Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St 17.749. Ljubljana, četrtek 29« iebrnarja 1940 Cena 2 Din Izhaja vsak <*«n razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Poostritev položaja ma Bližnjem vzhodu Vesti o poslabšanju položaja na Bližnjem vzhodu niso nove, saj se ponavljajo tako rekoč neprestano, odkar so razgovori med turškim zunanjim ministrom ter predstavniki sovjetske vlade nehali, ne da bi dovedli do uspeha. Toda doslej je bilo mogoče vedno znova ugotoviti pomirjenje, demantiji so se množili tako na gosto domala, kakor so prihajale alarmantne vesti. V zadnjem času pa se je začela situacija spreminjati. Med najbolj pomembne simptome v tem pogledu moramo šteti izredne ukrepe, ki jih je uveljavila turška vlada, ko je odredila, da stopi takoj v veljavo izredni obrambni zakon, ki ga je vladi pred nedavnim odobril parlament. S tem je tudi na zunaj dokumentirano, da jena Bližnjem vzhodu postalo zares napeto stanje. Z uveljavljenjem obrambnega zakona je pričakovati v izredno veliki meri vseh onih ukrepov, ki pomenijo priprave »za vsak slučaj«, mobilizacijo v večji ali manjši meri, ureditev gospodarstva, zlasti industrije, za primer konflikta itd. Turčija je s tem priznala. da smatra razmerje do Sovjetske unije za toliko poslabšano, da je treba računati z resnimi možnostmi. S tem postajajo verjetne tudi druge vesti, ki so se doslei sproti demantirale, namreč: o vojnih pripravah na drugih mejah: utrjevanja na Dardanelah, pa pri Odrinu in tam okoli, kakor tudi zbiranje oboroženih sil v Kavkaziji, utrjevanje črnomorske obale in kar je še podobnih poročil, ki jih je seveda še vedno nemogoče kontrolirati. Ako postavimo ob vse druge vesti še vedno vprašaj, izredni ukrepi Turčije so dejstvo, ki je osvetlilo celotno sodobno situacijo na Bližnjem vzhodu. Mnogo bolj modro od ugibania o nadaljnjem razpletu vozlov, ki jih je zamešala mednarodna politika v pred-njeazijskem področju, je ogled stvarnih pogojev, ki se dado ugotoviti. Po pravici se vedno znova imenuje nafta, ki io v velikih množinah zajemajo na obeh straneh državnih meja, v sovjetski Kavkaziji, v Perziji in v Traku. Za eventualni izbruh vojne v tem sektorju je posebno važno, v kakem odno-šaiu so petrolejski vrelci do napadalnih možnosti. V tem pogledu je odločilnega pomena ogromna sprememba, ki jo pomeni vojno letalo. Toda prav z vidika zračnih napadov sta obe stranki jako različno ranljivi. Do perzijskih in iraških petrolejskih vrelcev je z ruskega teritorija mnogo dalje nego znaša razdalja na primer s perzijskega ozemlja do Bakuja ali s turškega do Batuma. Sovjetski avioni bi morali vrh tega preleteti preko mnogih visokih gorovij, kar nedvomno jako otežuje napade. Nasprotno pa bi imeli, vzemimo britanski ali francoski avioni, ki bi svoie napade zoper Baku izvajali s perzijskega ozemlja, mnogo lažje stališče. Saj bi mogli odletati z južnega obrežja Kaspiškega morja ter vsme-riti svoja pota preko morja, pa z morske strani doseči Baku. Sovjetska obramba bi bila spričo tega zelo težavna. Vrh tega so razdalje tu jako majhne. Od najbližje perzijske meje do središča sovjetskega petrolejskega ozemlja je komaj 200 km v zračni črti, a od perzijske obale ob Kaspiškem morju tudi samo okrog 300 km, torej znatno manj. nego je od nemških zrakoplov-nih izhodišč do angleške vzhodne obale. K temu je treba jemati v poštev še lego sovjetske »pipeline«; ta petrolejski daljnovod drži od Bakuia skozi Transtkavkazijo do Batuma ob Črnem morju. Velik del daljnovoda je tedaj komaj pičlih sto kilometrov oddaljen od turške meje, zaključni del pa še mnogo manj, saj stoji Batum v neposredni bližini meje. Črno morje samo bi silno olajševalo francoske in britanske avionske nanade na južno Rusijo. sai je od turške črnomorske obale do Krima komaj 300 km. a do velikega železniškega križišča Rostova nad Azovskim morjem tudi le G00 km, skoro natančno toliko ko od ustja La-be do Londona. Južna Rusiia nudi vojni aviatiki pač mnogo hvaležnejših ciljev nego Mala Azija. K temu pride še gotovost, da bi se britansko in francosko brodovie pojavilo v Črnem morju, ogrožalo rusko obrež.ie in pred vsem prekinilo pomorski promet sKavkazi-jo. Prevoz nafte bi se sicer mogel vsmeriti iz Bakuja po Kaspiškem morju proti severu, toda sovražna aviati-ka bi ga mogla tudi močno ovirati. Poglavje zase ie seveda razmerje sil med zračnim brodoviem na obeh straneh, toda neugodnosti lege se tudi v najugodnejšem primeru ne dado povsem odtehtati. Naznačeni nedostatki bi se pač dali odpraviti z zelo učinkovito ofenzivo na kopnem. Sovjetske vojske bi morale prodreti tako naglo v severno Perzijo ter v vzhodno in severnovhodno Turčiio, da bi potisnile meje daleč proč proti jugu in s tem obenem od- i Obrambni zid na Bližniem vzhodu Vsi predeli med Odrinom. Egiptom. Malo Aziio in do Afganistana bodo utrieni proti slehernemu morebitnemu sovjetskemu ali nemškemu vdoru London, 28. febr. j. (RSV). Po poročilih, ki so prispela v London iz diplomatskih virov, z vso naglico napredujejo obrambna dela ln varnostni ukrepi, ki jih je izdala turška vlada v zadnjem času. Vsa ta dela so v neposredni zvezi s pomočjo, ki jo zapadni državi nudita Turčiji bodisi v dobavah vojnega materiala, bodisi v organizaciji, ter bodo skupno z zavezniško armado na bližnjem vzhodu kar najuspešnejše zavarovala vse predele, raztezajoče se med Odrinom in Egiptom ter po vsem vzhodnem Sredozemlju in Mali Aziji prav do Afganistana. Ves ta prostor bo močno utrjen proti slehernemu morebitnemu nemškemu ali sovjetskemu napadu. Turška armada postaja z vsakim dnem popolnejša, bodisi v izvežbanosti moštva kakor v vojni opremi. Po poročilih, ki so danes prispela v London, se povsod ob Bosporu grade nove utrdbe ter so bili storjeni že vsi potrebni ukrepi, da se iz okrožij ob Bosporu evakuira civilno prebivalstvo in se vsa ta cona militarizira. Prav tako so bili izdani učinkoviti varnostni ukrepi vzdolž turške meje v Armeniji. Po vesteh iz avtoriziranih virov se opaža v turškem javnem mnenju vse večja nezaupljivost proti nameram Sovjetske unije. V obmejnih krajih je mogoče vsak dan opažati komaj še prikrite Izraze sovražnosti s strani sovjetskega imperializma, za katerega se v Turčiji upravičeno boje, da se je usmeril v svoje tradicionalne zahteve, ki pomenijo stalno ogražanje Dar-danel in Armenije. Po vseh teh znakih naraščajoče napetosti se smatrajo londonski diplomatski krogi upravičene trditi naslednje: Ako pride do tega, da bi se napetost med zaveznicami in Sovjetsko unijo nekega dne končala z očitnim konfliktom, potem se bo lahko reklo, da je Turčija doprinesla učinkovit delež v obrambi zoper imperializem s severa ali severozapada. Isti londonski krogi pripominjajo, da so medtem postali tudi Sirija, Irak, Palestina, Aden in Egipt rezervoarji močne vzhodne zavezniške armade ter da so bili razen tega storjeni vsi ukrepi, da bodo tudi tiste države, ki bi lahko pomenile »šibke točke« zmanjšanega odpora v ce-1-lotnem obrambnem sistemu, postale dovolj trdne, da bodo lahko zaprle pot proti jugu odnosno proti Indiji. Tako na primer bo Perzija dobila posojilo približno 5 do 6 milijonov funtov šterlingov (ca. 1.5 milijarde din) in tudi Afganistan se oskrbuje z vsem potrebnim, da bo lahko vzdržal morebitni sovjetski pritisk. Na ta način se počasi dviga močan obrambni zid proti morebitnemu udarcu Moskve proti jugu. Weygani^va v&jska Rim, 28. febr. s. Turinska »Stampa« je objavila zanimivo poročilo svojega posebnega poročevalca iz Damaska o angleško-francoski armadi na Bližnjem vzhodu. Po sodbi poročevalca je trenutno neposredno podrejenih generalu Weygandu 170.00 mož, računa pa se, da bodo efektivi te vojske povišani na milijon mož, ki bodo zbrani takole: 200.000 iz Francije in francoskih kolonij, 200.000 iz angleških kolonij. Avstralije in Nove Zelandije. 80.000 Angležev in okoli pol milijona Turkov. Armada bo zbrana v Siriji, da bo v primeru potrebe na razpolago tako za Balkan kakor za Kavkaz. Poročevalec piše nadalje, da presojajo na Bližnjem vzhodu zvezo med Moskvo in Berlinom kot trajno, \er so prepričani, da bo končno ali Moskva popolnoma prišla pod vpliv Berlina ali pa narobe. Zavezniki so pridobili Turčijo zase s tem, da so ji za primer zmage obljubili razširjenje njenih mej proti Kaspiške-mu morju s petrolejskimi vrelci pri Ba-kuju vred. Pri tem pa Turkom ni treba nastopati ofenzivno, temveč naj se drže samo defenzivne taktike. O angleški vojski v Egiptu pa pripominja italijanski poročevalec, da ie »izredno motorizirana, saj pride na vsakega tretjega vojaka po en motor«. Med TurSifa in Ru ijo Ankara, 28. febr. b. V zvezi z r,- i senzacionalnimi poročili z bližniega in srednjega vzhoda je objavil turški list »Joni Sabah«, ki velja za organ turške vlade, nekaj zanimivih demantijev. Take odbija misel, da bi bili nedavni sovjetski pomorski manevri v črnem morju naperjeni proti Turčiji, ln pripominja: »Mi vemo, da jih nikakor ne moremo smatrati za ogražanje«. Glede poročil o premikanju čet na Kavkazu piše list med drugim: »V sedanjih razmerah ni nobenega razloga, ki bi opravičil vojno med obema državama. Zato tudi ni mogoče razumeti, zakaj naj bi se bila Turčija odločila za kakršne koli vojaške ukrepe na Kavkazu. Prepričani smo, da nimajo naši ruski prijatelji niti povoda za napad na Turčijo, niti bi jim tak napad ne mogel obetati kakih prednosti.« Zastopniku ameriške agencije »United Press« so na merodajnem mestu v Ankari izjavili, da Je Rusija zbrala na Kavkazu največ 145.000 mož. To nI sila, s katero bi bilo mogoče začeti kakršnokoli ofenzivno akcijo. Turčija ni v tem predelu povečala svojih vojaških efektivov, temveč je samo zamenjala one čete, ki so bile poslane proti Erzerumu v pomoč civilnemu prebivalstvu zaradi potresa. Turčija pozvala vse svoje ladje domov Ankara, 28. febr. s. (Reuter). Po neofi-cielnih informacijah je koordinacijski ministrski odbor, ki je bil ustanovljen na podlagi zakona o izrednih pooblastilih vladi, sklenil poklicati domov vse turške trgovinske ladje, ki se mude v tujih vodah. Odslej ne bo do nadaljnjega nobena turška ladja smela zapustiti turških vodA. Uradno te vesti še ne potrjujejo. Turška vlada je prevzela kontrolo nad vso produkcijo premoga v Turčiji. Računajo, da bo mogla produkcijo povečati za 350.000 ton letno. Vprašanje prehoda skozi Dardanele London, 28. februarja. AA. (Reuter) V zvezi z vestmi, da so zavezniki zahtevali od Turčije, naj dovoli njihovemu bojnemu brodovju prehod skozi Dardanele z bro-dovji, so na uradnem mestu Izjavili, da bi bila ta zahteva v popolnem nasprotju s konvencijo v Montreuxu in da so torej te vesti netočne. Usoda turških t—^vskih ladij v Nemčiji Carigrad. 28. febr. j. (Havas). Turška mornariška komisiia. ki ie odpotovala v Hamburg, da prevzame trgovske ladje, ki iih ie Turčija naročila v nemških ladie- I delnicah, se ie 27 februarja vrnila v Carigrad. Kakor pravi posebni komunike, ki ie bil izdan o tem ootovaniu turške mornariške komisije, ie Nemčiia dovolila prevzem novo zgrajenih oarnikov. odklonila pa je zanie sleherno jamstvo za njih plovbo izven nemAih teritorialnih voda. Angleški in nemški bombniki za Rumunijo Bukarešta, 28. febr. z. Zadnja dva dni je prispelo v Rumunijo 66 angleških bombnikov in 100 lovskih letal. Iz Nemčije je skoraj istočasno prispelo 40 bombnikov tipa Messerschmidt. Razen tega je Nemčija dobavila Rumuniji tudi večje število velikih topov. Rumunija kupuje orožje v raznih državah. Iz Anglije dobiva letala in orožje na kredit, ki ji je bil zagotovljen ob priliki sklenitve obrambnega pakta, iz Nemčije na račun petroleja, iz Francije pa v zamenjavo za petrolej in razne kmetijske proizvode. Manevri indijskih čet v Egiptu Kairo, 28. febr. s. (Reuter). Indijske čete v Egiptu so pričele z velikimi manevri pri Meknesu. Preizkušena bo zlasti uporaba poljskega topništva in Bremovih pušk. Maskirani bodo napadi na kanale in zapornice na Nilu. Velika bitka za Viborg • . - 3 Na vsej Karelski zemeljski ožini se vrsti napad za napadom sovjetskih čet, ki jih Finci junaško odbijajo Haparanda. 28 febr j. (Havas) 48 ur'že tiaja strašna bitka za Viborg. Kakor računajo v poučenih vojaških krog h. je sovjetsko vojno poveljstvo zbralo za napad armado, ki šteje 300.000 mož ter že skoraj dva dni neprestano napada na 50 km d j in Fre"'e"i h ham. ker pa ni co r č:-o j večie šk:de. Siik^ m Sinsf-cm skrsiosni ssvera Stor>i.-holm, 28 februarja. AA. (Reuter) Finci, ki se odločno upirajo proti srditim ruskim nap." dom južno in jugovzhodno od Viborga, so sedaj ogroženi na severnem bojišču južno cd Pečenge. Srdita borba, ki se je začela v ponedeljek pri Hohyenjarvi-ju, 80 km južno od Pečenge. se nadaljuje. Finci sc se umaknili na nove položaje pri Nautsij i. približno 15 km jugozapadno od arktične ceste, ki pelje do železniškega vozla pri Rovanjemiju. Po vesteh iz Kir-kenesa so bile v zraku velike borbe. Prvič so se pojavila v teh krajih finska lovska maknile izhodiščne letalske postaje. Če je tako učinkovita ofenziva mogoča, o tem se*celo sedaj v napetem pričakovanju ne ugiba. V svetovni vojni so ruske armade rabile zelo mnogo časa, da so dosegle uspehe zoper Turčijo pri Erdjinjanu in Erzerumu. To so vse močno gorati predeli, kjer se bi mogla moderna vojna sredstva le v omejenem obsegu uporabljati. Ključ do pozicije Turčije se zdi v morskih ožinah. Obvladanje ožin v Dardanelah in pri Carigradu omogoča dostop britanskim in francoskim bojnim ladjam v Črno morje ter s tem šele pripomore k ogražanju ruske črnomorske obale. Ako bi se Sovjetska unija zares v velikem stilu lotila ofenzive zoper Turčijo, bi morala stremeti po tem. da za vsako ceno zavzame vsaj eno stran ožin. Tak napad bi bil mogoč samo od evropske strani, saj bi maloaz;isko obalo z lahkoto čuvale bojne ladje. Niti najmanj torej ne more presenečr.ti, da Turki s pomočjo britanskih inženerjev hiti jo utrjati evropsko stran ob ožinah. Tu se problemi bližnjega vzhoda stikajo z balkanskimi, hkrati se tu možnost kompli-kacii silno stopnjuje Ako bi Sovjetska vojska zavzela evropsko stran ožin, bi mogla zapreti prehod in s tem pregnati vojno mornarico zapadnih sil iz Črnega morja. Izredni ukrepi Turčije večajo možnost, da bi se mogli naznačeni problemi že v nekaj mescih postaviti na dnevni red. letala, ki so stopila v borbo s sovjetskimi izvidniškimi letali. Kodanj, 28. febr. z. Skandinavski vojaški strokovnjaki so mnenja, da se bodo finske čete na severu umaknile tako daleč proti jugu da bodo dosegle fronto, ki bo sovjetskim četam onemogočala da bi se naslanjale na nevtralno norveško mejo Sodijo, da bodo temu strateškemu umiku Fincev sledili dogodki slični onim pri Kiantajarvlju in Siskaj&rviju. Finske čete se bodo umaknile najmanj do Ivale, kjer so že pripravljene utrjene postmanke. Finci bodo imeli na ta način mnogo^igod-n-.jši položaj, ker bodo mogle sovjetske čete prodirati samo po glavni cesti, dočim so levo in desno neprehodne tun-Jre. Vrhu tega bodo finske čete obvladale 300 do 700 m visoke grebene, od koder bodo mogle napadati sovjetske čete tudi z boka. Sovjeti s svoje strani streme za tem, da pro-dro čimbolj na jug od Pečenge, da na ta način preprečijo možnost intervencije z morske strani, ki bi mogla spraviti sovjetske čete v skrajno neugoden položaj. Moskovski komunike Moskva, 28. februarja. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vo..nega okrožja pravi: V toku 27. februarja so sovjetske čete na Karelski ožini o priliki proboja utrjene sovražne črte zasedle 13 utrdb, med njimi 9 betoniranih topovskih oporišč. Na ostalih odsekih bojišča se ni dogodilo nič važnega. Sovjetske letalske sile so bombardirale z uspehom sovražne čete in vojne cilje na raznih odsekih bojišča V zračnih borbah je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal. Frssfc vol£d na fronti Helsinki 28. febr. s (Havas) Na več odsekov fronte, zlasti na daljnem severu, so bili poslani sedaj švedski prostovoljci, tako da je bilo mogoče finske vojake poslati na oddih v zaledje. Tudi nekaj manjših oddelkov norveških prostovoljcev je že stopilo v *oje na raznih odsekih fronte. Vežbanje drugih prostovoljskih oddelkov se z vso naglico nadaljuje, tako da jih bo istotako mogoče v kratkem porabiti v operacijah na fronti. London, 28. febr. s. (Reuter). Prvi angleški prostovoljci za finsko vojsko so sedaj na poti na Finsko. Potujejo v civilnih oblekah kot privatni državljani. Prva skupina ni posebno velika, toda v kratkem bo sledilo več tisoč mož. V finski vojski bodo nosili angleški prostovoljci posebno uniformo. podobno angleški, ter znak, da pripadajo mednarodni brigadi. Po dosedanjih cenitvah se je doslej prijavilo finskemu rekrutacijskemu odboru v Londonu 3.000 angleških prostovoljcev. Mislijo pa, da je ta številka vzeta še dokaj prenizko. Neprestano prihajajo tudi nove prijave. Sprejeti so bili samo oni prijavljene!, ki nimajo rodbine, za katero bi morali skrbeti. Okrog nemšt'ega posredovanja Berlin, 28. febr. z. Kljub uradnim de-mantijem v tukajšnjih političnih krogih razpravljajo o možnosti nemškega posredovanja med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Tudi »Frankfurter Zeitung« piše, da govore za to razni znaki, predvsem pa splošna želja, da bi se finsko-sovjetski konflikt čim prej likvidiral. Najnovejši uspehi sovjetske vojske omogočajo tako posredovanje. Do sedaj se je morala Nemčija ozirati na Sovjetsko Rusijo in njen prestiž. Na merodajnem mestu pa tudi danes slej ko prej 7-an'kaio, da bi imela Nemčija namen pričeti s tako posredovalno akcijo. Obsedno stanje v Rusiji Helsnki. 28. febr. j. (Havas). Kakor poroča finski dnevnik »Uusi Suocm« ie Mo- skve. ie bilo v nekaterih pokraiinah severne Rusije razglašeno obsedno stanje K temu so bila sovietska oblastva prisiljena zaradi očitnih znakov velike vznemirjenosti. ki so se zadnji čas opažali zlasti v Murmansku. Petrovskoiem in drugih večjih mestih severne Rusiie List poroča nadalje, da je bila v Murmansku razširjena organizacija GPU ki so ii bili dodeljeni novi člani sovjetske taine ooliciie. večinoma Georgijci. GPU ima naloke-sa načrta za obnovo miru Roosevelt zastopa mnenje da ie obnova trajnega miru mogoča le ob sodelovanju obeh vojskujočih se taborov in vseh nevtralnih držav. O podrobnostih razgovorov, ki iih je imel Welles z Mussolinijem in grofom Cianom, seveda ni ničesar znanega. V poučenih krogih izjavljajo, da je Mussolini Wellesu obrazložil stališče italijanske vlade in razvil svoj načrt za obnovo miru in ustvaritev novega reda v Evropi Ze samo to dejstvo po mnenju rimskih diplomatskih krosov izključuje skupno pobudo Roosevelta in Mussolinija. Ribbentrop poide v Rim Kodanj, 28. febr. j. (Havas) Kakor poroča berlinski dopisnik danskega lista »National Tidende«, imajo merodajni nemški krogi namen informirati Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa o priliki njegovega obiska v Berlinu o nemškem nje v finskem sporu? Rim, 28. febr. o. V nekem poročilu iz Berna trdi »La Stampa«, da menijo v švicarskih diplomatskih krogih, da bo imelo potovanje Sumner Wellesa vsekakor pozitiven rezultat in sicer diplomatsko akcijo, ki se pripravlja, kakor se zdi z namenom, da bi se rta Finskem vzpostavil mir. Vse kaže, da bi bil kancelar Hitler pripravljen ponuditi posredovanje med Moskvo in Helsinki, čim bodo sovjetske čete zavzele Viborg. Pričakujejo, da bo Welles to akcijo podpri V zvezi s tem poudarjajo, da imajo Zedinjene drfave svoje posebne interese na Finskem, kjer je ameriški kapital že 10 let angažiran v tekstilni industriji, razen tega pa ima 32 milijonov dolarjev investiranih v lesni Industriji in rudarskih podjetih na Finskem Prav tako ni izključena možnost, da bo norveška vlada naprosila Wellesa, naj prevzame arbitražo pri reševanju spora zaradi incidenta s parnikom »Altmark«. Angleži odkrili tajnosti magnetičnih nun V preteklem tednu so bile potopljene 4 angleške ln 3 nevtralne trgovinske ladje Lcaion, 28. febr. AA. (Havas). Pomorski strokovnjak »News Chronicla« objavlja podatke o načinu, kako je angleška mornarica uničevala magnetičoe mine. ki jih je sejal sovražnik. Imenovani strokovnjak meni, da so delali nemški strokovnjaki štiri leta pri konstrukciji teh min. angleški mornarici in drugim britanskim Specialistom pa je bilo treba štiri tedne, da so odkrili nemške tajnosti. Pri tej vrsti bojevanja je glavno vlogo odigrala hrabrost. Tako so mogli potegniti prvo ma-gnetično mino iz morja, čim so mino od-kr;"; je bilo poslano poročilo poskusni sekciji v torpedski šoli v Portsmouthu. Strokovna komisija se je z največjo previdnostjo približala mini, pri čemer so skrbno gledali na to, da na čolnu ne bo nobenih kovinskih predmetov. Nato je ukazal šef komisije, da se vsi odstranijo, dokler se ne odstrani vžigač mine, kar je on osebno izvršil. Kralj Jurij je odlikovali tega podpolkovnika in štiri mornarje, ki so ga spremljali. Nato so mino pregledali in strokovnjaki so takoj na&i način, s katerim so pozneje onesposobili nemške ma-gnetlčne mine. »Nelson" zopet uvrščen v bojno eskadro London, 28. febr. AA. (Reuter). Bojna ladja »Nelson« katero je decembra poškodovala mina, se je vrnila danes v svoje pristanišče in je bila ponovno uvrščena v bojno eskadro. Lov za podmornicami London, 28. febr. s. (Reuter). Mornariški minister Churchill je v svojem včerajšnjem ekspozeju omenil, da je bila zadnje dni zanesljivo potopljena zopet ena nemška podmornica, nadaljnja dva primera pa še nista popolnoma sigurna. Snoči je prišlo iz Pariza uradno poročilo, da je francoski rušilec »S1-moun« v bli- žini španske obale pri rtiču Finisteare nepričakovano zagledal periskop. Podmornica se je sicer takoj skrila pod vodno gladino, toda rušilec je med tem že vrgel več globinskih bomb. Podmornica je bfla očitno zadeta, kajti periskop se je zopet pojavil nad vodno gladino. Tedaj se je rušilec z vso silo še zaletel v podmornico, ki se potem ni več pojavila, pač pa so se prikazan na vodni gladini oljnati madeži, ki so se razširili na 8 milj daljave — znak, da je bila podmornica uničena. Iz Osla prihaja vest, da je v soboto ponoči norveški parnik »Aremfin« (1150 ton) menda tudi potopil nemško podmornico. Na svoji poti v Severnem morju se je nenadoma nehote zaletel z vso silo v podmornico, ki preje niti ni bfla opažena. Periskop podmornice je bdi uničen. Udarec Dri trčenju je bil tako močan, da je bil tu. di parnik »Aremfin« težje poškodovan. Domnevajo, da je podmornica plula nekaj časa pod neko drugo trgovinsko ladjo, preden je prišlo do trčenja. Varnost v konvojih London, 28 febr. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so bile v preteklem tednu potopljene štiri angleške in tri nevtralne ladje s skupno 26.600 tonami. Od tega so potopile podmornice 18.200 ton. Do pretekle srede je potovalo v konvojih skupno 10.076 ladij, oo teh je bilo samo 21 potopljenih. Izmed 225 nevtralnih ladij, Id so pretekli teden potovale v angleških konvojih, ni bila potopljena nobena. Rešeni blodeči letalci London. 28. febr. AA. (Reuter). Neka ribiška ladja je izkrcala včeraj v neki vzhodni škotski luki 4 nemške letalce, člane posadke bombnika Heinckel, ki je bil včeraj sestreljen pri Firth of Forthu. Eden Izmed nemških letalcev je bU ranjen. Nemci so bili nadvse srečni, da so bili rešeni ter so neprestano stiskali roke članom posadke ribiške ladje. Zaporedni polet! nad nemškim ozemljem Angleška letela so bila v torek ponoči zopet nad Berli-^ttom, Kielom in Cuxhavenom Pariz, 28. febr. J. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da so bili včeraj nemški izvidnlški oddelki nenavadno agresivni ter so se ponovno približali na prav majhno razdaljo do francoskih sprednjih postojank, zlasti na frontnem sektorju vzhodno od Mozele, vzhodno od Saare ter v Alzacijl vzdolž Lauterja. Nemški napadi so prisilili francosko artilerijo, da je morala ponovno otvoriti zaporni ogenj. Zlasti učinkovito je bilo francosko topništvo pri Bliesu. Povratek lepega vremena je povzročil znatno pojačenje aktivnosti zračnih sil na obeh straneh fronte. Izvršenih je bila vrsta nasprotnikovih izvidniških poletov nad bojnimi črtami, kakor tudi v notranjosti francoskega teritorija. Nemška letala so ponovno preletela več krajev v vzhodni in severni Franciji ter v Alzacijl. Kakor trdijo vojaški izvedenci, se je del nemških eskadril. Id so v noči od 26. na 27. februarja tvegale polete nad osrednjo Francijo, vrnil na svoja oporišča preko belgijskega teritorija. Angleško letalstvo je zopet izvršilo ia- vidniške polete na veliko razdaljo ter je v severovzhodni Nemčiji med drugim preletelo Klel, Cuzhaven, Hamburg, Helgoland in Berlin. Nemško vojno poročilo Berlin, 28. febr. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega vojnega poveljstva pravi, da so Nemci v okolici Perla v bližini Mozele zavrnili nekaj precej močnih sovražnikovih napadov, ki so bili izvrženi z učinkovito podporo nasprotnikovega topništva. V noči od 26. na 27. februarja so izvršila nemška letala vrsto poletov nad francoskim teritorijem, na katerih so med drugim preletela večkrat zaporedoma tudi Pariz. Na izvidniških poletih nad Severnim morjem tn britanskimi otoki so nemška letala včeraj aa več krajih naletela aa energično sovražnikovo obrambo. Dve nemški letali se nista vrnili na oporišča. Neke gleško letalo je bOo sestreljene. Poleti brez spopadov London, 28. februarja. AA. (Havas) Angleški bombniki «o s svojih oporišč v Franciji napravili let do Berlina in Porurja, kjer so metali letake. Bili ao presenečeni, ko se niso nikjer pojavila sovražna letala. Tako so prispeli do Berlina. Navzlic noči je bilo zelo dobro opaziti glavne ulice Un-ter den Llnden, Wilhelmsstrasse ln druge. Noben reflektor ni stopil v akcijo in ni zagrmel noben top. Zapadno od Berlina so opazili sovražno letalo, ki je imelo luči, a ni hotelo sprejeti borbe. Popneje so angleški letalci srečali štiri monoplane znamke Messerschmitt, ki se pa istotako niso hoteli spustiti v borbo. Potem ko je angleška eskadrila preletela Berlin, se je razdelila v več skupin ter letela nad Renom in Porurjem. Angleškim letalom se je posrečilo prispeti brez najmanjših poškodb v izhodna oporišča. Nad Holandljo Amsterdam, 28. febr. j. (Havas) V noči od torka na srede so nad raznimi holand-skimi pokrajinami opazovali tuja letala. Letala so med drugim letela tudi v najbližji okolici Amsterdama. Holandsko protiletalsko topništvo Je otvorilo nanje ogenj, vendar pa doslej ni znano, da bi bilo kako letalo sestreljeno. Neki projektil protiletalskega topa je padel na neko hišo, ki jo je precej poškodoval. nI pa zahteval nobene Človeške žrtve, niti ni bil nihče ranjen. Angleška kr. dvojica V ladjedelnici London, 28. februarja. AA. Kralj in kraljica sta obiskala včeraj ladjedelnico v Greenoku. Delavci so ob tej priliki priredili kr. dvojici tako navdušene manifestacije, da je imela policija polne rok« dela, da je obdržala množico v pristojni oddaljenosti. Kr. dvojica je nato izvršila inšpekcijo neke ladje, ki je bila pred kratkim dovršena. Ob tej priliki Je ugotovila ogromen napredek, ki le bil dosežen v ladjedelnici, tovarno za mehanične konstrukcije in tovarno torpedov, nakar se Je vkrcala na neko vojno ladjo. Francoska sodba o nemških rezervah Pariz, 28. februarja, b. Nekateri tukajšnji listi kritično razpravljajo o nemških trditvah glede neranljivosti Nemčije zaradi nemške blokade, češ da je Nemčija v zadnjih letih nakopičila dovolj rezerv vseh najpotrebnejših surovin. Pred Izbruhom vojne, tako pripominjajo tukajšnji listi, so imele te nemške trditve namen odvrniti zapadni velesili od napovedi vojne, češ da bi bila blokada proti Nemčiji brez uspeha. To je bil med drugim namen znanega G5-ringovega govora v Ntirnbergu septembra 1938 tik pred krizo zaradi sudetskega vprašanja. Sedaj med vojno se poslužujejo Nemci istega orodja zato, da bi odvzeli zapadnima zaveznicima pogum v njuni uspešni gospodarski borbi proti Nemčiji, obenem pa tudi ves ostali svet prepričali o nesmiselnosti nadaljnje borbe. Stvarno pa francoski listi pobijajo nem-ške trditve o velikih rezervah med drugim s tem, da je Nemčija doslej uporabljala vse od prej nakopičene rezerve predvsem za svoje ogromno oboroževanje. Saj je Hitler v svojem govoru L septembra 1939 dejal, da je Nemčija od začetka leta 1935. dalje potrosila za svojo oborožitev nič manj kakor 90 milijard mark. Od teh 90 milijard pa je morala Nemčija za plačilo surovin v mozemstvu potrositi najmanj 20%' ah približno 18 milijard v devizah, kar pomeni letno okoli 3.5 milijarde mark. Po statističnih podatkih o nemški trgovini pa je znano, da je Nemčija uvozila iz inozemstva v istem času povprečno na leto za okoli 5 milijard mark blaga. Razlika 1.4 milijarde mark gre torej na račun nujno potrebnega uvoza živil ln drugih predmetov neposredne ljudske potrošnje. Nemčija si torej v tem času ni mogla ustvariti velikih zalog. Razen tega Nemčiji ne primanjkuje samo surovin, temveč tudi živiL Ogromna naročila letal v Kaliforniji New Tork, 28. febr. s. (Reuter) Ravnatelj tvornice letal Douglas v Kaliforniji je izjavil, da je angleška vlada naročila v tovarni za 20 milijonov dolarjev vojaških letal, ki morajo biti dobavljena do poletja 1941. Slično naročilo je ista tovarna že izvršila za Francijo. Ravnatelj je poudaril, da je to eno največjih naročil, kar so jih tovarne v Kaliforniji, doslej prejele iz Inozemstva. Letalska tvornica v Santa Monici bo morala za izdelovanje teh letal dodati 5 milijonov delovnih ur. Zanimiv nemški predlog Amsterdam, 28. febr. j. (Reuter). Kakor poročajo iz holandstkih pomorskih krogov, je Nemčija predlagala raznim holandskim plovbenim podjetjem, da bi zamenjala svoje rečne parnike in vlačilce na pogon a premogom za nemške ladje na pogon z nafto. Predlog so stavile razne nemške plovbeee družbe, ki izvršujejo promet na Renu. S te zamenjavo bi ai Nemčija prihranila velike količine nafte. Id jo potre- j buje za pogon raaiih vojaških vozii ter dekana tudi letal Zboljšanje odnošajev med Italijo in Rumunijo Bobrrita, 28. febr. c. (Havas). Italijanska trgovinska delegacija je že pričela svoja posvetovanja z romunskimi predstavniki as aklsatts* aows ftalijsnako-rumunske trgovinske pogodbe. V posvetovanjih bodo proučena vsa gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Italijanska delegacija se trudi, da bi znatno razširila obstoječi klo-rinSri promet med obema državama, obenem pa želi povijanje razmerja med lojem in liro v kliringu. Italija polaga veliko važnost na dobavo nimunakMi surovin, vendar so se v pogajanjih pojavile precejšnje težave. Italiji se namreč doslej ni posrečilo tako organizirati svoj izvoz v Rumunijo, da bi bil kliring vsaj približno v ravnotežju. Sedaj hna Sef italijanske trgovinske delegacije baje pooblastilo, da predlaga Rumuniji velike dobave orožja in vojnih ladij, da bi bile na ta način krite romunske dobave. V Bukarešti se nadejajo ugodnega rezultata pogajanj. Sploh se italijansko-rumunski odnošaji zbojjšujejo. Iz dejstva, da je bil prihod nemškega gospodarskega strokovnjaka dr. Clodiusa v Bukarešto odložen, sklepajo, da se vrše italijansko-romunska pogajanja neodvisno od kalijansko-nem-Scih gospodarokih odnošajev. Vprašanje obiska kralja Karola v Rimu Bukarešta, 28. febr j. (Radar). S službenega mesta objavljajo, da ne odgovarjajo resnici vesti, razširjene iz nemških virov, ki trdijo, da bo romunski kralj Karol v spremstvu zunanjega ministra Gafenca v kratkem odpotoval v Italijo. Vprašanje pose ta rumunskega suverena samega ali pa v spremstvu romunskega zunanjega ministra doslej ie ni bito aktualno. * Italijansko-nemsko kulturno sodelovanje Rim, 28. februarja. AA. (DNB). Od 11. do 26. februarja je bilo v Rimu pod pred-sednrStvom senatorja Balbma Biulianija drugo zasedanje nemSco-italijanskega kulturnega odbora, ustanovljenega na osnovi kulturne konvencije med obema državama, podpisane v Rimu 23 novembra 1939. Ob koncu zasedanja je bil izdan skupen komunike, ki pravi, da sn se razgovori vršili v ozračju prisrčnega sodelovanja in da so bila proučena razna vprašanja ki se nanašajo na kulturno izmenjavo med obema državama. Obe delegaciji sta z zadovoljstvom ugotovili, da se je kulturna izmenjava med obema državama v toku 1939 ojačila. Nem-ško-rtalijanski kulturni odbor je dosegel popolno soglasje, kar bo omogočilo še večjo poglobitev duhovnih odnošajev med Italijo m Nemčijo. Dosežena je bila tudi soglasnost glede imenovanja lektorjev in ureditve lektoratov na nemških, odn. italijanskih šolah. Dosežen je sporazum glede predavanj nemščine in italijanščine na univerzah in višjih in srednjih šolah v Italiji in Nemčiji. Na kraju je odbor razpravljal o vprašanjih gledališča, filma in radio-prenooo-v, propagande knjig in zvišanja šdpendij, kakor tudi o vprašanjih sodelovanja na drugih poljih, tako n. pr. na zdravstvenem. Reforme fašizma Daljnosežna preureditev fašističnih organizacij in stranke Rim, 28. febr. b. Ve«*i fašistični ave* je sprejel na svojem zadnjem zasedanju nekaj važnih notranjepolitičnih sklepov, ki pa jih je inozemstvo prezrlo, ker je večjo pozornost polagalo na zunanjepolitični del komunikeja. Veliki fašistični svet se je namreč na svojem zadnjem zasedanju odločil za daljnosežno reformo strankine organizacije m s tem stranke same. Fašizem se je s temi refonnami hotel izogniti nevarnosti pobirokratenja strankinega aparata in omrtvičenja vseh tistih skrivnih sil »stalne revolucionarnosti«. ki morajo po Mussolinijevi zamisli vedno znova prevevati vse strankino delo. Strankin aparat se je v zadnjem času preveč obremenil z raznimi novinu organizacijami Da bi stranka zaradi tega ne izgubila svoje politične funkcije in da se ne bi iztrošila v podrobnem organizacijskem delu z vso birokratično navlako, kakor se to v takih primerih navadno dogaja, »e je njeno vodstvo odločilo sedaj, da izloči iz neposredne povezanosti s stranko šest or-anizacij, ki so bile doslej odvisne od nje, i pa bodo odslej povsem avtonomne. Te organizacije so: »Dopolavoro«, znana organizacija za razvedrilo delavcev po delu, Zveza drožm v fašistični revoluciji padlih članov, Zveza hudo ranjenih revolucionar- nih bojevnikov, Olimpijski komite. Zveza rezervnih oficirjev in Italijansko pomorsko društvo. Stranka se bo s tem iznebila vseh podrobnih upravnih skrbi okoH teh organizacij in se bo tako lažje posvetila svojim izrazito političnim nalogam. Organizacijska obremenitev stranke je bila zaradi povezanosti navedenih organizacij z njo prevelika, zlasti odkar so se ji pridružile poprej samostojne mladinske organizacije, ki ostanejo še nadalje v sklopu stranke. Razen tega se je stranka odpovedala vsem dnevnim listom, ki so bili doslej njena last, ker sta sedaj organizacija in politično vodstvo poverjena izključno ministrstvu za narodno vzgojo pod vodstvo« Alessandra Pa-volinija. Druga pomembea •ovost je imenovanje tako zvanih »poflkič«i!i zaupnikov« v stranki ter njena nova administrativna ureditev. Namen političnih zaupnikov bo vzdrževanje zveze med ljudstvom in strankinimi uradi, nova administrativna ureditev stranke pa zasleduje predvsem decentralizacijo strankine uprave, ker bo odslej pokrajinskim organizacijam stranke dana večja avtonomija. Reorganizacija fašistične stranke na navedenih temeljih je delo tiovega generalnega tajnika Mutija. Govor Lloyda Georgea i Preiskava o velikem London, 28. febr. s (Reuter). Na kosilu komiteja za narodno obrambo ie danes govoril bivši ministrski predsednik Lloyd George Poudaril je. da ie stvar, za katero se Anglija bori v vojni, pravična. Zavrnil le vse poizkuse sklenitve sramotnega miru. Bolje da traja vojna dolgo, nego da. se najde s sklenitvijo miru samo srednji izhod. Želel pa bi. da bi se več skrbi posvetilo vprašanju preskrbe Anglije z živili. Nemčija ie bila v svetovni vojni poražena zato. ker tega vprašanja ni upoštevala: sedaj oa ravna že popolnoma drugače. Llovd George se ie dalje zavzemal za svobodo kritike. Po njegovem mnenju ie ravno v kritiki prednost demokratskih držav pred totalitarnimi in samo s kritiko so zavezniki zmagali v svetovni vojni. Pred razpravo proti atentatorju Elserju Berlin, 28. febr. o. Na merodajnem mestu izjavljajo, da se bo v kratkem Pričela sodna razprava zaradi atentata na kancelar ja Hitlerja v monakovski pivnici. Za sedaj prihaja v poštev kot slavni obtoženec samo Geors Elsner. Ni še znano, ali t>o razprava pred rednim ali ored ljudskim sodiščem, ali bo javna ali tajna. Preiskovalne oblasti ao pripravile zanjo obširno gradivo. Oton Habsburški pojde v Zedinjene države Lizbona, 28. febr. j. (Havas) Kakor poroča list »Seculo«, se trenutno mudi v portugalski prestolnici nadvojvoda Oto Habsburški. Pretendent na avstrijski prestol se bo v najkrajšem času vkrcal na ameriško oceansko letalo, s katerim bo odpotoval v Zedinjene države. Nemčija na kolesih Berlin, 28. februarja. AA. (DNB) Zaradi omejitve avtomobilskega prometa se je v Nemčiji začela v veliko večji meri uporaba koles. Cez 20 milijonov Nemcev, torej četrtina prebivalstva Nemčije se vozi danes s kolesi. Cez tretjino vseh nameščencev, tovarn in delavnic se poslužuje koles. Plemenski zakon v Italiji Rim,. 28. februarja. AA. (DNB) Od 1. marca se bo začel v Italiji uveljavljati plemenski zakon v raznih poklicih. Ta zakon določa, da noben Italijan židovskega po- i rekla ne more biti urednik lista. Prav tako so določene zelo stroge odredbe za poklice zdravnikov, lekarnarjev, državnih totllcev itd. i vlomu v Subotici Subotica, 28. febr. o. Kakor so listi že poročali, so neznanci vlomili v petek ponoči v Ruffovo tvorni co čokolade ter odnesli 400 kg težko Wertheemovo blagajno, v kateri je bilo 300.000 din gotovine in 16 vložnih knjižic milijonske vrednosti. Snoči so ukradeno blagajno našli v nekem vodnjaku na periferiji Subotice. Neki banovin ski cestar je opazil, je cementni obod vodnjaka poškodovan, ko pa je pogledal vanj, je videl, da plavajo na voefi papirjL Ko so izčrpali vodo. so našli v vodnjaku blagajno, ki pa je bila že razbita. V njej ao še dobili vložne knjižice, nekaj papir-j jev in za 10 din drobiža. Okoli vodnjaka so našli tudi sledi, ki so dale novo simer za preiskavo ter so že danes aretirali nekaj sumljivih ljuveljska delavska g°dba priredi v nedeljo 3. marca ob pol 20. v dvorani Delavskega doma koncert z izbranim sporedom. Med drugim bodo na koncertu dela Waldteufela, J. Brahmsa, Schoenherrja, »Jugoslovanska rapsodija«, Rhodejev »Nesmrtni Verdi« in Knaizelov »Pozdrav iz Knina«. Koncert bo torej imel glasbeno umetniško obeležje ter najbolje označuje lep sloves, ki si ga je naša Delavska godba pridobila v zadnjih letih, saj jo lahko upravičeno Štejemo med eno naših najboljših slovenskih godb na pihala. Vsi ljubitelji dobre glasbe ste vljudna vsiljeni. PROTI KAŠLJU po^kufcite lahko GUAJACOL-SI RU P ..RF.MEDIA" (Guajaeol-Perdvnamin) za odrasle in otroke Dobiva se v vseh lekarnah. S. br. 2615 od 6. II. 1940. Iz Maribora a— Iz gledališke pisarna Drevi se ob globoko znižanih cenah zadnjič uprizori »Via Mala«. a— Ljudska univerza. Jutri bo predaval prof. Ivan Bogovič o deželni razstavi v Curihu L 1939. Skioptične slike. Cisti dobiček ie namenjen podpornemu društvu za revne dijake. a— Krojaška stroka v krizi. Na občnem zboru združenja krojačev in sorodnih obr-tov v Mariboru so funkcionarii poudarjali. da preživlja njihova stroka v današ-nii dobi hude preizkušnje. Predsednik g. Reicher ie opozarjal na razpaslo šušmar-stvo. Nadalje so še poročali tajnik Prav-dič. blagajnik Zidarič ter gg. Novša!; in Kosi za nadzorni cdbor. Združenie šteje 224 članov, ki zaposlujejo 284 pomočnikov in pomočnic. Dohodkov ie bilo 26.165 din. izdatkov pa 25.501 din. Novi preračun izkazuje dohodkov ter izdatkov za 17.000 din. Združenje, se je. četudi ni prizadeto, iz lojalnosti in solidarnosti priključilo protestu obrtniških združenj proti njihovi ukinitvi. Volitev letos ni bilo. a— Ponarejen denar. V Guštanju so prijeli nekega Riharda M. zaradi razpeča-vanja ponarejenega denarja Gre za 50 dinarski falzifikat Preiskava ie v teku. a— Lačen je bil, pa je kokoši kradel. Pri Sv Trojici v Slovenskih goricah so zajeli 331etnega Martina ker je sosedom kradel kokoši Pri zaslišanju ie vse skesano priznal. Dejal je. da ie pač kradel ker ie bil lačen Kokoši ie deloma spekel in pojedel, deloma oa iih ie prodal in si za izkupiček kupil druge življenjske potrebščine. a — Slinavka in parkljevka je bila ugotovljena. Mariborski svinjski in živinski seirni so do nadaljnjega prepovedani Za-branjen je promet s parkljarji. Trgovina z živino ie zabraniena na Dodročju mestne uprave, izvzetno se bodo dajala dovoljenja od primera do primera Hlevi so stavljeni pod zaporo. Vsako sumljivo obolenie živine je treba javiti mestnemu veterinar-nemu uradu. Iz Celja e— Mestno poglavarstvo ponovno objavlja, da v soboto 2. marca v Celju ne bo sredpostnega kramarskega sejma Pač pa bo ta dan živinski in svinjsk1 sejem. Kramar ski sejem so odpovedali ker je občini zmanjkalo sredstev da bi odstranila sneg z nekaterih trgov in ulic ki pridejo za kra-marski sejem v poštev Da ie zaradi tega med prebivalstvom mnogo kritik je seveda docela razumljivo. e— Iz načelnistva celjske sokolske župe V nedeljo je polagalo 72 bratov, ki bodo prosili za skrajšanje kadrskega roka, izpit, ki so ga vsi napravili, izpitna komisija je bila pomnožena tako da je uspelo opraviti ves posel že v nedeljo m ne bo treba vabiti bratov ponovno v Celje. Pri izpitu se je opazilo, da so bili bratje iz društev, ki imajo strelske odseke, mnogo bolje pripravljeni. — V nedeljo ob 8 bo v Sokolskem do mu v Gaberiu delovni zbor za člane, ki bo trajal ves dan. Bratje naj prinesejo s seboj telovadno obleko in copate e— Šahovsko prvenstvo Celjski šahovski klub bo igral v nedeljo v hotelu »Evropi« s šahovskim klubom iz Šoštanja tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze Šahovski klub Gaberje. ki je zmagal proti tr boveljskemu šahovskemu klubu oa bo igral v nedeljo semifinalno prvenstveno tekmo s Šahovskim klubom Radečam , ki je zmagal proti šahovski sekciji SK Krškega z 11:5. e— »Mala ženka brez logike«, zelo zabavna in prisrčna komedija, ki je bila z uspehom uprizorjena v Ljubljani in drugod, bo v soboto zabavala tudi celjsko občinstvo. V glavnih vlogah nastopijo ga. Mlekuš-Pugljeva, absolventka Srbinškove šole in članica šentjakobskega gledališča, g. Novak, znani igralec šentjakobskega gledališča in volonter ljubljanske drame, in g. Raztresen, bivši član ljubljanske drame. Prav zanimivo vlogo starega sluge Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINSEK, LA L BLJ AN A, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 28. februarja V. razreda, 39. kola: DIN 50.000,— št. 30728 63269 DIN 24.000.— št. 46132 DIN 20.000.— št. 12264 45685 89138 DIN 16.000 — št. 16493 29453 31510 DIN 12 000.— Št. 18609 PO DIN 10.000.— 3850 15324 37081 44261 57674 72086 84069 86970 90122 90388 PO DIN 8.000.— 25856 43479 49816 53914 53947 73598 PO DIN 6.000.— 3067 8411 9252 10759 20697 59429 60777 71047 72643 74893 75919 82424 85499 PO DIN 5.000.— 6294 11477 11552 11557 14736 17141 19680 30977 42116 44907 48531 50999 53765 54334 58643 64650 71495 76710 86215 PO DIN 4.000,— 222 2617 3025 8574 14198 16403 22159 29189 31019 33277 41079 42221 43163 57979 63146 64688 67465 71895 72512 76795 83104 90588 95137 95469 95765 N »'i' '"••'rtiih Se veliko Šte- vilo dobitkov po din 1.000.—. i&et >M» ntli dohitKi javijenl telefonlčno. eventuplna pomota ni izključena 'Prihodnje žrebanje bo v četrtek 29. t. m. Vsi oni, k! so zadeli v kolekturi »Vrelec sroče«, lahko denar takoj dvignejo, igra g. Lombar, bivši član Šentjakobskega gledališča, gdč. Poljanska pa prikupno, mlado sobarico. Zrežiral je to fino salonsko komedijo g. Milan Skrbinšek. Po pravici pričakujemo, da bo celjsko občinstuo s številnim obiskom podprlo stremljenje mladih igralcev, ki predstavljajo najboljši kader bodočih članov nagega Narodnega gledališča. e— Povišanje cen v frizerskih in brivskih salonih Celjski frizerji bodo s 1 marcem povišali cene in sicer za okroglo 1 din pri britju, striženju itd. Frizerski pomočniki in pomočnice imajo kljub draginji še vedno neizpremenjene plače, ker so mojstri izjavili, da se njihovi dohodki zaradi starih cen niso povečali in da 90 njihovi izdatki za material zaradi draginie narasli S spremembo cenika bodo lahko sedaj uredili tudi zadevo povišanja plač svojemu osebju. e— Ker n"mam denarja za bencin, prodam z velikim p-roustom nov štirisedežni avto znamke »Opel«, katerega bom zadel v nedeljo 3. marca v Narodnem domu na efektni loteriji poštnih nameščencev v Celju. Žrebanje bo javno — vstop prost. (—) e— Zenitna ponudba. Iščem brhko žen-kico. ki mi bo delala družbo v Dre1 ep' spalnici izdelek oriznane mizarje delavnice Vrenko. katero bom skorai gotovo zadel v nedelio na efektni loteriii ooštnih nameščencev v Celiu ki se bo vršila v Narodnem domu ob 15 Vstoo orost. (—) e— Žrtve nesreč Ko je 67-letni preužit-kar Vinko Pere iz Vrenske gorce pri Bučah nodira.1 v torek v gozdu drevo, je padlo podžagano drevo nanj in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Istega dne ie padel 12-letni posestnikov sin Ivan Grobelnik s Po-lane nri Rečici ob Savinji pri smučanju in si zlomil levo nogo nad kolenom V čreš-njicah pri Frankolovem si je 78-letna pre-užitkarica Terezija Turkova v torek doma pri padcu zlomila nogo nad gležnjem Ko se je 40-letni železniški sflužitelj Anton Knafeljc z Lipe pri Tehariu vra6al v torek okrog 18.30 domov, je padel na poledenelih tleh in si na lomil desno nogo v gležnju V rudniku v Zabukovci pri Grižah sta v torek dva jamska vozička stisnila 26-letnega rudarja Mihaela Lipovška in mu hudo ooškodovala obe nogi % m« ROGAŠKA SLATINA. Na številna vprašanja raznih sokolskih edinic in privatnikov glede termina žrebanja preložene efektne loterije Sokolskega društva Rogaška Slatina javljamo, da bo žrebanje efektne loterijo nepreklicno 1. septembra 1940 v Rogaški Slatini Vsi oni, ki se zanimajo za razpečavo srečk (trafikanti, zasebniki ) proti dogovorjeni proviziji naj se obrnejo na Sokolsko društvo Rogaška Slatina. ŠOŠTANJ. Podružnica CMD Je priredila 17. t m. predavanje na katerem je poročal o delovanju naše CMD zastopnik Družbe lz Ljubljane Iz poročia posnemamo. da ima Družba sedaj 134 podružnic, ki zbirajo potrebna sredstva za našo najstarejšo obrambno družbo, žal, da se je šele zadnji čas poživilo zanimanje za naše narodnostno mešane kraje in manjšine, dočim so drugi narodi temu vprašanju stalno posvečali vso pozornost in so pri tem dosegli precejšnje uspehe. Pa vendar ni čas za malodušje in oklevanje, marveč je treba še z večjo vnemo zbirati denarna sredstva in buditi narodno zavednost. CMD deluje po svojem načrtu kot šolska obrambna družba in je po vojni že zgradila v Gradišču novo šolsko poslopje. v tekočem letu pa bo postavljena tudi nova šola pri Sv Treh kraljih nad Marenbergocm, ki bo v ponos naš:m obmejnim Slovencem, katerih otroci so se morali doslej stiskati v mali sobici kmečke hiše. Koliko pa žrtvuje naša CMD za druge potrebe naSih šol, je razvidno iz koledarja, ki bi ga moral imeti vsak zaveden Slovenec. Saj je koledar oaša edina publikacija, ki obravnava narodnostna in manjšinska vprašanja Vsak Slovenec bi moral biti poučen o naših manjšnah ter njihovem življenju. Poznati pa bi tudi moral način tuje propagande, da bi se je lažje varoval. Danes ni več čas. ko smo lahko zvračali krivdo na tujo državno upravo, ampak sedaj moramo sami krepko pomagati, da bomo kos nalogam, ki nam jih čas prinaša. Zlato naj naše geslo »Mal položi dar domu na oltar« večkrat opominja tiste, ki se svojih dolžnosti do naroda ne zavedajo. Iz Zagorja z— Kaj vse je zima združila. Dolgo zimo je poleg ljudi občutila tudi divjačina ln posebno tičji rod. V okoliš Zagorja je letos zašlo veliko število divjih rac, ki so priletele kar k hišam. Veliko rac so nekateri ujeli, ker so bile zaradi lakote popolnoma krotke. V Potoški vasi, kjer je posebno veliko fazanov, je bilo opaziti idilo, da so se fazani pridružili kokofiem kadar jim je gospodinja vrgla krme. Prt Grašičarju onkraj Save Je prihajal dnevno divji zajec v bližino živinskega in prašičjega hleva, da ie dobil Raj hrane. Ker ga niso odganjali, se prav nič ni bal človeka. z— Novost na obrtni šoli v Toplicah. V našem kraju imamo vedno kako novost za katero poskrbe osebe, ki so prišle na razne načine na vodilna mesta Stari preizkušenj zaslužni možje morajo poslušati in delati tako kakor mladi hočejo. Včasih so morali učitelji napraviti izpite, da so lahko vršili službo na obrtni šoli. Sedaj pa najbrže tega več treba nI, ker so zavzele sedaj tak mesta kar učiteljice, brez vsake vzposoblje-nosti. Ce bo šlo tako naprej, ne bo na obrtnih šolah nič več sposobnih moških moči. Obrtniki so tudi zelo nasprotni takim novostim, pa Bi ne morejo pomagati, kajti odredba je odredba ... z— živahna nedelja kljub obratovanja. V nedeljo so v kinu »Triglav« zborovali člani Zveze rudarjev. Poročilo tajnika g. Arha je bilo zadovoljivo. Največ se je razpravljalo o volitvah rudarskih zaupnikov, ki bodo v nedeljo, 3. marca. Opaziti je. da se vse strokovne organizacije dobro pripravljajo na te volitve. — V Zagorski šoli je bilo zbranih precejšnje Število živinorejcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju o živinski bolezni, ki je zadnje čase napravila našim živinorejcem precej škode. Predavatelj je bil naš no'i živinozdravnik g. Štefan Obal. — Popoldne Je pa bilo za vse dovolj razvedrila Priifttelii zimskega športa so se udeležili sankarske tekme Colnišče—Rennik. katere ie nri redil Brniški odsek SPD Zagorje Udeležilo se je tekme 7 seniorjev in 28 1unlor1ev Naslov sankarskih prvakov sta dobila Podgoršek ln Sveglar lz Trbovelj na dvosedežnih saneh — V kinu »Triglav« Je pa delavsko pevsko društvo »Zvon« priredilo koncert narodnih in umetnih pesmi. J Gospodarstvo Mesarji dravske banovine proti razpustu svojih združenj V Narodnem docnu v Celju Je bil v nedeljo občni zbor Zveze združenj mesarjev, klobasičarjev in prekajevalcev za dravsko banovino. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila vsa soglasno vzeta na znanje, so se obravnavala poročila o davkih in o reorganizaciji združenj. Poročali so iz Zagreba gg. Verner, Čoh, Lovic in Le pod. ki so se kot gostje udeležili zbora, a za Zvezo obrtnih društev je poročal g. Ighč. Iz poročila o davkih Je razvidno, da je mesarska stroka hudo prizadeta zavoljo javnih davščin. Kljub temu težavnem« položaju, zlasti v današnjih hudih časih, pa je mesarski mojster v očeh konsumenta zelo dobičkar-ski podjetnik in izkoriščevalec konsumenta. Zaščite nima nobene ln je prepuščen sam sebi. Tovariši iz Zagreba so slikali enake težave mesarskih mojstrov v banovini Hrvatski. Zbornični svetnik g. Hohnjec iz Celja Je ostro nastopil proti nezakonitemu postopku Zbornice za TOI, ki je razpustila združenja Poudarjal Je, da obrtništvo ne mo- re biti zadovoljno, če ga na tak diktatorski način zapostavljajo. G. IgHč Je poročal o delu Zveze obrtnih društev, ki pozorno zasleduje vse dogodke, ki se nanašajo na obrtniški stan. Nadalje Je obravnaval razpust obrtniških »druženj in ugotovil, da je tak samovoljni postopek nezakonit, ker je to akt ene osebe. Obrtništvo ne more dopustiti tako izigravanje obrtniških koristi. O tako važni reči bi moral prej razpravljati in sklepati ves obrtni odeek Zbornice za TOI v Ljubljani, zraven bi se morala zaslišati vsa prizadeta združenja, ki naj bi se izjavila kdaj in kako naj M se izvedla reorganizacija. Naposled se je sprejel v smislu poročevalcev predlog, da se Izroči protest proti razpust pri banski upravi in ministrstvu za trgovino in industrijo. Ce to ne bo pomagalo, pa naj se vloži tožba na upravno sodišče. Na zboru se je s posebnim poudarkom izrekla tudi želja o tesnem in složnem sodelovanju z brati Srbi in Hrvati v obrambi obrtniških pravic. v Ptuju bo velik vinski sejem Dne 10. In 11. marca bosta v Ptuju vinska razstava in vinski sejem hkratu z razstavo gradiva za vinarski muzej v Ptuju. Med vinogradniki je zanimanje za sejem prav živahno, iz česar sledi, da so zaloge vina zlasti v Halozah še znatne ln da vinogradniki iščejo priliko, da bi prišli v stik s solidnimi odjemalci ter vnov-čili svoj pridelek. Posebno haloški vinogradnik je odločilno navezan na prodajo svojega pridelka ker si le tedaj more kupiti potrebni živež za prehrano svoje družine Prirejanje sejmov je v nekaterih vinarskih okoliših že tradicionalno. Tudi gospodarske organizacije v Ptuju in okolici so prišle do prepričanja da Je mogoče le s prirejanjem sejmov navezati stike z gostilničarji ln trgovci iz oddaljenih krajev. Letošnji sejem Je uvod v prirejanje vsakoletnih stalnih vinskih sejmov. Na letošnjem sejmu bo razstavljena velika množina haloških in slovenjegoriških vin, in to od navadnih mešanih do najfinejših kvalitetnih sort. Vinogradniki ki želijo na tej razstavi sodelovati, morajo to takoj prijaviti razstavnemu odboru v Ptuju, kjer prejmejo tudi nadaljna pojasnila Vabljeni so gostilničarji in vinski trgovci. ki al Ob tej priliki lahko nabavijo dobra haloSka vina in vina iz Slovenskih goric po primernih cenah neposredno od vinogradnikov. Znano je. da so gospodarske razmere haloških vinogradnikov izredno težavne, zato naj zlasti gostilničar-stvo pride našim znamenitim Halozam na pomoč z odkupom vina Iste dneve in v Istih prostorih bo tudi razstava zanimivega gradiva za dinarski muzej v Ptuju. Vsakdo, ki bo posetil sejem si bo lahko to razstavo ogledal brezplačno. Gospodarske vesti = lOodstotna dlvHenda Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani Včeraj se je vršila pod predsedstvom g. Andreja šara bona seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino ln industrijo v Ljubljani. Obravnavala se Je bilanca za poslovno leto 1939., ki izkazuje 2,962.372.50 din čistega dobička Uprav ni svet je sklenil, predlagati na občnem zboru, ki bo 20. marca ob 11. dopoldne, da se izplača delničarjem lOodstotna di-videnda kakor prejšnja leta = Največji delničarji Narodne banKe so državne denarne ustanove. Po letnem poročilu Narodne banke za leto 1939. je v rokah naših državljanov 59.449 delnic, a v rokah tujih državljanov 651. Skupno število delničarjev Narodne banke znaša 1300. Od celotnega števila ima 142 delničarjev (10.92®/,) 46.859 delnic (78.09»/#). Največji delničarji so državne denarne ustanove. = Ustanovitev urada ca razdeljevanje bombažnega prediva Posvetovalni odbor za bombaž v Beogradu Je sklenil ustanoviti poseben urad za razdeljevanje bombažnega prediva med naše tkalnice ln predilnice. Naloga urada bo evidenca celotne količine bombažnega prediva, ki se bo uvozilo v Jugoslavijo. Razdeljevanje se bo opravljalo po določenem ključu. Kakor javljajo, je za enkrat določeno, da bo vsako podjetje dobilo po 88 kg mesečno. Sicer pa bo količna variirala po razpoložlji vem blagu. = Bolgarija n&m bo prodala 200 vagonov ,riža. Ob priliki bivanja ministra za trgovino in industrijo dr. Andresa v Sofiji je bil dosežen sporazum, da nam bo Bolgarija dobavila 200 vagonov riža V zvezi s tem naglašajo na odločujočem mestu, da so bile v zadnjem času vse licitacije, ki jih je naša vojska razpisala za nabavo riža neuspešne, ker se trgovci sploh niso javili s svojimi ponudbami. Zavoljo tega se na odločujočem mestu ba-vijo zdaj z mislijo, da bi potrebno količino riža nabavila država neposredno v Bolgariji brez posredovanja trgovcev. Ta nabava naj bi se izvršila najbrž preko Prizada. — zavarovalna družba C°mmercial Uni-On preide baje v nemške ri>he. »Jugoslo-venski kurir« javlja, da bo znana zavarovalna družba CommerciaJ Union, ki je afiliacija londonske družbe istega imena prešla v roke nemškega kapitala. Zatrjuje se da bo družba izpremenila tudi ime. Imenovala se bo Elementa r, kakor se imenuje tudi znana velika zavarovalna družba na Dunaju. — izprememba sistema v izvozu živine. Poročali smo že. da je izdelana uredba o izvozu živine in živinskih produktov. Prav tako sta pripravljena pravilnika o izvozu svinj in goved in o izvozu klavniških Izdelkov. Omenjena uredba ln pravilnika so izdelana na osnovi uredbe o ustanovitvi direkcije za trgovino s tujino. Medtem je zavod za pospeševanje trgovine s tujino že dekončal revijo sistema o razdelitvi kontingentov med producente, zadruge in Izvoznike Tako se za izvozn'ke-trgovce določa osem kategorij. Prva kategorija dobi najmanjši letni kontingent a izvoz, a osma največji. Razdelitev med aroducorto, »voznike-trgovce pa naj bi bila tale: 15% od rfcupnfli letnih kontingentov bi pripadlo producentom, 50°/« zadruga a 25®/. starim izvozn kom-trgovcem in 10% novim izvoznikom-tr- govcem. Borze 98. februarja Na naših borzah so notirale nemške klirinške marke neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Grški beni so notirali v Ljubljani in v Zagrebu 31.15 — 31.85, a v Beogradu 31.65 — 32.35. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali po tečaji 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda zaključila po 428, medtem ko je v Beogradu notirala veliko čvrste je brez zaključka. V Zagrebu v drugih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Oflcielm tečaji: London 174.65 — 177.85, Pariz 98.75 — 101.05, New Tork 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2354 — 2392. Bruselj 748.25 — 760.25. Tečaji na svobodnem trgu: Lon don 215.74 — 218.94, Pariz 122.04—124.24 New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2907.33 — 2945.33, Bruselj 924.12 — 936.12. CurUi. Beograd 10, Pariz 9.99, London 17.63, New York 446, Bruselj 75.35, Milan 75.35, Milan 22.52, Amsterdam 237.35, Berlin 178.80, Stockholm 106, Oslo 101.35, Kdbenhavn 861250. Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.35. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 428 — 429 6o/, šumske 67 den., 4% severne agrarne 50.50 — 52, 4«/» agrarne 50 — 52, 6o, dalm. agrarne 70 — 71.50, 6% begiuške 77 den., 7«/t stabiliz. 95 den. 7»/, invest. 98 — 100, 7«/, Seligman 100 den., 7% Blair 89.50 den., 8V, Blair 97.50; delnice: PAB 200 den., Narodna banka 7600 den., Gutmann 55 — 60, šečerana Osijek 170 den., Isis 30 den., Trbovlje 243 — 245. Beograd. Vojna škoda 431.50 — 432, 6®/, šumske 69.50 — 71, 40/, agrarne 53 den. 6•/« dalm. agrarne 71.75 — 72 (71), 6% 'begluške 77.75 — 78 (77 — 77.50), 70/, stabiliz. 98 den., 7®/, Invest. 99—99.50 7«/, Seligman 100.50 den., 7% Blair 90— 91 (90) 8«/, Blair 98 den., PAB 208 den., Narodna banka 7850 den. Blagovna triiSča 2fto -f- Chlcago, (28. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 103, za julij 100.75, za sept 100.75; turSčica: za maj 56.3750, za lulij 57, za sept. 57.6250. 4. Vinnipeg, (28. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.375, za Julij 90.50, za okt. 91.50. Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nesprem. Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad 204 — 206; sremska 201 — 203; slavonska 202 — 204; gornjebanatska in gornjebaška 204 — 206; baška. ladja Tisa 203 — 210, Ri: baška 157.50 — 160, Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: bašiki in sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Turščica: beška, pariteta Indija 135 — 136; baška nova 132 — 133; baška, pariteta Vršac 133 — 134. Moka: baška in banatska »og« in »ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260; >7« 220 — 230, »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 132.50 — 135; banatski 130 — 132.50. ŽIVINA 4. Mariborski živinski sejem (27. t. m ) Dogon: 5 konj, 94 bikov, 140 volov, 402 kravi in 10 telet, skupno 512 glav. Cena za kg žive t-:že: debeli voli 5 do 6.50, pol-debeli voli 4 do 5, plemenski voli 5.50 do 7, b-ki za klanje 3.50 do 4.75, klavrne krave debele 4 do 5, plemenske krave 4 do 5, krave klohosarice 2.75 do 3.25, molzne krave 4 do 5, breje krave 3.50 do 4.50. mlada živina 4.50 do 6, teleta 4.50 do 6 I din. Prodanih je bilo 415 glav. Volovsko 1 meso L vrste 10 do 12, druge vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12. telečje meso I. vrste 10 do 12. telečje meso H. vrste 6 do 8 din. Svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kg. Sejmi so odslej do nadaljnjega sp3t prepovedani. Rudar poje • • • Zagorje, 28 februarja Srčna potreba jih je zbrala v združbo, ki 90 ji dali ime »Zvon« menda z namenom, da postane Zagorski dolini to, kar je Trboveljski njen »Zvon«. Začetek je težak in ' zahteva celih mož. Zdržali bodo ker so mladi, uspeli bodo, ker imajo voljo. Zagorski »Zvon« zveni pod vodstvom pridnega in zmožnega vodje Draga Korošca. ki je tudi du?a pevskega društva na Lokah Okoliščine, pod katerimi ie pripravil tvoje pevce zs nedeljski nastop, rednemu pevskemu delu niso naklonjene. Zapos-i krat pevce* j« tak«, 4» akoc*j ni mogoč« dobiti ure, ob kateri bi bili vsi hkrati prosti Tako jc bilo tudi na dan koncerta 0 navdušenju za petje priča dejstvo, da sta dva pevca menjala šiht, da sta prišla po 16-ur-nem delu naravnost iz jame k nastopu, da sta druga dva najela namestnika in jih tudi iz svojega plačala, po koncertu pa odšla na svoj posel. In kljub takim težavam moram vesel ugotoviti: rudar poje. To se pravi, da se je njegov gospodarski položaj toliko z boljšal, da je za čut U potrebo po kulturnem udejstvovanju. Mladi pevci so zapeli v celem 15 pesmi, 6 umetnih in 9 narodnih. Peli so brez not in tako so vso svojo pozornost lahko osredotočili na vodjo, ki jim zna vliti pravi izraz in ga celo na pravih mestih podčrtati. Izgovorjava je lepa, način petja še mestoma prisiljen, nastop pa korajžen in samozavesten, kakor se pač mladini spodobi Izbor pesmi je zmožnostim primeren, kaže pa stremljenje po hitrem vzponu, ki pa postane lahko nevaren, če zmanjka volje za — učenje. Prvi nastop je pokazal da je dete zmožno lepega življenja in zato čestitam i pevcem i pridnemu vodji g. Dragu Korošcu. Obisk je bil naravnost velik, pohvala pa zaslužena Le naprej I Nase gledališče DRAMA Četrtek, 29.: Praznik cvetočih češenj. Red' B. Petek, 1. marca: zaprto. Sobota, 2.: Strahopetec. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 3. ob 15.: Princeska ln pastirček. Mladinska predstava Znižane cene. Ob 20.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene. V Klabundovl japonski drami »Praznik cvetočih češenj« so ustvarili nepozabne like: Jan v vlogi princa Kwana, Vida Juvanova kot Kotaro, šartčeva v vlogi njene matere, Gregorin kot učitelj Genzo, Skrbinšek Gemba, Mileva Boltarjeva To-nani, Debevec Mitsuo, starci Presetnik, Plut in Potokar, nadalje Slavčeva, Simči-čeva in J. Boltarjeva. Režiser C. Debevec. Naslednja premiera v drami bo Lenor-mandov »Strahopetec«. Destruktivna sila vojne in želja po življenju in pozitivnem ustvarjanju si stojita nasproti v Lenor-mandovi vojni drami lz leta 1916 v njegovi pretresljivi igri »Strahopetec«. Avtor je pokazal kot primer enega izmed mnogih mož, ki jim je rušilna in uničevalna sila vojne docela tuja in ne morejo zapo-pasti svoje dolžnosti v njej. Tragedija strahopetstva je naslikana na mojstrski način. OPERA Četrtek, 29.: Jolanta. Balet Hrestač. Red četrtek. Petek 1. marca ob 15.: Nižava. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdoL Sobota, 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Nedelja 3- ob 15.: Lumpocius Vagabim-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Balet Hresta/č. Jolanta. Izven. Znižane ne. čajkov*kega balet »Hrestač« In eleglfina en ode jan ka »Jolanta« sta deli inven-cijozne, melodične glasbe in mehkega, liričnega nastrojenja, ki je tako značilno za velikega ruskega skladatelja V »Hresta-ču« pleše ves naš baletni zbor z baletnim mojstrom Golovinom in Bravničarjevo ter Moharjevo na čelu. Naslovno partijo v »Jolanti« poje K. VidSaUjeva, v ostalih večjih partijah pa nastopajo Franci, Betetto, Janko, Dolničar in Lupša Režiser Zupan, dirigent A. Neffat. V petek popoldne Se bo uprizorila ko* dijaška predstava d'Albertova »Nižava«, ki je najbolj znana izmed številnih njegovih oper. Pred drugimi deli verističnega sloga ima predvsem prednost dramatično izredno razgibanega dejanja ki je povzeto po znani španski drami. V glavnih partijah pojo Marčec, Janko in Basičeva Režija je Frelihova, dirigent dr. švara V »To«ci« bosta v soboto gostovala Vera Majdičeva in bivši član pariške Opere Comique ter milanske Scale Boris Popov, ki bo pel partijo Scarpie. Popov je v tej vlogi našemu občinstvu že znan iz prejšnjih let kot eden izmed igralsko ln pevsko najkrepkejših njenih interpretov. Opozarjamo na zanimivo dvojno gostovanje. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota 2. marca: Pekovska. Premiera Nedelja, 3.: Pekovska MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 29.: Via Mala. Zadnjič. Globoko znižane cene. Iz Novega mesta Sadjarji in vrtnarji novomeškega ograja so organizirani v 16 podružnicah sadjarskega in vrtnarskega društva Sklenili so, da se tu in tam sestane jo v Novem mestu in določajo enotne smernice svojega dela v prid pospeševanju sadjarstva in vrtnarstva na Dolenjskem. Tako zborovanje bo v nedeljo 3. marca ob 8.30 v risalnici ljudske šole v Novem mestu. Povabljeni so v prvi vrsti kmetovalci vseh novomeških občin kakor tudi vsi ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva Poleg pospeševalnih smernic, ki jih bodo podali zastopniki oblasti in osrednja organizacija sadjarjev o sadjarstvu in vrtnarstvu, se bodo obravnavale na tem zborovanju še sledeča vprašanja: zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju (šol. nadzornik Fr. žukovec). mehanično in biološko zatiranje škodljivcev (sodnik Ferdo Merfiol) in pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva na Dolenjskem (Anton Flego). Nato se bo razvila razprava o raznih predlogih delegatov vseh podružnic novomeškega okraja In posameznikov, ln sprejeli se bodo sklepi za občni zbor SVD. Vsi sadjarji ln vrtnarji ter ljubitelji teh važnih kmetijskih panog naj se zborovanja udeležijo t Čua večjem lUtfltti „ _ ski raziskovalec najnižjih temperatur Kam-merlingh Onnes, ki je na vseučilišču v Ley-denu ustanovil svoj znameniti mrzlotni laboratorij. 2e 1. 1908 mu je uspelo, da je helij spremenil v tekočino in njegove raziskave so nam odkrile izredno pomembna dejstva v zvezi z moderno teorijo o materiji. Nad vse zanimivo pa je njegovo odkritje in odkritje njegovih naslednikov, kajti sam je umrl že 1. 1926, da morejo neka bitja, vsaj začasno in seveda v stanju popolne otrplosti, živeti celo v temperaturah, ki nekolikokrat prekašajo najnižje temperature zemeljskega mrzlotnega tečaja. A N E K D 0 T A Neki dramatik, ki so njegova dela zelo maiLo igrali, se ie razgovarjal z gledališkim ravnateljem Heinrichom Laubeiem. Med Dogovorom mu ie Donudil smotko. Laube jo ie prižgal, napravil nekoliko dimov in jo odložil »Zakaj ne kadite? Ali vam ne diši?« je vprašal dramatik. »Veste, ta smotka vleče enako kakor vaša dela.« je menil Laube. VSAK DAN ENA MICHEL ZfiVACO: Don Juan tUJMAN. »Prosim vas, grof, vodite mojega konja za uzdo. Če bi cesar vprašal po meni, recite, da ga prosi njegov stari služabnik oproščen j a, ker je zapustil svoje mesto. Recite, da gre za življenje ali smrt. Kaj ne, gospod de Ponthus,« je nadaljeval z vročičnim glasom, »saj je res, da gre za življenje ali smrt?« »Ne vem, gospod! Mislite pa, da ta mah ne more biti za vas višje službe od tiste, ki vas kliče tja-kamor vas povedem.« »Jahajte, grof,« je v strašnem razburjenju rekel namestnik. Amauri de Loraydan je odjahal, vodeč namest-nikovega konja s seboj. Pogled, ki ga je vrgel nasprotniku v slovo, ni obetal drugega kakor pogubo. Sredi množice, ki je za sprevodom predrla dvojno vrsto halebardirjev in se razlila čez vso širino ulice, sta Klotar Ponthuški in namestnik de Ulloa pogledala drug drugemu v oči. »V imenu moje hčere prihajate?« je s hripavim glasom vprašal Ulloa. »V imenu vaše hčere!« »Torej iz Sevilje? ...« »Ne, gospod, vaša plemenita hči je v Parizu!« Namestnik je silovito udaril z dlanjo ob dlan. Spet je dvignil oči v nebo. Obraz se mu je spačil. »Leonora v Parizu!« je zastokal z glasom smrtne bede. O, Christa moja, torej sem slišal ob Bi-dassoi tvoj ljubljeni glas! Ti si me klicala! Mrtva si, Christa, moja hči!...« Ihtenje mu je zahroplo v grlu Toma kmalu se je uprl tej slabosti in prijel Klotarja za komolec. »Pojdiva, gospod! Peljite me k moji hčeri! Kje je Leonora?« »Ustavila se je v gostilni ,Pri vedeževalki'. kjer poznam gospodinjo ...« »Pojdiva ponjo,« je vročično rekel namestnik »Takoj jo odvedem v bivališče ki mi ga je dr1 vaš kralj v Parizu in kjer je, kakor slišim, vse pripravljeno za moj sprejem ...« »Katero je to bivališče?« je vprašal Klotar. »Arronški dvorec ...« Klotar se je zdrznil od silnega presenečenja. Arronški dvorec! Tudi sam je bil namenjen tja! Tja ga je pošiljal Filip de Ponthus v svojem pismu! V kapelici Arronškega dvorca mu je bilo najti ime svojega pravega očeta in zgodbo svoje matere!... Urnih korakov sta krenila na pot Klotar ie s kratkimi besedami poročal, kako je srečal Leo-noro de Ulloa v prav tisti zapuščeni gostilni kjer mu je bil namestnik rešil življenje. Nedaleč za njima pa je enako urno stopal nekdo, ki ju ni spustil izpred oči. Ta nekdo je bil Juan Tenorio! XXIII Dne 1. januarja 1540 zvečer Franc I. je vedel, kako se je treba prikupiti človeku in si pridobiti njegovo prijateljstvo. Zato je bil ukazal, naj se Arronški dvorec ves preuredi in polepša za novega lastnika. Skoraj štirinajst dni je mrgolela v dvorcu cela vojska delavcev ter ga po dvajsetletnem spanju obujala v novo življenje. Zidarji so zamazavali razpoke, vrtnarji so spravljali park v vzorno stanje, tapetniki so nameščali po vsem dvorcu novo, razkošno pohištvo. Hlevi so se- v tem času napolnili s konji, kleti z dobrim? vini. police za posodo s srebrnino. Mnogoštevilni sluge so begali po obnovljenem poslopju sem ter tja, kakor jih je pošiljal dvornik. Bilo je D 1 Cix o vstajenje ... Zvečer pred prihodom Karla V. si je kralj sam prišel ogledat, ali je vse v redu; morda ga je vodil tudi up, da bo spotoma za kakim oknom Tur-quandove hiše opazil deviško postavo Beranžer-ke, ki je zbudila v njegovem pokvarjenem srcu novo hrepenenje... Trda pričakovanje ga je ukanilo. Mojster Turquand je že ves čas mračno in za-rrvšhern ; iazoval to snovanje, ki ga je navdajalo s pr krito skrbjo Strahoma se je vpraševal, čemu prenavljajo Arronški dvorec. Iz previdnosti je bil »Videli bomo, kaj misli storiti Amauri de Lo-raydan!« je zarenčal sam pri sebi. »Vsekako sem jaz na straži. Pa2il bom. In gorje kralju, če se predrzne...« Na novo leto zjutraj je bil torej Arronški dvorec nared, da sprejme svojega gospoda in lastnika, dona Sancha de Ulloa, namestnika v Sevilji in Andaluziji. Dan je minil. Zvečerilo se je. V Templu je ura počasi odbila devet Podoba je bilo, kakor da bi se bil Arronški dvorec znova pogreznil v svoje mrtvilo. Vse je bilo tiho, povsod tema, vsa okna črna, vsa vrata zaprta. Globok molk je ležal nad poslopjem, v katerem je nekdaj Agneza Sennecourska ljubila in umrla... Pred vhodnim omrežjem je že dalj ko dve uri temna postava negibno slonela ob kovanem železnem drogovju. Klotar Ponthuški si je pritiskal roko na čelo in ugibal: »Kaj dela Leonora? Kaj se godi med njo in njenim očetom, odkar sta davi prišla semkaj?« Klotar je dvignil glavo, kakor da bi hotel pre-dreti mrak, ki je zakrival odgovor na njegovo vprašanje. Toda na koncu lipovega drevoreda se je grmadila zgolj nerazločna gmota dvorca, ki je čuval svojo skrivnost Mladi plemič je globok vzdihniL Govoril.je sam s.seboj, da bi se tako dotipal do resnice. , »Namestnik je davi šel z menoj k .Vedeževalki' ... Peljal sem ga v Leonorino sobo... Dolgo Ista gledala drug drugega, ne da bi izpregovorila. Sneg in poplave Skrbi, ki jih je prinesla letošnja zima Roke, noge in ušesa s$ mu zmrznile Kaj nenavaden orimer smrti zavoljo zmrznenja se ie zgodil v severnorumun-skem mestu Romanu. 721etni italijanski stavbenik Pedro Verruzzi. ki je tam bival, je odšel navzlic svoji visoki starosti in hudemu mrazu v sosedni krai. da bi tam pregledal neko gradnjo. Po ooti ie prepozno opazil, da mu noge Dočasi odmirajo. Spravili so ga v bolnišnico v Romanu, kjer so mu hoteli zdravniki odrezati eno izmed zmrznjenih nos. Komaj so ga oodo-žili na operacijsko mizo. pa se je zgodilo nekaj, kar ie celo vsega vajenim zdravnikom pognalo grozo v telo: roke. noge in ušesa so se nesrečnežu ločili od telesa kot mrtve, otekle mase mesa. Verruzzi ie umrl v strašnih bolečinah. V Roman je prišlo mnogo zdravnikov, da bi tu proučili ta nenavadni medicinski primer. * V takšnih skrinjicah hrani francoska saniteta človeško kri v ampulah za transfuzijo pri ranjencih z bojišča Posnetek s zapadnega bojišča. Francoska vojaška patrulja »trati postojanko s strojnico Škandal z »Madono v rdečem« Senzacionalna finančna afera v Ameriki V Ameriki vzbuja veliko pozornost finančni škandal, v katerega je zapletena ena izmed vodilnih ameriških trgovin z umetninami, »Art Association — Anderson Galleries«. škandal je imel za posledico že napad na bivšega predsednika tvrdke Lo-gana in tudi samomor njenega blagajnika Geeryja. Oba so bili v novembru preteklega leta obtožili sleparstev proti klientom tvrdke, med katerimi so bili Američani, številni plemenitaši, emigranti in drugi, šlo je za kakih 65.000 dolarjev, sodišče je bilo že uradno odredilo postopek, a oba obtoženca je spustilo začasno na svobodo proti jamstvu v znesku 5000 dolarjev. V svoje sleparske posle sta obtoženca zaplela tudi Raffaelovo sliko »Madono v rdečem«, ki je bila prej last v Parizu živečega barona Feliksa Lachnowskega. Logana in Geeryja so obtožili, da sta sliko prodala za 60.000 dolarjev, toda 34.000 dolarjev od tega nista izročila baronu. Pred kratkim so Logana srečali na ulici, ko je stopal očitno brez cilja ln se držal za glavo. Izjavil je, da so ga neki neznanci nenadno napadli, ga udarili s svinčeno cevjo po glavi in ga potem vrgli iz nekega avtomobila. Policija je kmalu ugotovila številko tega avtomobila in enega izmed napadalcev v osebi blagajnika Geeryja. Ko so pa detektivi prispeli pred njegovo hišo, da ga aretirajo, je bil že izvršil samomor. Aretirali pa so nekega trgovca z umetninami Johna Peggyja, ki se je v prohibicij-skem času »proslavil« kot gangster. Nadalje je policija ugotovila, da - je bil Geery svojega bivšega ravnatelja v svojo korist zavaroval za 150.000 dolarjev. Očitno je hotel priti do zavarovalnine s tem, da je organiziral napad nanj. Rekordni mrazovi Mrzlotni tečaj naše zemlje — Najnižja meja temperature Pogosti in silni snežni meteži letošnje zime povzročajo mnogim ljudem skrbi, ker se boje, da bo nastal pravi vesoljni potop, ko se bodo vse te snežne mase začele topiti in pritekati v nižave, kakor se to sedaj dogaja. Strokovnjaki pa vedo. da bo baš ta množina snega preprečila prehude poplave. To, da se sneg topi, namreč ne zavisi samo od višje temperature, temveč tudi od irugih okoliščin. Gore bodo letos pač dalj lasa zasnežene nego druga leta. Snežna odela se zavoljo svoje lastne teže počasi pogreza, a izpuhtevanje niža njeno debelino. V toploti sončnih žarkov ali prehodnem ogretju se površina snega sicer raztopi, toda ponoči spet zamrzne. Sneg se oskorji im Srednjeevropec vzdihuje če se toplomer prične nižati proti 20. stopinji pod ničlo. Ta številka pa je prava malenkost proti najnižjim znanim temperaturam Najnižjo temperaturo v naravi oziroma na naši zemlji so izmerili v sibirski kotlini Oimekumu. Znašala je nič manj nego 78 <»topinj pod ničlo. Tu leži po novejšem naziranju znanosti tako zvani »mrzlotni tečaj« zemlje. A vendar poznamo temperature, ki nekolikokrat presegajo najnižjo temperaturo ob mrzlotnem tečaju Teh temperatur seveda ne proizvaja narava, temveč jih povzroča človek na umeten način v laboratoriju, že davno vemo da je najnižja meja vse tempe* ''tre pri 27* stopinjah pod ničlo Niže ne gre več To točko pa bi dosegi če bi molekuli izgubili vsako možnost gibanja, ce bi popolnoma mirovali. Najnižje temperature dosegamo z utekočinjenimi plini Tako se kisik utekočini pri 182 stopinjah pod ničlo, zrak postane tekočina pri 191 stopinjah, dušik pa pri 194 stopinjah pod ničlo Še nižji sta vrelišči helija m vodika, to je tisti točki, ob kateri se iz tekočega stanja spremenita v plinasto ali narobe. Oba plina uporabljajo zato za poJ-nitev toplomerov, ki naj merijo najnižje temperature. Samo ob sebi umevno, da ao zgoraj omenjene in še druge najnižje temperature razen temperature 273 stopinj pod ničlo že davno dosegli na umeten način, a tudi temperaturi absolutne ničle, to je minus 273 stopinj, so se približali z zelo zvitimi načini za malenkosten odlomek stopinje. Ta uspeh je omogočil predvsem »loviti holand- f I Petnajst tovornik ladij v ledu V Kattegattn je obtičalo, kakor poročajo lz Kodanja. petnajst tovornih parni-kov v ledu. Dansko zračno omrežje so morali zelo izpopolniti, ker mnogi kraji in zlasti oddaljeni otoki z drugimi prometnimi prpomočki razen z letali niso dostopni Letala jim prinašajo pošto, živila in zdravila. Mnoge šole so morali zavofljo pomanjkanja premoga zapreti V Kodanju nameravajo za/preti kopališča in piavaBi-šča. Pred proda jalnimi trgovcev s kurivom stoje dodge vrste prezebajočih ljudi z vedri in vrečami. Mnogo hiš ne morejo kurite. Možakar, ld je pred nekaj mesci povabil svoje prijatelje na izlet z avtomobilom . •• (»Marc Aurelio«) Z imenom mesta in trdnjave Bjorkoja (Koivista), ki so ga zasedli Rusi v zadnji ofenzivi na Mannerheimovo črto, se druži spomin na precej zanimivo fazo nemško-ru-skih odnošajev. L. 1905 sta se tu srečala nemški cesar Viljem II. in car Nikolaj II. Šlo je za zaupne razgovore glede možnosti, da bi se tedanja rusko-japonska vojna končala, in med temi razgovori je Viljem predložil carju načrt nemško-ruske prijateljske pogodbe. Nikolaj II. je bil s tem predlogom zadovoljen in podpisala sta tudi začasno pogodbo. Kaj-zer je tedaj pisal državnemu koncelarju Biilowu: »Jutro 24. julija 1905 pri Bjorko-ju je postalo po milosti božji mejnik v zgodovini Evrope in veliko olajšanje za položaj moje drage domovine, ki se bo končno osvobodila iz grdih galsko-ruskih klešč.« Veselje nad pogodbo pa se je kajzerju kmalu pokvarilo. Državni kancelar, ki je bil o stvari sicer že v naprej poučen, in je le malo oporekal je kajzerja postavil nenadno pred alternativo svojega odstopa, češ da ne more sprejemati nadaljnje odgovor- i nosti za nemško politiko, če sprejema cesar tako važne odločitve, ne da bi njega prej vprašali Kancelar je menda mislil, da je to ugodna prilika, da si zagotovi popolno odločanje in vodstvo v nemški politiki ter prisili cesarja, da se v bodoče ne bo več spuščal samovoljno v takšne posežke. Po drugi strani sta v Petrogradu nastopala proti pogodbi veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič in minister Witte. Pregovorila sta carja in iz pogodbe ni bilo nič. Rusija je ostala zaveznica Francije. če še ne veš, zdaj izveš: da 90 v gorovju okoli turške Srnine opažali tigre: da znašajo naročila zaveznikov v Ameriki doslej že nad milijardo dalanev: da proučujejo v italijanskem žalemi-škem ministrstvu načrt železniške zveze • Solunom preko Albanije: da so te dni v krasnem vremenu obnovili slovite konjske dirke v Auteuilu uri Parizu, dočim bodo dirke na Lan* Cham-psu otvorjene nekoliko pozneje: da bodo v Franciji v na krajšem času uvedli nakaznice za meso, sladkor in mast; da je pripeljal italijanski prekomornik »Rex«. s katerim sta prispela v Evropo Sumner Welles in M vran Taylar. s seboj 300 vreč pošte za Nemčijo in da ie trajal pregled ladje v Gibraltarju samo štiri ure: da se nahaja med Pečen ao in Murman-skom 40 nemških ladij, ki so zamrznile v ledu: da se bo Oton Hab^jurški v Lizbona vkrcal na letalo, ki ga ponese v Južno Ameriko: da se je obdal predsednik švedske vlade Hanson zaradi množice anonimnih nisem. z močno telesno stražo: da se letala ameriške »Airways Cye« na poletu čez Azore ne bodo več ustavljali na Bermudih; da je v Zedinjenih državah skoro devet milijonov brezposelnih: da so začeli na nemškem Štajerskem saditi tobak: da je v Pragi prepovedano kuriti v telovadnicah. koncertnih dvoranah, predavalnicah, kopališčih in cerkvah: da je rumunska policija prijela doleo iskanega razbojnika in vlomilca Matviaša Istvana. ki je ored nekai leti ukradel razne dragocenosti iz kraljevega gradu Co-troceni; da bo uveden dne 1. aprila v Nemčiji poletni čas; da je prva skupina kanadskih pilotov že na Angleškem: da ie Rooseveltov delegat Sumner Wel-les. ki se nahaia že v Berlinu, človek močne osebnosti telesni velikan z izrazitimi potezami, toda v razgovorih rezerviran in hladen. Straža na drevesu Shramba za človeško kri Množice manifestirajo pred palačo v Napoliju, kjer je Piemontska princesa v nedeljo povila svojo najmlajšo hčerko Epizoda v Bjortoju Kako je Rusija ostala zaveznica Francije postane počasi trd kakor kamen. Medtem ko tehta kubični meter prhkega snega včasih manj nego 30 kg, ima z vodo prepojeni, zaJledeneli sneg težo 200 do 300 kg. Žarke odbija tako, da se more le počasi tajati in se drži tudi v višji temperaturi razmeroma dolgo časa. Samo topli zračni toki, kakor ob fenu in v deževju povzročijo, da se sneg hitro topi Močnejše sončno žarenje samo na sebi torej nima odločilne vloge. Sodobna vojna ne pozna obzir ov do človeškega življenja. Ce zahteva položaj, mora vojak vršiti stražno službo celo na drevesu, kakor kaže ta posnetek z nemške strani | zapadnega bojišča Izdatki mesta Maribora Proračunska seja mariborskega mestnega sveta Maribor, 27. februarja Sinoči je tola proračunska seja mestnega sveta mariborskega. Skupni izdatki v novem proračunu izkazujejo 62,630.620 dinarjev, prav toliko skupni dohodki. Novi proračun je za 352.180 din višji od lanskega. K temu je treba prišteti še regulad^-ski sklad, katerega skupni dohodki in izdatki znašajo 1,820.000 din, t. j. za 220.000 din več kakor v lanskem proračunu. V letu 1940/41 izpraznjena službena mesta se razen v primeru neobhodne potrebe ne oddajo. Vse nabave za mestno poglavarstvo razen onih do 10.000 din se morajo izvršiti z razpisom na mestni razglasa! deski. Pri ponudbah ni odločilna najnižja ponudba, ampak tudi kakovost blaga. Osebni izdatki znašajo 14.58% proračuna (lani 12.56%), splošna mestna uprava 3.27%, osebna in imovinska varnost 1.30%), finančna stroka 12%, gradbena stroka 2.30%, zdravstvo 3.72%, socialno skrbstvo 7.35%, šolstvo 2.30%, znanost tn prosveta 0.56%, obrt, trgovina in turizem 0.48%, mestni veterinarski sfclafl 0.31%, razno 0.32°/0, prehodno 0.96%>, mestna podjetja pa 50.55®/». Od dohodkov pa odpade na mestna podjetja 57.15°/«. Sestava mestnega proračuna za leto 1940/41 je : adela na izredne težkoče, ker zahteva državna oblast visoka sredstva za pasivno obrambo mesta, za zgradbo javnih zaklonišč, za nabavo rezervne brane, za zaščito otrok itd. Na drugi strani pa je bila z novelo zakona o državni trošarin ni maksimirana trošarina na vino z 1 din na liter. S tem je izgubila mestna občina dohodkov za 600.000 din. Novi proračun vsebuje med drugim znesek 450.000 din za dokončno preureditev gradu v muzej. To je zadnji angažma mestne občine za grad in se ta postavka krije iz prihrankov prejšnjih let_ Novi proračun predvideva iste doklade in davščine kakor lanski, edino trošarina na pdvo se zvišuje pri litru od din 0.60 na 1 din. To povišanje utemeljuje mestna občina z omejitvijo trošarine na vino. Efekt zvišanja trošarine na pivo znaša le 200.000 din, dočim znaša efekt znižanja trošarine na vino 600.000 din. Konec leta 1938/39 so vnaflsla vsa posojila mestne občine 59.6 milijona din, konec leta 1939/40 pa 65.3 milijona. V novem proračunu za leto 1940/41 se predvidevajo nova posojila v skupnem iznosu 7,500.000 din; od tega pojde 6 milijonov din za zgrarfbo javnih zaklonišč In nabavo rezervne hrane, 2,500.000 Welles je eleganten, energičen mož, ki se pomena svoje misije v polni meri zaveda. Na nas je napravil vtis, da bodo imeli evropski državniki opravka z odkritim, toda tudi diplomatsko svoji nailogi doraslim politikom. Francoski strokovnjak o sovjetskem orožju Francoski vojaški strokovnjak opisuje v listih sovjetsko orožje, ki si-ga je ogledal na Finskem. Poleg drugih zaplenjenih predmetov je videl v nekem skladišču dva moderna sovjetska bombnika, ki so ju sestrelile finske protiletalske baterije. Oba bombnika imata po dva motorja in kolesa ki se potegnejo med poletom v trup letala. Notranjost letala je zgrajena po ameriškem vzorcu ter se mora reci da sta bila oba bombnika dobre kvalitete. Med plenom je tudi cela vrsta tankov. Francoski strokovnjak si je ogledal dva lahka tanka po osem ton, ki so ju Finci že popolnoma popravili. Sovjetski tanki so slabo odporni ter jih na krajšo razdaljo prebija že strel iz navadne strojne puške. Stolpiči, v katerih se nahajajo strojnice in lahki topiči, se lahko okrenejo največ do 40 stopinj, a se zelo težko premikajo, čim se tank malo nagne. Strojnice v tankih so sicer fino izdelane, toda zelo občutljive za vsak udarec, tako da jih je mogoče onesposobiti za boj že z udarcem puškinega kopita. Francoski strokovnjak pa hvali kakovost sovjetskih poljskih m gorskih topov. Večino zaplenjenih topov že zopet uporabljajo Finci, ki pravijo, da »znajo prav lepo finsko govoriti.« Italijanski admiral o pomorski vojni Pariški »Temips« je nedavno objavil v , svoji vojaški rubriki glavne misli italijanskega admirala R. Bernottija. ki je o sedanji pomorski vojni napisal članek v italijanski pomorski reviji »Rivista Marit-tima«. Admiral Bernotti je mnenja, da ne morejo operacije neposredno vplivati na splošni razvoj svetovnega konflikta, tvorijo pa sestavni del tako zvane totalne vojne, o kateri se sedaj toliko govori. Položaj na morjih se kaže danes v povsem drugačni luči kakor v zadnji svetovni vojni zlasti v pogledu zapadne Evrope. Leta 1914. sta lord Fisher in tedanji lord angleške ad-miralitete Winston Churchill zagovarjala najprej pomorsko akcijo Anglije v Baltiku. Lord Fisher je še posebej predlagal Rusiji, naj bi se ta angleška pomorska akcija dopolnila s pošiljatvijo ruske ekspedidjske vojske na Pomorjansko. Šele po opustitvi tega načrta se je Churchill začel zanimati za orient kot prizorišče pomorskih akcij. Zagovarjal ie angleško skspedidio proti Danianelam. M naj bi tvorile dokončno med Anglijo in Rusijr*. Italijanski admiral je mnenja, da ima danes Nemčija popolno svobodo v Baltiku. Na drugi strani pa je dejstvo, da razpolaga Nemčija v sedanjem konfl.ktu z neprimerno manjšo pomorsko silo kakor leta 1914., zlasti za bitke na odprtem moriu; zavarovana pa je defenzivno proti vsem kombiniranim poskusom zaveznikov proti nemški obali v Severnem morju. Vendar pa italijanski admiral ni prezrl pomena letalstva v sedanji vojni, ko najprej pripominja. da ie Anglija prav zaradi letalstva »prenehala biti otok«, toda tatooj nato ugotavlja, da »zmanjšani potencial nemške mornarice močno zmanjšuje možnosti teritorialne invazije, ki so se je Angleži v zadnji svetovni vojni tako rekoč stalno bali.« Po Bernotti je vem mnenju nista sedaj niti Anglija niti Nemčija izpostavljeni pomorskim ofenzivam »neposredno odločilnega značaja«. Prednosti zemljepisnega položaja Anglije pa 00 prav v tem, da lahko istočasno zavaruje svojo pomorsko plovbo, ko preseče nasprotniku vse pomorske zveze. SPORI Revija najboljših v Planici V nedeljo bo t skokih hoda borba za prva Nedeljsko državno prvenstvo v skokih v Planici je a prijavo nemških tekmovalcev ogromno pridobilo na športni vrednostL Sestali se bodo na tej skakalni prireditvi najboljši tekmovalci ki jih danes premore Srednja Evropa. Svetovni prvak Bradi Jo-sef, ki je s svojim skokom 107 m v Planici še prav posebno podčrtal upravičenost do tega naslova, svetovni prvak Berauer, kl je sicer dosegel svetovno prvenstvo v kombinaciji, m pa prav nič slabši v skokih. Weiler zmagovalec letošnjih mednarodnih tekem v Ga-Pa, Palme najboljši skakač severne Nemčije, ki je dolgo vrsto let imel prvenstvo med sudetskimi smučarji in je že skakal v Planici Skakalca Malr ln Weln spadata med stilno najbolj dovršene nemške skakalce, prav tako Marr in Wimmer. Stari znanec Planice je Gregor Holl, ki je letošnjo zimo izredno napredoval v skokih. Tudi Hfickel ln Friedl bosta to elito nemških skakačev dobro izpopolnjevala. Važnost in poudarek teh prijav je tudi v tem, da vodi moštvo, predsednik nemške smuške zveze Rather osebno v spremstvu najboljšega nemškega strokovnjaka za skoke Luthra. V borbo s to močno ekipo bodo stopili naši fantje Klančnik Karel, Novšak, Ja- kopič, Prlboftek, Ftorjsnčlč in Bes* to ss skakalci, kl bodo pošteno posegu v to ba*> bo in danes m mogoče reči kdo Izmed Bjft bo postavil boljša rezultat. Njihovo »nanje je močno izravnano ter so izidi te borbe med njimi popolnoma negotovL Kar pa bo tekmovanje na domači skakalnici, je ven* jetno, da bodo nevarni tekmeci neniMilm skakalnim prvakom. Toda poleg teh naših najboljših bodo skakali tudi Pahmv Klančnik Gregor, ftušteršič, dr. Baebics. Nedog in Gradišnik, kl so imeli letos nekoliko manj prilike aa trening, imajo pa vendar še vedno svoje staro preizkušeno znanje in ni izključeno, da bodo marsikomu ogrožali mesto, kl ga pričakuje. Poleg teh naših dolgoletnih skakačev nastopi le» tos tudi mlada garda z BukovnOcom, Gre-gorijem, Ažmanom, Zalokarjem, Vldlcenv Potočnikom, Poldo, Finžgarjem, Mežikom in morda še katerim od tistih, ki tvorijo zanesljivo jamstvo za bodočnost skakalnega športa pri nas. Tekmovanje kot bo nedeljsko v Ptantef bo velik športni dogodek in ga pri nas s toliko športno vrednostjo še nismo ime&. Zanimanje za tekme je ogromno ln pričakovati je številnega obiska gledalcev, kl bodo tokrat gotovo prišli na svoj račun. »Majstor s mora« v LJubljani V nedeljo bodo belo-zeleni na domačih tleh preizkusili svoje sposobnosfl v spomladanskem delu ligaškega prvenstva Kljub vremenskim neprilikam se je moralo pričeti spomladansko ligaško tekmovanje, da se ne bi morda zavleklo v poletje. V Ljubljani je v nedeljo na sporedu srečanje med našim slovenskim ligašem in Hajdukom lz Splita. To srečanje bo brez dvoma pomemben športni dogodek, ki bo nemalo razveselil vse prijatelje nogometnega športa. Po presledku dolgih zimskih mescev bomo zopet videli na delu naše najboljše nogometaše v borbi za čim lepši plasma v prvenstveni tabeli Naš stari znanec »majstor s mora« nastopi ojačen s starim češkim internacio-nalcem Jirkom Sobotko. Ze samo njegov nastop bo velika atrakcija tudi sa Ljubljano. O njegovi kvaliteti so najboljši dokaz izvrstne kritike, ki jih prejema za vse dosedanje nastope. Hajduk je znan kot tehnično in temperamentno moštvo, ki ne izbira sredstev za dosego svojega cilja. Njihov sistem igre je vedno navdušil še tako razvajene kibice. Ljubljana nastopi kompletna. V Sarajevo je potovalo več rezerv, ki se pe na težkem snežnem terenu in zaradi prekratkega treninga niso mogle uveljaviti. Danes pa imajo naši fantje dober trening za seboj in nam hočejo v nedeljski tekmi pokazati da znajo še igrati uspešen nogomet. V nekaj vrstah Delavni SK Slovan v Naklem pri Kranju Pred letom dni so si mladi športniki v Naklem ustanovili lasten športni klub, ki je združil kmetsko in delavsko mladino z namenom, da bi tudi na deželo zanesel zdrav športni duh v mlade vrste. V tem klubu so res sami navdušeni ln zavedni športniki. Odbor samih mladih fantov je uspešno rešil tudi finančno vprašanje in »i je razen inventarja za garderobe nabavil tudi vso opremo za nogometno sekcijo. Moštvo je odigralo 25 prijateljskih tekem s končnim razmerjem 70:52. Pred kratkim je klub ustanovil še smučarsko sekcijo, ki je preteklo nedeljo izvedla svoje prve tekme za klubsko prvenstvo. V teku na 8 km je zasedel prvo mesto Korenčan Zdravo s 49:12, naslednja dva pa sta bila Sajovic Vinko in Godina Franc. Najboljši čas dneva je imel Dro-venik iz Ljubljane (45 sek). Na popoldanski skakalni tekmi je bilo 20 skakalcev in nad 200 gledalcev. Izven konkurence je imel najdaljši skok Andrašič Ljubo iz Kranja, klubsko prvenstvo pa si je osvojil Dorči Honigmann. Klub šteje zdaj že preko 100 članov in vidno napreduje. V blagajni je še zmerom ostalo nekaj denarja in klub se meni v kratkem včlaniti v SNZ. Smučarske tekme na Sv. Joštn Smučarski klub SK Poljane iz Kranja je minulo nedeljo na pobočju Sv. Jošta priredil propagandno tekmo v slalomu z udeležbo nekaterih jeseniških tekmovalcev. Vsega jih je bilo 24. Dolžina proge je znašala 850 m, višinska razlika pa 150 m. Vrstni red na cilju je bil: seniorji: 1. Klein (Skala-Jesenice) 1:28.5, 2. Gorjup (Celje) 1:48, 3. Krt Ivan (Poljana) 1:55. — Juniorji: Ručigaj (Poljana) 2:00.5, 2. Rutar, 3. Jocif. Obenem je društvo srednješolcev »Jugoslovan« priredilo tekmo v smuku za prvenstvo kranjske gimnazije. Proga za smuk je bila dolga 4.200 m in je imela 450 m višinske razlike. Zmagal je osmo-šolec Klein Bruno v odličnem času 4:57. Naslednja mesta so zasedli: Rutar Miloš (VH.) 5:08, Luin Slavko (VIL) 6:21. Za moštva so bili izračunani časi prvih treh tudi po razredih, in sicer je bil med njimi vrstni red naslednji: 1. VII. razred (Rutar, Luin, Gole) 19:14, 2. Vm. raz. (Klein, Pochyla, Ješe) 19:47, 3. VI. razred 22:35. • Zaradi suspenzlje ligaškega kluba Splita in verifikacije njegove tekme z varaždin-sko Slavijo s 3:0 v korist slednje je priilo do hudega spora med splitskim podsave-zom in HNS. Splitski podsavez je na zadnji seji po zaključeni preiskavi kaznoval enaistorico Splita s 500 din denarne globe obenem pa je poslal HNS prepis zapisnika, v katerem ugotavlja med drugim, da je bil postopek saveza nepravilen. Zato naj HNS odredi nov termin za prvenstveno tekmo med Slavijo in Splitom Zdaj je treba počakati, kako bodo v Zagrebu rešili ta kompetenčni spor med HNS in SNP. Beograjski listi beležijo, da pripravlja osem klubov somborskega podsaveza ustanovitev lastnega podsaveza v območju SLS. Iniciatorji te akcije niso zadovoljni z dosedanjim delovanjem svojega podsaveza v Somboru in računajo, da bodo za svoj načrt pridobili še več podeželskih klubov iz Bačke in Baranje. Prt tem zimskem telovadnem nastop« jt sodelovala vsa deca v vseh disciplinah: v smučanju, sankanju in smuških skokih na mali skakalnici za Meselom in na veliki na Boru. Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk, kdor je le imel smuči ali sanke — ostali z učiteljstvom na čelu pa so bili organizatorji in gledalci Koliko je bilo veselja in borbe, ve povedati le očividec in se skoraj napisati ne da. Zmagovalci in zmagovalke, katerih je bilo zaradi številnih skupin mnogo, so bili nagrajeni samo s tem, da so zadovoljni in ponosno gledali svoja imena, zapisana na prvih mestih. Takšna je vzgoja k pravemu športu! Kako potrebna je zimska telovadba za vaškega otroka, ve le podeželski učitelj. Poprej se je deca tiščala zakurjene peči in zaostala v zdravju, sedaj pa gre na zrak in mraz in telo postane odporno m zdravje sije iz njenih lic in oči Le žal, da ni mogla nastopiti vsa deca, ker nima opreme, ki ji je bila že večkrat obljubljena. Zaman čaka tudi podpore od strani obla-stev... Da žanje Mojstrana že več let In prwr za prav od vsega pričetka smučarstva pri nas vedno prav zavidljive uspehe, je po vsej pravici pripisati vzgoji dece v prvih razredih osnovne šole. Vsi inozemski trenerji, ki so spoznali Mojstrančane, so izjavili, da baš tu veje oni pravi smučarski in športni duh! Zimski telovadni nastop Šolske dece v Mojstrani Dovška šola nima telovadnice, zato pozimi učiteljstvo poučuje deco ▼ smučanju V soboto 24. t. m. ob 16. in v nedeljo 26. t. m. je šolska deca pokazala, kar je pridobila v zimskih telovadnih urah. Mrgolelo Je drobiža na startu- Pričeli so se obračuni ln vsak je pokazal svoje nanje. SK Ilirija — sekcija sa hokej ni Pozivam celotno članstvo sekcije, da se zanesljivo udeleži plenarnega sestanka, kl bo drevi ob 19. v klubovem lokalu. Načelnik. JASO (obvestilo članstvu). V soboto In nedeljo priredimo dvodnevno ekskurzijo v Kranjsko goro in Planico. Odhod v soboto ob 5. z gl. kolodvora. Dopoldne v Kr. gori skoki za državno akademsko prvenstvo, popoldne slalom. V nedeljo v Planici mednarodne tekme v skokih. Povratek zvečer. Vožnja din 37.50. Oskrba s prenočiščem v K. gori din 70.—. Plača m točno ob 5. na gl. kolodvor« tov. dr. P&-renčaku. Tajnik. L SK Slavija. Jutri v petek ob 20. stroga obvezen sestanek vseh nogometašev I moštva in juniorjev zaradi treningov. Kdor se ne bo odzval, bo črtan lz seznama verificiranih igralcev. Ob 20.30 Istotam redna odborova seja; ker je zadnja pred občnim Zborom, prosim vse gg. odbornike sa sigurno udeležbo. Sprejemajo se novi čln-nl in juniorji. ki imajo veselje do nogometa. Tajnik. Poziv Rdečega križa Ce bi se pripetila večja elementarna nezgoda. če hi se pojavila epidemija, zlasti, pa če bi nastala vojna, zadenejo društvo Rdečega križa mnoflostranake In tetevne naloge. Zato Dravski banovinaki odbor društva Rdečega križa ponovno prosi in poeivije vse domoljubne rojake, katerih ne veže vojaška dolžnost, posebno pa žene in dekleta. da se pnglase pri odbor« krii* v svojem kraj« za stovoljne službe v vojni, kakor so: no-računski posli v bolnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih opravah Rdečega križa; dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah (za kuhanje. pranje, sneženje m službovanje v skladiščih); za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za nabiranje darov v denarju, v prideftah m i uliJi 111 itd. Za službovanje v IJaMjari naj — ' lične osebe, v kolikor se to dozd? zgodilo, prijavi io osebno v pisarn, skega banovinskega odbora ... r čega križa, Gosposvetska or i. 1 S2 sprejemajo vsak dan od <;-> * : ure. Prijava se odda lahko t*w; .0 na zgoraj navedeni nae*- . t nski na St 40-3 L V prijavi nai navede - .voj nalančr.i naslov in vrsto služb' ,0 želi oprav- ljati kakor tudi šol ibr?rix>. poklic in starost. Onim. aossdai že javili afi potrebna de &e znova prijavijo. HALI OGLASI « E N E MALIM OGLASOM Po M par ca besed«, Din S.— davka sa vaak oglas m pn- ■tojblno Din S.— sa Bfro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl ttčejo Služb. Najmanjši znesek u enkratno objavo oglasa Din U8. Dopisi In ženitve se saraeunajo po Dtn &— sa vsako besedo, Din S__davka ■a vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6,— sa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneseh sa enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostali oglasi se saratanajo po Din sa besedo. Din 8.— davka Sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek m enkratno objavo oglasa Dtn 17._. Službo dobi Vrtnarskega vajenca lo žensko moi, ki bi bila v položaju voditi knjige in delo na gospodarstvu, sprejmemo. Hrana in stanovanje r bi5i. Ponudbe na Sevei ac Komp., Ljubljana, Go-sposvetska J. 4059-1 Frizerko samostojno, sprejmem ta' koj. Plača dobra. Kojič Niko, Poljanska c. 1. 4050-1 Natakarico sprejmem takoj. Naslov v vieh poslovalnicah Jutra. 4125-1 Frizerko in vajenko 2 oskrbo, sprejmem takoj ali po dogovoru. Mihael Godnov, Tržič. 4134-1 Pošteno dekle mlado, iščem za vse hišno delo in kuhanje, katero govori nemški. Stalno mesto. Nastop 15. III. krai Zagreba. Plača din 300. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod »55482«. 4088-1 Zagovodjo in šoferja sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje«. 4107-1 Prevajalca pcrfektnega za angleška trgovska pisma, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od slučaja do slučaja«. 4108-1 Frizerko dobro, sprejme takoj ali po dogovoru salon »Dolar«, Dolnji Logatec. 4109-1 Nakupovalca jajc vajenega konj, zanesljivega, ki pozna kraje v okolici Ptuja, absolutno treznega, iščem za takoj. Kavcija za-željena. S prakso prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eierexport«. 4090-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, sprejme Varlec Božidar, — Brežice. 4128-1 V ,,JUTRU"! INSERIRAJ Službe išče Reumatični pošljite svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravje«. 4133-2 Manufakturist zmožen tudi ▼ galanteriji, dobra moč, z večletno prakso, z znanjem nemščine, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen aranžer«. 4136-2 Brivski pomočnik prvovrsten, hiter delavec, zmožen nekoliko ženskih del, obvladuje tudi nemščino, išče službo. Brivski pomočnik pri Vyborny, Slovenj Gradec. 4098-2 Kuharica išče službo v restavraciji ali boljši gostilni. Roza Gstaltner. Hoče pri Maribora. 4082-2 Krojaški pomočnik dober, izurjen v malih kosih in delu, prosi stalne zaposlitve kjerkoli v mestu, najraj'e v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen, spreten in zanesljiv«. 4113-2 Pouk Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. marca. Šolnina nizka. Največta strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. -Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, telefon 48-43. 4024-* Stenografija in strojepisje Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učilišče ROBIDA, Ljubljana, Tr novska ulica 15. 4118-4 Dama poučuje angleščino, nem Ičino po uspešni metodi Levstikova 16, telef. 30-96 4105-4 Prodamk Parkete, deske in bakova drva ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova telefon št. 22-44 2449-6 Pozor, špecerije in mlekarne! Čokoladne serije igre Danica dobie najceneje, če jih osebno naročite. Dobavlja samo za Ljubljano Ivan Zalaznik, Slaščičarna, Stari trg 21. 4130-6 Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov din 720, zaboj 400 komadov din 410 franko voznina razpošilja G. Dre-chsler, Tuzla. 4102-6 Spalni kauč (divan, praktičen, modern, s predalom- prodam na poi zastonj. Vprašati: Zaloška cesta 34. 4110-6 Kupim Ribolov kupim v last. Ponudbe a nainižjo ceno in točnim opisom na ogl. odd. I ura pod šifro »Ribolov«. 4022-7 Slovnično in fonetično pravilno francoščino in nemščino poučujem in pripravljam za izpite. Grem poučevat tudi na dom. Groharjeva c. 2, vhod Tržaška cesta l/I., — vrata št. 5. 4100-4 Stružnico (Drehbank), dobro ohra-meno, kupim takoj. Ivan Prešern, Kranj. 4090-7 Pohištvo Pohištvo aovo tn že raoijeno. ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo « po6ebnl od delefc « Komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso rekla tao preskrbimo sami -Sporočite nam oa do plsnlci ali ustno Prevo2 oohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathian Ljub ilana Tyrševa 12 19-12 Pohištvo naprodaj. Ogled od 14. do pol 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4104 l HIŠO, VILO, dvostanovanjsko vzamem v najem na periferiji mesta ali v bližnji okolici (St.Vid, Dravi je, Rakovnik). -Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sončno in suho, maj«. 4122 Prehrana Abonente sprejmem na prvovrstno — tudi dijetično — hrano. Gledališka ul. 16, visoko pritličje, desno, vrata 3. 4085-14 Lokali Pisarniško sobo kompletno opremljeno oddam 1. marca 1940. »Victo-ria«, mezzanin, uporaba telefona. Informacije pisarna dr. Čampa, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4. 4135-19 Pekarijo izvrstno vpeljano prodam ali oddam. Prevzem 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4096-19 Kupim hišo z dobroidočo gostilno na prometni točki. Cena do 3000 din, prevzame se tudi hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksistenca 16«. 4131-20 Kino rentabilen, naprodaj s stav-bo radi prezaposlenosti dru god pod zelo ugodnimi po ;oji Ponudbe na ogl. odd utra pod »Dobiček kino«. 4025 20 3-sobno stanovanje oddam na Miriu z majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4123-21 Enosob. stanovanje oddam v I. nadstropju začetkom aprila. — Terdan. Zaloška cesta 18. 4114-2 Trisobno stanovanje kopalnico Gregorčičeva 19 in Celovška 44 oddam u maj Več se poizve: telefon 22-46. 4101-21 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta, oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17 IL. vrata S. _ 4020-23 Sobo za dve osebi lepo opremljeno, prostorno oddam 1. ali 15. marca ev. z vso oskrbo blizn drame. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __4019-23 Sostanovalko sprejmem takoj s brano ali bre2. Medvedova 7/1. __4117-23 Sobo lepo opremljeno z elektriko oddam dvema gospodoma za 110 din mesečno za osebo. Zeljarska ul. u/II., n. vrata 2, Trnovo. _ 4116-23 Sostanovalca stalnega, sprejmem v čisto, opremljeno sobo z elektriko, mesečno din 125, s perilom. — Medvedova 8/II., levo, tik gorenjskega kolodvor*-_ 4115-23 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam. Križevniška ul. 5. II. nadstropje. _ 4127-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4099-23 Obrt Brivnico kompletno počen! prodam. Naslov v vseh posl oval o t cah Jutra. 4132-30 Odpeljano kolo Vozniku, kateremu sem izročil moško kolo Triumph ev. štev. 100.442, da ga pelje v gostilno Marenče, Dolenjska cesta, ali pa oseba, katera kaj ve. kje se kolo nahaja, naj takoj sporoči proti nagradi v gostilno Marenče, Dolenjska cesta. 4106-31 'I Sobe išče Prazno sobico posebnim vhodom, najraje v Mostah ali Kodelie vem. išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 16«. 4111 23a Enosob. stanovanje ~ daleč iščem. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Mirni trije odrasli«. 3991 21a Dopisi »Ljubkost srca in duše« Dvignite pismo pod šifro »Odmevi«. 4126-24 Pisalni stroj zelo dober za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikova 21, II. 4121-29 Vpojni plin (Sauggas) napravo z motorjem 180 — 240 KS novo ali rablieno, kupimo. Gozdna uprava Thurn, Ravne, p. Guštanj. 4093 29 Pes ovčjak dobei čuvaj, naprodaj. — Medvedova ul. 14/11!.. desno. 4087-27 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah ČERNl- mvelir Ljubljana Wolfova ulica msnm Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp.. Gosposvetska c. 5 2709-33 Vino izborno dolenisko črnino, prodam radi opustitve gostilne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4072-33 Razno Delo Rdečega križa v Ljubljani Društvo, M umi v vojnem času pripadajo težke, kočljive naloge, šteje 3*780 članov in 4^92 podmladkarjev SREBRO, DRAGE KAMNE tal vsakovrstno ZLATO kupuje oo najvišjih cenah IOS. EBERLE, Ljubljana, Tjrrteva 2. na tata hotela »Slon« PREMOG KOKS - DRVA nudi I.Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 CoNtreilm nrfrhihna Moderne kauče in fotelje nudi solidno tn po nizki ceni R. RAOOVAN tapetnih Mestni trg 13 Linolej za kuhinjo — najcenejše v zalogi pn SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje tinoleja. Blagajnik trgovsko naobražen, zmožen vodstva prodaje elektrotehničnega materijala, vešč knjigovodstva, vojažčine prost, s primerno kavcijo, dobi stalno službo s 1. aprilom 1940. — Ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval in z navedbo zahteve prejemkov (plače) je poslati do 5. marca 1940 na naslov: Gornjeradgonska občinska podjetja v Gornji Radgoni. t GASILSKA ČETA V GABERJU — CELJE, javlja tužno vest, da je njen soustanovitelj, dolgoletni odbornik in častni poveljnik, tovariš ANTON FLORIČ danes ob pol 2. popoldne po daljši in težki bolezni umri Pogreb bo v petek 1. marca ob 5. uri popoldne i? Gasilskega doma v Gaberju na okoliško pokopališče Uprava gasilske čete Gaberje—Celje Ljubljana, 28. februarja. Ljubljanski pododbor Rdečega križa je v torek zvečer polagal obračun dela v preteklem letu. Dobro obiskano skupščino je pozdravil predsednik pododbora dr. Oton Fettich in n&glasil, kakšno veliko odgovorno nalogo v prvo vrsto. In vendar se mora RK, po-nih časih, ko si skoraj ves svet do zob oborožen stoji nasproti. Rdeči križ kot človekoljubna organizacija sicer po svojem bistvu odklanja vojno kot sredstvo mednarodnega obračunavanja in so mirovne naloge v programu RK postavljene v prvo vrsto. In vendar se more RK, porojen na krvavih poljanah solferinske bitke, tudi danes po sili razmer vsepovsod prvenstveno bavi ti z vojnimi nalogami, mora leči ti ranjence, bolnike, skrbeti za vojne ujetnike, se brigati za usodo ujetnikov, intemirancev in beguncev ter lajšati bedo, ki jo povzroča svetu vojna fu-rija. Uspešno delo pododbora je plod razumevanja za skladnost, enotnost in slogo, ki vlada v vrstah nesebičnih idealnih sodelavcev RK brez razlike politična strank, družabnih plasti in svetovnonazorskih gledanj. Treba pa je drudtvu nujno izdatne materialne pomoči, to je klic ob dvanajsti uri! Najbolj idealno in izvež-bano osebje ne more v resnem primeru storiti ničesar, če je praznih rok. Dajte RK izdatna denarna sredstva da si nar bavi dovoljno število bolniških postelj, perila, obleke, opreme, instrumentov, šotorov, poljskih kuhinj, sanitetnih avtomobilov ln drugega materiala. V imenu banovinskega odbora je vzpodbudno pozdravil skupščino predsednik dr. Krejčt Tajnik Malešič je podal razveseljiv napredek društvenega delovanja, število članstva je močno naraslo in znaša 3.780 članov. V bolničarski tečaj se je vpisalo 600 oseb, naši samarijani se neprestano izpopolnjujejo ln pripravljajo za vsak primer. Javnost je z velikimi s Hipa ti jami spremljala društveno delovanje ln ga podpirala z darovi V imenu pri roditeljskega odseka je ga Krotftova poročala o uspehu društvenih prireditev, o veselici na Gradu, o tednu RK. Nameravana tombola je bala preložena na letošnji termin in se prodaja tablic nadaljuje. Glavni dobitek bo parcela v šlški. Dalje so se vršile številne predstave kulturnih filmov in razne pomožne akcije, ki jim je stal ob strani banovinski odbor, desna roka pa so jim bili vrli samarijani. O delovanju odseka za poljske begunce je poročal v. svetnik Gregorka. Nudena je bila pomoč 655 osebam in je bila poljskim beguncem posvečena vsa pozornost in podpora javnosti. Uspelo delo saimaritanov je izčrpno podal dr. Fran ta MLs. Tečaji so bili zadovoljivo obiskovani 195 udeležencev je prejelo diplome. V imenu socialnega odseka je poročal ravnatelj Jagodic, da je zimska akcija za reveže razdel la med potrebne 8 vagonov premoga, in je bilo obdarovanih 730 družin. Predsednik podmladka RK Starman je poročal, da število podmladkarjev razveseljivo narašča. Na 20 srednjih, strokovnih in meščanskih šolah je bilo 3.457 podmladkarjev, na 20 osnovnih šolah pa 1.135. torej skupaj 4.092, 102 člana več kakor lani. šolske kuhinje, razni tečaji in pomožne akcije so vsestransko uspele. Po blagajniškem poročilu inšp. Mlejni-ka je bil soglasno izvoljen ves stari odbor z nekaterimi dopolnitvami. Interne razprave so zaključile vzorno skupščino društva, ki zasluži s svojim plemenitim, nesebičnim udejstvovanjem v blagor -vseh ljudi vse priznanje in podporo široke javnosti. V borbi z orožniki ustreljen begun Nad Ptujem je padel dolgo zasledovani Heric Ptuj, 28. februarja Lani m predlanskim je »Jutro« večkrat poročalo o prosluli Trstenjakovi vlomilski družbi, ki je imela svoje zveze po vsej tukajšnji okolici Kolovodje te tolpe so bili Trstenjak tz Ormoža Martin Cajnko z Mestnega vrha Josip Heric iz Derstelja pri Sv. Urbanu tn še trije drugi. Ta družba je odnesla pri raznih vlomih za nad 300.000 din nlena. poleg tega so pa izvršili še razne druge zločine zaradi česar je bila za njimi iz-iana tiralica Sredi 1938 leta so vso to družbo polovili n izročili v preiskovalni zapor na okrožnem sodišču v Murski Soboti Meseca februarja 1939 je iz ptujskega zapora pobegnil Josip Heric: za njim je izginila vsaka sled V zadnjih d eh pa se je začelo šušl jati po ptujski ►kolici. da Henc često prihaja na Mestni vrh kjeT ima ženo in malo kmetijo Obla-•it-vt. so postala na te govoric pozorna Ko ■*e je zvedelo, da je Heric pred dnev močno nretepel svojo ženo. so danes pripravili Razglas OBČINA DOMŽALE, srez kamniški, j b javlja, da je njen razglas z dne 29. januarja 1940. spremenila v toliko, da bo regulacijski načrt za trško občino Domžale in uredba o njega izvajanju, azgrnjena na javni vpogled v času od 1. aprila 1940. do 1. julija 1940. in ie kot je bilo objavljeno prvotno od 15. ^bruarja 1940 do 15. maja 1940. V ostalem velja prvi razglas nespre-enjen. Uprava občine Domžale, dne 27 februarja 1940. Korespondentinja in knji-govodkinja-bilancistka vešča slovenskega, srbsko-hrvatskega, nemškega, deloma francoskega in angleškega jezika, nemške stenografije in strojepisja išče službe odnosno prevzame mesto poslovodkinje ali pristopi kot družabnica s Din 50.000 gotovine. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marc-april«. S 1 G. Th. Rotman AMBO IN PETER POTUJETA 91 Ko so dospeli tja, je gospoda Debe-luharja pravkar mučila neznosna pu-tika. To je bilo kakor nalašč, kajti zdaj mu je doktor obljubil, da ga v odškodnino za zbiti voziček zastonj ozdravi »Srečo pa imam, srečo.« si je rekel doktor; »zdaj me vsa zadevščina nič ne stane!« I Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, atek, brat, svak in stric, gospod JOSIP PODERGAJS GOSTILNIČAR V LAŠKEM danes zjutraj v 43. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 1. marca ob 14. uri iz hiše žalosti v Laškem, nakar bodo zemski ostanki pokojnika prepeljani v Celje na mestno pokopališče, kjer bo pogreb ob 16 30 uri. LAŠKO—CELJE, dne 28. februarja 1940. Globoko žalujoča MARIJA PODERGAJS, soproga; MILAN, sin — in ostalo sorodstvo. t I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat, gospod ANTON FLORIČ POSESTNIK EN GOSTILNIČAR danes popoldne po težki mučni bolezni v 52 letu starosti za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 1. marca ob 5. uri popoldne iz Gasilskega doma v Gaberju na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 2. marca ob 7. uri v farni cerkvi v Celju. CELJE, dne 28. februarja 1940. Globoko žalujoča MARIJA FLORIČ, soproga; SILVA IN MARICA, hčerki in ostalo sorodstvo B Začasna dobava sanitarnih potrebščin Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v petek, 15. marca, 1940. ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III. prvo javno ofertalno pismeno licitacijo za začasno dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za dobo 6 mescev. Dobavna doba prične od 1. aprila 1940. I. dalje. Ponudbe, taksirane po predpisih po odredbi T. št. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti nasloviti v zaprti in zapečateni kuverti do gori omenjenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305). Kavcijo v znesku 10% za domače in 20% za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba štev. 420) najdalje do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje in obrazec ponudbe dobe interesenti pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305) brezplačno. Polletna vrednost nabave cca din 15.000.—. Štev. 10.719-1940 od 26 februarja 1940 1. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV orožniki iz Ptuja in od Sv Urbana na Mestnem vrhu zasedo in so obkolili Plojevo hišo in hlev, v katerem se je Heric skrivaL Komaj so odprli vrata hleva, se je zločinec pojavil na prostem ter s samokresom v roki streljal na orožnike, k sreči pa ni nobenega zadel. Orožniki so ga pozvali naj se vda. Ker je bil njihov poziv zaman, so streljali in krogla je zadela Herica v prsi Med tem je vrgel samokres proč in ga v snegu še niso mogli najti Imel je same 600 din in več čekov kar je najbrž tudi ukradel. Jutri bo v Mestnem vrhu obdukcija. Josip Henc se je rodi' 13. decembra 1908 v Žerovincih, in se je nahaja! dalj časa v Derstelji. občina Sv Urban. Ptujska okolica si bo zdaj pošteno oddahnila, rešena enega najnevarnejših zločincev. R I 0 Četrtek, 29. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napove««, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operne arije (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Harmonika. — 14: Poročila. — 18: Sirom Jugoslavije (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Sokolsko predavanje. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Sestre Stritarjeve po jo, pri klavirju prof. P. ši-vic. — 20.40: Koncert simf. glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pester spored radijskega orkestra Beograd 19.40: Petje. — 20: Humor. — 21: Akademski pevski zbor iz Zemuna. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Večer Drž. glasbene akademije. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18.45: Mali orkester in plošče. — 20: Pevski in instrumentalni koncert. — 21: Italijanske in španske pesmi. — 21.30: Plošče in plesi. — Praga 20.10: Orkester in zbor. — 20.40: Zvočna igra. — 23: Češka glasba. — Dunaj 16: Veliki orkester. — 19.15: Mali kabaret. — 20.15: Zabaven spored. — 23: Lahka godba. — Berlin 19.30: Plošče. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Pester spored. — 24.10: Nočni koncert. Iz Murske Sobote ms— Nepreviden voznik. Štefan Fenen-cek, gostilničar v obmejnih Genterovcih je vpregel pred svojo lahko kočijo par is-krih konj in jih pognal po gladki in ravni cesti proti Dolnji Lendavi. Nasproti se je privozil na kolesu, ki je bil obložen z raznimi paketi, graničar Radomir Stojanovič, doma iz Ustiprače. Ferencek je podil konje, da so šli po cesti kot blisk. Graničar se ni mogel hitro umakniti vozu in se je nabodel na oje, pri čemer je dobil tako hude notranje poškodbe, da mu tudi hitra zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti so priče dokazale, da ponesrečeni kolesar ni bil pijan in da je nesreča na^ stala zgolj zaradi neprevirtue vožnje voznika. Ferencek je bil obsojan na 4 mesece in 7 dni zapora ter 120 din denarne kazni, pogojno za dobo 4 let. KLI SEJE ENO VECBA8VNE 1UG0G&AMA MT&aNAM Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-8 Pnlmca — S-redolikaloica Internacijonalni nakladni zavod IŠČE za Ljubljano in za vsa mesta Dravske banovine, banovine Hrvatske, Drinske in Dunavske banovine dobro vpeljane zastopnike-ce oz. potnike-ce za obiskovanje strank (industrije, trgovine itd.). Možnost velikega zaslužka. Ponudbf na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9 — pod Štev. 55.185. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viram. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jer&n — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.