LETO L, št. 26 l*TUJ, 26. junija 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Gimnazije še ne hodo gradili Sedaj je že povsem jasno: gradnja ptujske gimnazije, za katero že od lam mislimo, da se ho pričela letos jeseni, se bo zamaknila. Niko Žibret z ministrstva za šolstvo je za Tednik povedal, da ho mi- nistrstvo pričelo speljevati postopke za gradnjo po sprejetju pro- računa - s tempa se bo parlament pričel, kot je znano, ubadati šele je- seni. Torej se ptujski gimnazijci jeseni leta 1998 nikakor še ne bodo mogli preseliti v novo šolsko stavbo, kot je bilo načrtovano. Po opti- mističnih napovedih naj bi bila vselitev možna leto po tem, ko bodo na gradbišču zabrneli prvi stroji. Ker so zaradi zamude državnega proračuna odloženi tudi razpisi in drugi postopki v zvezi z gradnjo gimnazije, je pravzaprav povsem odveč, da so se gimnazijski profe- sorji v zadnjih tednih pouka spoprijemali z načrtovanjem velikosti učilnic in razporeda šolskega pohištva v njih. Načrt, ki ga je pred dobrim mesecem predstavil arhitekt Janko Zadravec ptujski javnosti, je bil namreč povsem neobvezujoč osnutek. Najbrž ena od več idej, ki bodo pridobljene z javnim razpisom in bodo šele takrat tudi aktualne. Čeprav se je tako pred dobrim mesecem, ko je bila organizirana javna razprava o osnutku za gimnazijo, zdelo, da ni pred pričetkom gradnje časa za nič več, se sedaj kaže, da se Ptujčani še vedno lahko vprašamo, ali je izbrana lokacija v sedanjem šolskem sadovnjaku za postavitev nove gimnazije res najprimernejša. Nova šola, ki bo zaz- namovala življenja mnogih mladih v naslednjem tisočletju, naj bi bila namreč postavljena le pičlih 20 metrov od zidu sedanje stavbe šolskega centra. Ptujski srednješolski center, ki je že sedaj največji v Sloveniji, se bo tako le še povečal. Čas je tudi za vse druge razmisle- ke, ki jih na omenjeni javni razpravi ni bilo malo. Od programske zasnove šole, želenih nadstandardov, povsem navadnih standardov v učilnicah, kijih sedanji šolski center seveda ne dosega, do videza sta- vbe, ki naj bo v sozvočju s starim mestom ... Ptujska občina se ukvarja v tem času z drugim za mladino po- membnim dejstvom: na pobudo stranke krščanskih demokratov proučuje možnost za prodajo dveh šolskih zgradb, in sicer Osnovne šole Olge Meglic in Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Vzrok za pro- dajo je v tem, da stane po izračunih gradnja dveh novih šol ravno to- liko kot adaptacija in nadgradnja obstoječih, pridobili pa bi stavbi, zgrajeni po sodobnih šolskih standardih in torej za pouk boljši, kot sta obstoječi zgradbi v središču mesta. Zaenkrat še ni znano, kje naj bi novi šoli gradili. Ker se lokacija tiče najširše javnosti, bi bilo dobro, da bi lahko starši, učitelji, strokovnjaki... sodelovali pri izboru mesta za novo šolo ob pravem času. Ko je namreč lokacija enkrat že spreje- la, pa četudi v tako ozkem krogu ( j . liot za gimnazijo, so kakršnekoli \MJSv^jJX spremembe veliko težje. fi^J^^C Šolska torba je šla v kot, sedaj bo potrebno kaj pomagati doma in tudi za igro bo dovolj časa. Naj žive počitnice! Foto: M. Ozmec 2 četrtek, 26. junij 1997 ■ TEDNIK AKTUALNO LENART / OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Odprli prizidek banke In šporino Igrišie OB 801. OBLETNICI PRVE PISNE OMEMBE LENARTA SO V LENARTU GOS- TOVALI CEUSKI GLEDALIŠČNIKI, NI PA BILO MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR DR. PAVLA GANTARJA • PRVO NOGOMETNO TEKMO SO POLI- TIKI IZGUBILI V Lenartu v Slovenskih gori- cah se je končalo praznovanje krajevnega praznika. Med po- membnejšimi dogodki velja omeniti gostovanje SLG iz Celja s priljubljeno Partljičevo kome- dijo Gospa poslančeva, ki je raz- grela dlani hvaležnega le- narškega občinstva. Veliko so pričakovali tudi od napovedane- ga obiska ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, ki naj bi se udeležil okrogle mize o perečih problemih vartva okolja v osrednjih Slovenskih goricah. Ministra v Lenart ni bilo, tako da se je pogovor vrtel bolj ali manj okoli starih dvomov in težav v zvezi s predvideno iz- gradnjo avtomobilske ceste po Slovenskih goricah. Lenarčani so dolgo časa zagovarjali njeno severno različico in mnogi pri tem vzrtajajo tudi zdaj. Vse več pa se jih strinja s ponujeno južno rešitvijo, tako da so meščani precej razdeljeni. Mnogi so pou- PrizJdek ekspoziture NKB Maribor v Lenartu je odprt. darili, da država spet meče kosti za glodanje in da s tem lažje uresničuje svoje načrte. Le- narčani so zato predlagali sko- rajšnji pogovor z načrtovalci tra- se in Direkcijo za ceste, pogovor pa je pokazal, da se pri Lenartu mnogi prehitro pustijo prepri- čati in speljati na drugačno pot. Vzrokov za takšno početje je več in zato bo najnovejša lenarška zgodba še zanimiva. Sicer pa so v okviru letošnjega praznovanja odprli asfaltno igrišče v preurejenem mestnem parku, na katerem so se v otvo- ritveni tekmi pomerili nogome- taši NK Lenart in občinski svet- niki. Slednji so tekmo gladko iz- gubili z 2:1. Velik dogodek pa je bila otvoritev novega prizidka NKB Maribor. S prenovo niso samo spremenili videza ekspozi- ture, temveč so posegli tudi v or- ganiziranost dela. Prostori so večji, nudijo veliko svetovanja, imajo otroški kotiček, ob vhodu v prenovoljeno enoto pa so na- mestili bančni avtomat. Na njem poteka dvig gotovine 24 ur dnevno, v kletnih prostorih pa so na voljo še šefi, v katere bodo lahko Lenarčani varno spravljali svoje dragocenosti. M. Toš DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / OBISK MINISTRA ZA KMETIJSTVO Opozorili na težave v kmetijstvu v torek, 17. junija, je bil na delovnem obisku v občini Destrnik - Trnovska vas minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. S predstavniki občine se je pogovarjal o težavah, s katerimi se srečujejo pri vzdrževanju melioracijskih sistemov in z zemljišči, ki jih ima v najemu Kmetijski kombinat Ptuj od sklada kmetijskih zemljišč republike Slovenije. V tej občini je 1500 ha takih zemljišč. Ob obdelovanju teh kmetijskih površin in ob spravi- lu pridelkov Kmetijski kombi- nat uničuje lokalne in krajevne ceste, ki jih vzdržujejo krajani in občina. Kmetijski kombinat noče sofinancirati obnove in modernizacije cest z izgovorom, da plačujejo skladu kmetijskih zemljišč najemnino. Po besedah župana občine Destrnik Trnovska vas pa na skladu pra- vijo, da obnove in modernizacije cest ne morejo sofinancirati, saj jim ptujski kombinat za najem- nine dolguje že 78 milijonov to- larjev (dogovorjena najemnina po ha je 67 DEM). Da kombinat ne plačuje najemnin, je potrdil tudi minister Smrkolj. Na občini želijo, da bi skupaj s skla- dom odločali o najemnih po- godbah in dajali zemljo v najem tistim, ki bi bili pripravljeni po- ravnavati dogovorjeno najemni- no, saj so tudi kmetje v občini zanjo zainteresirani. Z najemom teh zeljišč občanom bi tudi zmanjšali brezposelnost, ki je v tej občini dosegla že 26 %. Dejstvo je, da kmetje, ki imajo zemljo v najem od sklada kme- tijskih zemljišč in gozdov, redno poravnavajo najemnino v višini od 175 do 250 DEM po hektaru. Pomočnik ravnatelja Kme- tijske šole Ptuj Marjan Horvat pa je ministru predstavil proble- mi njihove šole, s katerimi se srečujejo pri pridobitvi kme- tijskih zemljišč in tudi na občini si že dalj časa prizadevajo, da bi kmetijska šola dobila kmetijsko posestvo v Placarju. Albin Druzovič je ministru predstavil težave Lovskega društva Vitomarci pri pridobi, vanju svojega lovišča. Minister Smrkolj je povedal, da z njihovi, mi zahtevami soglaša, vendar bo potrebno počakati na spremem- bo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga na mi- nistrstvu pravkar pripravljajo, Namen spremembe zakona je aktivirati zemljišča za inten- zivnejšo kmetijsko proizvodnjo. Na vprašanje, kdaj bo končana denacionalizacija, pa je kme- tijski minister Ciril Smrkolj po- vedal: "Politika našega mi- nistrstva in vlade je, da se dena- cionalizacijski postopki končajo čimprej in da se s tem omogoči normalen razvoj kmetijstva v občinah, kjer ta zemljišča so. Storili bomo vse, da bi poskušali tudi nekatere zaplete predhodno sporazumno reševati letos in v začetku prihodnega leta. Kom- binati se bodo morali opredeliti za poslovanje oziroma za delo na zemljiščih, ki jim bodo ostala, saj vse ne bo vrnjeno." Zmago Šalamun Kmetijski minister Ciril Smerkolj (drugi z leve) na obisku y občini Destrnik-TjTiovs^ ____....._ _ ROGAŠKA SLATINA Sedemdeset let Steldame RogtKka Naš najvidnejši proizvajalec izdelkov iz kristalnega stek- la Steklarna Rogaška iz Rogaške Slatine praznuje v letošnjem letu okrogli jubilej, sedemdesetletnico delo- vanja. Vrhunski izdelki izpod rok mojstrskih pihalcev in brusilcev stekla iz Rogaške Slatine z lepoto, kvaliteto in uporabnostjo krasijo prenekateri slovenski dom, znani pa so tudi po vsem svetu. Steklarstvo ima na Slovenskem precejšnjo tradicijo, saj se je zaradi ugodnih razmer za to dejavnost v 18. in 19. stoletju raz- vilo na Štajerskem in zlasti na Pohorju in Kozjanskem veliko glažut, v katerih so izkoriščali naravne danosti: bogate gozdo- ve, primerne skupke mineralov in ceneno delovno silo. Glažute niso dolgo delovale na istem mestu, saj so jih, ko so iz- trebili bližnje gozdove, preprosto preselili drugam. V glažutah so ob steklenicah za slatino izdelovali še steklovino za shranje- vanje zdravil in živil, pivsko posodje, svetila, stekleno servirno in jedilno posodo, steklo za šipe in še marsikaj drugega. Steklarna Rogaška je bila ustanovljena 1927 in je neformalna naslednica steklarne iz Zagorja ob Savi, ki so jo po 105 letih delo- vanja zaprli leto prej. Od tam se je v Rogaško Slatino preselil tudi del steklarjev, ustanovitev steklarne v cenjenem zdraviliškem kraju pa je jemala zgled iz nekaterih drugih evropskih zdravilišč. Steklarna Rogaška je danes moderno podjetje, organizirano kot delniška družba slovenskih lastnikov, ki zaposluje 1.700 ljudi in ima okrog 40 milijonov dolarjev letnega prometa. Na osrednje mesto v njihovem proizvodnem programu sodijo iz- delki iz svinčenega stekla, ki jih večinoma oblikujejo ročno v. lesenih modelih, za kar je potrebna velika izkušenost in uspO' = sobljenost steklopihalcev, ta žlahtni postopek pa terja tudi ve- like fizične napore. Tudi dekoriranje stekla z brušenjem je v Steklarni Rogaška ročno delo. Na ta način obdelani izdelki so- dijo v zgornji kakovostni razred ponudbe kristalnih izdelkov in so dobro znani tako doma kot v ZDA, kjer ima Steklarna Rogaška na prestižni newyorški Madison Avenue svojo proda- jalno, pa v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Irskem, Japonskem? Hrvaškem v Kanadi, Avstraliji in drugod. LENART / KDO BO DEMOGRAFSKO OGROŽEN? lenarčani so se obrnili na DZ in vlado ZANIMIVO DELOVNO GRADIVO O RAZVOJNEM ZAOSTAJANJU CELOTNIH SLOVENSKIH GORIC SO POSLALI ŽUPANOM OBČIN DESTRNIK-TRNOVSKA VAS, JURŠINCI, SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, ORMOŽ, UUTOMER, GORNJA RADGONA, KUNGOTA, PESNICA, ŠENTIU, DUPLEK IN ZA NAMEČEK ŠE MINISTRSTVU ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Gradivo ima pomenljiv naslov: Problematika razvojnega stanja Slo- venskih goric v luči sedanjega zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Slove- niji s predlogi za izhod iz tega stanja. V njem Lenarčani opozarjajo, da bi bile Slovenske gorice z dras- tičnimi sprememmbami tovrstne zakonodaje močno prizadete, in se zavzemajo, da bi do sprejema no- vega zakona ostal v veljavi dose- danji prehodni režim "demografs- ko ogroženih območij" v Republi- ki Sloveniji. Opozarjajo zlasti na nekatere naja- kutnejše probleme zaostajanja v razvoju Slovenskih goric in se zavzemajo za izdelavo ustreznega razvojnega programa. Čeprav to ni analitično gradivo, daje veliko po- datkov in sili k razmišljanju. V nadaljevanju pisanja razčlenju- jejo nekatera gospodarsko-razvo- jna dogajanja v zadnjih desetletjih in poudarjajo, da so bile v obdobju 1991-1993 skoraj celotne Slo- venske gorice uvrščene med demo- grafsko ogrožena območja, občina lenart kot tipična in morda najbolj slovenskgooriška pa v celoti. To prehodno obdobje je bilo po- daljšano do leta 1996, zdaj pa Le- nartu grozi, da bo večji del občine izpadel iz te druščine. Ker novi za- kon še ni sprejet, bi morali po mnenju Lenarčanov v letošnjem prehodnem obdobju podaljšati veljavnost dosedanje uredbe o določitvi demografsko ogroženih območij oziroma z novo uredbo podaljšati sedanje stanje vsaj še za eno leto. Če se to ne bo zgodilo, bo prišlo do nemogočega položaja, da bo med območji, kjer bo razvoj deležen državnih spodbud, veliko gospodarsko razvitih predelov, ve- lik del Slovenskih goric pa zaradi nerazumljivih kriterijev izven kro- ga za pospeševanje razvoja. Predlagajo (in najbrž računajo na podporo tudi v sosednjih slo- venskogoriških občinah), da se z novim zakonom, ki ga je potrebno čimprej sprejeti, poleg spodbuje- valnih ukrepov, ki bodo uveljavlje- ni za posamezne skupine razvojno problematičnih območij, uvedejo učinkovitejši ukrepi za razvoj podjetništva, obrti, drobnega gos- podarstva in turizma. Prav zaradi tega je treba izdelati celovite raz- vojne programe, ki morajo biti bolj aplikativno naravnani kot leta 1991, ko so bili preveč splošni. Tem pobudam dodajajo še kratko analizo kazalcev demografske ogroženosti Slovenskih goric iz vi- dika sedanjih meril in kriterijev o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij. Oba kazalca po veljavnem zakonu (indeks rasti prebivalstva in staranja) kažeta še zadovoljivo sliko, manj ugodni so kazalci rasti prebivalstva. To pa so lahko hudo varljivi kriteriji, saj se v Slovenskih goricah kažejo neka- tera neugodna gibanja in se kri- terija tudi izključujeta. Indeks sta- ranja prebivalstva je praviloma manj ugoden v krajih z večjim deležem večjih kmetij, kar pome- ni, da indeks staranja ni samo od- sev demografske ogroženosti, tem- več strukture lastništva kmetijskih zemljišč. Veliko breme je nerazvita prometna infrastruktura, prebi- valstvo pa se je na podeželju ohra- nilo izključno zaradi velikih odre- kanj in prispevkov iz lastnih de- narnic. Da so njihove ocene o ne- usklajenosti kazalcev, ki izhajajo iz zakona, z dejansko zaostalostjo območja pravilne, so preverili na primeru ene najmanj razvitih kra- jevnih skupnosti - Cerkvenjaka v Slovenskih goricah, kjer bodo po izračunih od 15 naselij samo še štiri uradno demografsko ogrožena. To niso enostavne stva- ri, pravijo v Lenartu in pišejo, da je v Slovenskih goricah delež za- poslenega aktivnega prebivalstva prenizek in da v strukturi gospo- darstva močno prevladuje eksten- zivno kmetijstvo (delež kmečkega prebivalstva znaša več kot 30 odstotkov). Ugotavljajo, da so Slo- venske gorice v izjemno kritični gospodarski situaciji in imajo spe- cifične razvojne probleme, zato bi morale biti deležne učinkovitejših spodbujevalnih ukrepov v gospo- darstvu, gospodarski infrastruktu- ri in družbenih dejavnostih. Pri oblikovanju novega zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij naj velja po- sebna pozornost kriterijem o do- hodkovnem stanju prebivalstva in visoki brezposelnosti, ki je že ne- kaj let med najvišjimi v Sloveniji. Za celotno območje Slovenskih goric je potrebno izdelati strateški razvojni projekt. M. Toš LENART / VSE V GOSPODARSTVU LE NI ČRNO Mas€om prodira v svef ZASEBNO LENARŠKO PODJETJE JE PRED KRATKIM KUPILO PROIZVODNO-POSLOVNE PROSTORE MARIBORSKE HIDROMONTAŽE O lenarškem gospodarstvu ne prebiramo vzpodbudnih poročil. Še vedno se ubada z velilred- sednik TD Gomila Martin Žajde- la, ki bo predstavil 50-letno delo društva s poudarkom na njegovih prizadevanjih za turistični razvoj tega območja, pozdravne besede z zahvalo za dosedanje delo pa bo izrekel tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič. V bogatem kultur- nem programu nedeljske slove- snosti bodo nastopili mladinski pevski zbor OS Juršinci, godba na pihala iz Markovcev, folklorna skupina Markovci in Juršinski fantje, to je skupina štirih fantov, ki poje domače pesmi. Po končanem uradnem delu bo ljud- sko rajanje z ansamblom Prerod. 50-letni jubilej prizadevni člani TD Gomila povezujejo s peto obletnico postavitve tretjega razg- lednega stolpa na Gomili in s šesto obletnico samostojnosti. MG KUD VITOMARCI Konei kulturne sezone v soboto, 14. junija, je bil v dvorani v Vitomarcih koncert žen- skega pevskega zbora KUD Vitomarci, ki ga vodi Vida Toš. Pevke so na svojem drugem letnem koncertu - prvega so orga- nizirale lani - zapele štirinajst pesmi, večinoma priredb ljud- skih. Koncert, razdeljen na dva dela, je z nekaj skladbicami popestril otroški tamburaški orkester pod vodstvom iste diri- gentke. Pevke pravijo, da so zadovoljne s koncertom in s svojo izvedbo, žal pa jim je, da jih ni slišalo več ljudi. Obiskovalcev namreč ni bilo veliko. Teden dni po koncerm, v nedeljo, 22.^jimija, pa so se pevke odpravile v Šentvid pri Stični na 28. tabor slovenskih pevskih zborov. Ker hodijo pevke pridno na vaje le, če imajo motivacijo (tako pravi nji- hova zborovodkinja), so - pol^ nastopov na rednih proslavah - že lani pripravile koncert in se ude- ležile 27. tabora slovenskih pevskih zborov. Tudi letos so, ob številnih zborih iz vse Slovenije, pele na ta- boru, saj pravijo, da prepevanje v zboru iz stotine grl odtehta tudi dolgo vožnjo in zelo zgodnje ne- deljsko vstajanje - generalna vaja je bila namreč ob pol devetih zjutraj. Igralci in igralke dramske sku- pine KUD Vitomarci pa so končali letošnjo sezono, ki je po njihovem mnenju zelo uspešna. S Pardjičevo komedijo Stajerc v Ljubljani so odigrali osemnajst predstav. Štirikrat so igrali doma - od tega je bila ena predstava del medobčinskega srečanja gleda- liških skupin, ki je letos potekalo v Vitomarcih. Izbrani so bili tudi za območno srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije in šo v okviru tega igrali v Veržeju. Drugače pa so vse sobote in nedelje v marcu in aprilu ter nekaj vikendov v maju igrali po bližnjih krajih (Trnovska vas, Cerkvenjak, Jiu^inci, Sveta Troji- ca...) in kar precej tudi v Halozah, (Žetale, Stoperce, Podlehnik ...), kamor prejšnja leta niso hodili igrat. Vrb je pri Žalcu pa je naj od- daljenejši kraj, kamor so šli gosto- vat. Na vseh osemnajstih predsta- vah jih je videlo nekaj več kot 1600 ljudi. Najmanj obiskovalcev so imeli v lastni občini - na Destr- niku, najbolj polno dvorano pa v Majšperku, kjer je prišlo toliko ljudi, da je zmanjkalo stolov, po- tem pa so gledalci sedeli na mizah ali pa stali. Režiser Franc Toš pra- vi, da je z letošnjim delom zelo za- dovoljen, saj so dosegli dobro kva- liteto igre in presegli pričakovanja o številu gostovanj in gledalcev. Vida Toš ml. PTES PTUJ / OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE DIJAKOV Atraktivne vsebine ntMvdvšiie dijaiie v okviru obveznih izbirnih vsebin so v letošnjem šolskem letu dijakom 3. letnikov Poklicne tehniške in elektro šole v Ptuju ponudili na izbiro pester program aktivnosti. Lahko so izbra- li tečaj tipkanja na računalniku, ki so ga izvedli v sodelovanju z Ekonomsko šolo, na letališču v Moškanjcih so spoznavali letalsko tehniko, lahko pa so se tudi odločili za dve zanimivi športni panogi (tenis in kajak). O tečaju tenisa je prof Radovan Ačimovič povedal: "Deset dijakov je dva dni vihtelo teniški lopar na igriščih športnega centra Luka. Igrali so tako posamezno kot v dvojicah. Na dveh teniških igriščih je bil pravi živžav, na enem igrišču boj za vsako žogico, na drugem pa so teniške veščine pridobivali začetniki. Neredko je bilo dopoldne prekratko, da bi lahko dijaki izživeli vse svoje fizične in psihične potrebe. Naj ob koncu povem, da si dijaki želi- jo čimveč omenjenih aktivnosti." Tečaj učenja kajakaških veščin je organiziral prof Damijan Sa- mojlenko v sodelovanju s Kajak klubom Ptuj. Takole pravi: "Ob razmišljanju o popestritvi obvez- nih izbirnih vsebin za srednješolce me je želja po £oživitvi velike vodne površine Ptujskega jezera in stare struge Drave pripeljala do Kajak kluba Ptuj. Člani so z velikim nav- dušenjem podprli idejo o tečaju učenja kajakaških veščin. Rečeno, storjeno, saj je s takimi ljudmi, kot so Dani, Samo in Vili, sodelovanje odlično. Dijaki so uživali in z vnemo izvajali in utrjevali veščine, ki so jih vadi- telji strokovno in potrpežljivo podajali, pri čemer jih tudi^ dež ni odvrnil od aktivnosti. Želja kluba, vadečih in šole je, da sode- lovanje ohranimo in storimo na- daljnji korak k osveščanju Ptujčanov, da je Drava lahko zelo vabljiv športni poligon tudi za vožnjo s kajakom." To je le del vsebin, ki so jih v letošnjem šolskem letu organizi- rali v tehniški in elektro šoli in ki so naletele pri dijakih na zelo ugoden odziv. Takšne vsebine so obogatitev in popestritev vsak- danjega šolskega dela, vodstvo pa bo v bodoče poskušalo dijakom ponuditi še zanimivejše in atrak- tivnejše vsebine. Bolan Terbvc PTUJ / GIMNAZIJSKIV PROJEKT Srednjeveško mesto 30. maja so učenci 2. b gimnazije iz Ptuja v okviru projekta o srednjeveških mestih in meščanih pod vodstvom prof. Marije Mez- narič predstavili svoje mesto. S kratkim videofilmom so predsta- vili ptujske ulice in najstarejše hiše. Predavanje so podkrepili s panoji in diapozitivi. Iz lepenke so sestavili srednjeveška vrata, še najbolj podobna ogrskim. Svoje- mu mestu so prisodili bogato tu- ristično prihodnost. Med gimna- zijci so pripraviH anketo,s katero so ugotovili, da se večina gimna- zijcev po .študiju ne bi vrnila v domače mesto. Ptujski gimnazijci so se pri svo- jem projektu povezali z gimnazij- ci iz Škofje Loke in z Viča. Ptujčani so se odločili, da srednje- veški Ptuj septembra predstavijo še ptujski mestni občini in svojim staršem. MoicaKrajniU PLETERJE / OB DNEVU DRŽAVNOSTI 50 let gadicev btPkteHI V občini Kidričevo so dan državnosti proslavili že konec minulega tedna v Pleterjah, kjer so člani prostovoljnega gasilskega društva slavili 50-letnico. V okviru prazne vanja so že v soboto, 21. junija, popoldne izvedli gasilsko vajo in po njej gasilsko veselico. Na nedeljski osrednji slovesnosti so sodelovali tudi gasilci iz okoliških društev. O zlatem jubileju je govoril predsednik gasilskega društva Franc Planinšek, v imenu Gasil- ske zveze Kidričevo je pleterskim gasilcem ob jubileju četital pred- sednik zveze Franc Kacijan in jim izročil bronasto priznanje Ga- silske zveze. Slavnostni govornik je bil kidričevski župan Alojz Sprah, kulturni spored pa so pris- pevali pihalni orkester Taluma, tamburaški orkester iz Cirkovc ter mladi recitatorji iz OŠ Ki- dričevo ter Prosvetnega društva Lovrenc. Franc Planinšek je med drugim povedal, da segajo korenine ga- silstva v Pleterjah v čase po drugi svetovni vojni, v leto 1945, ko so od Nemcev dobili staro brizgalno. Ker so bili požari dokaj pogosti, se je takrat nekaterim vaščanom porodila misel, da bi lahko usta- novili svoje gasilsko društvo, kjer bi lahko delovala tudi godba na pihala. Leta 1947 so GD Pleterje ustanovili. Za prvega predsednika so izvolili sedaj žal že pokojnega Matevža Vindiša, med ustanov- nimi člani pa je bil tudi Stanko Zafoštnik, ki so mu ob 50-letnici društva izročili posebno spomin- sko priznanje. Danes so ponosni na 1992. leta zgrajeni dom, saj v njem potekajo vse pomembnejše pridobitv, po- nosni pa so tudi na svojo gasilsko opremo, na. gasilsko vozilo, na novo motorno brizgalno in na vseh 47 prostovoljnih gasilcev, ki so kljub kmečkemu delu in zapos- litvam ob vsakem času pripravlje- ni na boj z rdečim petelinom. M. Ozmec Posebno spominsko priznanje so izročili ustanovnemu članu GD Pleterje Stanku Zafoštniku. Foto: M. Ozmec ŠOLSKI ZVONEC OS BREG # Spomini na motje Tudi četrtošoici Osnovne šole Breg so bili v šoli v naravi v Simo- novem zalivu. Na to temo so pripravili projekt Morje in ga prejšnji teden predstavili staršem. Posebej so se potrudili, saj so pod vodst- vom učiteljic Vesne KolariČ in Ivanke MišmaŠ pripravili razstavo in posebne izdelke v spomin na morje. MZ l^DEM # Pohvale odličnim osmošolcem Videmski župan Franc Kirbiš je pred štirinajstimi dnevi pripravil sprejem za odlične učence osmih razredov osnovnih šol Videm in Podlehnik, ko je v prostorili občine čestital 18 letošnjim odličnja- kom. Na OŠ Videm so bili odlični učenci Aleksandra Bezjak, Al- eksander Kmetec, Suzana Pignar, Vesna Cafuta, Bianka Jeren- ko, Petra Rogina in Maja Zagoranski, letošnji odlični učenci OŠ Podlehnik pa so: Marjeta Jerenec, Darija Zajšek, Dejan Vražič, Sergej Hajski, Renata Kozel, Karmen Arnuš, Alojzija Dre- venšek, Diana Lampret, Klementina Kokol, Doroteja Lozinšek in Martina Turk. Odlični učenci in razrednika so v spomin na srečanje prejeli lepa knjižna darila. BORL # Zupan sprejel odličr^ake Gorišniški župan Slavko Visenjak pa je sprejem za letošnje odličnjake iz OS Gorišnica in OŠ Cirkulane pripravil na gradu Bor- lu. Čestital jim je ob uspešnem zaključku osnovne šole in jim zaželel uspehov pri nadaljevanju šolanja po srednjih šolah. Na OŠ Gorišnica so bili letos odlični učenci: Maša Vinko, Mojca Belšak, Mojca Dobaja, Sandra Vaupotič, Nina Tuš, Janja Viikašinovič, Maja Kolenko, Monika Horvat, Matej Ličina, Darjan Šterbal in Borut Vaupotič. Letošnji odlični osmošolci na OS Cirkulane - Zavrč pa so: Boštjan Kolednik, Lidija Emeršič, Martina Emeršič in Maja Kelc. r. Moliorlre PTUJ 9 Zupan sprtjel učence Župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker sta prejšnji teden v Mestni hiši sprejela najuspešnejše učence ptujskih osnovnih šol in njihove učitelje. OŠ OLGE MEGUČ • Izdali zgoščenko in kaseto Osnovna šola Olge M^ič je izdala zgoščenko in kaseto otroškega in mladinskega pevskega zbora. Kaseti so predstavili v ponedeljek v šoli, hkrati pa odprli šolsko razstavo in nato z družabnim srečanjeni zaključili šolsko leto. Sicer pa so osnovnošolci predstavili svoj letošnji projekt Danes se rojem jutri že minuli petek, ko so se v šoli predsta\ili tudi tisti šolarji, ki se ukvarjajo s plesom. Zbrala MZ f EDNIK ■ 26. JUNU 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27 5porfne noviie l^riETIKA«ZaAKPtui il^akrat bron y Movi Gorici je bilo dvodnevno ^vno prvenstvo v atletiki, na jjjterem so nastopili tudi adeti in j[letinje AK Ptuj. Osvojili so dve l,ronasti medalji, in sicer Dejan pold v suvanju krogle (15,48 m) [gj-Voglar v teku na 3000 inetrov z ovirami (10:13,36). Maja Žižek je poskusila doseči normo za velika jiJadinska tekmovanja v teku na 3000 metrov, vendar tokrat še ni jjspela. Med najuspešnejšimi ude- leženkami po številu medalj pa je yanja Kotar, Ptujčanka v dresu jpL Olimpije, z dvema zlatima v ^tafetnih tekih 4 krat 100 in 4 krat 400 metrov. O.K. ATLETIKA OVindiš imagal na Plitvicah Maratonec Mirko Vindiš je nas- topil na maratonu na Plitvičkih je- zerih na Hvaškem ter dosegel lep mednarodni uspeh. Po maratonu je povedal: "Z rezultatom nisem najbolj zadovoljen, vendar je težko doseči boljši čas na tako zahtevni progi. Tekel sem taktično in vse podredil končnemu cilju - zmagi. Do 30 kilometra sta bila za mano Poljak in Madžar, nato pa sta oma- gala in prišel sem do zmage." Mir- ko je zmagal s časom 2:32,28. Dru- gi je bil Madžar Szucz, tretji pa Poljak Kaminski. 5. mesto je na sedem kilometrov dolgi progi v konkurenci 73 tek- movalk osvojila žena ptujskega maratonca Vesna Vindiš. Danilo Klajnšek KONJENIŠTVO« Zmaga Ptujčana Kodermana Prejšnjo nedeljo, 15. jimija, je bil v (jotovljah turnir v preskakovan- ju ovir s konji. V kategoriji A2 (višina ovir 1,10 m) z ameriškim baražem je tekmovalec Konje- niškega kluba Ptuj - Tiu-nišče Da- vid Koderman na konju Remus osvojil odlično prvo mesto. MALI NOGOMET • Poletna liga Juršincev v 4. krogu poletne lige v malem nogometu občine Jiuiinci so bili doseženi tile rezultati: Macho - Gabenik 5:2, DDP - Elektronik Boys 4:3, Partizan - Lovec 1:0. Vrstni red: Macho, Panizan, Sova, Žabica, DDP 6, Elektronik Boys in Lovec 3 točke. Najboljša strelca po 4. krogih sta Silvo Mikša (Ma- cho) in Daniel Novak (DDP) s po petimi zadetki. Danilo Klajnšek SLOVENSKI REVIALNI POKAL «5. turnir to soboto Klub malega nogometa Poetovio Mila bo v soboto, 28. jimija, ob 11. uri na igrišču OŠ Ljudski vrt orga- niziral 5. pozivni turnir za sloven- ski revialni pokal SRP 97. Nasto- pilo bo devet ekip, ki bodo razdel- jene v tri skupine po tri moštva. V prvi bodo nastopili Poetovio Mila, Salus in Majolka, v drugi Meteor- plast. Kroga Zagi in Vitomarci Petlja, v tret[i pa Fa-Maik Sloven- ske gorice, SD Revoz in Tomaž. Če bo slabo vreme, bo turnir v športni dvorani Center na Ptuju. Danilo lOajnšek MALI NOGOMET • Nočni turnir v Juršincih športno društvo Juršinci prireja v soboto, 26. jimija, ob 20. uri nočni turnir v malem nogometu. Prve tri uvrščene ekipe čakajo de- narne nagrade in pokali. Danilo Klajnšek KASASTVO / ENAJSTI TEKMOVALNI DAN Spet rekordi na Sfežieah TEMPERATURA PRED KASAŠKIM DERBIJEM NARAŠČA • PRIHODNJO NEDEUO KASAČI V UUTOMERU Na ljubljanskih Stožicah je bil prejšnjo soboto enajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone, ki je postregel z novimi osebnimi re- kordi, pa tudi z neljubimi prepiri tekmovalcev ob koncu zadnje točke sporeda. Očitno bo morala Kasaška zveza nekaj postoriti in temeljito analizirati dogajanje, ki s plemenitimi športnimi cilji nima veliko skupnega. Vozniki imajo veliko pripomb na račun sodni- kov, zato bi lahko Zveza skupaj z vodstvi klubov pretresla tovrstno problematiko in s tem prispevala k večjemu uveljavljanju športnih načel. Prepiri namreč mečejo slabo luč na vse, ki se ukvarjajo s kasaštvom in konjeništvom. Gre seveda za drobne primere, ki pa javnosti ne ostanejo skriti. V Ljubljani so se dobro držali Ljuto- merčani, ki bodo prihodnjo nedel- jo organizatorji kvalifikacijskih tekmovanj za udeležbo na letošnjem slovenskem kasaškem derbiju. Rezultati dirk iz Stožic: 1. dirka, avtostart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Leif B (Gorjanc, Brdo) 1:24,8, 2. Indos MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:24,8 in 3. Adži Lobell (J. Slavič, Ljutomer) 1:26,9; 2. dir- ka, avtostart za 3-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 80 tisoč SIT: 1. Drina (Debelak, Maribor) L21,6 (osebni rekord), 2. Alberto (Žnidarič, Ljutomer) 1:22,9 in 3. Fasa (Dolinšek, Grosuplje) 1:22,9; 3. dirka, avtostart za 3-4-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 200 tisoč ŠIT: 1. Raisa B (Gregorc, Brdo) 1:19,7 (osebni rekord), 2.Lepi B (Vidic, Brdo) 1:20,0 in 3. Ida MS (Slavič, Ljutomer) 1:20,2 (osebni rekord); 4. dirka, avtostart za 3-12-leme kasače, 1600 m, zas- lužek do 350 tisoč SIT: 1. Sindy (I. Žan^, Ljubljana) 1:19,7, 2. Lamex B (Sepetavc, Krško) 1:20, 1 in 3. Quai B (Kosec, Komenda) 1:20,8; 5. diika, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 550 tisoč SIT: 1. Meri Lobell (Babic, Ljutomer) 1:19,7 (osebni rekord), 2. Lord Lobell (S. Jureš, Ljuto- mer) 1:20,1 in 3. Jard II. (Cetin, Krško) 1:20,4; 6. dirka, avtostan za 3-12-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 800 tisoč SIT: 1. Lariosa (Žnidarič, Ljutomer) 1:20,2, 2. Proudy (Tonč Slavič, Ljutomer) 1:20,2 in 3. Armena (Marinšek, Brdo) 1:20,2; 7. dirka, avtostart za 3-12-leme kasače, 1600 m, zas- lužek do 1,5 milijona SIT: 1. Dori Lobell (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,5 (najboljši čas dneva), 2. Lenta (N. Lovrenčič, Maribora) 1:19,4 in 3. Pelizona (Maletič, Šentjernej) 1:19,7; 8. dirka, avtos- tart za 3-12-letne domače, uvožene in tuje kasače, 2100 m: 1. Express Bar (M. Slavič, Ljutomer) 1:18,4, 2. Soulman (Oražem, Ljutomer) 1:18,8 in 3. Alija II. (Skube, Viso- ko) 1:19,1. Prihodnjo nedeljo bo spet živahno v prleški prestolnici, saj bo na ljutomerskem hipodromu 12. tekmovalni dan letošnje kasaške sezoae. M.Toš BOKS / POKAL BISTRIŠKEGA TEDNA Imagova- hi Romun v soboto, 21. junija, je bila v Slovenski Bistrici v tamkajšnji športni dvorani boksarska revi- ja za pokal bistriškega tedna. Na tej mednarodni reviji sta nastopila tudi boksarja Boksar- skega kluba Ptuj Boštjan Kerin v lahko kategoriji in Robert Holc v polveter kategoriji. Na reviji so nastopili boksarji Ro- munije, Hrvaške in Slovenije. 300 gledalcev je videlo 10 dvo- bojev v različnih kategorijah. Najzanimivejše borbe so bile med Pinterjem (Slovenska Bi- strica) in Zerakom (T-center I-*tuj), Kerinom (Boksarski klub Ptuj) in Rožičem (Sloven- ska Bistrica), Rakušem (T-cen- ter Ptuj) in Idunescom (Romu- nija) ter Staikuom (Romunija) in Robertom Holcem (Boks klub Ptuj). Strokovna žirija je na koncu revije proglasila Alana Staikua za zmagovalca bistriškega ted- na, njegovega nasprotnika Ro- berta Holca pa za tehnično naj- bolj dovršenega boksarja revije. Roben Holc je proti izkušenejšemu in starejšemu Romunu dokazal, da sodi v sam vrh perspektivnih upov sloven- skega boksa. Boks klub Ptuj NOGOMET Hajdina - Usnjar 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Komik (52.' iz 11 m ), 1:1 Kovačič (68.') HAJDINA: Brodnjak, Rimele, Krajnc, Komik, Ramšak, Šalamim, (Vauda), Kralj, Mlakar (Vrba- nec), Jerenko, Ladinek, Hentak (Mere). Nogometašem Hajdine v drugem kvalifikacij- skem srečanju ni uspelo premagati ekipe Usnjarja iz Šoštanja ter nadoknaditi poraza iz prvega srečanja, ko so izgubili z 0:3. Zanimanje za srečanje je bilo veliko, saj se je na Hajdini zbralo več kot 500 gledalcev. Pred pričetkom srečanja je Erik Berčnik, predsednik MNZ Ptuj, domačim nogometašem predal pokal za osvojeno prvo mesto 1. ligi MNZ Ptuj. Igra ni bila na visoki kvalitemi ravni, kar se doga- ja v tako pomembnih srečanjih, kot je bilo to. Gost- je so imeli prvo priložnost v 13. minuti, vendar je domači igralec Šalamun preprečil žogi pot v mrežo. Nogometaši Hajdine so sicer poizkušali, vendar prave priložnosti ni bilo. V 52. minuti so igralci Hajdine povedli. Gostujoči obrambni igralci so v kazenskem prostoru Drave zrušili Rimeleja, sodnik Kerčmar pa je pokazal na belo točko. Uspešen rea- lizator kazenskega strela je bil Komik. V 68. minu- ti je domači obrambi pobegnil Kovačič in uspel premagati nemočnega domačega vratarja Brodnja- ka. Gostje so nato imeli še dve priložnosti, vendar so bili nenatančni. Tako so ob neodločenem izzidu na Hajdini in zmagi v Šoštanju slednji postali novi član 3. SNL - VZHOD. Danilo lUajnšek ŠPORT MLADIH MINI NOGOMET O Pionirji Drave prvi Nogometni klub Pragersko je or- ganiziral turnir v mini nogometu za mlade nogometaše do 11 let sta- rosti, na katerem je nastopilo osem ekip. Razdeljene so bile v dve predtekmovalni skupini, kjer so se pomerile vsaka z vsako. Prvo mes- to so zasluženo osvojili pionirji ptujske Drave, ki so bili najboljši v predtekmovanju, v finalu pa so po streljanju kazenskih strelov ugnali ekipo prevajalskega Korotana. Rezultati skupine A: Aluminij - Gerečja vas 0:3, Korotan - Šempas A 2:0, Aluminij - Šempas A 2:1, Gerečja vas - Korotan 1:2, Gerečja vas - Sempas A 3:0, Almninij - Ko- rotan 0:1. Rezultati skupjne B: Pragersko - Polskava 1:2, Šempas B - Drava 0:5, Pragersko - Šempas B 2:0, Polskava - Drava 0:3, Pra- gersko - Drava 1:3, Polskava - Šempas B 2:0. Za 5. mesto: Alu- minij - Pragersko 4:0; za 3. mesto: Gerečja vas - Polskava 2:0 (po streljanju kazenskih strelov); za 1. mesto: Drava - Korotan 3:2 (po streljanju kazenskih strelov). Pio- nirji Drave so nastopili v postavi: Žgeč, Prevolšek, Horvat, Flajsin- ger, Murat, Emeršič, Drevenšek, Goznik, Topolovec, Marinič, Te- meni. Trener: Branko Žgeč. Danilo Majnšek MALI NOGOMET O Prvaki učenci OŠ Olge Meglic športni zavod Ptuj je uspešno medobčinsko prvenstvo v malem nogometu za učence tretjih in četrtih razredov osnovnih šol. Osnovnošolske ekipe so nastopile v treh skupinah, zmagovalci pa so se uvrstili v finale, ki je bil na igrišču ŠD Juršinci. Mladi nogo- metaši so prikazali dobro nogo- metno znanje, kar je zasluga ljudi, ki se z njimi ukvarjajo. Rezultati predtekmovanja: Majšperk - Vitomarci 0:7, Mar- kovci - Hajdina 1:4, Ljudski vrt - Majšperk 6:0, Olga Meglic - Mar- ko vci 4:4, Vitomarci - Ljudski vrt 1:3, Hajdina - Olga Meglic 1:2, Gorišnica - Juršinci 2:1, Domava - Gorišnica 5:0, Juršinci - Domava 0:4. V finale so se uvrstile ekipe Domave, Ljudskega vrta in Olge Meglic. Rezultati finala: Domava - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Olga Meglic 2:1 in Olga Meglic - Domava 10:1. Vrstni red: 1. Olga Meglic, 2«Ljudski vrt, 3. Domava, 4. Hajdina, 5. Vitomarci, 6. Gorišnica, 7. Markovci, 8. Majšperk, 9. Juršinci. Danilo lOajnšek ROKOMET O Ob igri tudi prijateljevanje Medobčinsko prvenstvo v roko- metu za mlajše učenke, ki je nekaj zadnjih let med najprivlačnejšimi, se tudi tokrat ni izneverilo tradici- ji. Organizatorja sta bila Športni zavod Ptuj in OŠ Ljudski vrt. Po- polnoma zasluženo so slavile igral- ke OŠ Mladika Ptuj. Izidi: Mladika - Gorišnica 21:1, O. Meglic - Mladika 8:10, Ljudski Vrt - Podlehnik 13:5, Gorišnica - O. Meglic 1:15. Za 3. mesto: O. Meglic - Podlehnik 12:8. Za 1 mesto: Ljudski vrt - Mladika 6:12. Zmagovalke: Prelogova, Kovšetova, Mendaševa, Fošnaričeva, Holčeva, Jezova, Jan- kovičeva, Belšakova, Simenkova, Škerlakova, Kostičeva PLANINSKI KOTIČEK Po Mlklošiievl kulturni poti že deseta v soboto, 14. junija, se je sku- pina ptujskih planincev že dese- tič udeležila pohoda po Mi- klošičevi kulturni poti. Priza- devni turistični delavci iz Ljuto- merja. Radomerja in Železnih Dveri želijo ohraniti spomin na svojega velikega rojaka tudi s prijetnim druženjem. Tudi letos so pripravili kulturni program, ki je vreden občudovan- ja. Misel na velikega slavista je morda v teh dneh zaživela še toli- ko bolj, saj je pred dnevi izšel Slo- venski etimološki slovar, s kate- rim se je že davno ukvarial naš ve- liki rojak. Premalo vemo o njem, premalo vemo Ptujčani tudi o svojem velikem slavistu dr. Mati- ji Murku, ki je s ponosom daleč od doma pripovedoval, v kako lepi deželici je doma. Planinstvo ni samo hoja po vi- sokogorju. Slovensko planinstvo je v sebi nosilo veliko več. Nosilo je zavest o narodovi samobitnosti, ki se kaže tudi v spoštovanju svo- jega in ne v slepem posnemanju vsega tujega. Slovensko planinst- vo nosi v sebi nešteto sporočil, tudi takih, ki se porodijo ob ne- posrednem stiku z naravo, ob pri- jemem druženju z ljudmi. Ob praznovanju lepot domačega kra- ja, ob pristni ljudski govorici, ob iskrivih domislicah, ki so jih pol- ni naši ljudje, če jih le hočemo slišati. Tako pohodništvo med vinskimi griči nosi v sebi še veli- ko več doživetij. Tistih pravih, bogatih, človeško toplih. Tistih, ki dokazujejo, kako bogat je člo- vek, ki je vezan na svojo rodno gmdo, na svoje običaje. "Domovi- na ni samo zemlja, na kateri pre- bivamo. Kri je, ki se nam pretaka po žilah." TaJko je zapisal pisatelj Bevk nekoč, ko je slutil, da mora- mo čuvati svoj jezik kot lučko, da nam ne ugasne. Planinski prijatelji, ki smo se zbrali na poti po Ljutomerskih goricah, smo se s poti vmili obo- gateni s čudovitimi spomini na druženje s prijaznimi domačini, ki vedo, kaj hočejo. Odprli so svo- ja srca, se nas razveselili in nas povabili, da še pridemo. Takemu vabilu se je težko odreči, zato smo sklenili, da se prihodnjo pomlad spet srečamo. Viktorija Dabič 28 - ZA RAZVEDRILO 26. JUNU 1997 • TEDNIH fpDNIK -26.JUNm997 ZA KRATEK ČAS - 29 O SAMOTI Ležim na postelji in strmim v bel strop. Kakor da bi me bela barva nekako pomirjala. Zunaj sneži. Ceste so pokrite z belo odejo. Vsi so zunaj in se zabavajo. Jaz pa doma, sama kakor rak samotar. Strah pred ne vem čim. Vsi so me zapustili. Premišljujem. Misli mi tavajo. Kakor da bi me kdo postavil na glavo. Opazujem predmete, ki so v tem mirnem prostoru. Vse je tako tiho, še tišje. Nekaj mi pravi: Telefon. Poklicati moraš! Nekaj pa: Zakaj ne vklopiš televizorja? Ne!!! Mir, to je vse. kar hočem. Misli se umirijo. Tišina. Gledam in opazujem pred- mete in rastline. Premišljujem. Misli spet napadejo. Zemljepis, glasbena, klavir, prepir... Ne! Spet je vse tiho. Znova se pojavijo raz- lične misli. Ne dajo mi miru! Enkrat se bo tako imenovano moje življenje ustavilo in s tem moje misli. Upam, da ne kmalu! Ines Kolmanič, 8. a, OS Kidričevo V SADOVNJAKU Danes smo šli na sprehod. Šli smo k učiteljici domov. Pri c^^Mladi dopisniki učiteljici smo videli češnje, hruške, jablane, višnje in breskve. Najbolj všeč mi je bila cvetoča ma- relica. Po ogledu smo šli nazaj v šolo. Na sprehodu je bilo prijemo. Tanja Pukšič, l.r., OS Trnovska vas IZLET Zjutraj smo se v deževnem vre- menu odpeljali na končni izlet na Koroško. Med potjo smo se ustavi- li v Zlatoličju in si ogledali hidroe- lektrarno. Malicali smo v Maribo- ru v restavraciji McDonald's. Nato smo si v Akvariju ogledali ribe in kače. Pot smo nadaljevali ob reki Dravi do Kotel j. Tam smo si ogle- dali rojstno hišo Prežihovega Vo- ranca. Ob Ivarčkem jezeru smo se sprehodili, pa tudi igrali. V bla- govnici v Radljah ob Dravi smo porabili še zadnje tolarje. Na izletu je bilo zelo lepo. Patridja Mohorko, 2.r., OŠSela OGLEDALI SMO SI FILM OSTRŽEK Najbolj je bilo smešno takrat, ko je Ostržek kihnil v učitelja. Učitelj ga je poslal iz razreda, in ko je Ostržek povedal po resnici, se mu je nos skrčil. To mi je bilo zelo všeč. Denis Peršuh Film mi je pričaral solze, ker sta se morali ločiti osebi, ki sta bili skupaj srečni. A življenje zaceli vse rane in zato se spet srečata. To srečanje zagori v srcu in sreča pričara solze sreče. Sonja Pišek "Čudeži rastejo v srcih, ne na dre- vesih!" je rekel muren Modrec in odletel. To mi je bilo najbolj všeč, saj je to resnično. Katja Gaiser Ko sta bila Pepe in Ostržek na sodišču, so mi po obrazu tekle sol- ze. Smešni so bili dogodki v slaščičarni. V filmu je tudi lepa misel. "Čudeži se rojevajo v srcu." Na koncu se vse srečno konča. Ostržek se spremeni v pravega dečka. Simona Medved Najbolj žalosten dogodek je bil, ko je bil Ostržek na sodišču. Ta- krat sem v svojem srcu začutil žalost. Najbolj veselo pa je bilo, ko se je Ostržek spremenil v pravega dečka in ko so prišli vsi skupaj. Takrat sem začutil, kaj človeku pomeni ljubezen. David Frčeč Bila sem zelo žalostna, ko je Ostržek moral oditi z gledališkim upravnikom in se ločiti od očeta. Takrat so mi pritekle solze. Lara Pišek Ob tem filmu sem zelo veliko občutila, saj vem, da se lahko samo v srcu zgodi največ čudežev. Naj- lepši med njimi je ljubezen. Barbara Pernat V filmu je bilo najbolj žalostno, ko se je moral Ostržek posloviti od očeta Pepeta. Takrat sem začutila bolečino v srcu. Maja Mesaric V tem filmu je bilo najbolj žalostno, ko je Ostržek odšel z gle- dališkim upravnikom Najbolj ve- sel dogodek je bil, ko je Ostržek postal pravi deček. Sara Brenči Najbolj mi je bil všeč kopec, ko se je Ostržek iz lutke spremenil v pravega fanta. Najbolj žalostno pa je bilo to, ko je Ostržek moral oditi z gledališkim upraviteljem. David Žerak, 4. c, OŠ Lovrenc MOJA ZBIRKA Zbiranje - to je "konjiček" ali hobi. Skoraj vsak nekaj zbira. Ne- kateri imajo zelo zanimive zbirke. Stvari zbirajo zelo dolgo časa in se ne naveličajo. Nekateri zbirajo star denar, pisala, steklenice in še kaj. Jaz sem imela že več zbirk. Tako sem zbirala prtičke. S tem zbuan- jem sem okužila tudi mamico in atija. Povsod, kjer sta videla prtičke, sta mi jih prinesla. Vmes sem zbirala tudi kovance, pa ne starih, ampak uporabne. Te sem lahko potem odnesla v trgovino. S prtički nisem imela potrpljenja. Dostikrat sem jih pospravila in hotela oddati kakšni prijateljici. Takrat me je mamica prepričevala, da naj še nekaj časa počakam, naj jih zložim v škado in pustim. Čez nekaj časa sem se zopet začela ukvarjati z njimi. Nato pa me je le- pega dne zgrabilo in sem jih re- snično podarila prijateljici. Potem pa se je pričelo zbiranje posterjev. Zbiram jih o skupinah in ti skupi- ni sta: Backstreet Boys in Caught in the Act. Zbiranje je zanimivo. Andreja Predikaka, 5. a, OŠ Kidričevo VRTNA ZGODBA Bil je lep sončen dan. Mama je odšla na vrt. Po tihem si je rekla: "Oh, kako lepo bi bilo, če bi mi kdo pomagal!" Oče je slišal to željo in poklical sina Tineta in hčerko Majo. Odšli so na vrt in pomagali mami. Oče je prelopatal gredo, mama jo je pograbljala, Tine in Maja pa sta posadila sadike. Vsi so trdo garali. Najbolj vesela je bila mama, ker so ji vsi pomagali. Tej a Šegula, 2. h, OŠ Domova POTOPIL SEM SE DO DNA že kot majhen fant sem rad čofotal po vodi, s štirimi leti pa sem pričel plavati. Sprva sem pla- val le pod gladino, zato sem se hi- tro srečal z morskimi prebivalci. Ko sem nekoliko zrasel, sem se spominjal podvodnih čudes in jih želel pobliže spoznati. Ker sem se želel px)tapljati, so mi starši kupili podvodno masko in plavuti. Tako sem ure in ure opazoval morsko dno in čudesa pod vodo. Ko sem zrasel do pravega potapljača, sem se odločil, da se spustim na mor- sko dno s pravo potapljaško opre- mo. Sprva mi je bilo tesno pri srcu, ko pa sem zagledal pravljični pod- vodni svet, me je preplavil topel val. Plavali smo med vodnimi čermi, razpokami in skalami ter opazovali raznobarvne korale, ki so bile pritrjene na skalah in se prepletale kot pajčolan. Pod nami pa je vrvelo življenje kot na pro- metni tilici. Vodne rastiine so leb- dele in se premikale z vodnim rit- mom in me božale. Pod vsakim kamnom je domoval kakšen čuden morski prebivalec. Okrog so pla- vale različne ribe, ki so se razliko- vale po velikosti, obhki in barvah. Tu in tam sem se kakšne dotaknil, nekatere pa so same odplavale stran. Iz skalne luknje je s hudob- nim pogledom opazovala okolico morena, raznobarvni skati so pla- vali kot gospodje v frakih, hobot- nica pa je iz svojega skrivališča požrešno stegovala lovke in stražila mimo plavajoče ribe. Drobni morski konjički pa so rav- nodušno opazovali svet okoli sebe. Ko smo se dvignili na površje, sem bil prevzet od čudes, ki jih skriva podvodni svet. Zato si želim, da se to ponovi. Borut Feguš, 8. a, OŠ Kidričevo PES RUNO NA MORJU Družina Petrovič je odšla na morje. S seboj so vzeli tudi psa Runa. Ko so prispeli do počitniške hišice, so raztovorili prtljago. Rtmo je veselo poskakoval naokoli in raziskoval novo okolje. Dnižina si je zelo želela v morje, zato so vsi pohiteli na obalo. Runo je rado- vedno gledal v morsko gladino. Opazil je deklico, ki je veselo čofo- tala okrog plastične mucke. Rtmo je zalajal, pohitel do pomola in že je plaval proti muci. Vsi družinski člani so ga klicali, vrnil se je na plažo in oškropil žen- sko, ki je ležala v senci. Ujezila se je na Runa in ozmerjala njegove lastnike, za nameček pa se je s senčnikom zapodila za njim. Ušel ji je pod bližnjo hišico, zato ga ni našla. Ženska je spet legla v senco in zaspala. Rimo je čakal na priložnost, da jo zagode gospe, ki ga ni marala. Sonce je bilo že visoko na nebu. Gospo je že pošteno opeklo. Iskala je kremo, zanjo pa je poskrbel Rimo. Ko je spala, ji jo je odnesel. Runo je občudoval zgodovinske znamenitosti Cresa, užival v vožnji s trajektom, plaval v Vranskem je- zeru in se igral razne igrice z otro- ki. Počitniški dnevi so hitro minili. Zjutraj je treba na pot. Od naporne poti se doma spočijejo. Runo pa je bil vesel, ker je spet v svoji leseni utici na vrtu. Petrovičevi pa si rečejo: "Ta dopust pa je bil super." Luka Zavec, Z b, OŠ Breg LUJZEK Jhher den vsoki den! Zaj pa hitro. Mica je že škropivo ^nešala, da hotna gorico Poškropla proti peronospori, ^}diji in drugim držovnim ^^odljivcom. Zaj se je po začelo, kak pravimo - špricaj i« švicaj. Vsokih dvanajst dni ^reš djoti šprico na hrbet in Sorpa dojpo bregi z razpršile- mahati. Moren malo vre- pašinfati. Tati dež mi že ^^kpomalen na jetra gre. Saj nikol neje prav, če sunce Prevroče sije ali pa če dež gre, nam ne paše. Kakšno še bi ^° bilo, če bi si vremen sami *l^helavali. Je že tak prav, ^je, če glih nam te dež gre, ^ bi radi sunce meli ali pa ^er srna z Mico tudi kurje- !§ca, srna bla to ovo večer v Moškanjcih na Perutninini ^^«e/ict. Prav luštnoje bilo. Jfsali smo tak, ke je perje doj jj^feic frčalo, kokotičipa smo ^ do ranega jutra kikirikali in si klune brusili Jaz za mojo Mico rečem, daje iz store kake dobra župa... Ce bo vse po sreči, boma letos šla za en tj eden v toplice ali pa celo na morje. Saj poznate tisti pregovor, ki pravi: Keri maja dnar, se kopljejo v morji, keri pa dnara nemajo, si namočeja noge v lavorji Jaz sen boj slab plavalec in moren paska meti, da ne bi pozaba pod vodo di- hati. Mica nama je že kupila kopalke. Takšni sen v njih kak Dasa iz Dalasa, unapa je tudi kak kakšna filmska diva. Malo so nama vampeki zrasli in zaj doma vsoki den lečema okoli voglov, da bi malo shujšala. Jaz sen se misla pri- javiti za tisti tek okoli Sloveni- je, ki ga vsako leto Ptujčani or- ganizirajo. Malo sen že presta- ri za maratonca, letim pa še hitra, še posebno če je Mica z nudlvalekom za menoj. O politiki nemo gnes rekli nič dobrega in tudi ne slabega. Naša občina Suhi breg ma suhi proračun in kumer tejka dnara fkuper nastrgamo, da si lehka ceste pošodramo ali pa še za kakšni meter asfalt nateg- nemo. Ker nemamo pengi pen- gi, so naše asfaltirane ceste tak ozke, kak da bi žalni trak po vesi vlekli Tejka za gnes. Srečno in do- bro se jemljite. Vaš LUJZEK TEDNIK - 26. JUNU 1997 OGLASI IN OBJAVE - 31 PTUJ / 6. TEK OB MEJAH SLOVENIJE 7el^ dolg šilH dni Na sobotnem startu so bili obrazi ptujskih maratoncev še veseli. .____. ...^^^..^ _____ ________................^ .^^........___________Foto: M,,Ozmac Ob šesti obletnici osamosvojit- ve Slovenije se je 12 tekačev ptujskega tekaškega kluba Mara- ton po nekajmesečnih pripravah v soboto, 21. junija, ob 20. uri izpred Mestne hiše v Ptuju odp- ravilo na 6. tek ob mejah Sloveni- je. Srečno pot so jim zaželeli župan mestne občine Miroslav Luci ter nekaj sto Ptujčanov. Po štirih dneh in nočeh ter po 96 urah neprekinjenega teka ob 1200 km dolgi meji Slovenije so se tekači vrnili v Ptuj na dan slo- venske državnosti, sinoči, 25. juni- ja, ob 20. uri, ko je bila pred ptujsko Mestno hišo večja sloves- nost. Posebnost letošnjega 6. teka je, da sta v ekipi tudi dve ženski: Nataša Vidovič in Jožica Šiftar, po- leg tega pa so tekali še Vlado Knez, Miran Sagadin, Franc Zupanič, Milan Potočnik, Damir Zinko, Primož Meško, Roman Pernat, Aleš Simenko, Rajko Lazar in Miha Svržnjak. 12 tekačev s spremstvom je pot vodila skozi 35 slovenskih občin, s poti po Slove- niji pa so se dnevno oglašali v ne- posredni program radia Ptuj. Več o šestem teku ob mejah Slo- venije pa v prihodnjem Tedniku. -OM PTUJ / ODKRILI PONAREJENE BANKOVCE Črgoi/ifc /e 130.000pamrj&iih mark MARIBORSKI KRIMINALISTI ODKRILI 661 PONARJENEIH BANKOVCEV PO 200 DEM • PRIJELI ŠTIRI OSUMUENCE Z OBMOČJA PTUJA Pomočnik načelnika Uprave za notranje zadeve Maribor Jure Ferme in načelnik urada hjriminalistične službe Srečko Pušnik sta na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, v Mariboru predstavila pomembno odliritje liriminalistov. | V začetku tega leta so se na širšem mariborskem območju pričeli v manjših količinah po- javljati ponaredki nemških mark v bankovcih po 200 DEM. Kot so povedali, so bankovce odkrili na bencinskih servisih v Mariboru, obstajale pa so navezave, da banko- vce vnovčujejo tudi na Madžars- kem. Na podlagi zbranih obvestil so kriminalisti v torek, 17. junija, op- ravili hišne preiskave in odvzeli prostost štirim osumljenim ose- bam, stanujočim na območju Ptu- ja: 41-letnemu delavcu brez zapos- litve I.V., njegovi ženi, 47-letni gospodinji T.V, njuni hčerki nata- karici M. V. ter 29-letnemu mesar- ju B.H., prav tako z območja Ptuja. Pri hišni preiskavi so namreč na naslovu prvih treh osumljenih našli in zasegli 549 ponarejenih bankovcev v apoenih po 200 DEM z istimi serijskimi številkami: AA 8595924Y4. Bankovci so bili skriti v otroški sobi, štiri bankovce pa so večkrat preložene našli v ženski torbici. Poleg tega so v drugi hišni preiskavi pri B. H. našli še 112 po- narjenih bankovcev, ki so bili skri- ti med tramovi, sicer pa zapakirani v papirju in polivinilasti vrečki. B. H. naj bi nekaj bankovcev - količine še niso odkrili - vnovčeval tudi v Lentiju na madžarskem. Vsi bankovci so sveži, kar je moč zaz- nati po močnem vonju tiskarske barve. V četrtek, 19. junija, ob 15. uri so vse štiri osumljence privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča na Ptuju zaradi utemeljenega suma storitve kazni- vega dejanja ponarejanja denarja po členu 249/11 Kazenskega zako- na Republike Slovenije. Ob kršitvi tega člena je sicer zagrožena kazen od 6 mesecev do 8 let zapora. Kot je ob koncu dodal Srečko Pušnik, so se bankovci, na moč po- dobni zaseženim, pojavljali v majhnih količinah v začetku tega leta in v maju. V povezavi z nemškimi varnostnimi organi so tudi ugotovili, da so se ponarejeni bankovci navedenih serijskih šte- vilk v zelo majhnih količinah poja- vili tudi v Nemčiji že konec leta 1996, storilcev oziroma razpečevalcev pa za sedaj še niso odkrili. Skupaj je bilo najdenih in zaseženih 661 bankovcev po 200 DEM v skupni vrednosti nekaj nad 130.000 DEM. Za sedaj so izjave osumljenih enotne, in sicer da so ponaredke našli ob cesti Ptuj - Podlehnik. Za ustrezno prever- janje so slovenski kriminalisti za- prosili madžarske varnostne orga- ne in organe Republike Hrvaške. M. Ozmec ČRNA KRONIKA V TJtCENJU POŠKODOVANA SOPOTNIKA v torek, 18. junija, nekaj pred 15. uro je po lokalni cesti od Savcev proti Svetemu Tomažu vozil osebni avto 40-letni Miroslav F. iz Ljutome- ra. Med vožnjo po klancu navzdol je v ostrem ovinku zapeljal na nas- protni vozni pas in trčil z osebnim avtomobilom, ki gaje nasproti vozil 32-letni Karel J. iz Hajdoš. V trčenju sta se hudo ranila sopotnika v obeh avtomobilih, 38-letna Marta F. iz Ljutomera in 57-letni Karel T iz Hajdoš. Z AVTOM V JAREK IN V PEŠCA v soboto, 22. junija, nekaj pred polnočjo je po regionalni cesti od Ruja proti Pacinju vozil osebni avtomobil 26-letni Anton K. V nase- lju Podvinci je v levem nepregle- dnem ovinku (domnevno tudi zara- di neprilagojene hitrosti) zapeljal na nasprotni vozni pas, nato v ob- cestni jarek, od tam ga je zaneslo na lokalno cesto, kjer je stal 27-let- ni Robert C. Avto je Roberta zbil po cestišču in pri tem je bil huje ranjen. S ČEŠNJE OMAHNIL V SMRT v sredo, 19. junija, popoldne je 75-letni Ciril Prejac iz Ormoža splezal na domačo češnjo in začel nabirati vabljive rdeče plodove. Pri tem mu je spodrsnilo in z višine pe- tih metrov je padel z drevesa na tla. Pri padcu se je tako hudo poško- doval, da je kmalu za tem umrl. DELAVEC OMAHNIL V GLOBINO v torek, 18. junija, okoli poldne- va je delavec KK Ruj, 24-letni Ja- nez S. z Destrnika, čistil streho sta- re mešalnice v Tovarni močnih krmil v Dražencih. Pri delu sta se mu pod nogami zlomili salonitni plošči in omahnil je 9 metrov glo- boko. Pri padcu se je hudo ranil. STRESLA GA JE ELEKTRIKA v torek, 18. junija, dopoldne je v hidroelektrarni Formin 44-letni Mi- lorad Z. iz Ruja pregledoval in čistil visokonapetostni katodni od- vodnik. Pri tem ga je stresla elektri- ka, nastal je obločni plamen, ki ga je ožgal, ob tem pa je še padel z lestve na betonska tla. V nesreči se je delavec hudo ranil. UKRADEL STROJjV ZA IZDELAVO KLJUČEV v noči na sredo, 19. junij, je nez- nanec vlomil v kiosk na avtobusni postaji v Ruju. Odnesel je v ročni blagajni najdeni denar in dva stroja za izdelavo ključev. Po oceni je lastnika oškodoval za 810.000 to- larjev. ZVLpMOMJ)0 SONČNIH OCAL v noči na petek, 21. junija, je neznanec vlomil v Optiko Oman na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Odnesel je kar 88 sončnih očal, po oceni vrednih 1,4 milijona tolarjev. UKRADEL NAJ BI BIL MOPED Policisti mejne postaje Zavrč so v soboto, 22. junija, zvečer odvzeli prostost hrvaškemu državljanu, 22- letnemu Mariu B. iz Zagreba. Ute- meljeno so ga osumili, da naj bi bil tistega dne ukradel kolo z motor- jem, last ZvonkaT. iz Gruškovca pri Cirkulanah. FF RODILE SO - ČESTITA. MO: Nevenka Žganec, Go- mila 45, Kog - Tomaža; Cvetka Košar, Kokolajnščak 23, Videm ob Ščavnici , Anjo; Tanja Šegula, Bevko- va 15, Ptuj - dečka; Anica Job, Sodinci 18, Velika Nedelja - dečka; Lidija Sok, Moškanjci 73 - Klaro; Mile-j na Golubič, Hrastovec 70, Zavrč - Daniela; Darja Rozman, Spulja 4/a, Ptuj . Jana; Marija Kuserbanj, Kraigherjeva 21 - Patricijo; Nataša Praprotnik, Breg 5, Središče - Nika. POROKE: Avguštin Šanta- vec in Marta Zagorec, Kidričevo naselje 9, Raden- ci; Janez Gajšek, Podlehnik 61, in Kristina Zajšek, Žetale 73; Aleš Lenart in Klavdija Ogrizek, Spuhlja 142/a; Darko Petek in Dani- ca Turnšek, Krčevina pri Vurbergu 78/a; Damjan Klasič, Tržeč 1/b, in Suzana Raušl, Poštna ul. 5, Središče ob Dravi; Stanislav Plavčak in Mojca Šeruga, Podlehnik 2/a; Jožef Žmauc, Prešerno- va ul. 1, Ptuj, in Katarina Krošl, Ciril-Metodov drev. 13, Ptuj. UMRLI SO: Alojzija Nežmah, roj. Šraml, Gre- gorčičev drevored 7, Ptuj, ^ 1919, t 12. junija 1997; Stanko Golob, Podvinci 23, A' 1930, t 14. junija 1997; Ivana Domanjko, roj. Predi- kaka, Dravska ul. 10, Ptuj, * 1913, t 12. junija 1997; Sa- bina Ber, Podvinci 85/a, ^ 1982, t 14. junija 1997; Ivan Šafarič, Obrez 123, 1933, t 15. junija 1997; Franc Hor- vat, Kukava 56, -i' 1949, t 15. junija 1997; Ivan Tušek, Ul. 25. maja 6, Ptuj, 1929, t 16. junija 1997; Marija Marin, Polenci 24,-i- 1918, t 16. junija 1997; Julijana Ko- lariČ, roj. Bigec, Dežno pri Podlehniku 36, 1912,117. Jurija 1997; Genovefa Prmcl, roj. Habjanič, Mar- kovci 26, 1911, t 18. juni- ja 1997; Maksimiljan Vau- potič, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, * 1928, t 18. junija 1997; Janez Hebar, Draženska c. 1, Ptuj, ^ 1927, t 18. junija 1997. Kulturni križem kražem VELIKA NEDELJA • V pe- tek, 27. junija, bo ob 21. uri Prosvetno društvo Simona Gregorčiča na trgu pred šolo premierno uprizorilo Miklovo Zalo na prostem. Režiser predstave je Lojze Matjašič. Ponovitve bodo 28. in 29. Junija ter 4., 5. in 6. Julija, vedno ob 21. uri. SLOVENSKA BISTRICA • V okviru starobistriških po- letnih večerov bo 28. Junija ob 20. uri v grajski kapeli bistriškega gradu večer s harfo. Predstavili se bosta Shirlie Roden in Marigold Verity iz Velike Britanije. PODLEHNIK • Občina Vi- dem in Kulturno društvo Podlehnik organizirata v nedeljo, 29. junija, ob 15. uri na igrišču pred podleh- niško šolo srečanje kultur- nih skupin pod naslovom Spoznajmo se v pesmi, plesu in glasbi. Nastopilo bo 16 skupin. SLOVENSKA BISTRICA • Na notranjem grajskem dvorišču bistriškega gradu bo 3. Julija ob 20. uri nastop folklorne skupine Gymnas- tik iz Slovaške. SLOVENSKA BISTRICA • V likovnih salonih bist- riškega gradu bo do konca Junija na ogled razstava li- kovnih del Marte Jakopič- Kunaver z naslovom S poti. PTUJ • Na ptujskem gra- du Je odprta razstava z naslovom Na poti k stalni postavitvi zbirke mask v ptujskem muzeju. PTUJ • V Blagovnici so na ogled stike Cecilije Bernjak. KINO PTUJ • Ta teden Je ob 19. in 21. uri na ogled film Svetnik. PTUJ / RAČUNALNIŠKA NAPAKA POVZROČILA SLABO VOLJO Previsoki zneski na položnicah za KTV Nekateri naročniki ptujskega kabelskega omrežja so prejeli za maj in junij za plačilo položnice z dvakrat višjim zneskom, kot je naročnina. Na mestnih četrtih, kamor naročniki nakazujejo denar, so povedali, da je prišlo do računalniške napake, vendar niso mogli oceniti, koliko naročnikov je prejelo napačne položnice. Tisti, ki so jih prejeli, naj napišejo novo položnico in nakažejo pravi znesek, to je 995 tolarjev, je dejala računovodka Milica Lah, če pa so že plačali večji znesek, jim ga bodo upoštevali v naslednjem me- secu. Ali je mogoče dobiti fotokopijo pogodbe za KTV? Naročniki ptujskega kabelskega omrežja še vedno prihajajo v pisarno mestnih četrti, da bi jim tam napravili fotokopijo pogodbe, sklenjene z nekdanjimi krajevnimi skupnostmi, za napeljavo kabelskega omrežja, vendar imajo pri tem težave. Gospa, ki se je oglasila v uredništvu Tednika, je povedala, da ji računovodka fotokopije v pisarni ni želela dati, nato pa je vložila že v začetku aprila uradno vlogo, vendar fotokopije kljub temu še vedno nima. Po razpoložljivih informacijah je problem v tem, da se nameravajo solastniki kabelskega omrežja organizirati in potrebujejo za to dokazilo o solastništvu, kar pa ni v interesu mestnih četrti, ki s sistemom upravljajo. Ker se za fotokopije iz arhiva mestnih četrti zanima več oseb, smo poklicali v pisarno mestnih četrti. Računovodka mestnih četrti je zatrdila nasprotno, in sicer da lahko vsak, ki potrebuje fotokopijo sklenjene pogodbe, pri njej to fotokopijo dobi. MZ