Številka 2 Lojze Plaznik "Prejeti tako javno priznanje je zelo prijetno1 STRAN 11 rdi' 9170351414014 SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC VABIMO VAS NA OGLED TEKEM V SMUČARSKIH SKOKIH 5 ZA CELINSKI POKAL ZA ŽENSKE ^etek, 21. januar 2011 bB!Bo FIS MLINSKI POKAL (trening) Sobota, 22. januar 2011 mmm CELINSKI POKAL (tekma) Nedelja, 2 januar 2011 14.00 FIS CELINSKI POKAL (tekma) VABLJENI! Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Tretja stran Garancija ostaja, ne pa tudi predlagatelja ukinitve V decembru je slovensko javnost razburil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov, ki je predvidel ukinitev obvezne garancije za tako imenovano tehnično blago. Predlagatelj zakona, Ministrstvo za gospodarstvo, je ob tem predvidel nerazumno kratko obdobje za javno razpravo, kar je sprožilo protest vseh civilnih združenj, ki se ukvarjajo z varstvom potrošnikov. Obvezna garancija za tehnično blago je v Sloveniji uzakonjena že več kot štiri desetletja in zagotavlja kupcem, da bo proizvajalec ali prodajalec v 45-dnevnem roku brezplačno odpravil morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v garancijski dobi, ali pa bo izdelek zamenjal z novim. Poleg tega je zagotovljeno servisiranje izdelkov, saj zakon določa obvezno organiziranost ustrezne servisne mreže in preskrbe z rezervnimi deli tudi določen čas po izteku garancije. V Zvezi potrošnikov Slovenije so v zvezi z omenjenim zakonskim predlogom izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da želi država spodbujati konkurenčnost ponudnikov blaga z zniževanjem ravni varstva potrošnikov, ne pa z višjo kakovostjo, inventivnostjo in družbeno odgovornostjo. Ker je na trgu vedno več izdelkov slabe kakovosti, ki povzročajo škodo potrošnikom, hkrati pa predstavljajo tudi potencialno nevarnost za zdravje in življenje uporabnikov, je obvezna garancija zelo pomembna varovalka za potrošnike, o čemer priča tudi statistika vprašanj in pritožb, ki jih beležijo v nacionalni potrošniški organizaciji. Ministrstvo za gospodarstvo seveda ni moglo preslišati glasnega nasprotovanja ukinitvi obvezne garancije, zlasti po tem, ko so se za ohranitev garancije izrekli nekateri proizvajalci in ponudniki tehničnega blaga pri nas, na primer Gorenje in Mer-cator. Ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič se je zato odločila za radikalno potezo: javno obravnavo predloga zakona je zaključila in napovedala, da bodo pripravili nov predlog, v katerem ne bo omejevanja ali zmanjševanja pravic potrošnikov. Poleg tega je Radičeva napovedala razrešitev generalnega direktorja direktorata za notranji trg dr. Petra Vrtačnika in direktorice Urada za varstvo potrošnikov Mojce Burgar, ki sta brez soglasja ministrice poslala zakonski predlog v javno obravnavo. Med ostalimi ukrepi je predvidena tudi ukinitev urada za varstvo potrošnikov, katerega del nalog bo prenesen na ministrstvo, drugi del, povezan z izvajanjem varstva potrošnikov, pa bo zaupan nevladnim potrošniškim organizacijam. IZ VSEBINE: 2 j ^_J Tema tedna: Obvezna garancija bo po besedah ministrice le (še) ostala.....................4 Zdravstvena postaja Nazarje: V Nazarjah znova le trije zdravniki....................5 Zavod za gozdove Slovenije: Zapleti pri imenovanju vodje nazarske območne enote...................................6 Intervju: Dr. Patrick Vlačič, minister za promet..............8 Gorenjski klanec: Bo cestišče rešeno pravočasno?....................9 Bočna: Božično-novoletni koncert.................................12 SSK Ljubno ob Savinji BTC: Na ljubenski tekmi prvič tudi Kitajke..............19 2. slovenska futsal liga: »Graščake« premagali gostje iz Oplotnice ..20 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 2, 14. januar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/8390-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Tema tedna Obvezna garancija bo po besedah ministrice le (še) ostala SPORNA NOVELA ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV Gospodarska ministrica mag. Darja Radič je po tednu dni vročih razprav o ukinitvi obvezne garancije za tehnično blago in ugotavljanju, kaj Evropska komisija od Slovenije sploh zahteva, odločila, da obvezna garancija ostaja. Velika verjetnost pa je, da na svojih položajih ne bodo ostali tisti, ki so predlog Evropske komisije tolmačili napačno in vztrajali na ukinitvi te pravice potrošnikov. ODGOVORNOST PRIPRAVLJAVCEV ZAKONA Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Viljem Pšeničny je zaradi objektivne odgovornosti ministrici že ponudil odstop, a ga ta ni sprejela. Bo pa ministrica vladi predlagala razrešitev generalnega direktorja direktorata za notranji trg na ministrstvu Petra Vrtačni-ka in direktorice Urada RS za varstvo potrošnikov Mojce Burgar, ki sta ukinitev garancij najbolj glasno zagovarjala. Radiceva bo vladi tudi predlagala ukinitev urada za varstvo potrošnikov. DIREKTIVA KOMISIJE ALI NE? Sporni predlog novele Zakona o varstvu potrošnikov je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) se je takoj ostro odzvala in zahtevala podaljšanje javne razprave, Urad za varstvo potrošnikov je zahteval sklic sestanka strokovnega sveta. V to, da bo Evropska komisija kaznovala Slovenijo, če obvezne garancije ne ukinemo, so ministrico prepričali sodelavci. Šele, ko so evropski poslanci koalicijskih strank zagotovili, da ukinjanja zaščite potrošnikov Evropa od nas ne zahteva, se je Radiceva sestala s pripravljavci novele. PRAVICE POTROŠNIKOV OSTAJAJO Ministrica in pripravljavci novele zakona o varstvu potrošnikov so se sestali v ponedeljek. Pripravljavci novele zakona so menili, da se zaradi zahteve Evropske komisije po uskladitvi naše zakonodaje z evropsko ukine institut obvezne garancije, kar je izzvalo ostre odzive v javnosti. Radice-vi se je zdelo nesprejemljivo, da je o ukinitvi obvezne garancije izvedela iz medijev, ne od sodelavcev. Zatrdila je, da bo institut obvezne garancije ostal, če se izkaže, da ni nujno v neskladju z evropskimi direktivami. Zagotovila je tudi, da zakon ne bo omejeval ali zmanj- ševal pridobljenih pravic potrošnikov. PREDNOSTI OBVEZNE GARANCIJE Obvezna garancija za tehnično blago je v Sloveniji uzakonjena že skoraj 40 let in zagotavlja potrošnikom, da bo prodajalec ali proizvajalec najpozneje v roku 45 dni brezplačno odpravil morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v določenem garancijskem roku, ali pa mora izdelek zamenjati z novim. Poleg tega je zagotovljeno servisiranje izdelkov, saj zakon določa obveznost organiziranja ustrezne servisne mreže in preskrbe z rezervnimi deli tudi določen čas po izteku obvezne garancije. ZPS V BOJ ZA PRAVICE KUPCEV Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je poudarila, Naša anketa Če bi ukinili obvezne garancije ... Štiri desetletja smo v Sloveniji kupovali tako imenovano tehnično blago, ob katerem so nam trgovci in proizvajalci jamčili kvaliteto z garancijo od enega do več let. Če se je v tem času aparat ali izdelek pokvaril, ga je proizvajalec popravil na svoje stroške v roku 45 dni ali pa ga je zamenjal z novim, če napake ni bilo moč odpraviti. Te dni je bil v obravnavi predlog novele zakona o varstvu potrošnikih, iz katerega so ta člen črtali. Po mnenju Zveze potrošnikov bi bili zaradi tega prikrajšani tisti, ki kupujejo cenejše izdelke manj znanih proizvajalcev, zaradi nižanja varstva potrošnikov pa bi se povečal dobiček proizvajalcev. Stanislav Prislan, Radmirje S tem bo država naredila korak nazaj, potrošniki bodo bistveno oškodovani. Oškodovana bo kvaliteta življenja kupcev. »Ta kratko« bodo potegnili tisti, ki zaradi svojega standarda ne morejo kupovati dragih izdelkov. Prav tako bo verjetno brez garancije težko dokazovati skrite napake, saj so danes sodni stroški zelo visoki, zato se verjetno ne bi nikoli posluževal dokazovanja po sodni poti. Anton Plevčak, Radegunda ■ Ni prav, da se obvezna garancija ukinja. Teh- nično blago je že po naravi zelo drago in bi zaradi tega moralo zajemati tudi kvaliteto. V kolikor proizvajalec ne bo dajal obveznih garancij, potem tudi za kvaliteto izdelkov ne bo jamčil. Izdelki bodo bistveno slabši. Lilijana Bele, Gornji Grad To je taka potuhnjena gesta v škodo državljanov. Prav zaradi ukinjanja obveznih garancij bodo prodajalci lahko prodali več nekakovostnih izdelkov. O tem, kako iskati pravico preko sodišča, pa je vprašanje, koliko je ta praksa razširjena. Sama imam namreč slabo izkušnjo z Zvezo potrošnikov Slovenije in se mi ne zdi zaupanja vredna. Daniel Klemenšek, Logarska dolina Ukinitev obveznih garancij je korak nazaj za državo. To bo, kot bi kupoval mačka v žaklju. Prodajalci bodo s prodajo nekvalitetnih izdelkov lahko večali dobiček. Z nakupom izdelkov brez določene kvalitete pa bo ogrožena tudi kvaliteta življenja. Potrošniki se bodo verjetno bolj pogosto obračali na Zvezo potrošnikov Slovenije, saj je to tista organizacija, ki mora kupce ščititi. Marjanka Steiner, Mozirje Če bodo ukinili obvezne garancije, bodo prodajalci lahko prodali več nekvalitetnega blaga. »Ta kratko« pa bodo potegnili tisti, ki si ne morejo privoščiti dragih izdelkov. Z nižanjem ravni varstva potrošnikov je tako ogrožena tudi kvaliteta življenja kupcev. Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem Gl Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 C Tema tedna, Aktualno da obvezna garancija pomeni zelo pomembno varovalko na trgu tehničnih izdelkov, ker zagotavlja, da se smejo prodajati le izdelki, za katere je zagotovljeno servisiranje in dobava rezervnih delov. »Ukinitev obvezne garancije bi poleg porasta prodaje izdelkov slabe kakovosti, pomnožila probleme z vzdrževanjem izdelkov in povečala pritisk na potrošnike, da plačajo prostovoljno oziroma dodatno garancijo, da si zagotovijo brezplačno popravilo in rezervne dele tudi v času, ko bi okvaro na izdelku prodajalec moral odpravljati na podlagi pravil o stvarni napaki, to je dve leti od nakupa,« je dejala Kutinova, ki meni tudi, da za tem ukrepom tičijo prodajalci, ki želijo na vsak način znižati svoje stroške delovanja. KAJ JE STVARNA NAPAKA Kot ugotavljajo na ZPS, pravice iz naslova stvarne napake veljajo za vse blago, ne le za tehnične izdelke, potrošnik pa jih lahko uveljavlja v roku dveh let od nakupa blaga, ven- Obvezna garancija na tehnične izdelke še ostaja (foto: Štefka Sem) dar le zoper prodajalca. Dveletni rok uveljavljanja stvarne napake pa velja le za potrošnike, za ostale kupce, kot so samostojni podjetniki, kmetje in pravne osebe, so roki znatno krajši. V primeru, da prodajalec zapre vrata svoje prodajalne, kot se v zadnjih časih pogosto dogaja, pa kupec stvarne napake nima več komu dokazovati. Stvarna napaka se od obvezne garancije razlikuje predvsem, ker ne zagotavlja servisne mreže in nadomestnih oziroma rezervnih delov. Štefka Sem »Komisija ne zahteva ukinitve instituta obvezne garancije, temveč zgolj uskladitev zakona z direktivo v tistih določbah, ki urejajo prostovoljno garancijo, ki jo lahko za katerikoli izdelek ali storitev potrošniku obljubi prodajalec ali proizvajalec,« je povedala Breda Kutin z ZPS. ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE V Nazarjah znova le trije zdravniki Zdravstvene ustanove po vsej Sloveniji se spopadajo s problematiko pomanjkanja zdravniškega kadra, le-ta je še posebej izrazita na podeželju. Tudi Zgornja Savinjska dolina pri tem ne izstopa v pozitivnem smislu, saj po odhodu zdravnice mag. Damjane Pod-krajšek v Zdravstveni postaji Nazarje znova delujejo le trije zdravniki. PODKRAJŠKOVA Z JANUARJEM ZAPOSLENA DRUGJE Pred skoraj dvema letoma se je Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Mozirje okrepil za novo zdravniško moč, saj je z delom pričela mag. Damjana Podkrajšek, specialistka šolske medicine. Takrat se je usmerila predvsem v delo z otroci, zato z letošnjim januarjem, ko se je odpravila na novo delovno mesto izven naše doline, skrb tare predvsem starše mladoletnih otrok. ZDRAVSTVENA OSKRBA VSEH OSTAJA NEOKRNJENA A Ida Pustoslemšek Kramer, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, v okviru katerega delujejo nazarske ambulante, zagotavlja, da zdravstvena oskrba vseh ostaja neokrnjena: »Po odhodu Pod-krajškove bomo do prihoda novega zdravnika v nazarski zdravstveni postaji delovali trije zdravniki. Paciente Podkrajškove smo si porazdelili, predšolske otroke bom obravnavala jaz, ostale paciente sta si porazdelila zdravnika Bojan Leskovšek in Andreja Podbregar Marš.« Tudi preventivni pregledi otrok bodo po zagotovilih direktorice Pustoslemšek-Kramerjeve potekali nemoteno. Starši bodo o nadaljnjih terminih obveščeni individualno. Ida Pustoslemšek Kramer: »Paciente Podkrajškove smo si porazdelili, predšolske otroke bom obravnavala jaz, ostale paciente sta si porazdelila zdravnika Bojan Leskovšek in Andreja Podbregar Marš.« (foto: TG) STARŠI ZBIRALI PODPISE PO VSEJ DOLINI Združenje pediatrov je ravno pred nekaj meseci javnost opozorilo na kronično pomanjkanje pediatrov po celotni Sloveniji. Podkrajškova sicer ni pediatrinja, ampak je specializirala iz šolske medicine, starši malih otrok pa so jo očitno vzeli za svojo. To so po njenem odhodu izrazili tudi z zbiranjem podpisov po vsej dolini, s katerimi so po besedah nekaterih mamic, ki ne želijo biti imenovane, hoteli zdravnico zadržati v do- lini oziroma ji pokazati, da so njeno delo cenili. Po oceni staršev, ki so se pri zbiranju podpisov najbolj angažirali, naj bi le-teh zbrali okoli 1.400. Družinska oziroma splošna medicina med zdravniki ni priljubljena, zato, tako pravi Pusto-slemšek-Kramerjeva, ne bo tako lahko najti drugega zdravnika, ki bi znova prevzel četrto nazar-sko ambulanto. Dejstvo pa ostaja, da v Nazarjah še vedno delujejo zdravniki, ki vse svoje moči usmerjajo v kakovostno obravnavo bolnikov in bodo to počeli še naprej, kljub povečanemu obsegu števila pacientov. Tatiana Golob ( Na kratko Načrt odstrela divjih prašičev znatno presežen Na decembrski seji mozirske območne izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so predstavniki kmetov opozorili na problem škode po divjadi. V jesenskih mesecih je bilo opaziti veliko škod na kmetijskih zemljiščih, ki so jih povzročili divji prašiči. Predlagali so, da bi v začetku letošnjega leta sklicali sejo območne izpostave, na katero bi povabili predstavnike lovcev in nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, kjer pripravljajo lovsko upravljavski načrt. Menili so še, da je o večjih škodah, ki jih povzroči divjad, treba sproti opozarjati odsek za gozdne živali pri ZGS OE Nazarje. ML Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Iz občin, Organizacije ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Zapleti pri imenovanju vodje nazarske območne enote Na seji Sveta Območne enote Nazarje, Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), 23. decembra, se je zbralo vseh devet članov. Za predsednika so izvolili direktorja Zgornjesavinjske zadruge Mozirje Andreja Presečnika, ki bo svet enote vodil nadaljnja štiri leta. Podpredsednik je Milan Cajner. Obravnavali so predlog direktorja zavoda Jošta Jakše za novega vodjo nazarske območne enote (OE), kjer pa je prišlo do zapleta. PRVIČ TEŽAVE PRI IZBIRI VODJE OBMOČNE ENOTE V dosedanjih štirih mandatih je svet enote imenoval vodjo enote, direktor zavoda pa je k imenovanju podal soglasje. Po noveli zakona iz leta 2007 vodjo enote samostojno imenuje direktor, svet enote pa poda predhodno mnenje k imenovanju. Na razpis za vodjo nazarske enote ZGS, ki je bil objavljen novembra, sta se prijavila dva kandidata, oba sta izpolnjevala pogoje. Svet enote je na seji obravnaval Ja-kšev predlog, ki pa ga niso podprli. popolnoma »povozil« njihovo mnenje. Toni Breznik nazarsko območno enoto vodi vse od ustanovitve leta 1994. Od direktorja Jošta Jakše je pooblaščen za vodenje in organizacijo dela do imenovanja novega vodje. Kako dolgo bo »status SVET OBMOČNE ENOTE PROTI IZBRANEMU KANDIDATU Člani so bili soglasno proti kandidatu, ki ga je predlagal Jakša, in so predlagali, da se mandat podeli sedanjemu vodji OE, Toniju Brezniku ali pripravi nov razpis, je povedal Andrej Presečnik. Omenil je tri možnosti, ki jih ima sedaj direktor Jakša -da vztraja pri odločitvi in dodeli me- Predsednika Sveta OE Nazarje, ZGS Andrej Presečnik: »Kljub temu da je mnenje sveta neobvezujoče, bi z izbiro svojega kandidata Jakša popolnoma »povozil« naše mnenje« (foto: Štefka Sem) sto vodje enote kandidatu, katerega imenovanje je svet enote soglasno zavrnil, da spremeni odločitev in upošteva njihovo mnenje ter na mesto vodje enote imenuje dosedanjega vodjo ali ponovi razpis. Mnenje sveta enote je neobvezu-joče, je še povedal Presečnik, toda z izbiro svojega kandidata bi Jakša quo« trajal, ne ve nihče, je pa prvič doslej prišlo do težav pri imenovanju vodje OE. SESTAVA SVETA Svet nazarske območne enote zavoda za gozdove sestavlja devet članov. V njem so trije predstavniki organizacij lastnikov goz- dov, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je izbral Bojana Capla, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Andreja Presečnika in Sindikat kmetov Slovenije Iva Rihterja. Trije predstavniki iz organizacij lovstva, kmetijstva in varstva narave so Milan Cajner, Primož Budna in Gregor Kalan. Predstavniki ustanovitelja, lokalnih skupnosti in delavcev zavoda za gozdove so predstavnica vlade Ida Oderlap Kranjc, predstavnik delavcev Ivan Jakop in predstavnik lokalnih skupnosti, župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Predstavnik lokalne skupnosti je vsak mandat iz druge občine, pri čemer sledijo abecednemu vrstnemu redu. Štefka Sem Naloge sveta so, da obravnava predloge in pripombe iz javne razgrnitve gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, svet določi predlog gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območne enote. V njihovo zadolžitev spada še predlog programa dela, finančni načrt in poročilo o opravljenem delu območne enote. OBČINSKI SVET NAZARJE Dobro finančno poslovanje in odlični tekmovalni rezultati glasbene šole Na zadnji, to je decembrski seji, je nazarski občinski svet poslušal in na koncu tudi potrdil poročilo, ki ga je podal ravnatelj javnega zavoda Glasbena šola Nazarje Jernej Marinšek. Iz poročila je bilo razvidno tako finančno stanje kot vsebinsko delo šole, kar je bilo oboje uspešno. Marinšek je med drugim poročal, da je bilo šolsko leto 2009/2010 za nazarsko glasbeno šolo najuspešnejše doslej, kar se tiče tekmovalne dejavnosti. Na regijskem tekmovanju so njihovi učenci prejeli sedem zlatih in eno srebr- no priznanje, na državnem tekmovanju pa štiri zlate, dve srebrni in dve bronasti nagradi in dve posebni nagradi. Udeležili so se tudi mednarodnih tekmovanj, kjer so prav tako dosegli vrhunske uspehe. Tako so pri instrumentu flavta osvojili dve zlati diplomi, drugo nagrado pri klavirju in eno priznanje pri saksofonu. »Še nikoli nismo imeli zmagovalca ali zmagovalke na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov, še manj pa s tako izvrstnim rezultatom, saj je zmagovalka mednarodnega tekmovanja v Srbiji flavtistka Sara Lamprečnik dosegla 99 točk od možnih 100. Tesno ji je sledila Manja Pančur s 96 točkami,« je med drugim poročal ravnatelj. V poročilu je bila tudi ocena finančnega rezultata šole za leto 2010. Glasbena šola se financira iz treh virov. Okoli 84 odstotkov je sredstev ministrstva za šolstvo in šport in se porabijo za bruto plače zaposlenih. Delež staršev v letu 2010 je 11 odstotkov. Ta sredstva se porabijo za pokrivanje stroškov materiala in nakup novih instrumentov. Tretji vir so prispevki lokalnih skupnosti. Predviden skupni prispevek občin, s katerim šola pokriva stroške prevoza in prehra- ne, je 24.700 evrov, dejanski stroški pa so bili ocenjeni na 29.907 evrov. S sredstvi, je bilo rečeno v poročilu, na šoli ravnajo zelo gospodarno. Vsako leto poskušajo popolni-ti in zamenjati stare ter neuporabne instrumente. Tako so lani kupili instrumente za pouk tolkal. V prihodnje bodo po ravnateljevih besedah ponudbo instrumentov, ki jih na šoli poučujejo, razširili še s poukom harfe. Na ta način bodo tako učencem kot obiskovalcem na nastopih lahko nudili še bolj pester program. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Iz občin, Zdravstvo OBČINA MOZIRJE Občanom sofinancirajo tečaj računalništva Letos je občanom mozirske občine ponovno omogočeno računalniško opismenjevanje. Občina Mozirje je namreč v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje pripravila osnovni tečaj računalništva, za katerega bo sofinancirala polovico cene tečaja. Prijavljeni tečajniki bodo za 30-urno osnovno spoznavanje računalništva plačali 60 evrov, prav toliko bo plačala občina. Tečaj se bo odvijal v Centru za samostojno učenje Nazarje. Po besedah direktorice občinske uprave Nade Bri-novšek, so tudi lani pripravili tečaj računalništva, je pa interes tudi za pridobivanje drugih znanj, kot so učenje tujih jezikov, težava je v le finančnih sredstvih, ki jih za podobne dejavnosti nikoli ni dovolj. Zanimivo je, da so bili dosedanji tečajniki vseh starosti, kar pomeni, da ni človek za osvajanje novih znanj nikoli ne premlad in ne prestar. Štefka Sem V Centru za samostojno učenje potekajo tečaji, ki jih v sodelovanju z občinami pripravlja Ljudska univerza Velenje, in samostojno učenje posameznikov (foto: Štefka Sem) OBČINA SOLČAVA Občina od ministrstva prejela sredstva za odplačilo šole Lani v jesenskih mesecih je solčavska občina prejela končni sklep ministrstva za šolstvo o priznanju višine sredstev za sofinanciranje izgradnje podružnične osnovne šole. Konec leta so prizadevanja župana in občinske uprave prinesla rezultat; sklenjena je bila pogodba in ministrstvo je nakazalo svoj del sredstev, na katerega so v Solčavi čakali vse od leta 2007. Gre za poplačilo sofinanciranja določenega v pogodbi v višini 49,5 odstotka vrednosti investicije po normiranih okvirih ministrstva. Občina Solčava se je na razpis za sofinanciranje izgradnje oziroma nakupa šole prijavila leta 2007, ko je bilo poslopje dograjeno in se je v njem pričel pouk. Vrednost objekta znaša okoli 1.060.000 evrov, delež Poslopje solčavske podružnične osnovne šole se z zunanjostjo, narejeno iz solčavskega macesnovega lesa, lepo vklaplja v okolje (foto: Marija Lebar) sofinanciranja s strani ministrstva je 517.000 evrov. Občina Solčava je za delni odkup šolskega poslopja, katerega izgradnjo je financiral izvajalec del, že v letu 2008 najela dolgoročni kredit v višini 400.000 evrov. Potreba po gradnji novega šolskega poslopja sega v čas, ko je inšpekcija ugotovila neustrezno statiko v stari šoli in izdala odločbo o zaprtju. Popravilo dotedanjih prostorov ni prišlo v poštev, saj bi bili stroški sanacije višji od novo- gradnje, poleg tega so bili prostori neracionalni in preveliki za solčavske potrebe. Ob prvem obisku vlade v Solčavi so predstavniki lokalne skupnosti vladi predočili problem in dejavnost za izgradnjo nove šole se je začela. V avgustu mesecu leta 2006 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, že pred tem pa so začeli z rušenjem starega objekta. Dela so potekala intenzivno, konec leta 2006 je poslopje že stalo, pomladi leta 2007 je bilo izdano uporabno dovoljenje. Sodobno poslopje šole se s svojo zunanjostjo, narejeno iz solčavskega macesnovega lesa, lepo vklaplja v okolje. V njem obiskuje nižje razrede osnovne šole 23 učencev, v vrtcu pa je 17 malčkov. Marija Lebar SEZONA GRIPE JE TU Na našem območju več virusnih obolenj Tako gripa kot druga virusna obolenja se zaradi zime hitro širijo po vsej severni polobli. O povečanem številu obolelih poročajo iz večine slovenskih zdravstvenih ustanov, tudi iz Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Mozirje. Kljub sezoni tovrstnih obolenj se za cepljenje proti gripi odloča relativno malo ljudi. Tudi v Nazarjah je cepivo še vedno na voljo, saj za preventivno cepljenje še ni prepozno. Višja raven obolenj gripe je za ta letni čas povsem pričakovana. Letošnjo sezono v Evropi razsajajo trije virusi gripe, najpogostejši pa je virus nove gripe. Strokovnjaki zato še vedno priporočajo preventivno cepljenje, saj je raven cepljenih prenizka, da bi pomagala preprečevati nadaljnje širjenje bolezni. Zanimanja za cepljenje proti gripi ni niti na Celjskem, podobno stanje opažajo tudi v Zgornjesavinj- skem zdravstvenem domu Mozirje. Po besedah direktorice zavoda Ide Pustoslemšek Kramer se letos proti gripi cepi precej manj ljudi kot lansko leto: »To je seveda bilo pričakovati, saj tokratna sezona gripe dosega precej manj medijske pozornosti kot lanska. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da gripa razsaja in je za določene skupine ljudi lahko zelo ogrožujoča.« Vsaj na našem območju so za sedaj po opažanjih Pustoslemškove bolj kot gri- pa v porastu ostale viroze, seveda se lahko stanje hitro spremeni. Virus H1N1, ki kroži letos, je po ugotovitvah strokovnjakov povsem enak lanskemu, enaki so tudi simptomi bolezni. Bolnišnice po svetu sicer poročajo o manjšem številu obolelih v primerjavi z lanskim letom, kljub vsem pa ne gre zanemariti pozornosti glede higiene, ki je osnovna zaščita proti gripi in drugim gripoznim obolenjem. Tatiana Golob Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 7 Intervju DR. PATRICK VLAČIČ, MINISTER ZA PROMET Cestno omrežje - omejitveni dejavnik skladnega razvoja območja Dr. Patrick Vlačič (foto: Marija Lebar) Zgornja Savinjska dolina je prometno zelo odrezana od ostalega dela Slovenije. Nekaj večjih podjetij, kot sta KLS Ljubno in BSH Nazarje, številna manjša podjetja in ne nazadnje prebivalci sami potrebujejo ustrezno cestno povezavo. Tudi zato, ker so naravne lepote doline priložnost za razvoj turizma. Od prihodkov tega pa je Zgornja Savinjska dolina, ki po povprečnih plačah krepko zaostaja za ostalo Slovenijo, močno odvisna. Zanimalo nas je, kako bo v prihodnjih letih država poskrbela za »svoje« ceste na našem območju. Povprašali smo tistega, ki je za to najbolj pristojen - ministra za promet dr. Patricka Vlačiča. - Kako daleč je projekt hitre ceste 3. razvojne osi? Kdaj se bodo dela na trasi dejansko lahko začela? Kje bo potekala navezava ceste, ki pride iz Zgornje Savinjske doline? Nesporno je dejstvo, da obstoječe, preobremenjeno cestno omrežje na območju Koroške in Savinjske regije ne more več zagotavljati ustrezne prometne varnosti, še več: postaja omejitveni dejavnik skladnejšega regionalnega razvoja tega območja. Predlagani koridor severnega dela tretje razvojne osi predstavlja zanesljivo in visoko zmogljivo povezavo do avtoceste A1, s tem pa tudi povezavo v smeri Savinjske, Posavske in Osre- dnjeslovenske regije oziroma sosednje Hrvaške ter ustrezno navezavo na mednarodno cestno omrežje. Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na štiri odseke, in sicer na prvi odsek od AC Šentilj-Koper do Velenja, drugi od Velenja do Slovenj Gradca, tretji od Slovenj Gradca do Dravograda ter četrti od Otiškega vrha do mednarodnega mejnega prehoda Holmec. Za prvi in drugi odsek so izdelane študije variant, predlogi najustreznejše variante ter idejni projekti, na podlagi katerih je pripravljen dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Glede na izvedene aktivnosti ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek prostorskega umeščanja, načrtuje javno razgrnitev načrtovanih ureditev v začetku tega leta. Na podlagi podanih pripomb in predlogov bo pripravljen predlog načrta, katerega sprejem na vladi je predviden v marcu 2012. Na istem nivoju je priprava prostorske dokumentacije za tretji odsek, ki naj bi bil javno predstavljen malo kasneje, in sicer marca tega leta, sprejem državnega prostorskega načrta za ta odsek pa je predviden v aprilu 2012. Težavnejši je četrti odsek na območju Mežiške doline, kjer nobena od vrednotenih variant ni dosegla pričakovane družbene sprejemljivosti. V teku je izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag za novo študijo variant. Na prvem odseku so še vedno težave v Bra-slovčah - kljub že izvedenim optimizacijam in zmanjšanju posega na kmetijska zemljišča, poleg tega pa tudi na področju aktivnih vodnih virov. Nasprotovanje kmetijskega ministrstva zaradi izgube kmetijskih zemljišč bo treba presoditi v postopku sprejemanja načrta, nadomestne vodne vire za Rečico ob Paki pa zagotoviti ob gradnji odseka. Na drugem odseku ni težav in zadeve potekajo usklajeno z občinama, dočim se na tretjem odseku občina Dravograd v celoti ne strinja s potekom trase - predvsem je sporen njen potek skozi krajevno skupnost Šentjanž. Na četrtem odseku tudi v fazi usklajevanja z občinama Prevalje in Ravne na Koroškem ni bil dosežen kompromis glede nadaljevanja postopka priprave državnega prostorskega načrta, zato se iščejo nove rešitve. V skladu z izhodiščem, da gre za načrtovanje razvojne in ne tranzitne povezave, se bo na območju Mežiške doline poiskalo nove variantne rešitve ter ponovil postopek medsebojne primerjave in vrednotenja vseh realno izvedljivih variant, ki bodo skladne z izhodišči za načrtovanje in okoljskimi omejitvami. S sprejetjem državnih prostorskih načrtov, ki je za prve tri odseke, to je od AC A1 do Dravograda, načrtovano v prvem polletju 2012, se bo pričela faza izvedbenega načrtovanja in ostala pripravljalna dela, ki so vezana na formalna dovoljenja za posege v prostor. Tukaj je poseben poudarek na pridobivanju potrebnih zemljišč. S to fazo, v kateri bodo odkupljena zemljišča in pridobljeno gradbeno dovoljenje, naj bi se aktivnosti države na tem projektu zaključile. Vse nadaljnje aktivnosti gradnje bo moral prevzeti koncesionar, ki bo gradnjo financiral sam ali s partnerji. V primeru, da cestnine ne bodo zadosten vir financiranja, obstaja možnost uporabe instrumenta »senčnih cestnin«. Za vsak odsek nove prometnice bo država sklenila koncesijsko pogodbo; v njej bo morala biti določena tudi cestnina, ki bo omogočala različne načine financiranje projekta. Zgornja Savinjska dolina se na severni del tretje razvojne osi navezuje na prvi odsek od AC A1 do Velenja, in sicer na priključku Podgora, ki se »Nesporno je dejstvo, da obstoječe, preobremenjeno cestno omrežje na območju Koroške in Savinjske regije ne more več zagotavljati ustrezne prometne varnosti, še več: postaja omejitveni dejavnik skladnejšega regionalnega razvoja tega območja.« preko nove navezovalne ceste naveže na regionalno cesto Mozirje-Šentrupert. V okviru priključka Podgora je predvidena tudi oskrbna postaja z bencinskim servisom. - V Nazarjah naj bi država urejala krožišče in del regionalne ceste R3-697 Nazarje-Gornji Grad. Kako daleč so priprave na to investicijo? V proračunu Republike Slovenije je odprt investicijski projekt za rekonstrukcije križišča »Center«; predvidena je izgradnja petkrakega krožnega križišča. V naslednjih letih se bodo pridobivala potrebna zemljišča, z gradnjo pa se bo pričelo predvidoma v letu 2013. Ocenjena vrednost investicije je okroglih milijon evrov. - Na tej cesti se načrtuje tudi ureditev odseka skozi kraj Šmartno ob Dreti. Kdaj predvidoma? Za rekonstrukcijo ceste R3-697 Nazarje-Gor-nji Grad je v proračunu Republike Slovenije odprt investicijski projekt št. 02-160, v okviru katerega je bilo tekom let urejenih že kar nekaj od- 8 Savinjske novice št. 51, 24. december 2010 C Intervju, Organizacije PLAZ POD VRHOM GORENJSKEGA KLANCA Bo cestišče rešeno pravočasno? sekov. Trenutno je v delu ureditev ceste skozi Bočno. Za ureditev regionalne ceste na podod-seku skozi naselje Šmartno ob Dreti je izdelana vsa potrebna izvedbena projektna dokumentacija. Ukrep predvideva ureditev ceste - vključno z izgradnjo hodnika za pešce, ureditve avtobusnih postajališč, postavitvijo javne razsvetljave ter prestavitve in zaščite obstoječih komunalnih vodov. Z gradnjo - ocenjena vrednost investicije je 1.150.000 evrov - se bo pričelo predvidoma v letu 2012. - Kako daleč je projekt obvoznice mimo Gornjega Grada? Izdelan je idejni projekt, ki predvideva ureditev regionalne ceste R1-314/1085 Črnivec-Rad-mirje. Na pododseku od priključka centra Gornjega Grada do navezave na obstoječo regionalno cesto je predvidena izgradnja nove obvozne ceste, na kateri je predvidena ureditev dveh »Zgornja Savinjska dolina se na severni del tretje razvojne osi navezuje na prvi odsek od AC A1 do Velenja, in sicer na priključku Podgora, ki se preko nove na-vezovalne ceste naveže na regionalno cesto Mozirje-Šentrupert.« križišč in izgradnja mostu preko Drete. V nadaljevanju je potrebno izdelati še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo projektne dokumentacije ter odkupiti potrebna zemljišča. Z gradnjo bi se predvidoma lahko pričelo v obdobju 2014-2016. Ocenjena vrednost investicije je 1.900.000 evrov. - Na cesti Luče-Solčava, ki so jo prenavljali na odseku pred Iglo, so dela prenehala. Iz kakšnega razloga in kdaj se bodo nadaljevala? Med gradnjo je prišlo do spremembe projektne rešitve - nov zid ob Savinji namesto ohranitve oziroma sanacije obstoječega -, ki je za seboj »potegnila« tudi podražitve. Gradnja je v okviru pogodbene vrednosti sedaj zaključena. Z deli na rekonstrukciji ceste pa bomo nadaljevali v letu 2011. - Ali kaj kaže, da bi se lahko pričela urejati regionalna cesta v Podolševi, kjer je tudi nekaj plazov? Za modernizacijo ceste RT-926/5501 Sol-čava-Podolševa je v državnem proračunu odprt investicijski projekt, v okviru katerega je bila postopno že izvedena etapna modernizacija. Za modernizacijo naslednje etape je izdelana PZI projektna dokumentacija, prav tako so pridobljena tudi potrebna zemljišča. Z gradnjo se bo predvidoma nadaljevalo v letu 2011. Ocenjena vrednost investicije je milijon evrov. Morda bo za bralce zanimiva še informacija, da v območju Podolševe v okviru vzdrževanja postopoma poteka tudi ureditev državne ceste RT-927/5502 Žibovt-Podolševa. Ta povezava je uvrščena tudi v plan investicij, kjer pa so večja finančna sredstva predvidena šele v letu 2013. Marija Lebar V lanskem letu je bila posodobljena in razširjena cesta med Ljubijo in Gorenjem, preko gorenjskega klanca. Pred dnevi se je na mozirski strani, tik pred odsekom za mizarstvo Kovač, sprožil plaz. Slednji grozi, da bo poškodoval cestišče in s tem ogrozil varnost voznikov. Za vzdrževanje tega dela državne ceste skrbijo delavci VOC Celje d.d., iz Cestno vzdrževalne enote Velenje. Slednji dnevno pregledujejo napredovanje plazu in se pripravljajo na morebitno postavitev delne zapore cestišča. Sanacija plazu se bo začela takoj po terenskem ogledu, ki je v pristoj- nosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Ogled je predviden v naslednjih dnevih. Po njem bo na podlagi ugotovitve vzrokov za nastanek plazenja narejen sanacijski načrt. Izvedel naj bi se takoj, da se z odlaganjem ne bi povzročala še večja škoda. Ker je modernizirana cesta praktično nova, so dela še v garanciji. Ob ugotovitvi nepravilnosti pri gradnji s strani izvajalcev, podjetja CM Celje d.d., bodo morali sanacijo opraviti slednji v okviru garancijskih del, v nasprotnem primeru bo finančno breme na strani države. Benjamin Kanjir Plaz grozi, da bo poškodoval cestišče in s tem ogrozil varnost voznikov (foto: Benjamin Kanjir) DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Leto zaključili z izobraževalnimi srečanji Člani zgornjesavinjskega Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Mozirje so se v mesecu decembru srečali kar dvakrat. Prvo srečanje je bilo po besedah predsednice Darje Dobo-vičnik sklicano za člane upravnega in nadzornega odbora ter ostale člane in ljubitelje internih srečanj. Ker se ga je udeležila le peščica upravnega odbora, so prisotni nadaljevali z izobraževanjem. V uvodu so obdelali Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je v spremenjeni obliki predstavila Zdenka Presečnik Firšt. V nadaljevanju srečanja jim je Božena Kna-pič predstavila predlog Zakona o malem delu - slednji je navdušil predvsem njihove upokojence. Ob zaključku je predsednica društva prisotne obširneje seznanila s storitvami Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Zaključek je požel zanimanje predvsem aktivnih članov, ki lahko koristijo storitve AJ-PES-a v velikem delu brezplačno. Po konča- nem predavanju je sledilo krajše druženje. Sredi decembra je društvo za svoje člane organiziralo še seminar. Kot gostje so se ga udeležili tudi velenjski računovodski delavci in revizorji. Udeleženci so prisluhnili novostim na temo Davek na dodano vrednost in spremembe pravilnika o davku na dodano vrednost. Seminar je vodila strokovna delavka zveze računovodskih delavcev iz Ljubljane. Posvet je bil dobro obiskan. Člani so prejeli tudi gradivo, ki jim bo služilo kot pripomoček pri njihovem delu. Po predavanju je tudi tokrat sledilo druženje udeležencev srečanja. »V društvu si želimo še večji obisk tako na internih srečanjih, ki jih organiziramo vsak prvi četrtek v mesecu, kot tudi na seminarjih, kjer nam predavajo priznani strokovnjaki Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije iz Ljubljane,« je o načrtih za delo povedala Darja Do-bovičnik. MŠ Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Iz občin CENE NAJEMOV DVORAN DOMOV KULTURE V MOZIRJU IN NAZARJAH Vsega se ne da meriti z denarjem Predlagane višje cene najema dvorane Kulturnega doma Mozirje (KD Mozirje) je na redni novembrski seji obravnaval odbor za negospodarske dejavnosti in, sicer s pomisleki, predlagal njihov sprejem, občinski svet pa je predlagani cenik umaknil z dnevnega reda decembrske seje. Pripombe k »ceniku uporabe prostorov v dvorani kulturnega doma« so različne. Nekateri menijo, da je treba problematiko v zvezi s kulturo obravnavati celovito, nekateri niso zadovoljni z upravljanjem doma, ljubitelji kulture predlagajo več proračunskega denarja za delovanje kulturnih društev, zdi pa se jim tudi neprimerno zaračunati najemnino tistim, ki jim je ljubiteljska kultura način življenja in ne posel. KOMERCIALNE, LASTNE, DOBRODELNE IN ŠE KAKŠNE PREDSTAVE Dvorano KD Mozirje je do maja 2009 upravljalo Kulturno društvo Mozirje, katerega upravni odbor je sprejel cenik najema dvorane, ki velja od leta 2008. Po starem (še veljavnem) ceniku je bila višina najemnine obračunana v odstotkih glede na število prodanih vstopnic, za prireditve brez vstopnine od pet do petnajst evrov na uro, za abonmajske (z vstopnino) pa trideset. Predlagani cenik bi uvedel fiksen znesek najemnine in pri tem upošteval, kdo je organizator prireditve ter kakšna sta njen namen in vsebina oziroma vrsta. Tako so najemniki razvrščeni v sedem kategorij. Med predstavami z vstopnino (komercialne) loči predlagatelj med organizatorji, ki imajo sedež na območju občine Mozirje in tistimi izven nje; posebna kategorija so lastne domače predstave, za katere bi bila najemnina nižja. Najmanj bi domači organizator prispeval za nekomercialne predstave (brez vstopnine) oziroma prireditve, na primer šolske, dobrodelne, proslave ... Poseben izračun najemnine pa bi veljal za abonmajske predstave. Jure Repenšek, predsednik KD Jurij Mozirje, v zvezi z zaračunavanjem najemnine domačim kulturnim društvom predlaga: »Se zavedamo pomena ljubiteljske kulture? Če se nekdo ukvarja s športom, dela to za svoje zdravje. S kulturo pa se ukvarjamo zato, ker je to poslanstvo. Te evre za najem dvorane razumem kot zaušnico ljubiteljski kulturi. Lutkovni abonma organiziramo že 15 let. Na začetku je bila dvorana polna, danes zakupimo pet predstav za 2.500 evrov, dvorana pa je polovično razprodana, razliko krije društvo iz svojega delovanja. Zdaj naj bi plačevali še stroške za najem dvorane, ker se pobira vstopnina. To je nesprejemljivo. Z vsakim koncertom imamo izgubo, ker prostovoljni prispevki ne pokrijejo stroškov koncerta. Poleg tega s Koledniki prepevamo v občini Predsednik KD Mozirje Roman Čretnik: »Za eno proslavo, za katero ljudje pripravijo program, hodijo na vaje, se trudijo, naj bi zdaj še plačali trideset evrov. Kdo bo še kaj pripravljal?« (foto: Ciril M. Sem) brezplačno že mnoga leta, sebi v veselje in zadovoljstvo poslušalcem. Težko bi razumel namere občine po plačilu najemnine. Občino prosim, da pri tem plemenitem delu sodeluje. Predlagam, da se domačim društvom oprosti plačevanje najemnine.« PRIREDITI PROSLAVO IN PLAČATI STROŠKE UPORABE PROSTOROV Kaj pomeni za delovanje kulturnega društva to, da bi morali njegovi člani plačati najemnino tudi za prireditev, kot je na primer proslava ob državnem ali občinskem prazniku? Predsednik KD Mozirje Roman Čretnik meni: »Do zdaj društva v občini Mozirje niso nič plačevala za dvorano, če so kaj pripravila. Mislim, da bi lahko tako ostalo za naprej. Za eno proslavo, za katero ljudje pripravijo program, hodijo na vaje, se trudijo, naj bi zdaj še plačali trideset evrov. Kdo bo še kaj pripravljal? Lani je KD Mozirje pripravilo proslavo v februarju, program za slavnostno sejo Občinskega sveta Mozirje, proslavo ob dnevu samostojnosti; bilo je tudi nekaj gledaliških predstav. Sicer pa je v dvorani možno imeti gledališke predstave, pevske nastope, lutke, razne okrogle mize, zborovanja, občne zbore ipd. Opremljena je z mešalno mizo, ki omogoča razne svetlobne efekte, reflektorji, ozvočenjem, razmišljamo pa o novih praktikablih za pevce, saj so stari in težki za prenašanje.« KAKŠNA PRAVILA VELJAJO ZA NAJEM DVORANE KULTURNEGA DOMA DRUGJE? Občinski proračun sofinancira dejavnosti kulturnih društev, kulturni domovi so občinsko premoženje. Merila za najem dvorane pa so po občinah različna. Ponekod so društva in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina (vrtec, šola), oproščeni plačila najema prostorov in opreme, obratovalnih in drugih stroškov za izvedbo nekomercialnih prireditev. O tem, kako upravljajo kulturni dom v Nazarjah, pravi direktor Javnega podjetja Dom Nazarje Matej Pečovnik: »Cenik za najem prostorov v domu kulture je v uporabi že dolgo vrsto let. Kaj so takrat upoštevali pri oblikovanju cenika, ne vem. Vsekakor bo JP Dom Nazarje na osnovi stroškov v letu 2010 pripravil novo kalkulacijo ter predložil predlog cenika Občini Nazarje, ki je lastnik objekta. Dosedanja praksa je bila, da imajo domača društva in javne ustanove (OŠ Nazarje, GŠ Nazarje) uporabo prostorov v domu kulture zastonj. Naslednji pogoj za brezplačno uporabo je bil, da organizator prireditve (domače društvo in javna ustanova) ne pobira vstopnine. Moje osebno mnenje je, da je to pravilno, kajti objekt je javen in je bil zgrajen z namenom zagotavljanja ustreznih pogojev za delovanje društev v kraju ter druženju krajanov ob raznih kulturnih in ostalih dogodkih.« O tehnični opremljenosti prostorov pa doda: »Tehnična oprema v domu kulture je nova (ozvočenje, projektor), tako da z vidika tehnike ni ovir za kakršnokoli prireditev, problem je majhen oder v primeru velikega števila nastopajočih. Lahko rečem, da se število prireditev iz leta v leto bistveno ne spreminja. Večina prireditev je tradicionalnih (ob raznih državnih praznikih). Sigurno je manj gledaliških predstav, ki jih je bilo pred leti več. V letu 2010 je bila velika dvorana doma kulture uporabljena 48-krat, mala sejna soba 41-krat.« Andreja Gumzej Denar ne more ustvariti nič, kar bi bilo vredno življenja; le pesek je, ki nas obda s puščavo. Antoine de Saint-Exupery © Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJ OBČANKE IN NAJ OBČANE LETA 2010 Lojze Plaznik: »Prejeti tako javno priznanje je zelo prijetno« Ob zaključku akcije Savinjskih novic za naj občana je v gradu Vr-bovec potekala slovesna podelitev priznanj. Te je v ponedeljek podelil glavni in odgovorni urednik zgor-njesavinjskega tednika Franci Kotnik. Dogodka so se udeležili finalisti in njihovi župani. Med podelitvijo je Kotnik predstavil lastnosti in dejanja nagra- jencev, ki so jih bralci pri posameznem naj občanu najbolj opazili. Pozitivizem, srčnost in pomoč soljudem, so le del lastnosti, ki so bile na glasovnicah največkrat napisane. Priznanja so si letos prislužili Martina Poličnik iz občine Solčave, Marija Preskar iz občine Lu-če, Marjana Rihter iz občine Gornji Grad, Forti Ermenc iz občine Ljubno, Jože Kavtičnik iz občine Nazarje, Lojze Plaznik iz občine Mozirje in Vinko Jeraj z Rečice ob Savinji. V imenu kolektiva osnovne šole se je Kavtičnik zahvalil za priznanje in poudaril, da je zelo dobrodošlo dejstvo, da v Savinjskih novicah najdejo bralci veliko pozitivnih stva- Prejemniki priznanj z županjo, župani ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (levo) (foto: Marija Šukalo) ri in ne le napak in »kritikanstva«. »Velikokrat sem nagrajeval, a le malokrat sem v vlogi nagrajenega. To je nekaj prijetnega in spodbuda za naprej ne samo zame, temveč tudi našemu celotnemu kolektivu. Brez dela in sodelovanja vseh sodelavcev teh uspehov ne bi dosegali,« je izpostavil Kavtičnik V imenu nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalil Lojze Plaznik. Zahvala je veljala tako vsem bralcem, ki so za njih glasovali, kot Savinjskim novicam, ki so organizirali akcijo izbire naj občana. »Prejeti tako javno priznanje je zelo prijetno. Kljub temu pa je malo grenkega priokusa ob našem zavedanju, da so poleg nas in vseh nominiran-cev, ki niso prejeli toliko glasov, še drugi občani, ki niso imeli te sreče, da bi jih opazili, a kljub temu opravljajo dobra dela,« je med drugim povedal Plaznik. Marija Šukalo Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 11 Kultura BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V NAZARJAH S** pesmijo prinesli luč v prve novoletne dni Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje in Frančiškova mladina Nazarje sta 8. januarja v cerkvi Marijinega oznanjenja Nazaret s prazničnimi pesmimi tako razveselila poslušalce, da so njihovo petje nagradili z dolgimi aplavzi. Člani zbora so se po zadnji odpeti pesmi Za-poj mi srce zahvalili zborovodju Toniju Acma-nu, ki jih je pripravil za ta nastop in številne druge, saj jih že vrsto let »vsako nedeljo potrpežljivo uči«. Za nedeljski koncert je izbral pesmi o božiču, času, ki osrečuje, saj »ljubezen živi, v jaslicah spi«. Na programu so bile še liturgična Ado-ramus in skladba enega najpomembnejših slovenskih skladateljev Jacobusa Gallusa Sladki prijatelj (Dulcis amica). Za nazarskim zborom so navdušili še mladi glasovi članov Frančiškove mladine. Vodi jih Sara Chuuya-Kobold, njihovo petje, ki so ga spremljali zvoki instrumentov, pa je ena sama hvalnica dobroti, preprostosti in molitvi. Zapeli so tudi eno najbolj petih pesmi na svetu Luč avtorja Tima Hungesa v prevodu Nade Žgur. Andreja Gumzej Nastop Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje (foto: Ciril M. Sem) Člane pevskega zbora nazarske Frančiškove mladine vodi Sara Chuuya-Kobold (foto: Ciril M. Sem) BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI Otroška razigranost, božični napevi in ljudsko izročilo Kulturno društvo Bočna je v novo leto stopilo delovno. Že drugo soboto v januarju so namreč na domačem odru obiskovalcem pripravili urico sprostitve. S poprazničnim koncertom so številnim obiskovalcem želeli pričarati »veselje v srcu in nasmeh na obrazu«. Ker so po besedah moderatorke programa Petre Strmšek otroci »cvet, ki ga je treba negovati in vzgajati, da bodo zrasli v čudovite ljudi in so naše največje bogastvo«, ni naključje, da so prav v uvodu svoje negotove korake, sramežljivost in prisrčnost pokazali naj- mlajši iz vrtca. Kljub temu so navdušili tako s plesnimi koraki kot z glasbenim talentom. Tega imajo tudi malo starejši, bočki osnovnošolci, le da je bil njihov plesni korak bolj suveren, znanje angleščine tekoče, petje in recitacije pa obarvano le s kančkom treme. Brez treme pa je meh fratonarice raztegnil mali harmonikar Urh Pečnik. Pevski trio deklet, ki si še niso uspele izbrati imena, pa je navdušil z »glasom in stasom«. Drugim del prireditve je bil namenjen tistim, ki imajo pri petju že »veliko kilometrov«. Tako so občinstvo v minule praznične dni s svojo pesmijo popeljale pevke ženskega pevskega zbora z božičnimi pesmimi, ljudske pevke Lipa iz Šmar-tnega ob Dreti so dodale kanček ljudskega izročila, pevci moškega pevskega zbora pa pesmi domačih avtorjev. Ob zaključku so združeni pod taktirko Matjaža Železnika večer zaokrožili z Sveto nočjo. Pri tem jim je na pomoč priskočilo tudi občinstvo. Marija Šukalo Pevci združenih zborov so pod taktirko Matjaža Železnika večer zaključili z večno Sveto nočjo (foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedke iz naših krajev (5) Piše: Aleksander Videčnik TUJKA MED HLAPCI V Podvolovljeku so imeli hlapci na neki kmetiji ležišča nad hlevom. Ko so nekoč prišli vsi utrujeni z dela, so na enem ležišču zagledali neznano žensko. Tudi drugi na kmetiji je niso poznali. Starejši hlapec jo je vprašal, do kod je in kaj bi hotela. Odgovarjala je dokaj zmedeno in trdila, da je njena ura mimo, zato se ne more ničesar spomniti. Nekdo jo je prijel za roko, da bi ji pomagal z ležišča, pa jo je takoj izpustil, saj je bila ledeno hladna. Hlapci so jo pustili tam prespati. Že zarana so jo slišali odhajati. Brez besed je zlezla po lestvi dol in se namenila proti gozdu. Nenadoma so videli namesto postave le meglico, ki se je vlekla v višino. Za njo se je na mestu, kjer je prej stala, usula huda toča. Hlapci so vedeli, da je med njimi spala coprnica. O tem dogodku se je hitro širil glas po vsej dolini ... COPRNICE IMAJO OSTRA KOLENA V Gornjem Gradu so nekoč možakarji v gostilni vsevprek modrovali. Končno je nanesla beseda še o coprnicah. Nekdo med njimi je trdil, da se coprnica na zunaj spozna po kolenih, kar je že stara resnica, je govorec še zatrdil. Baje imajo coprnice še posebno »špičasta« kolena. Koliko so popili vina, zgodba ne pove. Vsekakor se jim na poti domov ni pripetilo nič posebnega. Toda ko so prišli domov, so od žen zahtevali, da jim pokažejo kolena. Če bi zasledili posebno »ošilje-na« kolena, bi ugotovili, katera od njihovih žena je coprnica. Žene niso bile ravno navdušene nad zahtevo svojih mož, toda pozneje se je govorilo, da nobena od »pregledanih« žen ni imela posebej oši-ljenih kolen. JAMA MARMELICA Blizu Mozirja je votlina z imenom Mar-melica. Pod skalo v votlini izvira odlična studenčnica. Poleti so ljudje, ki so delali na polju, radi pili to osvežujočo pijačo. Na poti iz šole domov so v jamo zahajali tudi otroci. Po to vodo pa so prihajale copr-nice, ki so se tam blizu shajale. Ljudje so se jih kar navadili. Vedeli pa so, da jih ne smejo razjeziti, ker bi lahko koga izmed njih začarale. Gospodinje so zvečer rade puščale v kuhinji skledo kislega mleka, ker so tod okoli coprnice rade prišle v goste. Tudi redoljubne so bile, kot vedo ljudje povedati, namreč, ko so mleko pojedle, so posodo skrbno oprale ... COPRNIK IN ŽIVALI V okolici Solčave je živel coprnik, ki je uspel iz gozda priklicati vsako žival. Ko je prišla blizu, je dvignil puško in jo ustrelil. Včasih je to počel kar z domačega praga. Sosed tega početja ni rad gledal, opozoril je coprnika, da se vse to lahko sprevrže v nesrečo. Toda mož ni bil pripravljen poslušati dobrega soseda in je grobo zavrnil njegovo opozorilo. Celo grozil mu je, da je kaj lahko on tam na hribu žrtev njegove krogle. Baje se je pozneje prav to zgodilo. PRILETELA JE IZ MEGLE Na Riherjevem v Podvolovljeku je na njivah delalo več fantov. Kar na lepem je priletela iz zraka med nje coprnica, ki ni znala govoriti, pa očitno tudi slišala ni. Fantje so jo zaprli na parno, da Iščemo stare fotografije bi jo gospodar zjutraj peljal k župniku. Zjutraj sta res šla na pot, ko pa sta prišla do neke mlake, se je coprnica izmuznila in izginila v mlaki. KLICALI SO COPRNICE Coprnic ni varno klicati. To so ljudje tudi vedeli. Pa vendar se je to marsikje zgodilo. Če te namreč coprnice dobijo v roke, se je govorilo, ti najprej raztrgajo obleko in te potem smodijo. Ponekod so govorili, da ti ob vsem tem hudo razpra-skajo obraz. Pa vendar, v Zadrečki dolini jih kličejo »cunda, cu, cu«. Na Rečici »veša rit meša«. V Lučah pa »cundra, ku, ku«. Baje coprnice takega klicanja ne prenesejo in se maščujejo. COPRNICA S STORŽI V okolici Gornjega Grada je nekoč Franc Zavr-šnik pri Zgornjem Kosu opazil coprnico. Na vsaki rami je imela po en storž. Možakar jo je spoznal in ona je to vedela, zato mu je dejala: »Če me boš izdal, si zapomni, da po lučnem zvonjenju ne smeš več iz hiše, ker te bom ugonobila.« Ker je Završnik baje dolgo živel, menijo pripovedovalci zgodbe, da je pač molčal in coprnice ni izdal . Fotografija je bila posneta v Celju 2. aprila 1943 na železniški postaji. V vagonu so vpoklicanci v nemško vojsko iz Gornjega Grada. Vsi so bili v enoti gorskih lovcev v Traunsteinu na Bavarskem. S harmoniko je Feliks Ugovšek, ki je pozneje vodil pevski zbor v enoti, ta je štela kar 120 Slovencev. Sliko hrani Muzejska zbirka Gornji Grad. LUCI V CERKVI V Spodnjih Kaleh ima posestvo Spodnji Košak. Nekega dne, ko sta njegova pastirja pasla vole in se zvečer vračala domov, sta v cerkvi sv. Florjana opazila luči coprnic. Fanta sta lahkomiselno za-vpila, da naj gredo vse v »rit«. Toda tedaj so se zapodile za njima in komaj sta si rešila kožo s tem, da sta stopila pod domači kap - tam pa coprnice nimajo moči, tako pravijo ljudje. NA PRAZNIK SV. FLORJANA Nekoč je bil običaj, da so tržani Gornjega Grada na praznik svetega Florjana v tej cerkvi zvonili jutranjico. Med potjo so pred Bočno zagledali šviganje luči; tam so se namreč zbirale coprnice. Zato so prvemu, ki je zvonil, naročili, da naj, če bi prišle coprnice do cerkve, navadno zvoni, saj je sicer veljalo ob taki priliki pritrkavanje. Res je ena od njih priletela do cerkve, pa jo je fant tako ozvonil, da je hitro pobegnila. Nadaljevanje prihodnjič DOPOLNILO INFORMACIJE V prvi letošnji številki Savinjskih novic smo v rubriki Iščemo stare fotografije objavili sliko pevcev iz Gornjega Grada in Nove Štifte. Franček Veršnik iz Dravograda nam je javil, da je neznan, tretji, ki stoji z leve, Avgust Potočnik, predzadnji, ki stoji, pa Jakob Repenšek. Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 I«) Nasveti 10 let za 100-odstotno rast mag. BORUT REPŠE, pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. V Sloveniji je danes preko 300 vzajemnih skladov. Večina med njimi je nastala v zadnjih desetih letih, med njimi pa je tudi 53 skladov, ki delujejo več kot 10 let. Njihove rezultate predstavljam tokrat. Kljub veliki recesiji po 11. septembru 2001 in finančni krizi v letu 2008 znaša povprečni donos vzajemnih skladov v zadnjih 10 letih 100 % oziroma dobrih 7 % letno. V povprečju so skladi v zadnjem desetletju podvojili svojo vrednost. Polovica skladov je v desetletju porasla za več kot 73 %, polovica pa za manj. Na letni ravni to pomeni 5,64 % letno. Takšni srednji vrednosti pravimo mediana. Tokrat je nižja od povprečja, kar nam pove, da nekaj skladov pomembno odstopa navzgor. Po donosu navzgor izrazito odstopa sklad, ki vlaga v rudnike zlata. Slednji je v desetih letih porasel kar za 654 % (20 % letno). Na drugem mestu je kljub hudim padcem v zadnji finančni krizi sklad vzhodnoevropskih delnic s 348 % (16 % letno). Šest skladov je doseglo donos 200300 odstotkov. Tudi med njimi najdemo pred- vsem sklade, ki so vlagali v hitro rastoče regije, kot so Kitajska, Evrazija, Vzhodna Evropa. Med temi skladi najdemo tudi prve slovenske sklade, in sicer Perspektivin globalni delniški sklad PSP Živa (273 %) in prvi mešani sklad Probankin Alfa (202 %). Skladov, ki so dosegli 100-200 odstotkov, je 17 in vse razen štirih upravljajo slovenski upravljavci. V tej skupini so najmočneje zastopani mešani skladi. Izpostavil bi Ilirikino Modro kombinacijo (175 %) ter najstarejši slovenski vzajemni sklad KD Galileo (136 %) in KD Rastko (110 %), ki je zanimiv tudi zato, ker ga je nekoč upravljal Dadas. V razredu 0-100 % je 17 skladov. V tej skupini prevladujejo obvezniški skladi. KD Bond je tako porasel za 68 % (5,35 % letno). Tukaj najdemo tudi dva denarna sklada: evrskega in dolarskega. Evrski je v desetletju porasel za 28 % (2,47 % letno), dolarski pa za 25 % (2,28 % letno), kar je verjetno zelo blizu evrski in dolarski inflaciji. Skladov, ki so v zadnjem desetletju izgubili na vrednosti, je 11, torej slaba petina. Največ je izgubil sklad, ki vlaga v delnice finančnih podjetij. Skupaj je izgubil -51 % vrednosti, kar predstavlja 7 % letno. Slabo pa so se obnesli tudi skladi, ki so vlagali v delnice ameriških in evropskih podjetij. Vir: Vzajemci.com Nedolžnost kajenja marihuane? (2) MINKA BOZIC, strokovna delavka na Inštitutu VIR v Celju Samo uživanje drog v naši zakonodaji ni opredeljeno kot kaznivo ravnanje. V slovenskem Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je posebej opredeljeno posedovanje prepovedanih drog, posedovanje majhne količine za lastno uporabo in posedovanje majhne količine za lastno uporabo pri osebi, ki se odloči za zdravniško zdravljenje ali zdravljenje na podlagi zdravstvenih ali socialnih programov. Sicer pa posedovanje prepovedane droge po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (člen 33) šteje za prekršek, ki se lahko kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo. ZAVAJAJOČE INFORMACIJE O MARIHUANI Zakaj sploh toliko pisanja o marihuani? V družbi zaradi »mehke droge« krožijo informacije, da je manj škodljiva kot cigareti, da od nje ne postaneš odvisen, da jo bodo kmalu legalizirali, da ne povzroča negativnih posledic vedenja, kot na primer alkoholizem, da jo uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, da se po njej lahko bolje zbereš in si bolj zapomniš večjo količino informacij ... in še in še. Dejstva, s katerimi vas želimo seznaniti, so bistveno drugačna od zgoraj navedenih informacij. Prvo pomembno dejstvo je, da se zaradi »dobre tržne niše« in želje po izboljšanju kvalitete pridelane marihuane iz leta v leto viša vsebnost THC-ja. Tako se iz nekoč devetih odstotkov THC-ja (snovi, ki zasvaja) lahko danes ob dobrih pogojih doseže okrog 25 odstotkov ali celo več vsebnosti THC-ja. NEGATIVNE POSLEDICE PRI MLADIH KADILCIH Marihuana je droga, ki lahko psihično močno zasvoji. Kadar človek pade v past psihične zasvojenosti z marihuano, se sreča z močno »navezanostjo« na snov. Oseba večkrat na dan pomisli na to, kdaj bo kadila, koga mora poklicati, da bo lahko kadila, zbere zadnje cente za drogo, včasih se loti lastne proizvodnje doma ali preprodaje, zvečer težko zaspi, če ni prej kadila marihuane ... Celoten življenjski slog postane redno prepleten z marihuano. Še posebej je potrebno poudariti negativne posledice pri mladih kadilcih, ki svojega psihofizičnega in socialnega razvoja še niso končali. Mlajši kot je uporabnik in večje kot so zaužite količine snovi, večje so posledice. Znaki se razvijajo počasi in spodaj opisani simptomi se ne pojavijo čez noč. NEVARNOST ZA DUŠEVNO BOLEZEN Najbolj opazne posledice na mladih kadilcih marihuane so sledeče: amotivacijski sindrom (popolnoma nič se ti ne da početi), motnja kratkega spomina (ne spomniš se, kaj si delal včeraj, kaj si komu povedal, kam si dal kakšno stvar ...), razdražljivost in raztresenost, agresivnost, blokirana je sposobnost za povezovanje vzroka in posledic, ne razumeš, kaj ti želijo povedati drugi, obstaja tudi velika nevarnost, da se razvije duševna bolezen (psihoze, shizofrenija), spremenjeno zaznavanje časa (posledično težko zdržiš cel dan pri pouku, imaš težave v prometni varno- G41 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Nasveti, Kotiček za voznike, Oglasi sti) in še mnogo tega. Pri rednih kadilcih se ob prekinitvi kajenja v 24 do 48 urah pojavi od-tegnitveni sindrom v obliki nervoze, nemira, motenj spanja, čudne sanje, zmanjšan apetit, agresivnost, depresija, strah, tresenje mišic, znojenje, zvišana telesna temperatura, driska, želodčne težave, slabost, bruhanje in glavobol. POIŠČITE POMOČ Članek je namenjen predvsem temu, da se bralci seznanite s strokovnimi dejstvi, s katerimi se srečujemo. Res je, da odraslemu človeku, ki je v življenju uresničil veli- ko svojih ciljev, zna ravnati s svojimi čustvi in občutki, ima jasno zarisane življenjske smernice in bo enkrat ali dvakrat letno pokadil par dimov, to ne bo pustilo nobenih posledic. Odraščajoči mladostniki pa žal omame ne znajo tako nadzorovati. V primeru, da naletite na katero od zgoraj naštetih težav, vas vabimo, da se oglasite na Inštitutu VIR v Celju, kjer smo strokovno usposobljeni za pomoč tako mladostnikom z naštetimi težavami, kot staršem, ki ste naleteli na takšne težave pri svojem otroku. V medijih pogosto zasledimo poročanja o uspešno razkrinkanih narkomanskih navezah, zaseženih laboratorijih in drogi (foto: arhiv Policijske uprave Celje) KD Lepa Njiva Gledališki abonma 2011 Kulturni dom Mozirje, od 16. januarja do 27. marca 2011 16. Januar 2011 ob17.00 Vinko Mödemdorfer: NA KMETIH, KD Gorenje 30. Januar 2011 ob 17.00 Neil Simon: BOSA V SNEGU KUD Grifon Šempeter v Savinjski dolini 13. Februar 2011 ob 17.00 Zand t - Milmore: ZMEDA V KOPALNICI KUD France Pre? er n, Vojn i k 27. Februar2011 ob 17.00 J. 8. R Moliere: AMFITRION, KRI PL TEATER KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice 13. Marec 2011 ob 17.00 Vinko Modern dor für TRANSVESTITSKA SVATBA KD Tuhinj Informacije o abonmaju: TIC Mozirje: 03 839 33 34 Aleš: 031 656 902 27. Marec 2011 ob 17.00 Avtorski projekt: ŽlVOTOK Hisa otrok in umetnosti, Artizani abonmaja 36 € Vpis abonmajev poteka v zavodu TIC Mozirje. Na voljo so tudi vstopnice za posamezno predstavo. 30 € PREDSTAVLJAMO VAM NOVO OPEL MERIVO Poleg vrat »flex doors« pritegnejo velike površine stekel Opel z zadnjimi modeli presega svoja pričakovanja in tako je tudi z novo merivo. Z novim sistemom odpiranja zadnjih vrat, imenovanim flex doors, postavlja nove standarde v segmentu malih avtomobilov. Ne gre za drsna vrata, temveč za odpiranje zadnjih vrat v obratno smer, kot smo bili vajeni do sedaj. Zakaj takšna odločitev? Pri Oplu navajajo, da predvsem zaradi praktičnosti, saj omogoča lažje odpiranje za naše malčke in mamice, dodatno pa so takšna vrata tudi zaščita pri izstopu iz vozila. Ampak kot vsaki noviteti, pustimo tudi tej čas, da vidimo, kako se bo obnesla. Meriva s svojimi 4,3 metra dolžine ponuja zelo spodoben družinski avtomobil, k temu mnenju prispeva tudi velik prtljažnik, ki se iz 400 litrov z lahko- tnim zlaganjem zadnjih sedežev poveča na 1.500 litrov. Sprednji del je oblikovan značilno za opla, zadek pa krasijo tako imenovane 3D luči. Notranjost je prostorna in svetla, saj velike površine stekel ponujajo odlično preglednost okoli vozila, za do- plačilo pa je na voljo tudi panoramsko strešno okno. Osnovna oprema zajema tri pakete, vse se prične pri modelu selection, nato mu sledi model design edition in na koncu še model innovation. V vsej širini programa si je mogoče omisliti z nano teh- nologijo obdelane tekstilne obloge v notranjosti, tako da bo čiščenje lažje, ogrevan volanski obroč in integriran nosilec koles v zadnjem odbijaču. Motorna paleta je široka in zajema v osnovi 1,4-litrski bencinski motor, ki razvije 74,88 ali 103 kW. Osnovna dizelska različica se prične pri 1,3 litra in 70 kW, sledi pa 1,7 CDTI za 74,81 ali 96 kW. Varnostna oprema zajema v tem razredu vse dodatke, prav tako bogate dodatne opcije, kot so: prilagodljive sprednje luči in sistem bočnega parkiranja. Opel meriva je bila že v stari izvedbi zanimiv in prostoren avtomobil, ki se je prikupil predvsem mladim družinam. Z novo opel merivo pa lahko proizvajalec pričakuje, da se bo še bolj »usedla« kupcem na dušo in da se ji za uspešno prihodnost ni potrebno bati. Igor Pečnik Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 VE! Organizacije KOLEDNIKI OBISKALI DRUŽINE Po Mozirju že dvajseti« zapored V preteklem tednu so slovenske domove obiskovali koledniki, ki so naznanjali Kristusovo rojstvo ter voščili srečno novo leto. V Mozirju in okolici svoje poslanstvo redno opravljajo kar tri skupine kolednikov, ki tako zbrana sredstva namenijo v dobrodelne namene. Po mnogih slovenskih župnijah okoli praznika svetih treh kraljev odmevajo koledniška voščila. Običaj je bil do druge svetovne vojne razširjen po vsej Sloveniji, z leti pa so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkejši. V Mozirju koledniki obiskujejo domove že dvajseto leto zapored. S koledovanjem so najprej začeli v Lokah, zato so ločki koledniki letos obiskali ter pokadili domove že dvajsetič. Kmalu so se jim pridružili še leponjivski in Koledniki KD Jurij. Koledniki med obiskom domov pojejo, voščijo srečno novo leto, s kadilnico pokadijo notranjost in zaželijo domačim obilo zdravja in miru. Pred odhodom s kredo nad duri zapišejo kratico Ločki koledniki so pred dvajsetimi leti obudili običaj obiskovanj družin ob prazniku svetih treh kraljev (foto: Benjamin Kanjir) GMB in letnico obiska. Denar, ki ga zberejo s pro- domačih župnijah, večino pa za delo misijonar- stovoljnimi prispevki, namenijo v dobrodelne na- jev v oddaljenih deželah. mene, za potrebe različnih obnov ali investicij v Benjamin Kanjir DRUŠTVO LJUBITELJEV LANSKEGA MOSTA Podelili eminentno nagrado »goba leta « Kot se ob zaključku leta spodobi, so tudi v Društvu ljubiteljev lanskega mošta z Ljubne-ga ob Savinji pripravili zaključek, kot se šika. V priljubljenem lokalu, kjer se redno zadržuje tudi uprava društva, se je tik pred novim letom zbralo okrog 50 članov. Nepozabno in uspešno druženje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur, saj je bilo potrebno obnoviti dogodke leta, uničiti zaloge mošta in podeliti nagrade članom društva, ki so zaznamovali leto s posebnimi dosežki. Med nagrajenci so se znašli ekipa društva, ki so dobili priznanje za novost na področju tran- - PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Predavanje klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj Odsek za varstvo narave Planinskega društva Gornji Grad ob praznovanju mednarodnega leta gozdov organizira v petek, 14. januarja, ob 19. uri predavanje z naslovom Narava v primežu človeka - podnebne spremembe in ostali stresi. Namen predavanja je opozoriti na spremembe naravnih procesov, ki so posledica vse večjega vpliva človeka ter nakazati ustreznejšo smer človekovih dejanj v prihodnje. Predavanje, ki je namenjeno širši javnosti, bo potekalo v kulturnem domu v Gornjem Gradu. LG sporta, za vožnjo goreče samokolnice čez Plac v času Flosarskega bala, Štefan Podkrižnik za največ naprešanega tolkca med člani, Paul Ore-šnik za najuspešnejši politični preboj, Tomaž Podlesnik za ekonomista leta, saj je žensko zamenjal za kombi, s katerim opravlja dejavnost, Urška in Antena za romantični par leta, najpre-stižnejša nagrada in prehodni pokal za gobo leta, članu, ki je v preteklem letu najbolj zaznamoval točilne pulte, kleti in bil mačkov najboljši pri- jatelj, je prejel Dominik Vezočnik. Za glasbo je vso noč skrbela društvena zasedba Veseli jazbečarji, člani so se zjutraj osvežili s kislo juho, svoje dosežke pa so si lahko ogledali na razstavi črno-belih fotografij Društvo skozi čas. V kolikor se bodo še kje našle skrite zaloge lanskega mošta, bodo v januarju pripravili drugo »drobiado«, ocenjevanje drobenih klobas članov in nečlanov društva. Štefka Sem Nagrajenci leta so si svoje nazive pridobili s posebnimi dosežki v zelo posebnih kategorijah (foto: Jan Zajc) 16 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Navdušenje nad ubranimi glasovi Ob zaključku božično-novole-tnih praznikov so člani Kulturo-umetniškega društva Utrip z Rečice ob Savinji pripravili koncert. V cerkev svetega Kancijana so drugo nedeljo v januarju povabili žensko vokalno skupino. Občinstvu so se pod umetniškim vodstvom Aljoše Škorja predstavile sopra-nistki Andreja Mohorič in Kristina Šuster ter mezzosopranistka Mojca Tiran in altistka Marjetka Bohinc. Pevke so članice opernega zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Vse imajo bogate izkušnje prepevanja v različnih zborih in komornih zasedbah. Pogosto nastopajo tudi kot solistke. Članice kvarteta v tej zasedbi prijateljujejo že dve leti, sestajajo se priložnostno. Njihove vaje in koncer- \ jmm te usmerja pianist, organist, dirigent, muzikolog in glasbeni kritik Aljoša Škorja. ■ # 1 1 I 1 L J LIM Za nastop na Rečici so dekleta izbrale ljudske pesmi, božične v obliki gregorijanskega korala, slovenske koledniške iz različnih krajev naše domovine ter božične pesmi. Navdušenje nad ubranimi glasovi in izbranim programom je bilo tolikšno, da so v podaljšku obiskovalci lahko slišali tudi Sveto noč. Marija Šukalo Občinstvu so se pod umetniškim vodstvom Aljoše Škorja predstavile sopranistki Andreja Mohorič in Kristina Šuster ter mezzosopranistka Mojca Tiran in altistka Marjetka Bohinc (foto: Marija Šukalo) kraljev in ansambla Golte Koledniki Kulturnega društva Jurij so s svojim obiskom razveselili varovance in zaposlene (foto: Štefka Sem) osem let, podarila simbolično dari- ker. Volerjeva je obdarila še člane an-lo, obdarovani so bili tudi Anton Lo- sambla Golte, ki so prejeli navihano gar in Vinko Polanšek, ki svoje izdel- darilo. Vsa darila so izdelali varovanke v tehniki žganje na les razstavljata ci v ustvarjalnih delavnicah. v centru, ter njun mentor Toni Osovni- Štefka Sem Vesela urica v družbi treh Varovance gornjegrajskega centra starejših so v četrtek, 6. januarja, obiskali trije kralji. Koledniki Kulturnega društva Jurij iz Mozirja so se že osmo leto zapored odzvali povabilu in s svojim obiskom razveselili varovance ter zaposlene. Zapeli so koledniške pesmi, njihov vodja Jure Repenšek je povedal, da prinašajo veselo oznanilo Jezusovega rojstva in da jih zvezda spremljala zato, da ji sledijo, saj jim kaže pot in prinaša vse dobro. Za popestritev so poskrbeli člani ansambla Golte, ki se povabilu v center vedno radi odzovejo. Druženje je preraslo okvire nastopa, saj so se jim prisotni pridružili v prepevanju in bi po besedah članov ansambla zlahka z njimi nastopali kot zbor. Prav tako ni manjkalo »juckanja«, zaposlene pa so se ob melodijah tudi zavrtele. Direktorica centra Francka Voler je prvi naseljeni varovanki Tereziji Rednak, ki je del velike družine že Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi DELNI SONČEV MRK Skozi okular Jaka Steblovnika Prvi januarski torek je delni Sončev zasenčil jugovzhodni in južni del slovenskega neba. Redek nebesni pojav in ravno tako redko priložnost za opazovanje je zato izkoristilo veliko Slovencev, ki so skozi posebna očala ali druge pripomočke opazovali dopoldansko nebo nad Slovenijo. Med njimi tudi pjjHBHH h. Mozirjan Jaka Steblovnik, ki opazovanje lune in drugih vesoljskih objektov ter pojavov jemlje zelo resno. »Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici in je Luna v sredini. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Son- V Sonce je bilo najbolj varno gledati skozi posebna očala, ki so jih prodajali pred leti za opazovanje popolnega Sončevega mrka (foto: IS) ca ali le del nje, kot je bilo v tem primeru,« pravi Jaka, ki ga astronomija zanima že od majhnih nog. Prvi pravi teleskop, 20-centimetrski reflektorski teleskop, je dobil pred štirimi leti. Skozenj največ opazuje in fotografira Luno in druge objekte v vesolju. Opazovanja in fotografiranja tokratnega Sončevega mrka sta se lotila s prijateljem Bojanom Ambro-žičem. Ugotovila sta, da bo zavoljo megle v dolinah najbolj primerna lokacija za opazovanje v Šmihelu, nad mejo megle. Izkazalo se je, da je bila lokacija dobro izbrana, saj sta lahko skoraj tri ure dolg pojav ves čas dobro spremljala. Nastala je vrsta fotografij, ki bodo o redkem nebesnem pojavu govorile še dolga leta. (foto: Jaka Steblovnik) ših krajev pa ne bodo vidni. Naslednji Sončev mrk, viden iz Slovenije, bo 15. marca 2015, medtem ko bo popolni mrk iz naših krajev viden šele 3. septembra 2081. Središče tega popolnega mrka bo potekalo ravno čez našo dolino, bo pa viden iz celotne Slovenije. Jaka opazuje nebo zaradi sprostitve in želje, da bi videl tisto, kar ^iii mm "i? j c-i -i .i?" "it"'-^""' T. . " ■ Jaka Steblovnik je delni Sončev mrk opazoval skozi teleskop (foto: Ciril M. Sem) Najbolj zanimivi vesoljski pojavi so različni mrki, meteorski roji, kometi in podobno. V letošnjem letu bodo delni Sončevi mrki še 1. junija, 1. julija in 25. novembra, iz na- večina ljudi ne vidi. V tem najde zadovoljstvo, podobno kot tudi v ukvarjanju s fotografijo in radioamaterstvom. Benjamin Kanjir IflEu^xJ RE LAX" AWO^ÖLA Do izpita z RELAX —d vi m j KREDITOM J U. TEČAJ CPP v Mozirju: sreda, 19. januar ob 17.00 Dežurni telefon: S 041 227 1331 J KO PLESKARSTVO todrajT«?!«^ lfla|Nll «« '[11 ril I 3313 Poliela IJIUV Tel.: 03/572 06 73 GSM; 041/216-214 wwwJergl(iv,si * Beljenje notranjih površin in fasad * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo no višini z dvižno košaro 3 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Šport, Oglasi SMUČARSKI SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Na ljubenski tekmi prvič tudi Kitajke Ob smučarski skakalnici na Ljubnem ob Savinji je zrasel večnamenski objekt. Čemu bo služil in kako se pripravljajo na prihajajočo tekmo celinskega pokala v ženskih skokih, smo povprašali generalnega sekretarja kluba Rajka Pintarja. DVE TEKMI ZA CELINSKI POKAL Kot je povedal Pintar, sta ljubenskemu smučarskemu skakalnemu klubu, ki je že mednarodno uveljavljen in prepoznaven, letos zaupani dve tekmi. Na tukajšnji skakalnici bodo 22. in 23. januarja izvedli tekmi za celinski pokal v smučarskih skokih v ženski konkurenci. Na Ljubnem tako pričakujejo od petdeset do šestdeset vrhunskih tekmovalk iz dvanajstih do štirinajstih držav. Med njimi bodo sploh prvič na tem tekmovanju nastopile kitajske skakalke. »Priča smo izredno hitremu razvoju ženskih smučarskih skokov,« pravi Rajko Pintar. »Letos bo že drugič organizirano svetovno prvenstvo v tej panogi, in sicer v Holmenkollnu na Norveškem. V naslednji sezoni se bo celinski pokal prekvalificiral v svetovni pokal. Ljubno je že kandidat za organizacijo ene od tekem.« SKAKALNICA JE PRIPRAVLJENA Vsi v klubu so delali cele dneve in noči, z dvema snežnima topovoma so uspeli pripraviti dovolj umetnega snega in sedaj upajo, da jim zelo toplo vreme v zadnjih dneh ne bo izničilo njihovega dela. V celotno organizacijo tekem je od začetka priprave skakalnice do same izved- be tekmovanja vključenih od 150 do 200 ljubiteljic in ljubiteljev smučarskih skokov. V klubu računajo, da bosta tekmi zares privlačni za gledalce. Po Pintarjevih besedah bo zlasti atraktivna nočna tekma 22. januarja, ki bo potekala v soju reflektorjev. V bodočnosti jih sicer čaka še kar nekaj dela tako na sami skakalnici kot na spremljajoči infrastrukturi. Urediti je potrebno snežni stadion, semaforje, komunikacijo z vrhom zaletišča. Izboljšati pa bo potrebno tudi internetne povezave in urediti sodoben telekomunikacijski sistem. NOVI KLUBSKI PROSTORI Rajko Pintar: »Ena izmed pomembnih pridobitev je nov večnamenski objekt, ki je zrasel v bližini skakalnice in bo prvič v uporabi že letos. Gre za klubsko hišo, v kateri bodo prostori za vadbo, garderobe, klubski prostori. Stavba v velikosti 15 x 8 m je bila v celoti financirana s sponzor-skimi sredstvi.« Ta objekt pomeni kamenček v mozaiku velikega športno rekreativnega centra Savina - Laze, kateremu bi na Ljubnem morali posvetiti veliko pozornost. Tukaj naj bi bila na voljo tudi ponudba za smučarje tekače in alpsko smučanje. Ne gre pa razmišljati zgolj o zimski ponudbi. Športno rekreativne vsebine naj bi se tukaj odvijale vse leto. Morda je zametek tega tudi turistični apartma, ki so ga prav tako umestili v novozgrajeni večnamenski objekt, še razkrije pogled v bližnjo prihodnost tega dela Ljubnega ob Savinji Rajko Pintar. Marija Lebar + OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline M□ trgu 20. Mozirje, Tet 03 839 25 90, gsm: 051 640590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v ponedeljek, 17.1.2011, od 8. do 11. ure v Dom kulture Nazarje. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Ob skakalnici so zgradili nov klubski objekt, v katerem bodo prostori za vadbo, garderobe in klubski prostori (foto: Marija Lebar) V eselo oznanilo kraljestva jezusa Kristusa in molitev za ozdravljenje. Viki KoSiC-Gnrjn Itjllč Srečanji-: bo v dvorani Gasilskega doma v Lučah SOBOTA, 11. JANUAR 201 1 OB I9H Pridite vsi, ki si želite Božjega posega v svoje življenje. ... Glej, vse delam novo ! KAZOMT1B -1. Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 V9) Šport 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA V derbiju kroga »graščake« premagali gostje iz Oplotnice KMN Nazarje Glin : KMN Kebelj Mibus Prevozi 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Smogavec (12), 0:2 M. Hren (18), 1:2 Metulj (19), 2:2 Metulj (35), 2:3 K. Fridrih (37). KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Korošec, Urtelj, V. Kugler, Metulj, Banovšek, Cigljar, Mekiš. Rumeni karton: Blaž Metulj (Nazarje Glin), Kristjan Fridrih (Kebelj). Rezultati 10. kroga: Nazarje Glin : Kebelj 2:3, Kix Ajdovščina : Zavrh 5:4, Weber : Viktorbit eBlagajna 2:4, Velike Lašče : Tomaž 4:4, Slovenske Gorice : Benedikt 5:7, Maribor Branik - prosta ekipa. Lestvica po 10. krogih: 1. Kebelj 22, 2. Benedikt 18, 3. Viktorbit eBlagajna 18, 4. Nazarje Glin 15, 5. Velike Lašče 14, 6. Kix Ajdovščina 13, 7. Slovenske Gorice 12, 8. Maribor Branik 9, 9. Zavrh Masind 9, 10. Weber 8, 11. Tomaž 3. Lista strelcev: 19 Siniša Brkič (Viktorbit), 15 Danilo Pukšič (Benedikt), 14 Jurček Klinc (Kebelj), 13 Gorazd Fridrih (Kebelj), Bojan Klemenčič (Slov. Gorice), 12 Blaž Metulj (Nazarje Glin) ..., 8 Boštjan Oblak (Nazarje Glin) ... Srečanje prvo- in drugouvršče-nih ekip prvenstvene lestvice 2. slovenske futsal lige je v nazarskemu hramu športa dobila ekipa Keblja, ki je tako »graščakom« zadala prvi domači poraz v tej sezoni. Razplet ostalih tekem desetega kroga pa tudi ni šel na roko Pezičevim varo- Drugi polčas je bil rezerviran za popolno ofenzivo »graščakov« (foto: Franjo Atelšek) KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Poraz kljub novemu trenerju Nazarčanom borbenosti v obrambi ne manjka, samo še v napadu jim mora steči (foto: Roman Mežnar) V soboto je bila v Nazarjah zadnja tekma 11. kroga 2. SKL -vzhod. V goste so prišli sosedje z Vranskega in pokvarili debi novega stratega na klopi domačinov, Francija Ruprehta. Derbi ni postregel z lepo igro, saj sta obe moštvi vse stavili na obrambo. To se je poznalo tudi na semaforju, kjer sta se ekipi izmenično menjali v vodstvu. Prav semafor je začinil prvo četrtino, saj GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje kaznovali vsako napako domačih košarkarjev in v tretji četrtini prelomili tekmo v svojo korist. Nazarčani so se borili do konca, vendar njihovi napori niso obrodili sadov. Razpoložena Valenčak in Bitenc sta bila premalo, saj je na drugi strani kar pet igralcev doseglo dvomestno število točk. Nov strateg nazarskih košarkarjev v treh tednih dela še ni našel zmagovite formule. Premalo bor- benosti svojim varovancem ni mogel očitati, izpostavil pa je preveč izgubljenih žog in premalo aktivnosti v skoku, kar jih je pokopalo. Ni še povsem uveljavil zamišljeni koncept igre v obrambi in napadu, saj imajo nekateri igralci premalo treninga, kar se pozna skozi celotno sezono. Rupreht verjame, da bodo to v kratkem odpravili. Morda presenetijo jutri doma proti Ježici. Roman Mežnar ni pravilno meril časa napada. Ob polčasu so ga spravili v red. Takrat so gostje zagospodarili na igrišču, Nazarje : Vrani Vransko 70:79 (13:16, 17:13, 21:33, 19:17) Strelci (Nazarje): Rednak 6 (2-2), Gostečnik 6 (0-2), Bitenc 17 (2T,1-2), Zadravec 8 (4-4), Krivec 2 (2-2), Vodončnik 9 (1-2), L. Blatnik, F. Blatnik 0 (0-4), P. Polčnik, Plaskan, Hostnikar 2, Valenčak 20 (8-8). Rezultati 2. SKL vzhod: 11. krog: RODD : Fenomeni 93:77, Bistrica : Radenska Creativ 79:92, Union Olimpija mladi : Ježica 70:94, Nazarje : Vrani Vransko 70:79, Posav-je Krško : Calcit Mavrica 82:76, Lastovka : Terme Olimia Podčetrtek 67:80. Lestvica po 11. krogu: 1. Radenska Creativ 22, 2. Terme Olimia Podčetrtek 20, 3. RODD 19, 4. Bistrica 19, 5. Ježica 18, 6. Calcit Mavrica 16, 7. Posavje Krško 16, 8. Vrani Vransko 16, 9. Lastovka 15, 10. Fenomeni 14, 11. Nazarje 12, 12. Union Olimpija mladi 11. 20 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 C vancem, saj so padli na četrto mesto in za najboljšim zaostajajo že velikih sedem točk. Čeprav v nepopolnih postavah, pri domačinih je manjkalo kar pet standardnih igralcev, je naziv derbi kroga vseeno upravičil ime, predvsem kar se tiče odprte in dinamične igre na obeh straneh. Priložnosti so se tako vrstile ena za drugo, več športne sreče in iznajdljivosti pri realizaciji pa so vsaj v prvem delu imeli gostje. Drugi polčas je bil nato rezerviran za popolno ofenzivo »grašča-kov«, ki so najprej rezultat izenači- li, dvakratni strelec Metulj pa je imel v 36. minuti celo priložnost za vodstvo. Strel »Johija« z desetih metrov je na žalost polne tribune zadel vra-tnico, po že znanem načelu »če ga ne daš, ga dobiš« pa so gostje že v naslednji minuti spravili žogo za hrbet tokrat povprečnega Supina in se veselili pomembne zmage v boju za sam vrh razpredelnice. Franc Videčnik, kapetan in predsednik ekipe Kebelj Mibus Prevozi: »Še ena tekma samo za tiste z močnimi živci in vsaj meni je pobrala kar nekaj dodatnih dni življenja. Izredno izenačeno, »fer« in športno srečanje, kjer bi lahko zmagala ena ali druga ekipa. Tokrat smo imeli več športne sreče mi, zato odhajamo iz Zgornje Savinjske doline s pomembnim kompletom točk v boju za sam vrh. Nazarje ima izredno dobro in izkušeno ekipo, ki je bila vedno v vrhu, in tudi letos bo tako, ne glede na tokratni poraz. Mi smo svoje začrtane cilje že presegli, saj se s samimi domačimi fanti res nismo nadejali tako dobrih rezultatov in samo želimo si lahko, da bi ta serija trajala čim dlje.« Šport Ilija Pezič, trener ekipe KMN Nazarje Glin: »S tako zdesetkano ekipo težko dobiš tekmo s prvim na lestvici. Kljub porazu pa fantom nimam kaj zameriti, saj so se borili po svojih najboljših močeh, in z nekoliko več sreče v zaključkih, štiri vratnice, bi lahko bil rezultat tudi drugačen. Porazi so pač sestavni del športa in z njimi se je treba sprijazniti. Gremo naprej, v ekipo se vračata porume-nela Hren in Kugler in že na naslednjem gostovanju v Zavrhu bi se to moralo poznati.« Franjo Pukart 2. SLOVENSKA LIGA V INLINE HOKEJU Sosedski derbi med Lučami in Gornjim Gradom mi iz doline in drugod. Za zadnjo tekmo z Gornjim Gradom so se Lučani odlično pripravili, spremenili taktiko, zamenjali vratarja in rezultat je bil takoj viden, je povedal Jurič, medtem ko so bili po besedah Purnata z igro zadovoljni tudi Gornjegrajci. Predvsem pa sta obe moštvi pohvalili vzdušje, ki je bilo zaradi polne dvorane v Lokovi-ci nekaj posebnega. Štefka Sem Po tekmi so bili vsi prekrški pozabljeni (foto: Katja Gole) V soboto, 8. januarja, sta se v dvorani v Lukovici, v osmem krogu 2. slovenske lige v inline hokeju srečali ekipi Luč in Gornjega Grada. V tretjem medsebojnem dvoboju so Lučani prvič premagali Gornjegraj-ce s 3:1. Lučani so si v svoji vnemi prislužili kar veliko izključitev, a na koncu kljub temu slavili zmago. Gornje-grajci so imeli na tekmi veliko podpore, saj jih je spremljal poln avtobus navijačev. Ob koncu srečanja sta se ekipi prijateljsko razšli, saj imajo skupno hokejsko zgodovino. V pretekli sezoni so namreč sestavili skupno moštvo Skoviki Luče-Gornji Grad, v letošnjem letu pa sta se na tekmovanje prijavili ločeno. Šest kol pred koncem prvenstva in končnico so Gornjegrajci četrti na lestvici, Lučani osmi. Ekipa ŠD Gornji Grad šteje enajst članov, poleti trenirajo v Mozirju, pozimi v Lokovici, saj v domačem kraju nimajo primernega igrišča. Kot pri večini amaterskih športov je velik problem v financah, je povedal vodja ekipe David Purnat. Trenutno jim s sponzorskimi sredstvi pomaga le podjetje KLS z Ljubnega, želijo pa si, da bi jim vsaj s plačilom štartnine pomagala Občina Gornji Grad. Večja prepoznavnost in medijska pokritost bi po mnenju Purnata naredila ta šport še veliko bolj zanimiv. Ekipa iz Luč spada v hokejsko sekcijo ŠD Raduha. Rednih igralcev je od deset do petnajst, je povedal vodja ekipe Evgen Jurič. Tudi v tej ekipi se srečujejo s pomanjkanjem sredstev za delo, k sreči jim je s plačilom štartnine pomagala domača občina, nekaj sponzorskih sredstev jim nameni Droga Kolin-ska. Člani trenirajo na domačem igrišču in v Mozirju. Igrajo v poletni ligi v Mozirju, kjer je konkurenca vedno zelo močna. Letos so že drugič pripravili ledeno površino v Lu-čah, a jim je pretoplo vreme zagodlo. V kolikor bo še dovolj nizkih temperatur, bi radi vsak teden na ledu pripravili prijateljsko tekmo z ekipa- ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Pričetek ženske zimske futsal lige Z novim letom se je zopet začelo delo za vse selekcije ženskega nogometna kluba Rudar Škale. Nogometašice že pridno trenirajo, to soboto pa se je za selekcijo U12 in U14 začela zimska liga s prvim turnirjem. Dekleta U14 so v soboto v Velenju odigrale tri tekme in doma obdržale poln izkupiček točk, saj so dosegle kar tri zmage. S 4:0 so na-digrale ekipo iz Velesova, s 3:0 ekipo Radomlje in 6:0 ekipo Adria. Ob dobri igri, odlični kapetanki Tini Ma-rolt, ki je vodila ekipo skozi celoten turnir, in vratarki Loti Lukek niso prejele nobenega zadetka, dale pa so jih kar 13. Prvo nedeljo v februarju dekleta čaka nova možnost, da ponovijo svoj uspeh in prepričljivo zmagajo v svoji skupini, potem pa jih 19. 2. čaka še finalni turnir, ko se bodo na Ptuju pomerile z najboljšima dvema iz skupine vzhod. Mlajši selekciji U12 v okrnjeni postavi to soboto na turnirju v Lendavi ni šlo tako dobro, saj so na obeh tekmah proti močnejšima ekipama Pomurje Beltinci in Slovenj Gradec izgubile. Vendar bodo že 29. januarja imele novo priložnost, da pokažejo, iz kakšnega testa. To nedeljo člansko ekipo čaka turnir v Tolminu, kjer bodo v skupini zahod igrale proti ekipam: Jevnica, Velesovol, Velesovo2, Krka, Tmin-ke, Radomlje in Smaragd. AK _- Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Šport, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi SMUČARSKI SKOKI Pikl z ničlo na novoletni turneji Končano je 59. dejanje prestižne novoletne turneje smučarskih skokov, kjer smo Slovenci po zelo slabem začetku sezone vendarle dosegli nekaj solidnih rezultatov. Predvsem mladi Peter Prevc je s 13. mestom v skupni razvrstitvi turneje več kot upravičil zaupanje trenerja Zupana, stabilno formo sta pokazala še Robert Kranjec in Jurij Tepeš, medtem ko to ne moremo reči za zgornjesavinjskega reprezentanta Primoža Pikla. »Piko« se je sicer na vseh štirih skakalnicah prebil na tekmo, vendar so mu njegovi zelo povprečni skoki vedno dodelili premočnega tekmeca. Tako se ni niti enkrat STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE prebiti v finale in težko pričakovane točke svetovnega pokala so še enkrat več splavale po vodi. Tudi smučarski poleti v Harraho-vu so pokazali padec forme ljuben-skega orla, saj si je s svojim ponesrečenim sobotnim poletom, ob izredno slabih vetrovnih razmerah, zapravil celo uvrstitev na nedeljsko tekmo. S tem je tudi izgubil mesto v A ekipi, kamor se bo poskušal kar najhitreje vrniti preko tekem celinskega pokala, saj v nobenem primeru ne misli zamuditi vrhunca sezone, svetovnega prvenstva na Norveškem in zaključka v Planici. Franjo Pukart Novo leto je prineslo spremembo Prejšnji petek so strelci po novoletnem premoru nadaljevali s strelsko ligo z zračno puško. Na vrsti je bil 5. krog. V posamični konkurenci je ponovno zmagal Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, vendar mu je tesno sledil Jure Žohar iz SD Mozirje in zaostal za samo tri zadete kroge. Tudi ostali strelci so dosegli solidne rezultate. Sprememba se je zgodila v ekipni konkurenci, kjer je prva ekipa iz Mozirja prvič v tej sezoni premagala moštvo iz Gornjega Grada. Razlika je bila enaka razliki med najboljšima posameznikoma. Roman Mežnar Kako skozi V zadnji številki vašega časnika sem z zanimanjem prebral članek o režimu vožnje skozi križišče pri optiki Likeb, kateremu domačini pravijo tudi Mini rondo. Ker sem bil do sedaj prepričan, da poznam vsaj osnovne prometne predpise in pravila, sta me zelo presenetili nasprotujoči razlagi člana občinskega SPVCP ter pomočnika komandirja policije. Predvsem slednji v članku trdi, da v tem križišču velja enako pravilo prednosti kot v križišču enakovrednih cest, to je desno pravilo. V priročniku Krožna križišča dr. Tomaža Tollazija, ki ga je izdal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, je krožno križišče opredeljeno kot »kanalizirano križišče krožne obli- krožišče ke z nepovoznim, delno povoznim ali povoznim sredinskim otokom ter krožnim voziščem, v katerega se steka več cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca.« Omenjeno križišče ima torej vse elemente krožnega križišča ne pa kakšnega drugega, predvsem tudi zato, ker sta na uvozu v to križišče na istem stebru pritrjena znak za križišče s prednostno cesto, ter znak krožni promet. Verjetno oba gospoda nista imela v mislih istega križišča, zato menim, da je v tem primeru tako kot vedno, najbolje upoštevati prometne znake in pravila, ki jih le ti narekujejo. Milan Robnik Praprotnikova 16 3330 Mozirje Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SPOMIN Jožetu ZAGOŽNU iz Zgornjih Pobrežij 15.1.1983 - 15.1.2011 Še nisi izpolnil 28 let, ko klonil pod težo si življenja. Sam hotel si umret in rešit se trpljenja. Usode tvoje tragične nismo doumeli, pretresla nas je v dno srca, le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. Letos mineva 28 let, kar si nas zapustil, a mi še vedno slišimo tvoj glas, tvoj smeh in čutimo tvoj topli pogled. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko in molite zanj. Z bolečino v srcu tvoja mama in ostali domači Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID C Črna kronika, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • TATOVI ODNESLI ŽLEBOVE Pavličevo sedlo: 4. januarja so bili policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov z objekta na Pavličevem sedlu. Lastnik objekta je oškodovan za okoli 1.200 evrov. • VINJEN RAZBIJAL STEKLA Rečica ob Savinji: 8. januarja okoli enih ponoči je domačin na Rečici ob Savinji po naselju razbijal stekla. Tovrstno početje mu je skušal preprečiti domačin, zaradi česar ga je storilec hotel fizično napasti. V tem trenutku so na kraj dogodka prispeli policisti, ki so preprečili nadaljevanje kaznivega dejanja. Ker je bil storilec pod vplivom alkohola in je s kršitvijo nadaljeval, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Izdali so mu tudi plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru, za razbita stekla pa se bo zagovarjal na sodišču. • VOZNICO ZANESLO S CESTIŠČA Ljubno: 9. januarja ob 00.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti med Ljubnim ob Savinji in Lučami. Voznico osebnega avtomobila je zaradi ledenega in spolzkega vozišča v desnem ovinku zaneslo, nakar se je vozilo prevrnilo na streho. Pri nesreči je voznica utrpela lahke telesne poškodbe. • PRIDRŽANJE VINJENIH OSEB Minuli teden so policisti večkratnemu kršitelju cestno prometnih predpisov zasegli eno osebno vozilo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali enega vinjenega voznika. r W i Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN 19.1.2011 bo minilo 1 leto, odkar je odšla od nas babica, mamica in žena Eta KOKALJ roj. Golob 25.9.1952 - 19.1.2010 Hvala vsem, ki jo nosite v srcu , se je spominjate s prižiganjem svečk in v molitvi. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, tete in svakinje Verice ŠIMENC z Rečice ob Savinji 10.10.1953 - 1.1.2011 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnjo pot. Zahvala dr. Kramerjevi in sestri Mileni za lajšanje bolečin v njeni težki bolezni; g. župniku in g. Stanku za opravljen obred, pevcem z Dobrovelj, pogrebni službi Morana ter govorniku za ganljive besede. Vsem, ki se je boste spominjali, iskrena hvala. Žalujoči: mama, brat Alojz z ženo Anico ter nečaka Blaž in Klemen Kogar imaš rad, nikoli ne umre le daleč, daleč je... V SPOMIN Alojzu ŠIMENCU z Rečice ob Savinji 2000 - 2010 20. decembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem zadnjem počivališču. Domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Za razvedrilo Garancija ostahe Vlada je obdržala "garancijo", saj, ko je dala svoje "resnice" na tehtnice, nobena ni zdržala. (ne tehtnica, ne "resnica") Poceni prodam denar Solčavan: "Ne razumem, kako ne znajo rešiti te krize, v katero tonemo čedalje bolj. Denarja bi bilo lahko za vse dovolj in še preveč." Lučanka: "Kako si si pa to zamislil?" Solčavan: "Samo dogovoriti bi se morali, do katere mere lahko odstopa domači tisk." Če imate sekundo odveč, bi vam skeniral možgane. Samo v Sloveniji se izvaja, kar se uzakoni v Beogradu, ops, v Bruslju. Managerji morajo za 24-kratnik vaše plače veliko več delati. Torej je skrajni čas, da se jih usmilite in delate malo manj. Problem staranja delovno aktivnega prebivalstva bi kazalo nadomestiti s problemom staranja robotov. Pri ločevanju odpadkov bomo igrali z vami. Pri delitvi dobička igrajte vi z nami. Razmišlja, kako bi se kloniral, da bi lahko bil doma v penziji, a vseeno dobival plačo. itecubljeno s prevodom novodobm foteučkarji Mozirjan: "Ko sem bil v Bruslju, sem kupil aparat, ki nima navodil v slovenščini. Ali mogoče poznaš kakšnega dobrega prevajalca?" Šmarčanka: "Kaj še nisi slišal za Boruta?" Mozirjan: "A je dober v svojem poslu?" Šmarčanka: "On bi ti znal pomagati, ker najbolj dosledno prevaja bruseljsko politiko v naša življenja." Ministrica Radičeva je ukorila uradnike, ki želijo preveč ugajati Bruslju. Borut, si slišal? Včasih si zapostavljeni niso znali izboriti svojih pravic zaradi nepismenosti. Danes so jim dovolj podnapisi španskih nadaljevank. Sam izgovori Starček: "Le kdaj bodo začeli govoriti o seksualni krizi, da bom lahko njej na rep kakor slovenski kapitalisti svetovni obesil svoje težave?" Pri varčevalnih reformah se najbolj računa na varčevanje z našo pametjo. A ME KDO VIDI? Gregor Rak (ena tretjina ansambla Golte) se čisto »komot« skrije za svoj velik kontrabas. Bodoči vzgojitelj/muzikant je zadnje čase tako zaseden, da bo na odru počasi videti le še glasbilo, godca pa ne. KULTURA IN SVEŽ ZRAK NE SMETA MANJKATI Ludvik Es, upokojeni učitelj (desno): »Ja, vam mladim je res veliko bolje, kot je bilo včasih nam. Kulturnih prireditev sicer ni manjkalo, ampak dogajale so prej pod kozolcem kot pa v lepo urejenih galerijah. Pa ni bilo vedno prijetno toplo na prostem ...« Petra Širko, direktorica Osrednje Knjižnice Mozirje: »Verjamem, gospod Es, da je danes marsikaj bolj udobno in preprosto, kot je bilo v času vaše mladosti.« Matija Blagojevič, knjižničar v Knjižnici Mozirje: »Joj, kaj bi pa jaz dal, da bi prišel do vsaj malo svežega zraka, pa četudi pod kozolcem. Še malo, pa bom zadremal, bojim pa se, da to ne bo prav nič kulturno videti.« CLOONEY SE VESELI OBISKA SLOVENIJE Tjaša Sem (dijakinja z Ljubnega ob Savinji) je na Georgea Clooneya naletela v Londonu, ko je filmski zvezdnik nakupoval tehnično blago še pred morebitno ukinitvijo garancij. Prav tako je izkoristil čas za obisk razprodaj. Med pogovorom in fotografiranjem sta omenjena povsem po naključju ugotovila, da je igralec seznanjen z odličnim igranjem amaterskih igralcev v Zgornji Savinjski dolini in se veseli obiska naših logov, kjer si bo med ogledom naravnih lepot vzel čas tudi za obisk Rdeče dvorane, najbolj znane »privat« gostilne na našem območju. 24 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 Križanka, Oglasi Kaj si pa ... GLAVNO MESTO GRČIJE RADIKAL OCETNE KISLINE KDOR SE UKVARJA S TELEPATIJO NOGOMETNI KLUB ANGLEŠKI PEVEC JOHN HRVAŠKI PEVEC VICE FIZIKALNA ENOTA ENOTNOST KRAJEVNA SKUPNOST VIR ŽIVLJENJA POKRAJINA V POREČJU IDRIJCE PISATELJICA PEROCI SLOVESNO KOSILO EGIPČANSKI FARAON IZBRANA DRUŽBA OSKAR DANON STENSKA OBLOGA TELUR OTROŠKA IGRA DOLINA (STAR.) ZADNJICA (KNJIŽ.) ZNAMKA ŠPORTNIH SANDAL BRENKALO S TREBU-ŠASTIM TRUPOM IZDELOVALEC OMAR avtor P. L. KRASTAČA (EKSPR.) ANGLEŠKI PEVEC SIMON AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA FR. IGRAL. DELON PRIPRAVA ZA NETENJE ŽELVINO OGRODJE KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI KIT. FILOZ. LAO KUVERTA (KNJIŽ.) VIJOLIČAST 1.1.2011 BEG V DRUG KRAJ VEDA O ROBOTIH TROLEJBUS (POG.) TURŠKI VELIKAŠ OČE GLIKEMIČNI INDEKS PRAVLJIČNO BITJE RIMSKA ŠTIRI NICHOLAS RAY VEDA O BOLEZNIH UŠES, NOSU IN GRLA DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI SVOBODNA IZBIRA OBER KrizamI e a UC5AM E MINI SLOVARČEK OPROG - zidni lok TETI - egipčanski faraon REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE f 3- "SS? = ■Sf O C I M Es L I M A -•.■ISIVK- I L I R 'S V E T I 3K iS _ =- s X T S E ¿Er A N := S P I K E R X- R I T A ■=■ T O N A L I T ¡Ž- P O D ■ss O S 4X B A J A D E R A — T O F U t-KST E T E R ms Is ■ï I D I L I K » K I R K = N O Z «it T R (G A T E V iJ B O 13 D A N ;■•?, jSr S A M I L E Sr L U S "T E R = A T K I J -&- M O N T ss. L E P O T I C E N J E = I V A N A ST5 O H C E T ZIDNI LOK VEK VEZ Perica orodjanlvû ■ plastika V podjetju Penca d.o.o., Kidričeva 13, 3000 Celje zaposlimo orodjarja z izkušnjami v izdelavi orodij za brizganje plastike. Zainteresirani kandidati ste vabljeni, da nam pošljete prijavo in življenjepis na e-pošto: celje@penca.si ali na sedež podjetja. Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 14. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kaj slišiš, mali mišek? ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje Narava v primežu človeka (Lučka Kajfež Bogataj) Sobota, 15. januar ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Konjice-Zreče B (kadeti) ob 18.00. Samostan Nazarje Ponovoletni koncert Mladinskega zbora OŠ Nazarje ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Tekma v odbojki - KLS Ljubno : Kajuh Šoštanj (ženske) ob 19.00. Mestna kavarna Žalec Otvoritev likovne razstave Slavice Tesovnik ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Ježica (člani) Nedelja, 16. januar ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Na kmetih Ponedeljek, 17. januar od 8.00 dalje. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ... Torek, 18. januar ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Nasmejani sneženi mož Sreda, 19. januar ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Društveni izleti PD Nazarje (Sandi Grudnik) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - Veplas Velenje : Zagorje GEN-I (ženske) Četrtek, 20. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Zelišča male čarovnice ob 18.30. Glasbena šola Nazarje Koncert pianistke Tjaše Šulc ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam 2 bikca, čb, težka 150 kg, kupim kravo simentalko za dojiljo; gsm 041/466-720. Prodam 2 bikca, sr, stara en teden in en mesec; gsm 031/400-479. Prodam bika, sr, težkega 130 kg; tel. 584-16-53. Prodam 3 bikce (2 sivca in simental-ca), stare 14 dni; gsm 031/467-307. Prodam telico, sr ali čb, brejo; gsm 031/266-738. Prodam teličko, staro 10 dni, limuzin; gsm 031/326-501. Prodam teličko čb, staro 14 dni, in metrska, bukova drva; 041/226251. Prodam telico simentalko ter bikca sivca, težka sta 90 kg, in ovna za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/862902. Prodam brejo telico; gsm 041/631583. Prodam bikce in teličke od 1 tedna naprej ter kravo in telico, simentalce; gsm 051/372-468. Prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041/561-893. Prodam prašiče od 25 - 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip: gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM - ODDAM Podarim 3 mlade psičke mešančke (mati labradorka); gsm 041/277-242. Oddam 2 mladiča, nemška ovčarja, stara 2 meseca; gsm 031/724-945. DRUGO - PRODAM Prodam domači 031/683-980. med; gsm MORDA STE ISKALI PRAV TO PLESKARSTVO TADEJ GRUDNIK s.p. Nudim pleskanje notranjih in zunanjih površin. Gsm 030/305-570. Grudnik Tadej, Zadrečka cesta 15, 3331 Nazarje. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29, 3334 Luče, gsm 041/208-968. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. Prodam jedilni krompir in strniščno korenje; gsm 031/783-606. Prodam neškropljena jabolka in jabolčni sok, novo pasjo hiško; gsm 041/216-648. Suha metrska drva, mešana, prodam; gsm 031/695-208. Prodam novo ležišče dormeo 90x200 in posteljo z letvenim dnom; 03/83950-14. Prodam moško obleko št. 52, črno, podaljšan kroj, 2 x nošeno; gsm 041/354-568. Prodam board čevlje, vans št. 43 - 44 in limited 4 you št. 45 - 45,5 ter hišni kino philips, vse ohranjeno; gsm 041/684-403. Zelo ugodno prodam steklokera-mično kuhalno ploščo s senzorskim upravljanjem (nerabljeno), 350 eur; gsm 041/783-431. Prodam 17-palični LCD monitor za osebni računalnik ter zvočnike in tipkovnico; gsm 041/785-337. Prodam računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477271. Prodam kole za ograditev pašnikov; gsm 070/744-487. Prodam cepilec na sveder; tel. 051/341-159. Prodam traktor zetor 25-11, le-tnik1972, cena po dogovoru; gsm 041/591-090. DRUGO - KUPIM Kupim obračalnik 220, v dobrem stanju; gsm 041/513-755. OSEBNI STIKI Preprost očka si želi ljubezni z zvesto, razgledano punco; gsm 041/859096. Ü1 Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Ljudje in dogodki, Oglasi v Turkova bodika v Žekovcu Vsako leto prejmem med božično-novoletnimi voščilnicami vsaj eno z motivom bodike. Vedno zeleni, na zgornji strani bleščeči, na mladih drevesih trnato nazobčani listi in plodovi koralno rdeče barve so že sami po sebi lepi, zato je bodika že od nekdaj priljubljena za okrasne motive in namene. Seveda ima njena zimzelenost tudi močan simbolni pomen. Druga imena za bodiko so božji les, božje drevce in ileks (po latinskem imenu Ilex aquifolilum). Bodika je pri nas samonikla drevesna in grmovna gozdna vrsta. Na našem ozemlju je rasla že pred ledenimi dobami, ko je bilo tu znatno topleje. Pred mrazom se je umaknila na jug in se ob otoplitvi ponovno vrnila. Tako vrsto imenujemo terciarni relikt. Že iz tega je razvidno, da so njena naravna nahajališča predvsem na toplih legah. Zaradi izkopavanja je redka in ogrožena, zato je zavarovana. Prepovedano je vsakršno poškodovanje ali ogrožanje. Zavarovanja je že od leta 1922 in spada med prvih 23 zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. Kljub splošni ogroženosti se na nekaterih rastiščih pojavlja zelo bujno. Razmnožuje se predvsem s pomočjo koreninskih poganjkov in na ugodnih Rdeči plodovi bodike so vaba za oči in za ptiče (foto: Marijan Denša) legah se lahko zelo razširi. Na podeželju je bodika priljubljeno hišno drevo. Najdemo jo pri številnih kmetijah. Zaradi plodov so priljubljena predvsem ženska drevesa z rdečimi plodovi. Bodika je namreč dvodomno drevo. Čeprav je dvospolna, se na drevesu razvijejo ali samo moški ali samo ženski cvetovi. Žekovec nad Mozirjem je vas bodik in tis. Skoraj pri vsaki hiši imajo posajeni ti dve lepi drevesi. Največja in nedvomno najstarejša je Turkova bodika. Bodika je veličastna po Turkova budika je veličastnih dimenzij (foto: Marijan Denša) dimenzijah in starosti. V višino meri 10,5 metra, v prsni višini je obseg drevesa 105 centimetrov (premer 34 cm). Da je drevo staro, kaže deblo. Kot se za staro bodiko spodobi, jo sestavlja več debel. Iz osnovnega debla so zrasla mlajša debla in skupaj z osnovo tvorijo enotno drevo. Osnovno deblo že počasi trohni in propada, mlajša debla ga podpirajo. Podpira jo tudi kozolec z letnico 1883, ki bodiko ščiti tudi pred zahodnim vetrom. Čeprav bi bil prav kozolec pred dvajsetimi leti za drevo lahko tudi usoden. V močnem žledu se je s strehe kozolca naredila orjaška ledena zavesa, ki je deblo močno poškodovala. Gospodar pravi, da je rana v deblu nastala prav zaradi tega. Tudi vrh je bil že večkrat zlomljen, drugače bi bilo drevo še višje. Turkova bodika je uvrščena v inventar naravne dediščine kot dendrološki naravni spomenik in je edina zavarovana bodika v naši dolini. Gospodar je upravičeno ponosen na njo. Prav nič ga ne moti, da drevo nima plodov, saj je Turkova bodika moška oblika drevesa. »V maju prav lepo cveti, ima številne bele cvetove.« Marijan Denša 1* ll « = w ^ 11 OCIfCUCO . - o m ž£f J 1 J.Š 5 Konec lanskega leta je ansambel Stanka Petriča, v katerem igra harmoniko Neža Petek iz Luč, posnel polko Bodi moja še naprej. Tudi to skladbo sta, tako kot večino njihovih, ustvarila Brane Klavžar, ki je ustvaril melodijo, in Vera Šolinc, ki je prispevala besedilo. Sicer pa člana in članici ansambla še naprej pridno snemajo, v začetku pomladi pa obljubljajo prvi album. Ansambel Stanka Petriča je decembra navduševal poslušalce na koncertu v Lučah, njihova najbolj znana pesem je Belo obleko si že nosila. Štefka Sem * m ■ ^ * 3 f f , Savinjske novice št. 2, 14. januar 2011 ID Rezervnifrt1 Ui liiki}[fi'n:f tlrnHu: za ¿!-:;\iS>:i- Hal rojstni dm t tevtfj, Mu ki. •■ifitetnin-i" ■ :r'.«, .v,-:.'■,-1 p)ji itut :r.-i"r ■ ■ . ■.". -'- ¡tclii ODVETNIŠKA PISARNA je pričela redno poslovati rine oi.«rr5i)i i s sedežem v Mozirju Smihelska cesta 2 Upravni center tretje nadstropje. Stranke sprejemamo vsak dan med 8- in 12. uro (razen petka) v ponedeljek in sredo tudi med 15. in 17. uro, V dopoldanskem času je zaželeno predhodno naročilo. Z odvetnikom se lahko dogovorite ¿a sestanek tudi izven termina Tajništvo tel. 035834234 faks 03 5S3 42 35 0 d v. Ivan (Jvo) Kekec 01 A?-041 767442 i vo.kekec@ siol.net www.odvetnik-kekec.com