158
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 4. t. m. bil je na vrsti predlog mladočeškega poslanca Tilšerja in drugov, da je pravosodnega ministra tožiti zaradi kršenja veljavnih zakonov. Poslanci zbrali so se v polnem številu in galerije so bile natlačene poslušalcev. Posl. Tilšer kot predlagatelj utemeljuje svoj predlog in državni upravi očita, da ji velja geslo: ,,Jnjuria regnoruni fundamentum,1' kajti sicer bi ne bilo mogoče, da po nekaterih deželah prevladujejo neznatne manjšine nad večinami. Posl. Plene r zagovarja Sehon-borna i>koč, da ni kršil ustave in predlaga, da se naj preko predlogu preide na dnevni red. Posl. dr. Paca k polemizuje s Plenerjem in odločno graja ravnanje pravosodnega minister-stva Posl. grof De v m izjavi v imenu čeških veleposestnikov, da ne bodo glasovali za predlog, ker se zakon ni namenoma kršil. Pravosodni minister Schonborn se zagovarja in zatrjuje, da ni ki šil zakona. Posl. Z ne ker podpira predlog, četudi ga ni podpisal in kaže na veliko razburjenost, katero je zakrivila ta ministerska naredba.
V   seji dne 5. t. m. posl. dr. Vašatv zatrjuje, da je minister namenoma kršil zakon in ostro obsoja vlado zaradi njenega strankarstva. Posl. Biankini v hrvatskem jeziku izjavlja, da bo za predlog glasoval iz slovanskega bratoljubja in politične razburnosti. Posl. dr. Masaf yk povdarja, da je sprava mogoča le na podlagi ravnopravnosti, za katero pa vlada »i nič navdušena. Posl. Eosenstock predlaga konec debate. Predlog se vsprejme in glavnim govornikom izvolita se P 1 e n e r (proti) in H e r o 1 d (za). Posl. P 1 e n e r dokazuje zopet, da se ni kršil zakon temveč, da ima minister pravico ustanavljati sodišča. Posl. dr. Herold ostro obsoja rnini-stersko naredbo in pravi, da ministru ni mogoče brez dovoljenja deželnega zbora ustanavljati sodišč in konča z izjavo, da je ministrova naredba kršitev prava. Heroldov govor se je na galeriji burno odobraval. Klicalo se je: „Slava Herold Predsednik je dal galerijo izprazniti. Na to se je glasovalo in sicer po imenih. Plenerjev predlog, da je preko mladočeškega predloga stopiti na dnevni red, bil je vsprejet z 238 glasovi proti 41 glasom. Z Mladočehi glasovala sta tudi Staročeha D o s t a 1 in Z u c k e r , moravski Čeh S e i c h e r t in Hrvatje, Biankini, D a p a r , L a g i n j a in Spinčič. Glasovali niso nekateri antisimitje in konservativci. Istotako niso glasovali slovenski poslanci: grof Coronini, dr. Gregorec, dr. Gregorčič, dr. Ferjanči Kušar, Nabergoj, Pfeifer,  Pov|e, Kobič,  Suklje in Vošnjak.
V   seji dne 6. t. m. razpravljal se je predlog posl. grofa Pininskega o imenovanji državnih šolskih nadzornikov na Gališkeni. Po daljši debati, ki se je pri tej točki vnela, vsprejel se je načrt zakona brez spremembe. V davčni odsek voli se izmed slov. posl. dr   Gregorčič.
V   s e j i dne 10. t. m. pričele so se obravnavati prometne predloge dunajske. Debata bode dolga, kajti oglašenih je samo  „za"   12 govornikov.
v
Štajersko. — Deželni zbor je bil sklenil zakon, da se zabranijo ženitve ljudem, o katerih se že naprej za gotovo more vedeti, da ne bodo mogli preživfti otrok. Ta zakon pa ni dobil Najvišjega potrjenja, ker na Dunaju mislijo, da nasprotuje državnim osnovnim zakonom.
v
Češko. — V Taboru je bil shod Staro- in Mladočehov. Več govornikov se je izreklo za skupno delovanje obeh čeških strank. Želeti je le, da bi sklepi tega shoda zares imeli kaj vspeha. Bati se je pa, da sloga ne bode trajna, nekateri skrajni elementi bodo kmalu začeli delati zdražbe. — Staročeh Mattuš je pa na shodu v Nimburgu naglašal, da mora biti narodna jednakopravnost jedna glavnih točk češkega programa. Čehi morajo delati na to, da se vsem narodom slovanskim dovoli svoboden razvoj.   Qn_ je pa tudi proti temu. da bi kak
159
slovanski narod gospodoval druz»*mu Gotovo noben narod v Avstriji hi ne bil bolj vesel take politike, kakor jo priporoča Mattuš, kakor mi. Ko bi se bili vsi avstrijski Slovani vedno ravnali po tem programu, bi njih stanje bilo ugodnejše, nego je v istini. Dosedaj je vsak slovanski narod tiral svojo politiko, ne meneč se, č^ njegova politika ugaja tudi drugim Slovanom in tako je bilo prav lahko mogoče, Nemcem ohraniti si gospodstvo nad  Slovani.
Ogersko. — Umrl je ogerski trgovinski minister Baross. Pokojnik je bil pri Madjarih jako priljubljena oseba. Vse njegovo delovanje merilo na to, da pridobi Ogerski gospodarsko ne-zavisnost od Avstrije. Da doseže svoje namene, se je posluževal vs»-h mogoč'h sredstev. Naši državni polovici je skušal pri vsaki priki škodovati. Po železnicah je tako uredil tarife, da je naši trgovini otežkrčil pot na Ogersko in na Balkan. Posebno si je prizadeval, da osnuje veliko obrtnijo na Ogerskem. Fabrikantom je dovoljeval velike ugodnosti.
Dalmacija. — Poslanci, kateri so izstopili iz hrvatskega dež-lnozborskega kluba, osnovali so svoj klub. Program temu klubu bode delati za zjedinjenje s Hrvatsko in pa za izključno hrvatski uradni j»zik v vseh uradih. Poslednja zahteva je pač malo pretirana.
Italija. — Ministerska kriza, o kateri smo v zadnjem listu poročali, da zopet nastopa, je v istini nastala. Minister-stvo Rudini dobilo je v narodni zbornici formelno nezaupnico in podalo vsled tega svojo deraisijo kralju, kateri jo je tudi vsprejel. Vzrok tej in ravno minoli ministerski krizi je nesoglasje glede pokritja velikih stroškov, katere nalagajo italijanskemu kraljestvu njega politiške zveze Na krizo vplivala je torej trojna zveza, dokaz temu odstop italijanskega poslanika v Berolinu, grofa Taverne. Kakor pa trojna zveza ni bila brez vpliva na ministersko krizo, tako bo tudi rešitev te ministerske krize močno vplivala na veliko evropsko politiko, oziroma trodržavno zvezo. — Da bo kriza dolgo trajala in, da Rudini najbrže ne bo več predsednik, to je skoraj gotovo. Pogajanja mej vladnimi veljaki vrše se dan na dan, toda dozdaj  br.z vspeha.
Sv. Oče izdeluje sedaj encikliko, katera se bode izdala povodom 4001etni<-e odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Enciklika namenjena je samo za škofe v Ameriki, Španiji in Italiji in povdarja velike zasJ^e^KiJun^bjove za razširjanje krščanstva. Vprašanje glecle proglašenja Krištofa Kolumba Svetnikom, katero je pred nekaj časom sprožilo na stotine škofov, še ni zrelo in se pečajo ž njim v to poklicani Talfkanski krogi.
Nemčija. — Gfovori in piše se veliko, da odstopi sedanji ministerski predsednik grof Caprivi in da prevzame njegovo mesto državni kancelar grof Eulenburg. Ako se to vresniči, bode torej ministersko predsedništvo in državno kan-celarstvo po kratkem prestanku zopet spojeno v eni osebi.
Vatikan in Francija. — Kakor že parkrat prej, izdal je sveti Oče tudi zdaj do francoskih kardinalov posebno encikliko, v kateri naglasi, da je treba brezpogojno pripoznati republiko kot državno obliko, došlo od Boga Dalje označuje sv. OČe napade anarhistov kot posledico, da se je Francija odtujila krščanstvu in konecno protestuje proti temu, da so sveti stolici v Italiji odvzeli nje svobodo. Monarhiste je to pismo močno razburilo in monsignor D. Hulst, jeden vodij francoskih monarhistov je pri nekem banketu celo trdil in naglašal, da papeža v politiških rečeh ni slušati, temveč samo v verskih, kajti samo v teh je nezmotljiv.
Bolgarija. — Te dni vršila se je v Carigradu sodnijska obravnava proti obdolženim morilcem Vulkovičevim. Obtožena Merdjan in K ris t o izpoznana sta krivima ter na smrt obsojena. Navm in Nikola Tufekčijev kot prouzro-čitelja umora obsojena sta pa in contumaciam na loletno po-silno delo.