo. Napravili so farmani oba stranska r altarja — in tudi ta dva kakor veliki, pričujeta, kako izurjen podobar je Andrej Revšek iz Moravč, kteri je vse tri altarje tako lepo izdelal. Kdin tih dveh altarjev je po-stavljen v čast nebeške Kraljice z lepimi podobami sv. Helene, s v. Elizabete in z malano sv. Jožefa; drugi pa je posvečen Jezusu na križu z Marijo sedem žalost in sv. Ja-nezam. Na straneh ste podobi sv. Neže in sv. Barbare; zgor pa tnalana sv. Aleša. Tudi Jezusoviga presv. serca podoba v sredi pred sv. Križem je lepa in k pobožnosti
budljiva. Prečastitljivi gosp. stoljni prošt Anton Kos, ki se z veseljem vdeležujejo, kjer koli je kaj za Božjo čast opraviti, so tedaj 5. nedeljo po Binkoštih imenovana altarja blagoslovili, iu v svojim vnetim ogovoru od Marije, nebeške Kraljice, so poslušavcaiu prav živo priporočali, de naj ljubi verniki Marijo, svojo Mater iu pomočnico, prav serčno častijo, in v vsaki sili iu potrebi na pomoč kličejo. Tudi še popoldue so prečast. gospod prošt imeli pete litanije pri Marijuim altarji, ter so tako lepo slovesnost dokončali, ktere se bodo farmani z veselim sercain spominjali — Hvale vrediu je mladi malar An zel n Bizjak iz Kranja, ki je sv. Jožefa iu sv. Aleša prav lepo izinalal, kakor tudi Alojzi Peterlin iz Kamnika, ki je osem svečnikov prav dobro iu lično izdelal.
V Selcih je sv. Ilešnjiga Telesa dan ravno med sv. mašo začelo goreti in pogorelo je. kakor slišioio, 32 hiš. izmed kterih jih 7 ni bilo zavarovanih. Rešiti neki niso mogli nič, nekemu mizboju je zgorelo samo žagaucc za 1000 gld. vrednosti. Gorelo ui ondi, kakor pred nekimi leti, ampak drugi konec. Oginj pa sc ni zanesel s streljanjem; to uni pričajo, ki so z zvonika vidili. ker švignil je oginj sceloma iz neke strehe. Tako ljudje z unih krajev pripovedujejo.
Iz Dobrepolja. Pervo nedeljo u. m. jc bilo pri nas prav giuljivo opravilo, pervo sv. Obhajilo za otroke. Ziutraj pred sv. mašo so se zbrali v šoli vsi otroci, za sv. Obhajilo pripravljeni; bilo jih je 66, iu njih učenik. vis. č. duhovni pastir, jih peljejo v cerkev v procesii h kerstuimu kamnu Tam ponovijo kerstno obljubo ua glas z gospodam. potem gredo spet čedno v procesii do velikiga altarja. kier jih lepo okrog altarja v red denejo iu gredo maševat. l'o zavživauji se nazaj oberucjo in v prelepim govoru otrokam razkladajo, kako Jezus otročiče neskončno ljubi. Rekli so jim nekako tudi to-le: ,,Zdi se mi, dc slišim tiste besede, katere je na> Zveličar govoril, ko je še na svetu bil: ..pu-tite otroke k meni priti!" Ljubi otroci! ravno tako vas tudi zdaj kliče, zalo ker vas ljubi; ljubite tudi vi ujega; varite se greha, ker le samo greh vas loči od njegove ljubezni; pripravite se pogosto k tej angelski mizi, ker le ta prečudoa angelska jed vas zamore obvarovati greha, in močne storiti, de sc bote mogli vsim skušnjavam v bran stavili." Priporočili so jim tudi, koliko gnad zadobč, ako danes Jezusa prosijo; de naj prosijo za svoje starše, žive iu niertve, za brate in sestre, ludi za vse pričujoče, in tudi za uboge grešnike itd. S prelepim govoratn so vse pričujoče do solz ginili. Potem pokleknejo, molijo tri Božje čednosti in prav lepo molitev pred sv. Obhajilam. Giuljivo jc bilo viditi, s kolikim spoštovanjem iu lepim vedenjem so bili otroci pri sv. Obhajilu. Tudi so vse otroke obdarovali, ker vsakima so dali v dai lepe bukvice v spomin perviga sv. Obhajila. Res je, čc z večini spoštovanjem in častjo delijo otrokam ss. zakramente, veči spoštovanje imajo otroci iu tudi odrašeni do tih skrivnost Božjih. Prav res, lepa zahvala častitima gospodama za podučevanje otrok, in za toliki trud, ljubezen in krotkost. s čimur si vse otroške serca pridobita, in ji otroci grozno ljubijo.	(Konec prih.)
Iz sv. Križa pole« Kostanjevice. J. K. Gospod dopisnik Ivan T. iz Teržiča v 16. listu Zg. Danice t. I. meni, de slovesniga obhoda v praznik Kristusov iga vnebo-hoda mende drugej ni, kakor v Teržiču. Al ludi pii naje, iu sicer pred slovesno mašo, začne se o 1 a desetih. Ker je ta dan cerkveni god farne cerkve al ,.patrocinium." se le svetinje praviga križa Kristusoviga, v čednim src-berniin križu vdelane, v sprevodu nosijo, sicer je procesija slovesna, s križem iu z bauderi. Težko ste ti dve procesiji satne ua slovenski zemlji, ker viditi je, dc je ta procesija tudi v druzih katoliških deželah v navadi. Saj ua Francoskim je gotovo sploh navadna, ker Francoz Gaume. popisovaje obrede katoliške cerkve v praznik Kristusoviga vuebohoda, v 42. branji v VIII delu od nje kakor znauiga
obreda tako-le piše: „Ta dan se cerkev na zemlji s cerkvijo v nebesih druži, in svoje veselje slovesuo razodeva, de bi zmagovavni sprevod svojiga Ženina in svoje glave po vrednosti obhajala. Božja služba v dan Kristusov iga vnebohoda duhti živo veselje; spremljuje jo sosebni sprevod al procesija. Ta procesija je bila vpeljana iz namena, po-očititi hojo aposteljnov iz Jeruzalema v Betanijo in od tod na Oljsko goro, de so ondi Gospoda v nebesa iti vidili, iu pa njihovo veruitev v Jeruzalem, kamor so šli, de bi se bili v samoti na prihod sv. Duha pripravili. Procesija se godi še le po dokončani tretji uri duh. molitev, to je, proti deveti uri, ker je Zveličar ravno ob tem času, spreinlje-van od svojih učcncov, na sveto goro šel." Po tem takim bi se morebiti bolj po pravici vprašalo, zakaj ta pomenljivi, prazniku tako printerjem cerkveni obred ni pri vsih cerkvah v navadi? — al jc bil kdaj v navadi? — kdaj je bil opu-šen? — Al ga ui morebiti kak Jozefinizcm odpravil? —
Iz Tersala. 17., 18. iu 19. vel. travna, kakor je bilo v ..Danici" oznanjeno, so se tudi tukaj obhajale slovesne zahvalnicc v spomin lanskega leta posvečenih jap. inučencev. Lepoglasno priterkovanjc in streljanje je vabilo že v saboto opoldne k slovesnosti. Sv. Janeza Nep. dan tedaj popoldne so preč. in mil. gosp. Nikomed Mudrovčič, infulirani Bieuski prošt in kanonik modruške školije v Bakru, sv. Duha na pomoč poklicali in večcrnice odpeli. Zatim je sledil hor-vatski vvodni govor, litanije in blagoslov. Prečastui omenjeni blizo s I let stari gosp. prošt so sledeče 3 dni ponti-fikalno sv. mašo s prav krepkim glasom peli iu zadnji dan popoldne slovesnost z obhodom, zahvalno pesmijo in blagoslovom dokončali. Pridige so imeli naslednji v. č. duhovniki: V saboto popoldne vvodni horvatski govor O. Vil-hclui It.; v nedeljo zjutraj O. Viktor M. slovensko; ob 10 v. č. O. lliarint Kiseljak, bivši provincial kapucinarskiga reda. horvalsko; popoldne g. Nikolaj Pobor, duhovnik pri sv. Kozmu iu Damjanu, horvatsko; v ponedeljik zjutraj O. Gavdioz L. slovensko; ob 10 O. Vilhelm 11. horvatsko; popoldne g. .Matija Srdoc, duhovnik v Martiušici, horvatsko; v toiek zjutraj slovensko O. Viktor M.; ob 10 gosp. Pavel Se k ulja. spovednik č. M. Bcncdiktiuaric v Keki, horvatsko; zadnji hoivatski govor v toiek popoldne v. č. omenjeni bivši provincial O. Iliaciut. V pridgarjih se jc razodevala neka hvale * redna gorečnost in vnema; terpele so sploh po celo uio. nektere še dlč; po zapopadku so bile zgodovinske, verne (dogmatične) in nravne (moralne).
Obhajanih je bilo 5000, in gotovo bi jih bilo šc 3000 več, ako bi nc bili 10. vel. travna, kakor tudi o Binkoštih že navadni shodi. Cerkev je bila od raniga jutra do pozniga večera polna, posebno pa pri sklepu v torek popoldne ni bila samo cerkev natlačena, ampak tudi veliki prostor pred cerkvijo polu ljudi vsakiga stami (misli se, da jih jc bilo do 8000), tedaj tudi dolg obhod, pri kterim se je pelo, in vojaška glasba 22. peškiga polka, ki je bila komaj iz Zagreba v licko prišla, je s svojimi simfonijami slovesnost poviševala. Cerkev jc bila po okoluostih, ker nam smrek in brčzovja manjka, z lovorjevimi iu beršliuovimi venci in s preprogami umetno ozaljšana, posebno pa oltar sv. Janeza Me p., kamor je bil kip ss. mučeneov postavljen. Lepo so verh ccrkvc vihrale morske banderce na vervi, poslane od nekega morskiga kapitana iz Sušaka.
Vdeleževali so se slovesnosti ne le prosti ljudje, ampak tudi plemenita gospoda; lep izgled so dali veliki župan re-ki. plemeniti Seutivanski vitez g. Jernej Smaič, ker so bili. kak «r tudi bakarsko mestno predstojuištvo, pri pon-tilikalni sv. maši in pridigi v nedeljo, iu v torek pri procesij. Poročnik Njih svetosti papeža Pija IX, gosp. Lucian Milauta, konzul za Heko in Ilakar, kakor tudi reški kapitel po dveh gosp. kanonikih nadomestovan, so bili zadnji dan pri proce>ii. Zadnji dau je bil čjstito uameslovan še sv. Fiančiska red po 3 preč. 00. provincialih. Več dni namreč so bili že tukaj O. Jožef Benedikt Turčič, dr. uiodroslovja,
provincial 3. reda sv. Frančiška Claustr.; O. Anton Hainci, provincial kapucinske horvatske deržave, in 0. Salezi Volčič, provincial horv.-kranjske deržave sv. Križa. Vdeležili so se tudi slovesnosti mnogi gg. fajmoštri in kaplani domače, iu zadnji dan tud teržaške škofije iz bližnje prijazne Liburnije, kteri so vsi v Gospodovim vinogradu marljivo delali. Voditelji iu učitelji reške gimnazije in glavne učilnice so bili prišli zadnji dan okoli 6 popoldne na procesijo. Petje na koru je vodil g. Komel, učenik reške glavne šole in or-ganist; pri obhodu so peli učenci višji gimnazije; tudi ba-klarji so bili gimnazijci.
Za vnanji red je skerbel g. France Matkovič, župan tersatske srenje. Tako se jc, hvala Bogu! vse prav lepo in v redu dokoučalo. Bog plačaj vsim, kteri koli so kaj pripomogli za vzvišenje omenjene slovesnosti; Bog daj. da bi bil vsaki stoteri sad svoje pobožuosti prejel! Fiat, fiat!
Sčitoslav.
Iz Notranjskega 5. rožnika. Fr. S —r. V praznik presvete Trojice je bil shod v mojem rojstnem kraju ua Verhniki, kjer stoji na lepo obrašenern hribcu cerkev presv. Trojice. Tolika uiuožica se je bila zbrala moliti trojedinega Boga, da še vsi v cerkev niso mogli, dasiravno je zelo prostorna. Serčno rad sim šel tudi jest počastit presveto Trojico v tisto cerkev, v kteri sim še majhen z rajnim očetom in materjo večkrat, posebno popoldne molil, ali pa Kristusovo terpljenje premišljeval, ktero je v 14 kapelicah ali štacijonih razpostavljeno krog cerkvenega obzidja. Stara prav lepa navada je tukaj, da ljudje vsako nedeljo pred ali po keršanskem nauku, posebno pa postni čas, prav močno sv. križev pot molijo, — ne Ic v dekanijski cerkvi, ampak tudi pri sv. Trojici. — Prečast. gosp. And. Pečar, domači dekan, so nas prijazno in v razložili besedi spominjali, koliko dobrot prejemamo od trojediuiga Boga, za ktere naj mu hvaležno služimo ter si po takem potu tudi sami sebi srečno večnost preskerbimo i. t. d. Bilo je tudi darovanje (ofer) za cerkvene potrebe. Cerkev namreč je zdaj v kratkem času zunaj jako popravljena, celo visoki stolp je ves ponovljen; ali notri je pa še veliko ponovljenja potrebna, posebno stranski altarji so se zlo postarali. I'pa t i je, da bodo prcčastiti, za lepoto Gospodovih hiš toliko vneti gospod dekan s pomočjo cerkvenih oskerbnikov tudi to delo še doveršili. — Xe morem skleniti, da bi ne pohvalil s to priliko izverstnega petja, ktero je donelo pri Božji službi; spozuati se mora, da sc častiti gospod učenik Leopold Cvek mnogo trudi s pevci, da jih tako izverstno in lepo peti nauči. —
Iz Planine. Naznani svojim častitiin bravcam, draga ,,Danica," da so letos tukaj v Planini spoštovani gospodje uradniki slovesnost pri obhodu presv. Reš. Telesa jako povzdignili. Po prošnji in veliki prizadevi tukajšnjega občno spoštovanega učitelja g. Mat. Tomca so pc navadili latinskih pesem (himnovj gosp. Riharja za sv. R. Telo peti, in so se jako dobro skazali, da bi nobeden poprej nc bil verjel. Naj bodo te verstice spoštovanim gospodom v serčno zahvalo, drugim gg. uradnikom po deželi kteri so zmožni po tej poti čast presv. R. Telesa povzdigniti, pa v spodbudo in posnemo. ^ Z Bogom!
Okoli Šemhida, posebno na Lozicah na Ipavskem jc 31. u. m. toča pobila. — Z Dolenskega okoli Toplic sc sliši, da po nogradih in po polji vse dobro kaže; tertc so tako polne, da stari ljutljc kaj tacega ne pomnijo.
Iz Gorice. Njih prevzvišenost naš mil. vikši škof se bodo 8. junija podali delit zakrament sv. birme po toiniu-ski in cerkljanski dekanii.
V Slivnici pri Mariboru je 20. u. m. umeri grof Klemen Brandis, c. k. kauieriiik in skrivni svetnik, dedni deržavni zbornik, nekdanji poglavar tirolski, naj vikši hišnik pri sviti, cesarji Ferdinandu itd. itd. Po tem verlcm možu vse žaluje, ker on je bil izmed redkih poštenih sere, na ktere jc v nesreči še bolj zaupati kakor v sreči, močnega
duha, s kterim seje moško poganjal za to, kar je za prav spoznal, je bil temeljito olikan, posobno učen gospod, in kar je čez vse drugo, bil je verin katoličan. „Volksfreund44 pravi, da le tisti čas je poslednjo dobo na svojih posestvih obračal v gospodarske skerbi in v vede, ki mu je ostajal od molitve in keršanske dobrodelnosti; zakaj bil je neu-trudljiv v usmiljenji do bližnjega, in „ni vedila levica, kar je delala desnica/4 Le njegovim prijatlom, ki so mu pri tem pomagali, je njegovo djanje znano. V politiškem oziru je bil prijatel svobede in okrajinske samostojnosti (autono-mije); v verski zadevi na Tirolskem se je poganjal za versko edinost, kakor vsak domoroden Tirolec. Za vstanovitev katoliškega vseueiliša ua Nemškem se je podpisal s 1000 gld. Njegov stareji sin gr. Anton je ded njegovih posestev in sedeža v deržavuem gosposkem zboru; mlajši sin Krih je v družbi Jezusovi. Ranjki je bil mož, vitez in junak v uar blagšem pomenu, po tacih se nam je ravnati, pravi dopisnik. Pripravljal si je dobro pot v večnost, gotovo jo je tudi našel. Blagor sc mu!! — Da časnikom znane „baže*4 tako djanje in življenje ni po volji, in išejo ranjcega šc po smerti smešnega storiti, ni nič novega; novo bi bilo. ako bi drugač delali in pisali.
Na Dunaji 4. rožnika. —k— Veličasten dan obhaja danes katoliški svet po vsih krajih široke zemlje, in procesija v dan presvetega Rešnjcga Telesa je slovesnost, ki verno serce naj više povzdigne, tako da je ni enake pod solucem. Kar se tiče slovesnosti same, znano je, da je povsod ena in ista; jasno je pa tudi, da jo razne okolnosti bolj ali manj povzdigajo, kakor nanaša kraj in druge razmere. Dunaj je glavno avstrijansko mesto, v njem caruje katolišk vladar, izmed podložnikov, njegovi kroni izročenih, je naj več katoličanov; spodobi se tedaj, da je tu obhod z Najsvetejšim v carstvu naj lepši, in menim, da sc mu to mora priznati. Zgodaj zabrenči veliki zvon sv. Štefana, ter naznanja obširnemu mestu, naj pride gledat slavnega sprevoda. Ne poje pa zastonj: od vseh strani privihrajo bandera pred obilnimi trumami duhovnikov iz predmestnih fara, pridivjajo kočije z visocimi cerkvenimi in svetnimi osebami, zablišče se dolge verste olikanih vojakov itd., prikaže se tudi Nj. cesarsko veličanstvo z mnogimi dvorskimi sprem-Ijevavci. Ni mi namen, na drobno popisovati vnanjo bliščobo le-te zares prekrasne slovesnosti; razni bravci „Zg. Danice'4 so že vidili kaj enacega, vsaj lepo procesijo v beli Ljubljani, ktera se ne vstraši vsake druge. Naj pa omenim, da je, kakor po mestih sploh, tudi tukaj doma navada, da ima procesija več ljudi ob straneh, kakor v sebi; to bi ee morebiti reklo po domače: pri procesiji je veliko zijal (o v). Mnogo tisuč ljudi se tare po ulicah, pa le malokdo morebiti praša: (juis est iste Rex gloriae? — Kdo je oni Kralj, ki ga prenašajo pod zlatim nebom? — Vendar to ue bodi rečeno zato, da bi hotel hudo soditi o gledavcih slovesnih sprevodov, ker vsak skerbi zase, Bog pa za vse. Saj Du-najčanje sploh tudi niso brez dobrih izgledov. Res jc, da je le premnogo tacih, kteri kažejo, da nič ne vedo ali vsaj nočejo vedili o cerkvenih zapovedih, pa je tudi tacih, ki vedo zakaj so nedelje in prazniki, zakaj zvon v zvoniku visi itd. Sploh pa jc pomniti, da kjer je veliko pšenice, lahko je tudi mnogo ljulike. — Toliko za danes, prihodnjič kaj več. — Z Bogom!
Iz Amerike, s Crovv \Ving-a v Minesoti 17. maliga travna 1803, pišejo naš častitljivi rojak in starček, misijonar Pire, prečastitljivimu semeniškemu vodju, korarju Janezu Novaku, med drugim tako-le: Tukaj je šc le pred 8 dnevi gorka spomlad pregnala hudo zimo in jc na rekah led stopila: torej bom jutri v svoji misijonski barkici z 2 Indi-janouia iu nemškim kuharjem odrinil v indijanski misijon ob reki Misisipi, ter bom v 2 — 3 mescih vse oskerbel. Poleti bom pa en mesec svojih pet belih misijoiiov obiskoval, iu potem se zopet k Indijanam poverneni, ter bom v terdi zimi v novo v Crovv Wiugu stoloval. ako bo ljubimu Bogu
dopadlo, de me še zdraviga in živiga v svojo službo ohrani. Moja strudena telesna moč me še dela zmožniga. nektere misijonske pota opraviti; tode oči so mi tako oslabele, de z o č j a I i zamorem komaj na pol viditi, kar iz mojiga slabiga pisanja lahko vidite. (Razodeva se pa vender v pisanji še čversta roka. Vr.) — Temu pismu je bil pridjau list do mil. škofa, iu misijonsko naznanilo do družbe sv. Leopolda ua Dunaji. Namen pisanja je zlasti, ker gosp. misijonar želi dobiti dva ali več duhovnov za pomoč v svojih indijanskih misijonih.
Tudi gosp. Andolšek je te dni pisal iickimu pri jat Iu od sv. Jožefa iz erienške škofije v severni Ameriki. Pismo je od 10. mal. travna; pravi, de se je proti večeru iiaineuil.
KazcjieU po ker*an*kem seefH.
Baron Sokcevic, hervaški ban, bo v kratkem izvoljen vojni minister, kakor sc za terdno govori.
V	Zagreb je prišlo iz Rima privoljenje, da se smč praznik ss. Cirila in Metoda za vselej na j. mal. strpana (julija) preložiti iu praznik jc zvišan med praznike perv ega reda (duplex 1. classis cum oetava). Za letošnjo slovesnost pa so podeljeni tudi popolnoma odpustki z navadnimi pogodbami. — Bonski „Illas" napoveduje dokaj procesij, ki se bodo zbirale za Velehrad.
Letošnjih avstrijanskili romarjev v Jeruzalem jc bilo 7, 2 Parca, 2 Ceha, 1 Vorarlberžan, 1 iz Oger-skega, 1 iz Solnograškega. Obnašali pa so se tako pobožno, da jih je patriarh posebno pohvalil, iu 1 izmed njih so bili veliki četertek pripušeui k umivanju mig: iz francoskega romarstva pa, ki jc štelo 25 o.-čb, sta bila le 2 te časti vdeležena.
V	llelini gradu 8» 23. u. m. obhajali tisočletnico ss. Cirila iu Metoda v cerkvi, v čitavnici iu z gostovanjem. Bile so zdravice v slavo Božjo, v zdravje svetloga gospo-dara, glasba je piskala cerkvene pesmi, prejeli so pozdrav iz Petrograda od ukrajiuske družbe: nič pa se ne bere. da bi bil kdo čchnil zastran zedinjenja z rimsko cerkvijo. —
Turinski dvorski možje po zemlji kakor kerti, v Rim rijejo, ker po svitlem ne morejo; ravno tc dni so v Rimu več rovarjev zapcrli, in so pri njih pisma našli, po kterih je tudi turiusko dvorstvo v njih rovarije močno zapleteno.
Francoske volitve šume zdaj po vsih časnikih, iu pa toliko bolj, ker so Napolelonu III nevgodue, nasprotne. Cesarska vlada je leta in leta gasila politisko življenje v fraucoskem narodu; zdaj se je pokazalo, da je olje v oginj vlivala. Vse volitve v Parizu so vladi Napoleonovi nasprotne; in Pariz, pravijo, je Francija. Iu kaj je ta opozicija ? Vpitje po o b š i r n i š i svobodi.
Kje de je od nekdaj sedež olike, sc razodeva tudi iz tega-le: Silo učeni gosp. O. Avguštin Theincr že več let v Rimu na povelje sv. Očeta Pija IX iz vatikanskega pismohraina ali arhiva daje na svitlo stare pisma, da se preteklost pojasnujc. Osemnajst zvezkov uaj imenit-niših pisem iz nekdanjosti je že ua svitlem, iu šc jih utegne obilno veliko na svitlo priti. Nektere so zlasti imenitne za avstrijansko in slovansko zgodovino, kakor: ..Moiiumcuta Slavorum nicridioualium; monumcrita historiac Polouiae: mo-numenta Hungariaui saeram illustrantia.44 Kakor jc nekdaj iz izraciskiga ljudstva izvirala olika za vse narode. naj si bodo Fcničani, Kgipčani aii kteri si bodi, tako jc tudi v novem zavetu vir vse olike katoliška Cerkev; ..še jc bila v detinstvu evropejska olika," piše neki nemšk. gotovo ne ultrainontausk list, „in že jc imel rimski stol po vsili vladarskih dvorih svoje poslance, tenko olikane može. ki so z bistrim očesom dogodbe opazovali in njih tek v Rim na-znauovali. Te naznanila so šc pričujoče in so bile dozdaj le po nekoliko znane. Iii gotovo ni majhna zaslužka, da papež v pojasiiovaujc preteklih ta*ov dajo te imenitne pi-ma
razglasovati.'4 Po takem potu bo svet tudi zamogel v mnozih okolišinah resnico zvediti, kjer so mu krivoverski in drugi h v. Cerkvi sovražni zgodopisci zgodovino popačili. — Neki list pripoveduje, da je bilo nedavno v Gradcu v neki dru-šini o tih rimskih staropisih govorjenje, iu pa da se v vseučilišni buk\arnici še pogrešajo, pa da vitez Leopold žl. Lil i en i hal pri tisti priči izleče iz pismovnice bankovec za 10(1 gold. in druzih 5 po 10 gold. ter ga je podal v nakup imenovanega dela, rekši: „Naj se nikar ne govori, da v Gradcu se nič ue stori za avstrijansko zgodovino in očitno bukvarnico." — Slava takemu domorodcu!
ščetin i ki, Jabelka in iesnika.
Turški vradni časnik ,.Terdžuman aval" (pervi tolmačili k) sc ne m«re Kusu zadosti nahudovati, kako Poljake stiska, pa s tem primerja stan raje (kristjanov pod turškim jarmom | na Tusškem. ter sklene: „Bolje je pa še naše turško barbarstvo, kakor pruso - rusovska olika ali civilizacija !*• ,.B«»že nas sačuvaj i jedtioga i drugoga !'4 — V Kočinčini jc po ,.Giorn. di Roma" I. 18G2 smert mučen-!va prestalo IG.000 kristjanov, 20.000 jih je v sužiMtst prodanih. . . . Ali je to strah, ali ne! — Doslednost rovarska: Leta 1800 jc sardinska vlada terdo zapovcdala škubun in dušnim pastirjem, da morajo Boga hvalili (Te Dcum) ob obletnici, ko so bile okrajine papežu ugrabljene: letu ls61 jih je vlada vabila, da naj blagoslovijo lo rovarstvu; I. 1H12 se je vradnijam naročilo, ako morajo najti kacega ..župnika/4 da bi z rovarji pel; I. 1863 pa je Peru z/, i minister razpisal, da je praznik zgoli deželsk in r»c ue sme duhovstvo nadlegati. Škofijstvo, sveti zbor in papež pa so I. 1860 na to vprašanje odgovorili: non licet t ne sme se;) I. 1*01: non licet; I. 1S62: non licet; I.
zopet: uou licet, kakor piše ..Osservatore Rom.4* 28. majnika. — V Vesprimu je nagla sodba G razbojnikov obsodila na visljr. Ko jc bil rabelj petemu žc motoz vergel okoli vraiti, prisopiha poročnik, ki vpije, da je pomilo-sienje prinesel za poslednja dva, ker se je zvedilo, da nista bila toliko kriva, kolikor drugi štirje. Pomilostenca se neprevidenega rešenja tako razveselita, da se na zemljo zgrudita iu so ji mogli na kolih domu odpeljati ter jima pušati. (Nar. Nov.) — V Parizu jc jezuit Gagarin (Rus) dal na svitlo spis „o zmožnosti, da se ruska cerkev zedini z rimsko brez premene obredov." — Na Dunaji je bilo o Bitikošlih 20.330 birinancov; dokaz, daje Dunaj vender le še katolišk; samo da otroci svillobe preveč smerče, otroci teme pa preveč brenčč. — Armouia je v mescu majiiiku nabrala 34.OO0 lir *'.a sv. Očeta in za cerkev, ki se zida Marii Devici v Spoleti, kjer se godijo veliki čudeži, kakor pred iicktcrimi leti v Rimini. — Kardinal \Viseman, povabljen od vodjev učilnic za lepe umetnosti pri sv. Tomažu v Char-terhouse-u ( šartrhaus-u), da naj bi s svojo pričujočnostjo počastil slovesnost o deljenji šolskih daril 18. majnika, je povabilo sprejel in tri četerti ure govoril o koristi lepih umetnost. Ta čiscl in spoštovanje protestantov do kardinala kaže. da sovraštvo do katoliške Cerkve na Angleškem upada. (Arm.) — V ..Morning Advertiser-u" 8. majnika sc neki protestant hudo napenja, zakaj jc katoličanka dana za pervo dvorno gospo knezinji žl. Galles, prihodnji angleški kraljici. Iu kdo jc ta gospa? Hči jc Roberta Pcel-a (Pila), dcržavucga ministra, nasprotnika katoličanov; ona pa se je omožila z lordom Stouor-jcm katoličanom, in se je tudi pokafoličila. ne ve sc, čc pred ali po zakonu. To pa ui edina nesreča za tega ueboreta protestanta; tudi njena kr. visokost vojvodnja iz Kcmbriča (fambridgc) ima kalolikinjo za svojo pervo dvorno gospo. (Arm.) — Malo španjsko mestice Murviecho bo zopet sprejelo nekdanje ime Sagunt, iu na grobljah nekdanje Nuniancije sc bo zidala vas, ki sc
bo klicala po imenu mesta, ki ga je bil razdjal Scipio Fmilian. — Mesto Pariz dobi skorej novo električno osvitljavo; ena sama lučica bo dajala neki toliko svitlobo, kolikoršno daje 2.200 plinovih lučic. Iznajdivec Van Mal-devan bo imel nalogo, to umetnost napreči, in pervo po-skušnjo bo napravil na tergu sv. Sulpicija. Svet hoče tedaj zarčs naprej. — V Rimu so našli pod posipom zalo postavo ali štatvo iz beliga marbeljna, ki kaže cesarja Avgusta. Vlada, akoravno v toliki zadergi, bo kupila to postavo klasiškega dleta za vatikansko muzejo. Ravno ta čas pa ko Rim tako za lepe umetnosti skerbi, v sardiuski edini Italii ropajo naj drajši zaklade in jih po tujih deželah prodajajo. Armonia torej prav zadevno imenuje to Laško „ltalia dei ladri", Italija tolovajev. Ravno 27. majnika naznanuje „Cam-pana del popolo,44 da so omare ranjce napolitauske kraljice Marije Kristine z mnogoterimi predragimi svetinjami in cerkvenimi opravami za neko kapelo, vredne 40.000 cekinov, razbite in vse reči ukradene; — Naključja, ki niso naključja. S tem napisom je neki prišla v Benedkah na svitlo knjižica, ki ima zbirko nar strašnejših prigodb sedanjega časa, kako so bili prekliujevavci. svetoskrunski roparji , zaničevavci papeža in sploh očitni grešniki ali s smertjo ali pa z drugimi strašnimi kaznimi neprevidoma zadeti. Ker posvetnjaki v tacih dogodbah nočejo spoznati roke Božje, temuč jih priuierljejc imenujejo, torej je spisa vec bu-kvicam to ime dal **). — Letno naznanilo anglikansko ..Protestant Alliance" s stcriueiijem nazuanuje, da od leta 1829, kar so katoličani na Angleškem postavne pravice dobili, sc je naraslo število kat. duhovnov od 447 na 1417 v Auglii in v Škocii. Takrat je bilo le 449 katoliških cerkcv, zdaj jih je 1065. — Papeževe okrajine, ki so jih sv. Oče une dni obiskovali, štejejo 220.000 prebivavcov. — Kako so Pie-mončanjc na spodnjem Laškem ljubljeni? Neki hudodelniki v Palermi so zavdali častniku Oppici-u in so ga oropali; potem hočejo oropati tudi njegovega tovarša, menivši da jc mertev. Spazijo pa, da je živ, in ga hočejo umoriti. Revež pa prosi usmiljenja. Se le ko spoznajo, da je Si-cilijan, pravijo med seboj: ,, Pustimo ga tedaj; nc smemo druzih preganjati iu moriti, kakor le same Piemončane.4* — Kebrovska vojska. V Heilbronu na Virtemberškem so na srenjskem posestvu 200 fantalinov najeli in jim po 20 kr. na dan plačevali, da so kebre lovili in pobirali; in res so jih pod nadzorstvom poljskih čuvajev in nekterih dninarjev nabrali 12.402 mer po 520 kebrov na vsako mero. Tako so tedaj (>,449.040 kebrov ugonobili. —
MMukorske spretnem be.
V	goriški iiadškolii. Čast. gosp. Andrej Bol-tar gre iz Pervačine za kaplana v Lipo; — čast. gosp. Jan. Farlolja iz začasnega pokoja za subsidiarja in učitelja v Pieris; — čast. gosp. Ant. Kavčič, kaplan v Lo-kovcu, gre za fajmoštra na Šentviško goro.
V	ljubljanski škofii. Šinarska duhovnija pri Krauji je podeljena gosp. Jur. Krašovicu, fajm. pri sv. Križu pri Kostanjevici, iu sv. Križ je 2. t. m. razpisan. Gosp. Matija Marolt. fajm. na Primskovem, gre zavolj boleh-uosti v pokoj, Primskovo jc 7. t. m. razpisano.
i*ogorori z gg. tiopisorarci.
G. Š.: Vse hvaležno prejeli in opravili; zastran spisa Vam bomo v pismu svojo misel razodeli. — Nekterim zastran duh. vaj: Do zdaj šc nič nismo slišali, če bodo, ali ne?
•) Naslov je : ..(.'asi clie non sono časi" (tipogr. ti. B. Merlo). Ako hi komu naših istrijanskih prijatlov ta knjižica le 6 40 str. v roke prišla, bi nam prav vstrcgel. ako bi jo nam poslal; še bolj pa. ko bi kake primerne dogodbe za Danico poslovenil^ kterih kje se ni razglasila.	V red.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran, — Natiskar in zaloznik: Jožef lllaznik v Ljubljani.