Pravniška kronika 1896. leta. 13
Pravniška kronika 1896. leta.
Minula je dolga vrsta let, katera so bila za avstrijsko pravo popolnoma neplodovita. Kakor da bi se bile zbirale v tej dobi vse moči, vidi se, ako se ozre na množino novih zakonov, katere je podalo naše zakonodajstvo 1. 1895. in lani. Že leto 1895. prineslo nam je dokaj važnih zakonov, kateri preustroje naše pravno življenje korenito. Spominjamo se pri tem civilno-pravdnih zakonov, kateri so zagledali beli dan 1. 1895. in kateri zadobe prihodnje leto pravno veljavo ter nam prineso popolnoma novo in modernim zahtevam primerno pravdno postopanje.
Ravnokar preteklo leto bilo je pa še dokaj plodovitejše nego prejšnje. Vlada porabila je ugodno priliko, da se bliža parla-mentna doba svojemu koncu, in predloživši poslanski zbornici celo vrsto zakonskih predlog, dosegla, da so se te predloge skoro nespremenjene po vladnih načrtih sprejele. Poslanci naveličali so se menda dela in niso posvečevali vladnim načrtom novih zakonov, kateri segajo mnogokrat jako globoko v življenje, one pozornosti, kakor bi marsikateri zakon zaslužil. Kakor je vladno postopanje odobravati na jedni strani, ker so se na ta način silno potrebni zakoni po zbornici sprejeli, obžalovati se mora na drugi strani, ker bi pri nekaterih zakonih nič ne škodilo, ako bi se nekoje določbe premenile po poslanski zbornici. Sicer bi pa vlada najbrž v nobeno premembo niti ne privolila, dobro vede, da od sedanje poslanske zbornice doseže vse, kar hoče.
Ni naša naloga, da bi tu naštevali vse zakone, kateri so zadobili preteklo leto zakonito veljavo. Vsaj so pa tudi vsakomur več ali manj znani. Ako vendar omenjamo v tej črtici najvažnejše zakone, storimo to zgolj radi tega, da naslikamo z malo potezami razvoj našega prava v preteklem letu.
Reforma civilno-pravdnega reda nadaljevala se je v preteklem letu in tudi dokončala. Sprejel in razglasil se je eksekucijski red ter uvodni zakon k temu redu z dne 27. maja, št. 78. in 79. drž. zak. Isto tako sprejel se je tudi zakon o sodni organizaciji z dne 27. novembra in zakon o obrtnih sodiščih od istega dne.
Že večkrat imeli smo priliko poudarjati, da pokaže še le prihodnjost, ali nam novi zakoni izpolne res vse nade, katere
14 Pravniška kronika 1896. leta.
se sedaj stavijo na nje. Veliko je odvisno od Izvrševanja zakonov po sodiščih. Upajmo, da se ne varamo v naših nadah. Z narodnega stališča pa Slovenci in sploh Slovani z reformo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vkljub inicijative našega gosp. društvenega predsednika, da bi se v nove zakone sprejela tudi določba c ravnopravnosti vseh jezikov pred sodišči in posebno določilo, da morajo sodišča reševati vse vloge strank v jeziku, v katerem so vloge pisane, se ta predlog ni sprejel. Obžalovati moramo najbolj, da so nas pustili pri tem na cedilu drugi slovanski narodi. Res se je poudarjalo, da ostane § 13. o. s. r. po novem civilno-pravdnem zakonu nespremenjen. Vkljub temu mislimo, da bi bilo velike važnosti za vse Slovane, ako bi se tudi v nove zakone sprejela jezikovna določba, katera bi nam varovala jezikovno jednakopravnost, in bi se pozakonilo, kar velja sedaj večinoma le po ministerskih naredbah, koje uradništvo izvršuje, ali pa tudi ne. Le še eno leto je pred nami in novi zakoni stopijo v veljavo. To leto porabiti nam je v to, da se z novimi zakoni temeljito seznanimo, da bomo kos nalogam, katere nam novi civilno-pravdni zakoni nalagajo.
K reformi civilno-pravdnega reda spadajo tudi naredbe z dne 11. in 14. februvarija o razsodnikih, kateri ne spadajo borzam, in o pristojnosti razsodišč.
Reforma pravdnega postopanja popolnila se je v preteklem letu tudi še na ta način, da se je z novim zakonom z dne 12. maja uredilo postopanje s pravnimi leki v političnih zadevah.
Z naredbo premenilo se je v marsikaterem oziru zavarovalno pravo. Nova naredba z dne 5. marca ima pred očmi koristi zavarovancev, zahteva torej od zavarovalca večjo sterilno sposobnost, določuje zaveze, katere nastopijo, ako se pogodba razruši, in določuje, da morajo zavarovalni agenti imeti pismena pooblastila, katera so zavezani pokazati strankam.
Zakon z dne 27. aprila o opravilih na obroke skuša varovati imovinsko najslabše sloje pred izkoriščevanjem na ta način, da prepoveduje pri opravilih na obroke nekatere postranske pogodbe, razširja pravico izpodbijati pogodbo radi pri-kratbe nad polovico in določuje, da je dogovor, vsled katerega se kupec podvrže podsodnosti tujega sodišča, neveljaven.
Pravniška kronika 1896. leta. 16
Zakon o prisilnih potih z dne 7. julija, kateri se je sklenil sicer že leta 1895., se je lani razglasil in zadobil veljavo. Zakon je v tehničnem oziru precej pomanjkljiv.
Velike važnosti je tudi zakon z dne 6. julija o melijora-cijskih posojilih, ker določuje, da imajo ta posojila prednost pred vsemi knjižnimi upniki. Vkljub temu se ni bati, da bi po tem zakonu hipotekami kredit se oškodoval, ker se posojilo sme dovoliti le, kadar se dokaže, da poljedelska korist, katera se naj doseže po melijoraciji, presega stroške in se toraj knjižni upniki vsled melijoracije in takega posojila nikakor ne oškodijo.
Na polju tvoriteljskega prava uredili so se z naredbo z dne 31. julija izvedeniški kolegiji.
Z zakonom z dne 5. decembra premenilo se je vsaj deloma domovinsko pravo in ž njim razbremenile kmetske občine, obtežili pa mesta in trgi. Vendar moramo zakon pozdraviti z veseljem, ker se vsaj deloma ozira na sedanje življenje.
Omenili smo dotlej najvažneje justične zakone. Vele-važno bilo je pa preteklo leto za naše ustavno življenje. Najvažnejša državljanska pravica, volilna pravica razširila se je v preteklem letu precej in tako se je ugodilo vsaj deloma nujnim zahtevam. Z zakonoma z dne 14. junija 1896, št. 168. in 169. drž. zak. spremenil se je temeljni zakon o državnem zastopu in popolnil ter spremenil državnozborski volilni red. Podelila se je s tema zakonoma doslej brezpravnim slojem volilna pravica. Z ozirom na premembe, katere določuje novi zakon o direktnih osebnih davkih spremenil se je pa tudi § 9. državnozborskega volilnega reda in cenzus znižal na 4 gld.
Ako je 1. 1895. na zakonodajstvenem polju dala signaturo reforma civilnopravdnega reda, ostane preteklo leto znamenito v našem ustavnem življenju
Velevažni so pa tudi finančni zakoni, kateri so se sklenili lani. Spregovorili smo že 1. 1895. o načrtu zakonov glede osebnih davkov. Dne 25. oktobra pret. 1. razglasili so se ti zakoni in stopijo dne 1. januvarija prihodnjega leta v veljavo. Izmed finančnih zakonov preteklega leta navedemo naj še zakon z dne 12. julija, s katerim se določuje, da se odmerijo odslej davki od hiš po napovedbah dveletnih najemnin. Z za-
16 Pravniška kronika 1896. leta.
konom z dne 27. oktobra, kateri določuje, da se odpiše hišno najemninski davek in petodstotna dohodnina, ako se najemščina ni mogla iztirjati, ugodilo se je samo opravičenim zahtevam hišnih posestnikov, nasprotno se je pa tudi kmetskim posestnikom olajšalo z zakonom z dne 12. julija davčno breme, ker seje določilo, da se zemljiški davek odpiše, ako so poljski pridelki poškodovani po uimah.
Socijalno političnega pomena je zakon z dne 13. junija, s katerim se dovoljuje kolkovna prostost in oprostitev od pristojbin v poselskih zadevah. Premenila sta se po zakonu z dne 3. maja §-a 206. in 248. rudarskega zakona in določilo, da se mora obračunati vsaj mesečno in da se radi tirjatev ne sme braniti izstop.
Z zakonom z dne 14. avgusta vpeljale so se zadruge rudarskih delavcev.
Velevažno bilo je preteklo leto tudi za uradništvo. Pen-zijski zakoni z dne 14. maja uredili so pokojnine državnih uradnikov, njih vdov in sirot.
Da popolnimo kratko črtico, omenimo naj še ukaz na-učnega rainisterstva z dne 23. septembra glede državnih izpitov.
Obilico novih zakonov zmaguje praktik komaj, in se mora omejevati vsak na svojo stroko. Kakor kaže, nam pa tudi bližnja bodočnost prinese še dokaj novih zakonov. Ni se še rešil vladni načrt zakona o čeku Patentni zakon zadobi najbrž v kratkem zakonito veljavo. Načrti zakona o nalaganji premoženja varovancev in kurandov v hranilnicah, o živilih in drugi čakajo še rešitve v parlamentu.
Manj važno je deželno zakonodajstvo preteklega leta. Omejiti, se hočemo na tem mestu na slovenske dežele in omeniti le najvažnejše zakone.
Na Kranjskem odpravila se je prisilna legalizacija v malotnih zemljiško-knjižnih zadevah, zakon, katerega bolje ne bi bilo; sklenil se je kolesarski red in Ljubljana dobila je novi stavbeni red. Na Štajerskem sklenil se je važen zakon o preskrbi siromakov in zakon o varstvu
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 17
otrok pod dvema letoma, kateri so se izročili v varstvo proti plačilu. Na Goriškem sprejel se je novi lovski zakon.
Ako se bode pričeto delo nadaljevalo in se posebno uvede moderni kazenski zakon, primerno kazensko postopanje, svobodni tiskovni zakon in izvanprepirno postopanje, imeli bodemo na Avstrijskem kmalu zakone, primerne sedanjim razmeram. V Ljubljani, ob novem letu 1897.