r^Tvuk dan razen «obot. mMJ ^^ In pramikov j0ued daily except Saturdays, Sunday« and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOÀNE JEDNOTE Uredniški In upravnlikl prostori: 2687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2M7 South Lawndale Ave. Telephon^ Rockwell 4904 j^YEAR XY11I Cena lista Ja S84X) matter January IS. IM. at «a ter tha Act mi Časna at S. MM. CHICAGO 21 ILL.. ČETRTEK. 19. JUNIJA (JUNE 19). 1947 Acceptance for mailing at «pedal rate of poatage provided tor Injection um. Act of Pet t, I91T, aathoriiad on Jwaa 4. 1911 Subscription $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 120 lazgovori o ameriški pomoči vropskim državam se pričeli Britski zunanji minister Bevin se sestal _ voditelji Francije v Parizu. Sovjetska vlada se ni odzvala povabilu ii |fi Pariz. 18. jun. — Francija in hka Britanija sta sinoči za-razgovore o skupnem pro-vnu glede rekonstrukcije ev-kih držav v soglasju z na-om ameriškega državnega inika Marshalla, ki je nedav-izjavil, da bo Amerika nu-finančno pomoč tem drža-, ako se bodo zedinile in se «kle za ekonomsko' koopera- irr |o. Pariz je dospel britski zu- inji minister Emest Bevin z upo ekonomskih in finančnih ičakov. Sestali so se s fran-im premier jem Ramadier in zunanjim ministrom Bi-ltom v uradu britskega po-mištva. Bevin je izraitil u-inje, da bodo razgovori uspe-Ramadier je imel govor, v iterem je hvalil Marshallov črt in sugestije glede eko-imske rehabilitacije evropskih ¡•v.I Bevin je pregledal vsebino mcoskih predlogov. Ramadi-jeva vlada se je izrekla, za rmiranje več odborov, katere ij bi tvorili reprezentanti ancije, Amerike, Velike Bri-nije in drugih evropskih dr-v, ki se strinjajo z Marshal-rim načrtom. Odbori naj bi idirali evropske vire v živi-, premogu, jeklu in poljedelcu in na podlagi štydije sesta-i poročilo, nanašajoče se na trebe in ekonomska vprača-i. Vincent Auriol, predsednik incoske republike, je v svo-m govoru na sestanku s časni- rancoz naj bi poti governer Trsta Izbral ga je ruski delegat Gromiko Uka Success. N. Y.. 18. jun.— surice Dejian, francoski poslali v Čehoslovakiji, naj bi poli Roverner Trsta in okolice. Za jvernerja ga je predlagal ruski Nat Andrej A. Gromiko na i» oprezentantov štirih vele- D*jean je bil važna osebnost režimu generala Charlesa de fcu,la v izgnanstvu. Star je 47 |ln v francoski zunanji službi 11 1926. Kot francoski delegat je udeležil konference v San r»nciwu in generalne skupšči-f Združenih narodov v New tu. in okolica bosta prišla pod •d" Združenih narodov po ra- "^'J' italijanske mirovne po " i;"vernerja mora imeno- . Vd'nr'Mni svet.«Rusija. Ame-B^AMija in Francija or* Kerr '"diniti o se ne kandidatu za irabc' bojkotirali t jo h omisi je m/n .-m, Palestin Aral*.. >* i j I tth to,« fcrur, ht.» b 18. jun. ' bojkotirali sejo ko-'•'^uženih narodov, kate-: ver jena'preiskava si-1'aiettini in rešitev je mo ae wttlsHM •r»ti židovska agenture ' neomejeno v Palestino. Moshe ' ''*< elnik političnega de-• ture, je obdolžil d« ni izpolnila ob-* ' P' "tijevanja Židov v kar j i poveličeval Marshallov načrt. "Člani vlade in jaz pozdravljamo načrt," je dejal. "Luč je razsvetlila pot k miru. Francija bo. storila vse, da ne bo ugasnila." Komunistični listi so obsodili francoske in britske avtoritete, ker so pozdravile Marshallov načrt. Izjavili so, da je Bevin prišel v Pariz kot potujoči a-gent vvallstreetskih bank. Sovjetska vlada se še ni odzvala povabilu Francije in Velike Britanije in zdaj še ni gotovo, ali se bo odločila za kooperacijo v prizadevanjih za e-konomsko obnovo evropskih držav. Vest iz Moskve pravi, da je sugestija Henryja A. Wal-lacea, naj se predsednik Tru-man sestane s premierjem Stalinom v Berlinu v svrho disku-zij o glavnih evropskih problemih ustvarila veliko zanimanje med ruskimi voditelji. Bevin je po prihodu v Pariz dejal, "da mi ne smemo Odlašati z akcijo. Storiti moramo nekaj za zvišanje življenskega standarda ljudstev v Evropi. Mogočna sila, ameriška vlada, nam je ponudila pomoč. Brit-ska vlada je sprejela velikodušno ponudbo. Upam, da bodo razgovori v Parizu prvi konkretni korak v naporih za vzpostavitev blaginje, progperitete in sreče ljudstev združene Evrope." / Diskuzije o Marshallovem načrtu bodo danes zaključene v Parizu, nakar se bodo Bevin in britski veščaki vrnili v London. Po povratku domov bo Bevin informiral parlament o rezultatu razgovorov s francoskimi voditelji. Vodja ogrske stranke napadel komuniste Budimpešta, Ogrska, 18. jun. —Deszo Sulyok, vodja svobodne stranke, je napadel komuniste, ker so razbili shod njegove stranke v Szegedu. Dejal je, da so s tem dokazali, da je Ogrska policijska država. Sulyok odprto izziva komuniste, odkar so strmoglavili vlado premierja Ferenca Nagyja. Zdaj je naslovil pismo zavezniški kontrolni komisiji z zahtevo, da mora .1-meti njegova stranka isto svobodo do govora in zborovanja kot komunistična stranka. Komunistični listi trdijo, da so pretep na shodu v Szegedu provo-cirali Sulyokovi gardisti. Domače vesti Nov grob v Pennl Darragh, Pa,—Dne 16. jun. je naglo umrla vsled vročine Mary Retzel, stara 68 let, doma iz Št. Jerneja, Dolenjsko, v Ameriki 41 let, članica društva 23 SNPJ. Zapušča moža in pet sinov, vsi poročeni. Ia Clevelanda Cleveland. — V bližnjem W11-loughbyju je umrla Veronica Viemak, rojena Vargo, stara 36 let, doma iz Prekmurja, v Ameriki 27 let. Zapušča moža, tri sinove ln Starše— Dva roparja sta napadla Franka Biličiča, ki vodi gasolinsko postajo na Supe-rior ave. in E. 67, ter mu vzela $70. — Ludwig Ogrin iz Collin-wcoda se nahaja v bolnišnici Cleveland Clinic, kjer se je moral podvreči težki operaciji.— Louis Oblak je bil operiran na slepiču in se nahaja v bolnišnici Huron Road.—V Chicagu je miss Anne Prosen absolvirala medicinsko fakulteto in postala zdravnica. Zdravniško službo nastopi v neki tukajšnji bolnišnici. Nov grob na sapadu Red Lodge, Mont. — Po dolgi golezni je 9. junija umrla v bolnišnici v Billingsu Jennie Vesel, rojena v Butteu, Mont., 3. jan. 1894, članica društva 81 SNPJ in ABZ. Njeno truplo je bilo prepeljano v Great Falls in upe peljeno. Zapušča moža, sina, hčer, tri brate, tri sestre in dva vnuka. Prizadetim globoko so-žalje. Srebrna poroka Waukegan, III. — Anton ip Jennie Keber sta 31. maja praznovala. srebrno poroko v družbi prijateljev in sorodnikov v SND. Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ je 18. jun. obiskal Joseph Tom šič iz Gilberte, Minn. Douglas obsodil protidelavski načrt Chicago, 18. jun. — Paul H. Douglas, ekonom in bivši mestni odbornik, je obsodil protidelavski zakonski načrt, ki je J>11 sprejet v kongresu, in pozval predsednika Trumana, naj ga vetira. Avtorja načrta sta senator Taft in kongresnlk Hartley. Tri tisoč članov unij CIO se je včeraj zbralo pred mestno hišo in poslušalo govornike, ki so obsojali protidelavski načrt. POTREBA POLITIČNE AKCUE NAGLASENA NA KONVENCIJI UNUE Cleveland. 0^-(FP>—Potreba večje politične akcije in ustanovitve tretje stranke je bila na-glašena na konvenciji krojaške unije International Ladies Garment Workers. Omenjena je v poročilu eksekutivnega odbora ki je bilo predloženo delega tom. Delegati reprezentirajo 400,-000 članov unije, ki spada k Ameriški delavski federaciji. Unija je dobila 95.000 novih članov v dobi od prejšnje konvencije, ki se je vršila pred tremi leti. Dasi je eksekutivni odbor naglasi! v poročilu, da ne vidi možnosti formiranja tretje poli tične stranke v bližnji bodočnosti. je David Dubinaky. predsednik unije, izjavil pred časnikarji , da se mnenje lahko spremeni, ako bo Taft Hartleyjev pro- tidelavski zakonski načrt postal zakon. Odbor je v svojem poročilu omenil poziv za neodvisno politično akcijo z ojačeno koalicijo unij in liberalnih grup. Pohvalil je delo organizacije American« for Democratic Ac tion, ki lahko postane «redstvo za dosego idealov sedaj. Iz poročila se opaža bojazen pred depresijo. Omenja možnost, da se bo Amerike znašla v depresiji pred zaključenjem tega leta. če ne bo «kupne akd je za znižanje cen in življenskih »tršo ko v Odbor je v svojem poročilu okrcal Henryja A. Wal-laoea in njegove pristaše, ki so za pomirjen je Rusije. Sovjetsko unijo je obdolžil, da ogroža svetovni mir in varnost. Odbor je napadel tudi newyorškega governer)e Thomaea E. Dewev-ja ker zavzema protldelavsko Htaldkče ' Ameriški konzul povzročil incident? Pravda objavila poročilo iz Sanghaja Moekva. 18. jun. i— Pravda, glasilo komunistične stranke, je namignila na pbdlagi poročila is Šanghaja, da je ameriški konzul J. Hall Paxton v Tihuau, Kitajska, pripravil in organiziral spopad med kitajskimi Silami in četami Zunanje Mongolije. Incident se je pripetil S. junija, ko so kitajske sile invadirale Zunanjo Mongolijo. Poročilo, objavljeno v Pravdi, citira iziave potnikov, ki so dospeli v Sanghaj iz kitajske province Sinkiang, da je Paxton provociral incident. Potniki so povedali, da je Paxton po direktnih navodilih od generala Eisenhowerja, šefa ameriškega generalnega štaba, v aprilu obiskal pokrajine ob meji Zunanje Mongolije, Kitajske in Rusije. Takrat ja tudi snemal slike. Pravda trdi, da sp izjave potnikov v soglasju s poročili kitajske časniške agenture. Mongolski zunanji minister je označil prej objavljeno vest, da so mongolske čete invadirale kitajsko provinco Sinkiang, za fabrika-cijo. Železniške unije zahtevajo zvišanje PogajanjjLse / pričela v Chicagu Chicago, 18. jun.—Voditelji 17 železniških unij zahtevajo zvišanje plače za 20 centov. Te imajo okrog milijon Članov, ki niso udeleženi v dejanskem obratu železnic. Uposleni so v delavnicah, na progah in v pisarnah. Pogajanja med unijami in reprezentanti kompanij so se pričela v Chicagu. Uradniki železnic trdijo, da bi zvišanje plač povečalo obratovalne stroške najmanj $524,000,000 letno. Plače železničarjem so bile zvišane 1. 1941, 1943 in ponovno lansko leto. Zadnje zvišanje je znašalo 18 in pol centa na uro. Obratovalni stroški so se povečali za poldrugo milijardo dolarjev. Unije so imenovale posebne odbore za pogajanja. Načelnik enega je G. E. Leighty, predsednik unije železniških telegrafistov. Odbori se pogajajo z reprezentanti železniških kompanij. MOŽNOST STAVKE NA POLJU MEHKEGA PREMOGA Zastoj v pogajanjih med rudarsko unijo in operatorji VRNITEV PREMO-GOVNIKOV LAST-NIKOM Finančno poročilo oblačilne unije New York, J8. junija.—Unija Amalgamated Clothing Workers CIO je objavila finsnčno poročilo, iz katerega je rszvidno, da so njeni dohodki lansko leto znašali $3,370,910, stroški pa $2,882,840. Skupna imovina unije je bila ob zaključku leta $5,824,852. % Poročilo sta objavila predsednik Jacob Potofsky in tajuik-blagajnik Frank Roaenblum. Unija je prispevala $100,000 uniji združenih svtnih delavcev, poleg tega |mi ji je dala poaojllo $125,000 Poročilo pravi, da je avtna unija plačala posojilo. Oblačilna unija je prispevala $210,000 za ti-nanciranje organizatorične kampanje um< CIO v južnih državah Washington. D. C.. 18. jun.— Možnost je, da bodo rudarji na polju mehkega premoga zastav-kali 1. julija, ko bo potekla veljavnost pogodbe med rudarsko unijo UMWA, katere predsednik je John L. Lewis, in federalno vlado. Vlada je zaaegla premogovnike v maju lanskega leta ln vrniti jih bo morala privatnim lastnikom 1. julija. Pogajanja med rudarsko unijo in operatorji glede sklenitve nove pogodbe so bila pretrgana. Ne unija' in ne operatorji ne kažejo volje za zlomitev sestoja, dokler ne bo padla odločitev o protidelavskem načrtu, ki je bil sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Načrt je sedaj pred predsednikom Truma-nom, ki ga mora podpisati ali vetirati. Avtorja načrta sta senator Taft in kongresnlk Hartley, republikanca. Vprašanje plače od vhoda do vhoda je važno v industriji mehkega premoga. Zadevna provizija je v sedanji pogodbi Operatorji iz južnih držav jo skušajo Izločiti, Lewis pa obdržati: - V ■ ■ ■ Protidelavski zakonski nsČrt vsebuje mnogo provizij, ki vitalno prizadevajo rudarje. Ako ga bo Truman podpisal, bodo potisnjena v ospredje vprsša nja, nanašajoča se na blaginj ski sklad unije, zaprto delavni co in odbijanje unijskih pri spevkov. Stavka rudarjev, ki bo morda oklica^ia, ko bo vlada vrnila premogovnike prlvstnim lsstni kom, bo povzročlls mednsrodne potežkoče. Amerika pošilja zdaj čez tri milijone ton premog« mesečno v evropske držsve. Pomanjkanje premoga v Evropi bi pomenilo padec produkcije jekla in drugih izdelkov. Govorice se širijo v Washing tonu, da izmed članov kabineta samo delavski tajnik Schwel-lenbach priporočs Trumanu, naj vetira protidelavski načrt. Nižja zbornica podprla Trumana Dohodninski davki ne bodo znižani Washington. D. C.. 18. jun.— Nižja kongresnu zbor niču je re-voltirala proti republikanskemu vodstvu in podprla Trumana, ki je vetiral zakonski načrt glede znižanja dohodninskih davkov. Načrt ni dobil potrebne dvetre-tjlnske večine glasov. Manjkala sta samo dva glasova. Za načrt je glasovalo 268 kon-gresnikov, proti pa 137 kongres-nikov. To pomeni, da dohodninski davki ne bodo znižani v tem letu. Dva republikanca sta omogočila zmago Trumanovl administraciji, To sta bila kongresnika Hull lz Wisconslna in Anderson is Minnesote. Za razveljavljanje Trumanovega vetiranja načrta je glasovalo 233 republikancev In 35 demokratov. Nižja zbornica je odobrila zakonski načrt, ki določa podaljšanje stanovanjske kontrolo do marca prihodnjega leta. Načrt vsebuje provizijo, ki dovoljuje "prostovoljno" zvišanje stanarine za 15 odstotkov, ako se hišni posestniki in najemniki sporazu* mejo v tem smislu. Načrt je bil po «prejetju v nižji zbornici poslan senatu. Delavske demonstracije v Milutaukeeju Milwaukee, Wis Skoro dva tiaoč delavcev, članov unij CIO In ADK, se je udeležilo demonstracij v Waahington Parku v znak proteeU proti Taft Hart-levjevemu protidelavskemu načrtu kljub deševr im nalivom. Prvič se je zgodilo, da eo člani obeh delavskih organlzacij skupno demonstrirali. Stavka skladiščnih delavcev končana \ San PVancisco, Cal., 18. jurt — Stavka skladiščnih delavcev, članov unije CIO, )e bila končana po dosegi sporazuma z organiza- Italija na pragu nove krize Predsenik De Nicola hoče resignirati Rim« 18. jun,-Predsednik tta lijanske republike Enrico de Nicola je zadal nepričakovan u-darec novi nekomunistični vladi z naznanilom, da se je odločil za resignacijo. Premier Alcide de Gašper! je apeliral na predsednika, naj ob drži urad še nekaj ur, De Nicola je dejal, da se je utrudil in izčrpal po enajstih mesecih dela kot predsednik republike, katero majejo viharji. Rad bi šel v pokoj, da bi mirno živel v svoji vili ob vznožju gore Vezuv. Odločitev predsednika bo od prla debato o vprašanju, ali naj nova italijanska vlada, Iz katere so bili komunisti in soclslisti Izključeni, odstopi. Voditelji ko-munistlčne strsnke so izjsvlll, ds pstavna tradicija zahteva re-signscljo De Gasperljeve vlade. cijo delodajalcev. Htavkarjl so izvojevali zvišanje plače za pet centov na uro. LJUDSTVA V EVROPI MORAJO DOBITI STANOVANJA IN KRUH VOJAŠKO VEZANJE POTREBNO V AMERIKI? Truman naglasil važnost obveznosti napram državam ZGRADITEV NOVE-GA SVETA Princeton. N. J« 18. jun.— Predsednik Trumsn Je v svojem govoru pred profesorji in dijaki univerze Princeton, ki Ja proslavila dvestoletnico svojega obstanku, dejal, da je obvezno vojsško vežbunje potrebno v Ameriki, Amerika mora ostati močna sila, da bo lahko Ispol-nila svoje obveznosti nspram prijateljskim državam. Miroljubne države ne morejo hitro korakati po poti v stsbilnost sveta, sko ne bo morslno vod*_ «tvo podprto z močjo, Splošno in obvezno vojsško vežbsnje ja potrebno v Ameriki. Truman ni v svojem govoru omenil Rusije, izrekel pa Ja «varilo, "da se Amerika na srna odpovedati vodstvu. Šibka dr-lave bi bile prizadete, ako bi s« Ameriks odpovedala vodstvu. V atmosferi negotovosti sa Šibke države ne bi mogla upirati pritisku totalitarizma. Druga svetovna vojna je pustila za seboj ogromne naloga. Glavni problem Je rekonstrukcija in zgraditev novega svata na razvalinah starega svata. Naloga Ja prevelika sa Amariko ln za vsako drugo posamezno državo. Nobena na mora 8 lastno močjo potegniti sveta is a-konomskegs in soclslnegs kaosa. Situacija zahteva skupno dalo vseh držav. Le vsestranska kooperacija bo zagotovila politično stabilnost, ki ja bistvenega pomena v prizadevanjih za so* cislno ln ekonomsko rekonstrukcijo, Amerika mora ostati simbol svetovne moči. Sprejeti mora sistem splošnega ln obveznegs vojaškega vežbanja. Amerika mora biti močna vojaška sila, da bo lahko izvajala svojo zunanjo politiko," Truman Je opozoril svoje poslušalce na pomanjkanje sposobnih administratorjev v vladnih departmentih. Nezadostne plače podijo sposobne ljudi Is Waahingtona. Univerza je počastila Trumana s podelitvijo častne diploma doktorja prava, Poleg Trumana je počastila tudi 36 drugih prominetnih Javnih uradnikov. Med temi so bili general Eisenhower, admiral Nimitz, načelnik vrhovnega federalnega sodišča Vinson, bivši predsednik Hoover in britski feldmarfta! Alexander. Portland. Ore. — (FP) — Al Hartung, pokrajinski direktor Kongresa industrijskih organizacij in mednarodne unije lesnih delavcev, je dejal, da Ijud-«tva v Evropi morajo dobiti stanovanje in kruh, ne topov in drugega oiožja. ko se je vrnil domov z mednarodne živilske kon-ftrenre organizacije Združenih narodov, Konferenca se Je vršila v Piagi. Čehoslovaklja Hartung Je bil edini ameriški unlo-nist na konferenci. Hartung je poleg Cehoslovaki-Je obiskal Anglijo« T r a n c IJ o, ftvedsko in Dansko V mladih letih Je bil gozdar in delal je v gozdovih na ameriškem zapadu Dejal te. da se potrebuje naj manj 40 milijard kubičnih čevljev lesa za ¿gradnjo 100,000,«00 delavskih hiš v evropskih državah "Druga avetovna vojna ni prizanašala gozdovom v Evropi," je irkel Hartung, "Ogromni kompleksi gozdnih pokrajin so bili uničeni In požgarii. Pogozdovanje In popolna poraba lesa «ta potrebna v zvezi z IzvajanJtm programa gradnje hiš ra milijone brezdomcev v Evropi. Bitu«-rija je tako akutna, da Je konferenca v Pragi morala sprejeti zaključek, da morajo brezdomci dobiti le«, čeprav «o zaloge pičle Osvojila je tudi program, ki določa mehanizacijo lesne industrije, ustanovitev učnih centrov, zboljšanje življenskega standarda in delovnih pogojev " Hartung je dostavil, "da ae tak program lahko Izvede le, ako bo mir zagotovljen v «emu «vetu Nihče, ki Je videl, ker «em Jaz videl v Evropi, ne dvomi, da |e kardinalna potreba rekonstrukcija, ne oboroževanje." Resolucija predložena predsedniku Trumanu Wa«hington, D C., 18 Jun.— Delegacija državne zbornice Mis-MouriJ« je predložila predsedniku Tiumanu resolucijo, ki v načelu 1p- mm por year, Chicago and Cook County St 50 por roar, foreign countrios $11.00 por yoar. Com oglasov po do^ororu.—Rokopisi dopisov In nenaročenih ¿lankor so na vračajo. Rokopla» literarno vsebino (¿siftco, povoatL I poami ltd J so vioojo pošiljatelju te v slušaju, ¿o Jo prilešU Advertising ratoa on agroomont—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not ho returned. Othor manuscripts, such as stories. plays, poems, ate« will bo rtturnod to soodor only whan accompanlod by solf-addroaaod and stamped onvolopo. Naalov m vao, kar Ima stik s listom« PROSVETA 2657 • 59 So. Lawndalo Ave.. Chicago 23, Illinois nožih, no&sdbbi . niti Ameriška oblast na Pacifiku—lV Govor Harqldv lekeau Nekoliko o delovanju organizacije SANS in konvencija , L A kron. O. — Cez nskaj mese- cev bo ¿a pet let, ko se je zbralo nad 500 zastopnikov in zastopnic iz iiroe Amerike v največji slovenski naselbini v Clevelap-du v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. To je bilo dne 5. in 6. decembra 1942. Takrat smo se zbrali skupaj največ na pobudo SNPJ. Pred nami je bilo vprašanje, kako priskočiti na pomoč Sloveniji, kateri so pretili z uničenjem Nemci, Italijani in drugi sovraž- M Ameriški Slovenci smo uvi deli in sa zavedali kritičnega položaja nalaga majhnega naroda v stari domovini, ter se skušali Končna žalitev guamskega in tudi ameriškega čuta pravičnosti ^paj ftrniti kot eden, ne ozi-je naznanilo mornarice, da se na Guamu končuje navalistična raj(^ M na gtrankarstvo in ver* vojaška oblast, katero bo nasledila "navalistična civilna" oblast. Lj^ p^pi^anje, v cilju, da po-Ampak s tem so Guamci prišli z dežja pod kap. Pod navalistiČnd „^gam© nesrečnim bratom in vojaško oblastjo so Guamci imeli to prednost, da so bili vsaj pod swtrafn onkraj morjs v kolikor neko obliko zakona. Prednost je bila v tem, da so v pi lm±ru je v naši moči. težke obtožbe lahko vložili prlziv na višjo inštanco. Navalistična Večina zastopnikov je upala, vojaška sodišča namreč poslujejo po pravilih, ki niso njih delo in ¿a bomo delovali skupno. Na katerih ne rtiorejo j>oljubno preklicati. Po ksvslirskih navali- tem zborovanju smo videli u stičnih civilnih pravilih pa governer, ki je admiral, sam dela za- rednike različnih slovenskih li-kone in pravila, katera lahko poljubno spreminja. On je sodnik »tov in več duhovnikov in drugih in preko njegove razsodbe, pa bila civilnega ali kriminalnega več ali manj vplivnih osebnosti značaja, ni priziva. Tako so bili zdaj Guamci potisnjeni v U sis- Zborovanje je trajalo dva dni in tem absolutizma ene osebe. nekateri so dvomili, da bo mogo- To je rekord in to so dejstva do danes. Na Guamu in Samovi če realizirati skupno akcijo ja mornarica že skoraj pol stoletia in ves ta čas je preprečila iz- vsemi našimi elementi, polnitev obljub, ki jih je dala naša vlada In katere ao domačini Na tem kongersu je bila glav sprejeli v dobri veri. Mornarica je vlado Združenih držav aro- na točka, pomagati Ameriki mo-gantno potisnila na stran. Podložnim ljudstvom nI Iz lastnega ralno in finančno, kajti zmaga nagiba hotela dati niti drobtlne kakšnega zakonika osebnih pra- Amerike in Ruti je nad nacifa-vic (bili of rights) in s svojo lobijo je preprečila, da bi bil to sto- tomom, je tudi zmaga Jugasla-ril kongres. S svojim samopašnim postopanjem je namenoma * *- Druga zelo v»ina tocka je in vzdržema poteptala marsikakšno načelo ameriškega zakoni- bila. da se zbira sklad za politic-ka osebnih pravic. Cinično je zavrgla sleherni koncept pravo- n0 £ pomožno akcijo s kat^n sodne pravice in skoraj vsa demokratična načela. Ignorirala J« I ^ežive^ozote voin^' ekonomske probleme otoškega prebivalstva, kateremu je dala M?* > bUa na (em zborova-tudl infertorno šolstvo v segreriranih šolah Poteptala Je s popol- Janovljena organizacija no brezbrižnostjo standarde socialne politike kot jih ja formuli-1 * ral Mednarodni urad dela za podložne kraje. 9voj absolutizem i ¿elc ufitanavljati p o d r u ž n i c e vzdržuje vsled efektivnega loblranja v kongresu. SANSa po slovenskih naselbinah * * I po vsej Ameriki. Članstvo teh Nobenega znamenja ni, da se misli mornarica od{k)vedati hvo- j podružnic je bilo selo delavno in jim predvojnim metodam na Guamu in Samovi. Bratstvo in enotnost največja pridobitev osvobodilne voinel Ta slika kaša republikanskega kengrasnlka Freda A. Hartley J a is New Jersey j a in republikanskega senatorja Roberta A. Taita U Ohija, Id sta skotila snanl antldelavskl sakon. Pri mizi sedijo časnikarski poročevalci, katerim sta "pojasnila" pomen svojega iz rodka. W ga Je v resnici izdelala srna vaUkapMaltstov. n il-'.» f ' 11 i svitati žarki upanja na prihaja-: nika Jacka in Eme Plemel na jočo zmago zaveznikov, katerim River rd., Willoughby, Ohio. I so jugoslovanski partizani ogromno pomagail s svojimi nad milijon in pol žrtvami. Po strašnih vojnih letih je končno prišla zmaga zaveznikov in mir. V vojni je poginilo na milijone ljudi in narodi so utrpeli ogromno materialno uničenje. Polagoma so pričeli odirati poštne in prometne zveze in začela so prihajati tudi poročila in pisma ii'Jugoslavije. Po vsebini so bila pisma žalostna in pretresajoč», opisovanje silnega trpljenja, jritozi katerega je šel narod med vojno. Marsikdo) izmed nas je upal, da morda r^iegovi sorodniki niso hudo prizadeti, ko pa je prejel pismo ocj doma, je zvedel o smrti tega ali onega sorodnika in si ob- risal solze. V teh pismih nismo Domačine sma-1 pričelo z zbiranjem denarja, o-! čitali samo osebne stvari, kate- tra za svoje "varovance", toda pod tem "varstvom" očlvldno poj-lbleke, živil in drugih potrebščin, muje politiko segregacije — izoliranje pred ameriško kulturo, I Ni poteklo veliko mesecev, ko pred modernim Šolstvom In zanikanje protekclje, ki jo nudi naša I so se pričgla v organizaciji na-ustava. Na otoku ni niti enega odvetnika. Gotovo tudi ni v kre-1 sprostva od gotove manjšine, dit mornarice, da po skoro 50 letih njenega vladanja nI tu» Guamu katera nI samo prenehala dalo« niti enega domačega zobozdravnika, inženirja ali učitelja, ki bi vati za program SANSa, temveč ae izšolal v tej deželi. tudi odvračati ljudstvo od or Zdaj hoče mornarica raztegniti te svoje zlorabe tudi na druge ganizacije. Faktičen položaj v otoke, ki smo jih dobili na Pacifiku. Mornarica je proti temu, da I stari domovini je bil sicer amebi mi odstopili Marianske, Karolinške in Maršalske otoke Zdru- riškim Slovencem že precej ne-ženim narodom —- (hotela jih je enostavno anektiratl — u red). I jasen, vendar pa smo pomalem Ako bi bilo po želji mornarice, je pripravljena izvajati svojo I zvedeli, da tam ni samo boj s diktaturo tudi še nad drugimi ljudstvi poleg onih, ki niso ame-lpuško, ampak tudi političen boj, riškega izvora. Se zdaj nisem povsem okreval od veliktga sun-1 v katerem je šlo za to, kdo bo ka, ki sem ga dobil, ko Je po Pearl Harborju prišel v moj urad I gospodaril domovini, ko bo o-pokojni mornariški tajnik Frank Knox, s katerim sva bila dobra I svobojena, tiati, ki so za stari prijatelja, in mi sugestiral, da bi morali priti Havajski otoki pod red, ali oni, ki so bili proti iz-navallstično oblast. Kakor da bi bila civilna oblast odgovorna, dalkoriščevalnemu sistemu pred-so bile bojne ladje nastavljene v pristanišču kot lesene race! To I aprilske Jugoslavije, teorijo sem pobijal Ukrat In sem proti njej tudi danes. Ce bi bilo I ' Vzlic naraščajočemu nasprot potrebno, bi bil za zvišanje pokojnine našim zastarelim admlra-lstvu proti organizaciji SANS, je lom. Toda odločno sem proti temu, da bi zanje ustvarjali mehke I slednja lepo napredovala brez pozicije, da bi vladali nad podložnimi ljudstvi na način, ki je krši-1 pomoči manjšine, ki je kmalu tev slehernega demokratičnega koncepta in garancije našega za* I odpadla. Nekateri od te skupi-konika osebnih pravic (Bill of Rights). ne pa so znali sami misliti in so Iz rekorda je razvidno, da ni mogoče zaupati mornarici, di. bilvstrajali pri SANSu kljub prl-vUdala nad civilnim prebivalstvom Mornarica je aamopašna. [ tii£u njih voditeljev diktatoraka in povsem brezbrižna za civilne pravice. Prepričan Cas in vojna je potekala naprej, sem. da interesi vojaške zaščite ne zahtevajo od naa, da bi slepa-1 medtem pa je bila sklicana 1. rili na račun človeškega blagostanja In civilnih pravic ljudi Prva konvencija SANSa, »n onih krajih, katere imamo v mislih. Ako je kaj stvarnosti na Mcer ponovno v Clevelandu. zahtevi mornarice, naj se jI dovoli, da bo lahko še dalje izvajala Konvencija je štela okrog 100 svoje šlkane ne samo nad civilnim prebivalstvom Uuama in Sa- delegatov. V tem cfsu smo bUl move, marveč jih raztegnila tudi na bivše japonske mandatne U* Informirani o položaju v otoke; ako naj bo mornarici dovoljeno, da blokira — kar tajno »tari domovini, namreč, da ae v tudi dela — da Havaji ne dobe pravic nove države, tedaj Je treba Jugoali.vijt bije notranji boj hupo isti logiki tudi uničiti civilne pravice v takih krajih kot aolie kot kdaj prej za staro in novo Alaska. Akutski otoki, Portortka in Virginskl otoki. Jugoslavijo. Tedaj smo tudi že Se več! Ako potiebujemo navalističpi absolutizem v obrambne «vedeli o junaških partizanih in namene v navedenih krajih, tedaj ne more biti nobenega logične- osvobodilni vojaki s Titom na ga razlog«, zakaj naj ne bi podvrgli vzvišeni navalistični obUatl ln n* » Mthajlovičem in tudi tak«, vitalne kontinentalne kraje- kot so Boston. newvorško jčglniki, kateri so se faktično bo-pnstanišč«*. Charleston. San Diego, San Francisco In Seattle. |rUi proti partizanom. V vrste ■ Demoki .k ¡ja kot smo jo po/nal» v tej deželi bo prišla do nagle- Osvobodilno fronte te je strnila ga zatona, ako se strogo ne držimo načela, da so naše vojaške allc velika večina slovanskega Ijud-Iza obrambo v času vojne, ne pa za civilno administracijo v dobl|»tv«. katera si je začrtala jasen mlru I program—ljudsko vlado v avto- Demokractja In civilne pravice in nade za avetovnl mir bodo nam ni republiki Sloveniji v ok zelo trpele, ako se ne postavimo na ček» k.,t ¿««..vornikl tako vi-1 viru demokratične Jugoslavije talnega vprašanja kot j.- poverjemitvo pod Združenimi narodi. Ko je prva konvencija SANSa I).. tega | ■< lahko zopet ptidemn le na podlagi akcije, ne «videla 7 vetjeništvo nad j^^ionakimi «»toki pod oblastjo zbornice Združenih r.arodov V prihodnji sezoni se bo podalo tri igre, in sicer prvo v novem bru, drugo v januarju, tretjo i marcu ali začetkom aprila. Sklenjeno je bilo, da se ne priznava "častnega" članstva nikomur, ki mu je bilo mogoče v prošlosti podeljeno. Vsi smo enaki Člani društva in ne poznamo i^em, z enakimi pravicami in dolžnostmi. Rojaki in rojakinje ste vabljeni, da pristopite k dramskemu društvu Ivan Cankar. Članarina letno je samo $1; seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SND na St. Clair ave., pričetek ob 8. uri zvečer. Erasam Gorske, predsednik. Seja društva 645 SNPJ Denver. Colo.—Članstvu društva 645 SNPJ naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja v pon-deljek, 23. junija, na domu sestre rim smo kar težko verjeli, marveč tudi poročila, da je slovenska duhovščina sodelovala s sovražnikom, orgianizirala svojo do. mobransko armado, katera je morila svoje lastne rojake v ime- An* Sullivan, 4345 ?ryant st., nu Kristusa in vere, ter tako po-! začetek ob osmih zvečer. katere so si postavili Jugoslovan akl narodi Borba ae je nadaljevala: obzorje ae Je pričelo jasnlti in ae magala uničevati slovenski narod, v svet pa je pošiljala laž-njive vesti in blatila osvobodilno armado, ki se je ves čas zvesto bojevala na strani zaveznikov. Pred meseci pa je glavni urad SANSa sporočil podružnicatn, da ne bi bilo nič napačnega, če pregledamo delo naše organizacije v teku zadnjih dveh let in zaeno odločimo, če je SANS še nadalje potreben. In tako se je vršila druga konvencija 30. in 31. maja v Clevelandu. Kljub bolni nogi, sem se odločil, da posetim to konvencijo. Želel sem slišati poročilo o našem delu v zadnjih dveh letih, poleg tega pa me je vlekla tudi želja, srečati ae z nekaterimi svojimi znanci in pridnimi narod niml delavci, ki res zaslužijo vso čast in priznanje sa svoje požrtvovalno delo. (Konec jutri.) Joeeph Irman. Dramsko društvo Ivan Cankar Clovoland. O. — V soboto, 7 junija, ae ja vršila letna seja dramskega društva Ivan Cankar v SND na St. Clair ave Izvoljeni so bili sledeči uradniki za sezono 1947-48: Erazem Gorshe predsednik,! X. podpredsednica Frances Tavfiar, drugi podpredsednik Jack Plemel. tajnik Jo seph fcircel. blagajnik John Pol lock Nadzorniki Joaeph Skuk. John Močnik in Anton Eppich Režiser Joa. Skuk. upravitelj o-dra Mntt Debevec in John Le-gan; glavna rediteljica v dvorani Mat le ¿akrajšek, rckvizltor Frank Kltmenčič z Addison rd. šepetalka Ivana šifrer. Društvo priredi za svoje člane tn prijatelje dne 27 julija Mbas-ket" piknik na vrtu podpredsed- Vsi člani in članice, ki so se udeležile seje zadnji mesec pri sestri Podboy, so se zabavali in imeli smo tudi malo okrepčila. Menili smo se, da bi bilo dobro, da bi priredili piknik. Pridite na to sejo in podajte svoje mnenje. (Prišlo prepozno za sredo. —Ured.) Ann Chedsey, za- pisnikarica. , _1 i 3 .. 4 Skupni ples društev 8? in 613 Harminio. Pa.—Kakor smo že poročali v Prosveti, prirejata skupni ples društvi 87 in 613 SNPJ v nedeljo, 22. junija, v Slovenskem domu v Herminieju. Za ples bo igral poznani godbenik Frank Jankovich in njegov orkester iz Clevelanda. Začetek ob pol šestih zvečer. Za dobro postrežbo bo preskrbel odbor in na razpolago bodo tudi domače klobase. v Pričakujemo veliko udeležbo od blizu in da» leč. Torej na svidenje! (Prišlo prepozno za objavo v uradni Prosveti.—Ured.) Joa. Batls. Tako bivši notranji tajnik liai old Ickea. ki je očivtdiio eden najboljših poznavalcev navali stične diktature na Pacifiku Odkar | je on imel u govor, je mornarica že raztegnila svojo diktature it«. tudi na j«|M>nake mandatne otoke in domin »ni se bodo LSko na laatni koži prepričali, kakor ao ae Ramoanci In Guamci. kakšna Je "demokracija" ameriške mornarice. Vabilo na piknik Detroit. Mich. — The American Association for Reconstruction in Yugoslavia, michiganska podružnica, priredi piknik 22. junija v parku Arcadia, Dequin-dre in 14V* Mile rd. Slovenci iz Dctroita in okolice so vljudno vabljeni na ude ležbo. še poaebej pa vabimo tudi Slovence is bližnjega Windsor ta in okolice. Ves prebitek je namenjen za pomoč Jugoslaviji. Piknika ae bo udeležil tudi naš rojak Jože Zavertnik iz New Yorka. V soboto. 21. junija, pa bo prišel Zavertnik v Slovenski delavski dom, 4.T7 So. Livernols. kjer bo govoril. On bo tudi nastopil kot glavni govornik na pikniku. Martin CetlnekL Toronto, Oct., Kanada. — V nedeljo, 8. junija, ae je vršila v Hamiltonu plenarna seja, glavnih odborov naših dveh bratskih organizacij Saveza kanadskih Srbov in Saveza kanadskih Hrvatov. Kot delegat je na tej seji zastopal Zvezo kanadskih Slovencev Ludvik Troha. Na banketu, ki je bil prirejen počaat delegatov bratskih organizacij, je bil glavni govornik )oslujoči konzul FLR Jugoslavije major Branko Vukelič, ki je med drugim dejal: "Bratje in sestre, delegati in gostje! — Neizmerno sem ponosen, da vas morem posdraviti tako bratsko objete, kot del častivrednega jugoslovanskega rodu v vaši novi domovini Kanadi. Akoravno ste oddaljeni od Jugoslavije tisoče milj, vaše grajenje bratstva, demokracije in enotnosti dokazuje, da ste nam, blizu in šalo podobni. Brez bratstva in enotnosti ne bi imeli naie Jugoslavije. Napram temu je ideja bratstva, enotnosti in demokracije vsega našega rodu odstranila široko geografsko razdaljo in naredila srečno pot v bratski objem za vselej. Morda boste vprašali, zakaj vsi ljudje nove Jugoslavije najrajši govore o bratstvu in enotnosti? Odgovor je zelo enostaven. NMe bratstvo in enotnost je bilo temeljno jamstvo naše demokracije. Ako bi ne bili skovali neraz-družljivega bratstva in enotnosti naših narodov, ne bi imeli nove Jugoslavije in gigantskega petletnega načrta, socialnega In kulturnega napredka, amfiak razprti kraljevsko-maçkovski fašistični brlog, s podivjano medsebojno vojno in inozemsko intervencijo, tuji hujskači bi z deli naše zemlje nagrajevali razne Habsburgovce. Vidite, zato je naše bratstvo in enotnost naša največja in najdražja pridobitev junaške o-svobodilne vojske, zato smo to (K) nauku Tita gojili in utrjevali skozi borbo z našo toplo krvjo ,in zato varujemo to bratstvo in enotnost kot zenico svojega očesa. Miroljubne demokratične mno-Hçe pazijo na vojne hujskače Naše bratstvo in enotnost so zverinsko napadli uničeni, a tudi danes napadajo preživeli, u-bežni ustaško-četniški klavci pod vodstvom krvavega kolegi-juma Pavelič, Kralj, Maček, Krek in pobratimi, ker njim in njihovim tujim varuhom to edino omogoča ropanje in življenje, prepir in večne vojne. Poglejte jih, kako so se raz teple po tem kontinentu te premlače-na kače, kakor razni Iviči, Sera-fimi, Giunije, Pepiči in podobni, kako sikajo na prepire in novo vojno. Jasno se vidijo, da so njihove edine nade v prepiru in novam svetovnem krvoprelitju. V ta namen nosijo s seboj vži* galice v žepu nudeči jih svojim gospodarjem, da podžgo "atomski sod svetovnega pokolja." Samo ti krvosesi pozabljajo na dejatvo, da so sovjetske sile miru obkolile vsaki novi "vojni sod" in zožujejo svoj jekleni obroč okoli njega, imajočl na cilju njegove histerične graditelje in hujskače. Verjetno ste čitali, kako piše; jo njihova fašistična glasila, o "nevarni atomski bombi", o iznajdbi strupa, katerega ena unča uniči ne manj in več kot 180,-000.000 prebivalcev." "ter iznaj-dena kužna bolezen, katera bo vse pomorila ..itd Verjetno, da aamo še pričakujejo, da bo svetovna znanost iznašla, da bi vae te strahote ne zadušile Kralje. Pa vali ča. Mačka. Groia. Su baštča. Dragoljuba Jovanoviča in še neke mat\jše količine njihovih aomišl jeni kov v Evropi U) potem bo pa vse v redu. Pohitite, kužna, strupena —- -^^JJJ,,, ** t omaka gospoda z vsemi svojimi i zaveaniikc Kan*« ^^ iznajdbami vsaj preko časopis-' (D^ * js, a mi bomo nadalje gradil mladinske proge in ustvaru petletni načrt, ter skupno s™ tovno demokracijo neumor, gradili fronto miru, katere uu je vanje vas bo z vsakim dne, vedno bolj slabilo in končn vam ne bo preostalo drutjea da v besnosti in slabosti m\ — vi in vsa vaša kužno-stru«* na-atomska družba, isto uto kakor je slabotno in žalostno i gorela v Berlinu — vaš preda — Goebellsova družba, to bo ii jalovi j en je vaših poslednjih i pov, a do tedaj nadaljujte svoj kuČno-strupeno obrt. Tudi kužno-strupena-atomska gospoda skovala bratstvo Torej kakor vidite, da msn samo mi ^kovali čvrsto bratstv in enotnost, ampak so tudi n4 klavci , in izrodki skovali svoj krvavo bratstvo in edinstvo i akciji in mišljenju in četudi t| oni prikrivajo pred ljudstvo^ kot kača noge. Da je to itj vam najbolj pričajo dogodki t izšeljeništvu. Kot dokaz va mimo ta poslednji dogodek, od hod naše prve grupe povratd kov iz Kanade. Ali niso popa! noma enake napade vršili srbd in hrvatski fašisti? Ali ni sit ski fašist branil preko »vojej Časopisa svojega hrvatskega ki lega, dezertersko kukavico Gii nija? Ali strupeni Srbcbran a prepisuje članke reakcionarna in bolezensko • ambiciozna neznačajnega hlapca Bogdan Radice, istotako kakor prej i staškega šefa propagande — Iv Bogdana. Ta bratovščina j« enim jezikom napadla vzori državljane te zemlje, ravno tak kot jh> napadli onih 500 povri nikov, kateri so dali vse od set za izgradnjo in zmago svoje ix ve domovine Kanade. Zamid te si nesramne fašistične predli nosti Giunija, Iviča, Pepiča, S( rafina in podobnih! Oni napi dajo te državljane v njihovi državah, kakor da je njihov HI ler zmagal, namesto da bi i kakor premagani, potolčeni st vražniki pred zmagovalcem sri movali in stisnili svoj fašisti«! rep kakor kuže med noge. Znova so propadli kot vedno Med tem pa je treba povdarf eno krasno dejstvo, a to je: i so žalostno propadli, kakor d no, a da je močno triurafiril demokratična sila našega ifli ljeništva. To se je videlo p močnem demantiju vodečih 1| di te dežele, ki so v parlam* odkrito in jasno povedali, b i more biti vse resnica v gonji I povratnike in "da je stvar (X vrstnikov popolnoma zakoni« — premier Kanade MacKet» King in minister zunanjih U dev St. Lavvrent. Dalje «o bi oni demantirani od povratni« tako na njihovem banketu, h kor tudi pri odhodu z ladjo, «K so pretresali zrak burni apU« in pesmi novi Jugoslaviji. W nad i in jugoslovansko-lun* skemu večnemu prijateljstvi Poleg tega jih je demantjrS močneje kot kdajkoli prej kupna kanadsko-amerisss j* nost, katera se je zainter«*" za podlo gonjo fašistov »n J sprejme vse za gotov i^m pak misli in*bi na < odgovarja: "K. ni tako. zapeljiva govore, ampa biti v ljudski Jugosla*V privlačnega in dobreg*. ljudje množično ^ jo." Da se je javnost v tem pravcu to doprinesle tudi tf ničle, ki v svoji ^ Jugoslaviji ni*« ^ za njih tako poraznal^JJ ampak ao v sv* norosti odkrili ae ljudje (Za to prav. -lovili ao zaje* • "¡L G* ka".) Ako bi vad^T ^ ni Jo. da mu ho ^^ močno črez to* ^■in voII^hU CSTKTEK, 19. JUNUAW Bazgledi fpa stari jhunavmi ■ (Od n.»««» deninnikaFrenj* AUi*) K POLITIČNI PREGLED tivno»ti »lovan-držav I prostorih Vseslovanskega Ir. v Beogradu J® U 2«. ^■sestanek Kslovanskih driay m javnih i veleposlanikov \v in javnih Lovcev novega slovanskega banja. Slovansko gibanje se razvija , močno m pravo demokratično tikanje, ki ščiti ljudske demone v slovanskih y državah, Elle med borbo proti fašiz-Z in ki se bore za pravičen , dol« mir, za razbitje ostan-v fašizma, za utrditev kultur-vezi in močno prijateljstvo med slovanskimi narodi ior tudi med drugimi demo-ttičnimi narodi. Novo slovansko gibanje je na-alo med preteklo vojno v boc-proti fašizmu. Slovansko gi-nje je svojo glavno nalogo "polnilo, vendar je ostalo še ne fašističnih ostankov tudi po jni. Uničevanje teh ostankov razkrinkavanje hujskačev za jvo vojno, to je danes glavna loga slovanskega gibanja Na tem sestanku so bili pri- otni veleposlanik Sovjetske veze Lavrentijev, veleposla-ik Poljske Wende» veleposla ki svetnik CehoßlovaÄke Kar sek. poslanik Bolgarije Ga-ivski in jugoslovanski minier za zunanje zadeve Simič. Predsednik vseslovanskega bora Božidar Maslarič je poli na posebni tiskovni konfe-tnci v Beogradu obenem s taj-,kom Močalovom več i2jav o )menu in nalogah vseslovan-:ega gibanja v letu 1947. Molov je poročal„o organizaciji «slovanskega odbora ZSSR, ima odsek za znanost, umet-it in za književnost. a prisrčne odnosa je led Jugoslavijo Francijo Narodni poslanci francoskega irlamenta so ustanovili kon-m maja v Parizu parlamen-rni odbor Franclja*Jugosl«vl-, ki bo skrbel za poglabljanje nosov med francosko narod-) skupščino in Ljudsko skupino nove Jugoslavije. redstavniki Društva i pomoč Evropi pri igoslovanskemu redsedniku vlade tarsalu Titu sedaj «smo ekonomski dvig in pospofeni razvoj ljudskega gospodarstva, nego tudi odpravljanje nesorazmernega gospodarskega razvoja posameznih ljudskih republik federativne Jugoslavije. . krasa in goličav ter uredili 860,-006 ha gozdov in gozdnega zem- 0b navzočnosti pomočnika ina njega ministra dr. Aleša Merja je sprejel predsednik Zaradi tega je ena prvih in osnovnih nalog v tej prvi "petletki" zagotovitev $im hitrejšega tempa porasta proizvodnje i* investicij v gospodarsko zaostalih republikah in pokrajinah, posebno v Bosni in Hercegovi ni, Makedoniji in Črni gori ter zaostalih krajih drugih republik. To povečanje proizvodne mora biti po načrtu 1947/1951 v Bosni in Hercegovini 10. 6 krstno. Makedoniji 26. 3 krat no. v Črni gori pa, kjer doslej sploh ni bilo nikake industrijske delavnosti pa doseči proizvodnjo v vrednosti nad 1 milijardo dinarjev. Prav tako na polju in-vesticijske politike predvideva načrt povečanje v Bosni in Hercegovini za 7 krat, v Makedoniji za 8 krat, a v ljudski republiki Črni gori za * krat po stanju iz leta 1946. Petletka določa maksimalno izkoriščanje naravnih bogastev zlasti eksploatacijo rud, povečanje kmetijske proizvodnje ter izgradnje prometnega omrežja za*potrebe gospodarstva. V tovarnah se bo mehaniziralo delo, da bo povečana storilnost. Rudarska proizvodnja se bo v petletki razvijala v glavnih premogovnih bazenih Bosne in Her cegovine, na Koaovem in v Me-tohiji ter v Makedoniji. V kmetijstvu bomo razvijali živinorejo, zlasti ovčarstvo, dalje sadjarstvo in vinogradarstvo ter pridelovanje industrijskih rastlin. Izvršili bomo tudi obsež na melioracijska dela, regulacije rek in hudournikov, asanaci-jo itd. Ljudska republika Slovenija ima v prvem petletnem gospo darskem načrtu >0Sehne naloge Tako bomo v Sloveniji uvedli proizvodnjo vodnih turbin za zagotovitev elektrifikacije. Proizvodnja bo morala doseči 1. 1961 2,500 ton. Dalje bomo proizvajali gradbene stroje za mehanizacijo gradbene stroke. Proizvodnja mora doseči L 1951 2790 ton gradbenih strojev ter 2120 ton kmetijskih strojev za mehanizacijo kmetijstva. V proizvodnji litega železa moramo doseči po načrtu v 1. 1951 9,520 ton litega železa. Nova panoga industrijske delavnosti v Sloveniji bo uvedba izde lovanja biciklov (dvokoles), ki bo dosegla 1961 produkcijo 50,-000 komadov ter 10,000 pisalnih strojev. V tekstilni industriji ae bodo proizvodni najaori Slovenije ie Jutotfeviia sodeluje na vele*«j- mu v Plovdivu vftolttriji Končane so prijave pori organiziranju mednaroduega vy*le-sejma v Plovdivu. Jugoslavija je na tem velesejmu razstavila gradbeni les, pohištvo, kovine in razne rude, vina, industrijske in zdravilne raatline. Pcpe-ben oddelek jugoslovanske razstave je posvečen našemu turizmu. t, < MQIWA S soglašanjem vladanih Ob letošnjem četrtem juliju bo priklicano vsem Američanom po vsem svetu v spomin dejstvo, da je pred 171 leti glasno in mogočno zazvonil zvon državne palače v Philadelphiji in naznanil rojstvo nove dežele in novega upanja sa svet. Od onega prvega ameriškega Dneva neodvisnosti je bilo zaznamovati izjave neodvisnosti tudi V drugih deželah. Ali dogodki in mošje, ki jih je zgodovina združila v novem svetu, dajejo ameriški neodvisnosti mnogo potezo, ki je ni najti v gibanjih aa neodvisnost v drugih deielah. Medtem ko so se ljudje v drugih deželah osvobodili tiranskih oblasti, ko so te postale šibke, so AmeriČsntpcx}vzeli prve korake i>a poti k «Vojevanju neodvisnosti v času, ko je bila Anglija na višku svoje moči v svetu. To jjm je bilo omogočeno, ker je 7-letna vojna (1754-1763), v kateri je Anglija dobila Kanado od Francije, Florido od Španije in kontrolo nad Severno Ameriko do reke Mississippi, nudila neprecenljiva izkušnje mnogim ameriškim častnikom in vojakom, ki *> Angliji pomagali izvojevati i se te zmage. Ka ie Thomss 'aine v letu 1775 pisal, da čim dalje ae bo odlagalo z irvojeva njem ameriške*neodvisnosti, tem težje jo bo izvesti in dobiti, je imel v mislih še sveže in dobro vojaško izvežban^e patrijotov, ki so morali služiti v kraljevi en gleški armadi. Značilno je tudi, da Američani, ki so stremeli za pridobitvijo neodvisnosti, niso bili po veliki večini različne narodnosti od svojih angleških gospodarjev. V m pridobitev ilne vojne ne bi nikdar šel na tako tanek led, ali poglejte od zločincev in >ri tem tudi od političnih beda tov in snagarcev se ne more drugega pričakovati. T«ivMR Jk vkma vsebine nji-tW i*ologije. Kadar narod popolnoma sifebodno odločuje, kakor v. tem slučaju naši izseljenci, te^aj Ji fašisti^nj klavci in re^Hciongrni . umazanci to imenujfjo z grdimi imeni kakor diktaturo, prevaro, strah, vohunstvo in podobno. Ravno takšen je njihov odnos napram svobodni volji ljudstva v vseh večjih ali manjših ozirih, kakor v tem slučaju, kateremu ste vi _ . ...... bili sami priča. Kot take bo na- 18. stoletju je bila pretežna ve^ še rodoljubno izseljeništvo in prijateljski kanadski narod laž- KEMIJA je spoznal, osamil, prezrl in odvrgel iz svoje demokratične sredine. To je bila zmaga kanadsko-jugoslovansko-ameriškega prijateljstva Očitna in zelo vidna je bila ta zmaga ne samo izseljeniške demokracije, ampak tudi prijatelj« Siva kanadsko - jugoslovansko -ameriškega ljudstva. To je nov doprinos poglabljanja in utrjevanja našega prijateljstva, ker je ^magonosno prebrodil ono hujskaško < mizerijo, katera je hotela po tem vprašanju izzvati mržnjo dveh zavezniških naro dov. Prepričani smo, da bodo ti naši dragi izseljenci-povrstniki tudi tamkaj čvrsto nadaljevali svojo patriotsko vlogo, istotako kakor smo prepričani, da bo na nesrečo vseh vojnih hujskačev neprestano raala in se jačala dragocena svetovna fronta miru. Visoko ponosni bodite na vaše doseženo bratstvo in demokra ticnost. Varujted oseženo bratstvo, kakor zenico svojega oče* sa in ga neumorno gojite in utr tičnost. Varujte doseženo bratsko pozdravljam»" — je zaklju čil major Branko Vukelič. "ie maiL 1J^otlavije Joiip P-ei.U •» **"> «T«" T . uj^DiÄVij«: uvaip inK1 AQ milHnnnv m* trn V bom- oz-Tito zastopnike Društva za moč K v ropi in'sicer Georga tf 1951 49 milijonov metrov bom bažnih tkanin ter 1,7 milijona volnenih tkanin. Tekstilni proizvodi ae bodo izboljšali tudi kvalitetno. V obutveni industriji bo po. večana proizvodnja v letu 1951 na 900,000 parov čevljev. Z o-žirom na leto 1939 bo povečanje 1,5 kratno. V živilski industriji uvesti iz delovanje sadnih In sočivnih konzerv najboljše kakovosti ter doseči proizvodnjo 3,000 ton. Proizvodnjo električne ener gije povečati v letu 1951 na 13 milijarde kWh, kar pomeni primeri z letom 1936 povečanje za 3,6 krat. V kmetijstvu bomo v prvi petletki povečali posejano površino na 330,090 hektarjev; 15, 000 ha bo posejanih z industrij skimi rastlinami, 75,000 ha za ži-vinsko krmo. Razvijali bomo pridelovanje sladkorne pese Koncem leU 1951 bomo doeegl naslednje število živine v Sloveniji: 460.000 goved. 56.000 konj (to je 22 kratno povečan)« v primeri z 1939), 450.000 preštoev (povečanje 1.4 krstno). 80,000 ovse (pove-čsnje 2.3 kratno), 1.600,000,000 perutnine Pri reji goveda bomo razvili rejo ix>ljto plemenske živine za "blikah pe je bila lastne potrebe in za potrebe o-'animarjena. Go-|stalih ljudskih republik Pogoz-ne predvideva, dlli bomo tudi 4,000 hektarjev j anting s soprogo, dr. Ejnara VRveja s soprogo, Karla John- a in Emila Johanesona. * luilimanski duhovniki itevajo odstra-»tev feredže [V Pri lini se je vršila konfe-predstavnikov islamske «nzpovesti s, področja Kosme-»n ki je bila sklicana na polj' /f nHhmanskih duhovnikov v ¡■¡J1 217 muslimanskih .du-k'mk.)v jt. |>odpisalo resoluci-v kan-ri soglašajo z doseda-fckcij», pri pr osvetljevan ju K ' /listi akcijo za od-f anjegs znaka zao- • ker se ta ak-P ri" i ti vi načelom islama, i 'r'a Je pozvala vse mu Kosova in Metohije, da »Ji priključijo. . 1JUDSKO GOSPODARSTVO toslovanska kletka" IV. 'J* je bila gospodar-' flr*ava. Na neka " Jih odn. v nekaterih Kritik in tenor Neki operni tenor, častihlepen a Slab pevec, je pred leti pozval na dvoboj gledališkega kritika, ki ga je redno slabo o-cenjeval v svojih kritikah in mu tem, tako je mislil tenor, delal krivico. Kritik je dvoboj sprejel in domenlls sta se, da se bosta borila z revolverji. Določenega dne sta ie sešla v gozdu, se postavila drug drugemu nasproti v razdalji petnajst korakov, dvignila orožje in ustre lila. Na srečo sta mi» oba /grešila in se nato pobotala. Ob stisku roke je rekel tenor: "Slišal sem, kako mi je vaša krogla čina Američanov angleškega izvora in tedanje njihove kulturne in ekonomske vezi s staro domovino Anglijo so bile močne. V resnici je moč reci, da se je ameriška revolucija pričela kot borba "za pravice Angležev". Popolna ločitev od Anglije, ki Je bila dosežena več ko, leto dni po pričeti borbi ka neodvisnost, ni bila posledica kakega "narodnostnega11 ali nacionalnega občutja, pač pa reje rezultat *a-grenjenosti spričo hrvoJitja, radi neupogljivega stališča angleškega kralja In naraščajoče zavesti med ameriSkim ljudstvom, ds Ima njihova dežela kafeiiaano1 v knjigi usode svojo posebno bodočnost. Res je, da leta 1776 Amerika ni bila dežela ali narod v pravem pomenu beseda—bilo je le trinajst držav združenih v precej rahlL federaciji. V nasprotju s spontanimi pod* vigi v nekaterih drugih deftelah, se je ameriško gibanj« za neod> vianost izluščilo iz dolge vrste poskusov odprsv« krivic in zapostavljanj brez vojne; potom da* lekovidnih načrtov mož, ki «o predvidevali končno neizogibnost vojne in so se pripravili, da zavzamejo svoja mesta na principu vlade. V Ameriki ni bilo zarote kake male skupine patrijotov, katerih cija, s katero bi se skušalo pri niti ni bila izdana kaka deklara cija, s katreo bi se skušalo pritegniti v borbo množice in s tem spremeniti srčne besede v res nična dejanja. Nič takega ni bi lo, vprašanje neodvisnosti je bi I lo enosUvo predloženo drugemu kontinentalnemu kongresu — revolucionarnemu kongresu — In poslsncl trinajstih držav so < vprašanju debatirali v PhiaUfel plilJi, kamor so se pripeljali poštnimi vozovi ali pa prijezdili tja na svolih konjih. Ko Je 66 žvižgala mimo uše»a." A kritik si ga je takoj izposodil, rekoč; "Ste morda pričakovali da vam bo ploskala?" Članov tega kongresa napravilo avoj monumentalm zaključek, je to bilo naznanjeno ljudstvu, ki je že bilo v vojni. Sleherna vrsta dokumenta, pre&tanega 4. julija 1776 raz stopnic državne, palače v Philadelphiji, razkriva dejstvo, ds ga je sestavila dozorela odločnost in premišljenost. Dokument priznava "dostojno spoštovanje napram svetovnemu naziranju človeštva." Potem citira petindvajset ali trideset vzrokov, radi katerih je moralo priti do ločitve od Anglije. Ti vzroki niso citirani kot sami na sebi opravičljivi za tak korak, pač pa kot dokaz, "da je imel angleški kralj nameri podrediti Američane absolutnemu despotlzmu." Predvsem pa dokument izjavlja principe ln filozofijo c|emakjaclJe. ."Mi verujemo v samoizpričljivost i «soice, da so vsi ljudje rojeni enakopravni," je zapisano v Izjavi neodvisnosti. Ta princip je ostal ¿iv tekom 171 let obstoja te d^ Žele, kot dežele samostojnega ljudstva. Civilna vojna je vstais zato ker so Američani v enem ju svoj« zgodovine spoznali, da ne morejo živeti naprej kot "pol sužnji in pol svobodnjaki." Ustavni dodatek, ki daje žetv Skam enakopravno volilno pra vico, je bil istotako korak naprej v istem pravcu in principu demokracije. Državni zakoni, naperjeni proti diskriminaciji in prizadevanja civičnih skupin, da se isbriše verska in rasna prena petost, stremijo za nadaljeva njem osni^nih načel našega demokratičnega načina vladanja in življenja. Tudi nedavna prlza devanja države South Caroline da postavi pred stol pravice celo linčarsko skupino, imajo svoj iz vor v načelu, proglašenim pred skoro dvesto leti, ko je tvorilo temeljni kamen naše narodne tgradbe. Da ne bi ostal princip enakopravnosti kakorkoli nedoločen, ga Izjava neodvisnosti razlaga takoj kot pravica do •'življenja, svobode in zasledovanja sreče M Da zagotove uresničenje toga načela, so možje, ki so vodili Ameriko v 18. stoletju, zavrnili evropski način državništva in vladanja, Namesto tega so posegli po novi centralni obliki vlade, ki je dajala maksimalno samouprs-vo posameznim državam, mestom, okrajem, občinam in manjšim krajem in vaaem. Tako je imela na svoji odgovornosti centralna vlada le one brige in dolžnosti za upravo vse dežele, ki *o spadale le v njeno področje ln katerih posamezne države in ostale samouprave niso mogle same'vršiti is nosili. Med Um ko s« v dvajsetem »to-letju oblikujejo nov« vlad«- kot na prim«r.v Evropi dane* «izgleda. da nimajo voditelji tiste-gs razgleda kot so ga imeli usta« novi tel j I ameriškega naroda in ameriške vlade. Uresničenje na-čel, zapopad«nih v naši ustavi, je še vedno upanje človeštva in posebno onih ljudstev, ki v«ru jejo, da vlada mora "dobiti svo Jo pravično oblast potom sogla šanja ljudstva,** torej onih, ki so vladanl —PLIS. vala vedno nove in nove možnosti izkoriščanja surovin in vedno nove in nove tvarine. Zato danes lahko z gotovostjo trdimo, da nI nobenega veCjega Industrijskega podjetja, ki ne bi imelo komičnega laboratorija za kontrolo pogonskih sredstev in preizkušanje materiala. Na po Ijih, kjer so ljudje včasih delali samo na podlagi dolgoletnih izkušenj, je kemija pokazala zakonitosti na podlagi katerih smo dsnes zmožni preusmeriti pro izvodnjo. Kemija je našla s svojimi odkritji široka polja delovanja n* kemije spada v čss politi6nega rmjraslidnejiih področjih ljud-padea fevdalizma koncem 1B. ,"dejstvovanja. Medicina Pred kratkim smo prejeli pis-nr.o tovariša Boruta lrgoliča iz Maribora, ki nas je naprosil, da bi napisali nekaj o kemiji. Njegovi želji ustrezamo, vendar ne tem smislu, kakor nas je naprosil. Ni nam mogoče, da bi čemijo obravnavali v podrobnostih. Predvsem sq\o skušali da vpogled v njen pizvoj in spoznati mladino z Mneni mož, ki imajo največ zaslug as njen rez-oj. Članek obravnava še poseb pomen kemije v načrtnem gospodarstvu in izgradnji naše države. Odkritje znanstvenih no stoletja. V tem času je bil pro-cvodnl način mladega kapitalizma že jasno iaražqp. Razvoj kemije kot znanosti do današnjega časa je tesno povezan z imeni; hCarl Wilhelm Srheele, Luigl Gslvsoi, Aleasandjro Conte Volte, limafru Devi, Lomonosov, Bunzen, Klrhof, D. I. Mendelje- osnov AH ste narotont na 4n«vnfli "Prosveto"? Podpirati« see) llaft Gora I s slika predstavila p«tlctio orgaaisiranih delavcev v Dayton«. Obto. ki to bil* poslana pr«d sodniku Trumami, «a) vetlra Tsft MarftoyJ«* protld«1avsld sskan. Ns p«ttri)l to bito 40 000 pod Peticijo so doetsvlli v Belo hišo člani rasnih unij CIO. se je poslužuje v klimičnlh ln hlgijcnsklh laboratorijih, kjer se izpopolnjujejo in olajšujejo odkritja ln zdravljenja bolezni, kontrolirajo sdravila in šivljen-ske potrebščine. Kemija )e še posebno važna v poljodelstvu, mineralogiji, geologiji itd. Kemija kot snasust je dala «v, Strut Raylqigh, Ram*ey, I človeku ogromno teoretično spo-Henrl Kevendiš, Aieksander /nanje, ko mu je odkrila enakost Mieis, Konrad vpn Roentgen, osnovnih sestavin materije (eie-Henri !k*quer«l, P4era in Msrlja mentov) v živi in mrtvi prlrodi, iurie, Toda Msrie in Piere Cu- u« zemlji in v vsemirju. ¡Doka-, ie nista bila pot^ednju v vrsti M« ie, da se ne skrivajo v živi znaistvenlh delavcev na poljM prlrodi nobene posebne žlvljenj-numijt» " skc bi bile edine iposob Če se vrnemo ryizaj, bomo ^ K»»}^ l£ ^^ deli, da je kemija doživela pravi Mojljo «Vi blja Na svdl razcvit šele v dobi vzpona kapi- «njKoslavnl poti rilkemijii tJ- tallzma, ko se je proizvodnja ««« 10 razširila na nepŽeglidna nova izhodno po^rebn« šlvemu op >odročJa. S pon^jo znsnstve flM«™' »mpak ji je uspelo, da Sih odkritij v procesih metalur- ilh gije je bil omog^n velik raz- ft dru* Soj težke industrije, ki je pred * VTl^L pogoj za masovno proizvodnjo h™ duševno ž.vljsnje Jtrojev in industrializacijo sploh, kl°y (kot ^T*^ i r . bistveno ne rsslikujejo od tvs- Vzporedno z ^«v^m tolke . J tfm )Q iT h il f*i i iu i deflnitivno pripomog a kemijska /ridustrija t. JJndus- ^ , ko 0^r^fevdft. Ulja kemijskih ^^^Hi^na kstaro se Je skušsla ns* metns gnojils k Jih K^a L • j kapitalistična druž-kemična indu.trljf, so omogočila k J, J „ * k liUwnu severnim Uril« družben, nasprotjs. bo zemlje. Ns ta način J« bUs v ravno kemija tista, ki Js olajšals ^^1^1 ^i tem deželam preskrbo . hrano. no,t * mls^ Vendar ^ blll Farmaesutska industrUs Je tnd+ lals tisoče novih preparstov, ^ se jih poslužujeje današnja me- in kemiji) dosešsrI diclna. Organska kemija je „dJmembni uspehi. Danes raspo^ krila ln pokazala pei^rpne moš- ^^J^^T nosti izkuiiščanja premoga, llg.Mčaih podjet j, ki predeluje-nit*, lesa in nsf^. Iz teh se , Jo domsčs surovine, pomočjo suh« destilacije, hldri- V naši metalurgiji želena, bs-i Miija in drugih postopkov dobijo krs, aluminij« ter nekaterih dru razna tekoča ln pllnssts goriv«, gih važnih kovin Imsmo velike masti in tehnična olja, neizčrpne možnosti, ds se rszvljeJo močni vrsts farmaceutakjh in kozmstlč«, kombinati. Veliko bodočnost Ima nlh preparstov, pravil, tekstil- pri nss elektro-kemljs, ki Ukori-nlh bsrv Itd IŠČ« ceneno strujo rle&trocen- Kamorkoli pogled.mo, v«apo- ¡ral. Nekstere vrste te industrl-vsod naletimo na proizvode ke- f pri nss ž« obstojaJo. Tods v mljske delavnosti, Tisoče ln |dMočnoit! nss ns tem polju čs- «Ote stvari uporablja današnji N« n™1™! S^lfi človek, ne da bi se zavedal, da se bivanju lahkih kovin petom elek- mora /anje zahvaliti kemiji M H 9 *k znanosti. To so stvari, ki Jih u- J" porabljamo v hišnem gospodar- ^ nas so dobri pogoji za ras- stvu sli pri gradnji stroj.v, »O- H ^[^¡^^ Stuv in p«l«č. To so stvari zs l*koi Iščanje lesi^h odpad- vsakodnevno uporab), kakor so ^ ZM Proizvodnjo fsrms- kladkor, milo, soda, oeetns in cl- ^Jskih prepsrstov s p^nočje tronska kislina, alkohol, kvss, «;k-rskdje zdr.vllnih isstšin. kl zdravil«, sred.tv« z« konzervi- lmHm° dovo,J' ranje, svetilni plin, steklo, emaj- Nove možnosti za rs/voj ke-lirsna po«od«, papir Itd. Pri mljsk« induatrlje s« bodo pii nas gradnji uporabljamo tele kemlč Mprle, ko se bodo Izpopolnile ne proizvode' cement, umetni metode za izkoriščanj« rjavega kamen, mineralne barve, Iske premoga m lignita ter ainlese Itd. Metalurgij« «e poslužuje •»» izkorlščsnja r-msšj- pri proizvajanju kemije prolz-Ukih plinov, aeetiiena, alkohola vodov ln njihove predelave. Po »»» d»-uglh surovin, ki jih pri asa tom vrenja dobimo alkohol, im k manjka, ton, glicerin, eter; Iz celuloze pa /.a razvoj kemične delavnosti surovine za proizvodnjo papirja, v naši drž«vl, kar je neobhodn« eksploziv«, umetne svile. Iz le potreba za dvig drŽave, pa «o po-s« s« črpa s kemijskim postop- lirebni strokovni kadri Nsšs kom ocetna kislin«, «ceton, me- ljudska oblast je imela vs« t« tllslkohol, lz prenvig« sv«tllni I stvari v vidu to s tem, ko d«>« plin, smonljsk. naftalin, kstpn, kemiji v srt»dnjlh In strokovnih i Nadalje proizvajamo iz katrana šolah vidno mesto Ob«n«m p« Sto In sU» novih proizvodov za J« «sčoto rasširjatl kemiji od-Industrijo /dr«vil in b«rv. N«f delkr ns vieokth tol«h UredHev It« n«m d«je potom kemičnih po »«h «Mldelkov je seto drsgs, lo-stopkov razne vrste vl*f>kovred •>/. .ir.igi himni bo drfavs do-nlh tekočih goriv (bencinov), bila stokratno plačilo t usporob-mastl ln parafina Z riov«jšim Ijemim utrokovniai kadre*««, ki -bo i/kori!č«/ijen> prtu pgs dobiva- dopru»«*l nov« «»dkritja v teeasi-tm I' njega banein, pum dni- )o »"'do to \ t.ii/»>)« bodočno-gs goriv«, a Iz scetltons s« pri M«« velikega r«»men« ra izgradnjo dobiva i zelo k<«r. ,.1 manim po. naši d»šavr rtoplMim utnetni kavčuk in gu- Ne imi>«mezniki-iieroji# ampak rnj stotine ln tuaičl nadarjenih rsz- Mnoge tvarine, ki so jih še do l»»kovs|cev bljsko ravan, , smo se vsak zaae v srcu veselil, češ, mogoče pa le bom ji*yti srečo, da me ifjam«o Rusi, ki so vendar naši bratje. Ne da ae pomagati: "Kri Je kri" in soroden Jezik imamo, vse, to nas je vezalo kljub vsem zaprekam. Po kakih šestih tednih neprestanih umikov se nam je le posrečilo, da «mo prišli v rusko ujetništvo. Da pišem te vrstice, mi je dala povod revija "Gore in ljudje", glasilo FZS Planinskega društva Slovenije. Članek, ki ga je spisal tovariš dr. Lev Svetek-Zorin: Iz partizanskih romanj, ^tran 87 in 88, pa pravi: "Nenaden val megle nas je zagrnil in nam zakrif raz četrtek, lojrkntt^i ogUij BERGMAN1 1524 WEST 63RD ST American R*d Crow Photo Mrvtooauui la Japan Ûndm tws Sruie f «este st Satins a party Sutd fsr patiente bj tha American Bs« Crem dancer« whs took part in Um program. '' ' 1 s 1 i skdaj-velika razprodaja Trsovtea takiitm* .. b.,v. Sta la aav*M (window uudÜT * a«rsmanov. h»toa banr« ,ZUIUn). . in v razlite th barvah. navSS ¿2 '3 M» a ¿J S«ram*nov* najboljia notranu v drugih barvah, ru v »dno u.% 4 tfftj-----r.---------r........... 13* u J "velvet flat oil' b»rv. t .. ^ Utni Ja—nobena boi»U-J »U v dnurth «vettaitih 'uaitcl, bwS navadno UM. md«i M „£ Oblttlt* Bergmanovo tr«ovtno i» ». •lullte tte prijaznega nasveta kako b.n« ln dekoriraU va* don. na naiU,^" nomlčen način. m lahko «u m 3T0>ij 'VA. Tfcs Stetten are Ji Stenski papir obrsžemo Z ASI BREZPLAČNA DOSTAVA VSI TELEFONI: PROSPECT 344| Edina Bergmanova trgovini Nove ure: Odprto v pondeljkih u četrtkih do 9. ure zvečer. Torek Petek in Sobota do 6. zveča Od Admonta do Krna Habe Tone Da sem bil vedno prijatelj planin, to drii; žal pa mi razmere niso dopuščale, da bi mnb-go hodil v mirne času po njih. Kot neprostovoljen obiskova lec visokih planin bom napisal, kako sem kot avstrijski vojak 27. ljubljanskega pešpolka hodil po lepih naših planinah, ki so bile le v dveh vojnah prizorišče krvavjh bojev in uničevanja. Jeseni leta 1914 sem šel delat v Trst. V nekaj mesecih sem »poznal življenje pristaniškega mesta. Takrat sem kot sedemnajstleten fant spoznal, dh ni na svetu vse v redu, da neka najstega pa do petdesetega leta na vojni pregled. Na "loj-treah" smo se odpeljali, omam« Ijeni od vina smo se delali vesele. Očetje in sinovi so šli skupaj na tako zvani pregled, kjer so jih gospodj* pri "Črnem orlu" v Idriji v naglici pregledali. Velika pokveka je moral biti človek v tistem času, da ga niso potrdili za vojaka. Gospodje so menda mislili: "Za topov minu v Ki Nu, to utrjevanje pa je le kmalu ulo. Po noči alarm in marš ranjsko goro proti Vršiču Tu sem videl ruske ujetnike, ki p* delali cesto. Proaili so nas kruha. Bili so od gla^u in udar cev aelo izčrpani. Kruha jim razgled. Podvizali smo se naprej in se s težavo prerili akozi pasove žičnih ovir, ki že danes pokrivajo zadnji najvišji »tožeč Krna. Dvakrat smo že mislili, da smo na vrhu, toda obakrat se je pokazal pred nami Še neki višji vrh. Sele na tretji, zadnji glavi ae je iz megle x)kazal visok cementni steber, ti zaznamuje najvišji vrh Krna. Na cilju smo. In ne morem si kaj, da ne bi najraje stopil še na ta cementni steber, da bi bil bliže soncu, bliže širnemu nebu. Vrh sam ,je pretresljiva slika Strahot iz zadnjega svetovnega klanja. Ves je preluknjan s kavarnami, s strelskimi jarki, prepleten z bodečo žico in posejan z ostanki st*re vojaške opreme. Vidimo živalska okostja in neprijetno se ¿ias do j mi v smrtni pozi režeča se konjska čeljust. Toda nam, malo bolj ob strani, kaj pa je to?, Sklonimo se in poberemo dvoje belih, izpranih človeških lobanj, eno izmed njih je preVotlila krogla, kije ugasnila o mlado iiyljenje. Neinani vo-ak, ki si padel na Krnskem vrhu, ali si vetfel, zakaj si se bojeval, zakaj si dal svoje življenje daleč od rodnega kraja, daleč od svojih dragih, zaman čakajočih glasu od teb*? £«mu »* prem»-isl neštete trdote neskončnih voj nih pohodov, trpel žejo in glad, žrtvoval nešteto neprespanih noči? Čemu so te pognali v naskok na ta nezavzetni krnski vrh, kjer te je pokosila krogla nasprotnika, pray tako žrtve smrtonosne bojne vihre? Presunjeni od tega prizora molče s^jimo na krnskem vrhu trije partizani, udeleženci druge svetovne vojne. Kako do dna drugačen je ta naš boj od prejšnjega, v katerem so se med sabo bili interesi pohlepnih imperialističnih velesil. Mi se bojujemo za novi svet, za svet, kjer ne bo več izkoriščanja, kjer bodo vsi narodi sveta v miru in zadovoljstvu uživali sadove svojega dela, kjer bosta poleg kmeta delavec ¿n razumnik svobodno odločala o svojih zadevah. Za svet, ki mu ne bodo več vladali pomehkuženi kralji, zviti bankirji in goljufivi trgovci; ne, vladalo bo ljud-stvp samo in si gradilo svet po svoji volj^ i. Svet.».brat9vstya, enotnosti in svobod* J» «a tak svet se je vredno bojevati, tak svet je vreden toliko žrtev in toliko mladih življenj," Tako piše tovariš partizan borec iz druge vojne—iz osvobodilne vojne. Da, res, mi iz prve svetovne vojne smo bili samo orodje tujega imperializma. Nam nekaterim je bilo najtežje, ki smo iot zavedni Slovenci to vedeli, }a si žal nismo mogli pomagati. Bili smo uklenjeni v verige tu-; ih pohlepnih gospodarjev in domačih ponižnih hlapcev. Danes, to so naše planine zopet svobodne, naj si vsak delavec, nameščenec in delovni človek naše svo-kx>dne domovine v prostem času ogleda te krasote naše lepe slovenske zemlje, da ai nabere zopet moči za nadaljnje vestno in >ridno delo v prid nas vseh. nih^e # od nas ni mqg«J dati. ker ga sami nismo imeli. Tudi razgo-varjati se nismo smeli z njimi. Pot je šla dalje na Trento, Lepe-..............nje, Duple planino in Smogar, sko kroglo"bo ia dober". K^so¡^f4*"*™ J* imeli ukrit opravili vse formalnosti, smo selv obU,ti ie Italijani, morali takoj odpeljati tja, kamor je velel cesarski listek. Tako sem prišel v Pekre pri Mariboru, kjer smo se morali vaditi vojaških ved kar v clvllu, ker je že tedaj primanjkovalo vojaške obleke, še danes po tolikih letih vidim pred seboj br katera "cugsfirerja", ki nas je tert samo delajo, drugi pa samo mlečnosobe fantiče kakor tudi uživajo sadove tega dela. Na *tÄr* petdesetletnike zmerjal s eni strani ogromno bogastvo, na »vinjaml in prašiči. "Nleder-auf, drugi pa brezupna beda. Na pomlad leta Iftlft je pri stavbni stroki zmanjkalo dela nieder-auf", tako je, trajalo po cele dneve, da smo se vsega na veličali in smo si bolj želeli strel- Mnogo delavcev nas Jo bilo od- ,k,h i*rkov kot uk<,«a *lv,irnJ« puščenih. Vzel sem pot pod no- >n trpljenja. Naša želja se je ge ter šel domov. Doma je bila kmalu Izpolnila. Oddellli so nas beda In moral sem si poiskati mini tiste, ki »o šli v Admont. dela Z očetom in bratom An- Uvrščeni smo bili k 13. marš-ba drejem ter drugimi možmi ln taljonu. ali kakor smo ga vojak« fanti smo šli delat strelske Jar- kratili, "mrtvaški bataljon" Pre ke za vojaško poveljstvo na Na-Jell smo nove koprivaste obleke nos. Ni ml niti v glavo padlo.'In odpravili so naa s godbo na če-da bom čez neka) mesecev tudttlu v živinske vagone. Ustavili sam stal v strelskih jarkih in srn«, ae v Ratečah na Gorenjskem nastavljal svoja prša Italijanom. |Hakli »o nam. da smo v rezervi Dvajsetletnega maja 1915 le Imeli smo strelske vaje in plezali ta Je Italije napovedala Avstri- na Mangart t vso vojaško opre-Ji vojno. Takoj Je bilo povsod mo Na najbolj strmih krajih so nabito, da morajo vsi '»d osem- nam oficirji ukazali utrditi se log, valček Slovene Records lt-lack records Tfc COD, phm postsg* C-400 Mojs baba Js pij K« pridem skesi C-408 Lubes polka Planincs ptlka C-410 Pomladanaki polka Bele roie, /alesk C-412 Tekletovs tožra, vaUfck Veseli tovariši, polka Kusar's orchestra C-41S De t rot laka polka Dizsjr day polka C-414 Treba in. treba nI, polka flerkulovie, waltz C-415 MoJe lenke glas Na levo, na deano, polka C-416 Mojs dekle Dekle, kdo bo tebe trsfttsl Frank Yankovic and his oreh. B-SOS Po slml pa roilee ne cveto, val. Veseli lovec, polka B-404 Odpiraj dekle kamrico, polka Gor tes jezero, vslzer J. Pluth and his oreh. Writs *>r free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS ' PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, 111 Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkpnja v Ustih« proalmo vse dopisnike, Id oglašajo priredbe svojih društev alt drugih orga nizacij. ali pa kako drugo akcijo sa sbiranja denarja, naj v »vqjlh poročilih ne omenjajo srečk al! srečkanja. kakor tudi ne kartnth ali tombulakih zabav, ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od naa, da mora vse tako oglašanje is lista. Prosimo, držite ae tega-* HIŠINJE stalno fT*Y ;V " DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosveti ali v glavni urad SNPJ, no pozabita v naslovu napraviti poštne številke 23 sa bsaado "Chicago". Na kuverti vselej sapUltet Chicago 23« I1L To bo olajšalo delo na ftkallrt pošti« ««»n pa pospešilo dostavljanje poŠte. Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj Uetl kratkourno deu Cista, moderna poslopja o izredno visoke plače: 72 %c na uro za pričetek 77 na uro po 3 mesecih 82% na uro po 6 mesecih O 5 ln 8 dnevni TEDEN O URE: 5:30 do polnoči o plačane POČITNICE IN prazniki O UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE o več delavskih UGODNOSTI Skušali vas bomo uposliti blii vašega doma Pridite ln govorite i MU» All« Uposlevalni urad za ženske Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St V Prosveti so ae in delavske veatL ¿Its ta week danV AU |lè «T I- Italijani so imeli prav v sam vrh Krna v živo skalo vtesano kavarno. Tu so imeli montirane topove, ki so nas Avstrijce vedno po dnevi in po noči vznemirjali; tudi strojnic so imeli mnogo. Ponoči so nas neprestano osvetljevali s raketami. Med tem so bili vojaki Italijani dobro vkopani na vrhu Krna, dobro preskrbljeni i obleko in hrano, katero so jim dajali Angloamerikanci in Francozi. Mi smo pa na šmohorju v velikem I«emeiu dobesedno zmr zovali in stradali ter imeli poleg tega ta komandanta zver v človeški podobi, mučitelja Slovencev "Oberlaltnanta" Paulosa. avstrijskega Nemca. Ta nam ni dal nikdar miru in pokoja. Za ofi cirje pa amo morali delati kino, kopati v tivo skalo kaverne. Sekali smo ponoči les in ga iz Le-penja po koijih stezah prinašali na Duplo-Km, Bogatin. Veliki Lemet, Mali Lemet in š.nohor Delali smo cesto is l«epenja na Duplo Kadar je bilo juino vreme, so bučall is vrhov planin veliki in za mnoge naše tovariše smrtonosni plazovi. Na boiič |. PROLETAREC |o v boju aa pravice delavoev 42 let. NAROČITE 81 O Al Stane sa celo leto S3, sa pol leta f 1.7S. • •••••••* za tri meeece ti* I STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR V salogi imamo tudi Adamičeva ter knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIM. LETNIK 1947, še naroèlllf Stane %IM. Za v atari kraj HAS. druga angleške Pišite po Naalovt PROLETAREC 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« > .... Cene zmerne, unijsko delo prve vnto s Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY . 2857-59 S. Lasmdale Avenue . . Chlcago 23, Illla* TEL. aOCKWELL 4904 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVCTO iane sa vse enako, sa člane sli asilaae »» »» Kar pa ¿lani še plačajo pri asssmssiu lU«" Iteje k naročnini. ToeeJ sadsj al vsroks. raa Elana Sito*. List Presreta Je vsls Isstsis« ■ Pa sklepu 12. rsdns konvencije ae lahke naroči ns list pelštefe eden. dva. tri. šttrl ali pat šlaaov Is eee drušiae k i ninL List Prosveta stana sa vse enaka, sa člane ali aečlsns M J» ■ ena letno naročnina, tednik, se Jim le prišteje da Je Ust predrag sa člane____________ totovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki W led Htal list vsak das. Pojasnlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti «J» SNPJ, ali če se preseli proč od druilne in bo zahteval «sm njJ» tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako •*»■» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnlitvvi"» In obenem doplačati dotlčnd'vsoto listu Prosvets Ako tef» ■ stori, tedaj mora upravništvo znižsti datum za to vsoto nsrocni» Cena llshi Prosveta Jat • MJI Za Zdrui. dršave ln Kanado ft.00 Za Chlcego ln okolico )• » 1 tednik la..................S SO 1 tednik ia------- ¡7, t tednika In_________Ml t tedniks la —— I- S tedniks ia______________ 4 40 9 tedniks la ------— ¡Z 4 tednika la_________ 3.20 4 tedniks la----—' ^ 8 tednikov la.________2.00 • tednikov ia. —— Za Evropo Je._______JH-00 Ispolnlte spadajl kupoa. prt lotite potrebno vsote Monay Ordsr v pisma ia si narečlis Preaveto. Ust ki is *sfe PROSTETA. SN»J. MST So. Lswadala Ava. Chieape 22. DL masse