Ribištvo v Sloveniji
Delitev ribolova
V Sloveniji obsega ribištvo morski gospodarski 
in negospodarski ribolov, akvakulturo (morsko 
in sladkovodno), upravljanje ribolovnih virov v 
celinskih vodah in predelavo ter trženje rib in 
ribjih izdelkov.
Športni sladkovodni ribolov
Športni ali rekreacijski ribolov
1
 se izvaja le 
s trnkom in je omogočen vsem na podlagi 
ribolovne dovolilnice. Izdajajo jih koncesionarji 
oziroma ribiške družine, ki delujejo kot društva. 
Člani ribiške družine imajo ugodnosti pri nakupu 
letne ribolovne dovolilnice, v zameno pa so
1 Športni sladkovodni ribolov je ulov sladkovodnih rib na športni 
način, po predpisih Zakona o sladkovodnem ribištvu, Pravilnika 
o ribiškem katastru in evidencah v ribištvu in po predpisih 
Ribiške zveze Slovenije. Podobno na morju poleg gospodarskega 
ribolova obstaja tudi prostočasni ribolov, ki pomeni ulov morskih 
organizmov po predpisih Zakona o morskem ribištvu, Pravilnika o 
prostočasnem ribolovu na morju in po predpisih Zveze za športni 
ribolov na morju. (Šimunovič, E. (20220). Metodološko pojasnilo: 
Statistike ribištva. RS, Statistični urad. 
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8240). 
dolžni opraviti določene obveznosti, povezane z 
izvajanjem ribiškega upravljanja.
Celinske vode v Republiki Sloveniji so z vidika 
ribiškega upravljanja razdeljene na 12 ribiških 
območij, ta pa na 67 ribiških okolišev in 9 voda 
posebnega pomena. Skladno z načrti ribiškega 
upravljanja v ribiških območjih se izdelajo 
ribiškogojitveni načrti za izvajanje ribiškega 
upravljanja v ribiških okoliših (Portal GOV .SI, 
b. d.a). V celinskih vodah Slovenije je dovoljen 
samo negospodarski ribolov.
Vrste morskih rib in ulov
V Jadranskem morju poznamo približno 380 
avtohtonih vrst rib, ki se delijo na dve skupini:
• pelagične vrste (plava riba): sardela, sardon, 
cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, 
palamida;
• pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, 
trska, ribon, orada, navadni morski pes, 
bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, 
brancin, krulec, salpa, bukva.
Ribiči v slovenskem morju ulovijo glede na 
maso rib največ sardel in sardonov, sledijo moli, 
moškatne hobotnice, orade, lignji, morski listi, 
sipe, ciplji in papaline. Večino morskega ulova 
prodajo predelovalni industriji in trgovskim 
posrednikom ter na ribji borzi v Trstu. 
Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
Grafikon 1: Športni sladkovodni ribolov v Sloveniji med letoma 1990 in 2020
Vir: Statistični urad RS (b. d.). Športni sladkovodni ribolov v kilogramih, Slovenija, letno. https:/ /pxweb.stat.si/
SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519103S.px
61
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2022
zanimivosti

Večina rib in drugih živali, ki jih lovijo naši ribiči, 
se zaradi plitvosti morja sezonsko priseljuje 
in odseljuje, zato je zelo težko oceniti njihovo 
število. Ker si ribe delimo z ostalimi državami 
ob Jadranskem morju, je za Slovenijo izrednega 
pomena sodelovanje v različnih mednarodnih 
projektih. 
Slovenska ribiška flota
Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno 
starejša plovila dolžine do 6 metrov oziroma 6 
do 12 metrov. Leta 2020 je flota štela 136 plovil. 
Plovila se uporabljajo predvsem za mali priobalni 
ribolov na pridnene (bele) ribe. Najpogostejša 
ribiška oprema so stoječe mreže, ki se uporabljajo 
predvsem za lov pridnenih rib.
Gospodarski ribolov lahko ribič izvaja samo 
z ribiškim plovilom, ki je vpisano v evidenco 
ribiških plovil. Vsaka država članica EU ima 
Grafikon 2: Ulov morskih rib in drugih morskih 
organizmov v Sloveniji med letoma 2006 in 2020 
Vir: Statistični urad RS (b. d.). Morski gospodarski 
ribolov, iztovor ribjih proizvodov v tonah, Slovenija, letno. 
https:/ /pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-
/1519104S.px
Slika 1: Izola, nekdaj središče slovenskega ribištva. 
Izola je svoj ribiški značaj dobila že leta 1881, ko so v mestu postavili prvo predelovalnico rib, ki je bila v okviru francoske 
družbe iz Pariza. Izdelovali so tako ribje konzerve kot tudi konzerve druge hrane. Tovarna je večkrat menjala ime, a 
jo tako iz preteklosti kot tudi še danes poznamo pod imenom Delamaris, le da je danes del matičnega podjetja Pivka 
perutninarstvo d.d. s sedežem v Pivki. 
Foto: A. Polšak, 2007
62
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2022
zanimivosti

določeno zgornjo raven kapacitete ribolovne 
flote, ki pomeni zgornjo dopustno mejo 
kapacitete, izražene v bruto tonah in kilovatih. 
Kapaciteta slovenske ribiške flote znaša 675,00 
BT in 8.867,00 kW. V evidencah se posebej 
beležijo plovila v marikulturi. Na dan 4. 11. 2021 
je znašala prosta moč motorjev teh plovil 127,74 
kW in prosta bruto tonaža 6,19 BT (Portal GOV .
SI, b. d.b).
V slovenskem morju sta tudi dva ribolovna 
rezervata, in sicer portoroški in strunjanski 
ribolovni rezervat (s solinami). Na teh območjih 
sta prepovedana gospodarski in negospodarski 
ribolov, s posebnim dovoljenjem pa je možen 
izlov zimskih jat cipljev.
Akvakultura 
Akvakultura je vzreja vseh sladkovodnih in 
morskih organizmov. Na ta način vzrejamo  
zlasti ribe in mehkužce, vedno večji pomen pa 
dobiva gojenje morskih alg. V Sloveniji letna 
proizvodnja v akvakulturi znaša okrog 2.000 ton 
(Grafikon 3).
Akvakulturo delimo na sladkovodno in morsko. 
Sladkovodno akvakulturo dalje delimo 
na hladnovodno in toplovodno akvakulturo. 
V Sloveniji prva zajema okrog 80 ribogojnic 
postrvi, ki so pomembne pri lokalni oskrbi s 
svežimi ribami in letno proizvedejo okrog  
900 ton rib, druga pa 10 toplovodnih ribogojnic, 
kjer vzredijo 150 krapovskih vrst (Portal  
GOV .SI, b. d.c). 
Gojenje morskih organizmov imenujemo 
marikultura. V slovenskem morju morske 
organizme gojimo na območjih Debelega 
rtiča, Strunjana in Seče v skupni površini 118 
ha. Večinoma gre za gojišča školjk in v Seči 
vzrejališče rib v kletkah. Od školjk gojimo 
sredozemsko klapavico in ladinko, od rib pa 
brancina.
Sklep
Sklenemo lahko, da je slovensko ribištvo tako 
na morju kot sladkih vodah zadnja desetletja 
doživelo precejšen pretres. Zlasti ulov morskih 
rib se je s prestrukturiranjem slovenske ribiške 
industrije močno zmanjšal, rečemo lahko kar 
zdesetkal, in je leta 2020 znašal skromnih 155 
ton. Z morskim ribolovom se ukvarjajo ribiči, 
ki posedujejo le manjše ladje in čolne ter lovijo 
večinoma v »slovenskem« delu Tržaškega 
zaliva. V zadnjih 30 letih se je približno za 
polovico zmanjšal tudi sladkovodni športni 
ribolov, a se nakazuje rahla rast. Videti je, da je 
edina močnejša panoga akvakultura, ki zadnje 
desetletje kaže rahel trend povečevanja vzreje 
vodnih organizmov in močno presega tako 
sladkovodno kot morsko ribištvo. 
Viri in literatura
Portal GOV.SI (b. d.a). Ribištvo v celinskih vodah. https:/ /
www.gov.si/teme/ribistvo-v-celinskih-vodah/
Portal GOV.SI (b. d.b). Morski ribolov. https:/ /www.gov.
si/teme/morski-ribolov/ 
Portal GOV.SI (b. d.c). Akvakultura. https:/ /www.gov.si/
teme/akvakultura/
Grafikon 3: Masa vzrejenih vodnih organizmov v 
akvakulturi v Sloveniji med letoma 2011 in 2020
Vir: Statistični urad RS (b. d.). Akvakultura – masa 
vzrejenih vodnih organizmov in vrednost vzreje, 
Slovenija, letno. https:/ /pxweb.stat.si/SiStatData/
pxweb/sl/Data/-/1519102S.px
63
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2022
zanimivosti