rit ** * Časopis za trgoviho, industrijo m o**"* ",,fr—«1 Sf «» 9 UMM, Ontfb Itn. GA - 0«|M m m nal«)i, - Ibiffla pri rilwwwr >1^ Mi Mm K at pet tet« 1 tt. «* l«tn teta K H ■■■»» n twmw>w ► I j&6ft ud?« IV. LJUBLJANA, dne 17. dectmbra 1921. . tetetm SSL IB trti m v IJabQnL ŠTEV. 137. Moratorij za plsčila^v inozemstvo.. Ministrstvo financ je komaj pred dobrini tednom uradno označilo preko ljubljanske finančne delegacije vse vesti o moratoriju kot neresnične in kot izmišljotine neinformiranega tiska, toda strašilo moratorija se kljub temu dementiranju vedno zopet pojavlja. Zadnje dni prinašajo časopisi že celo natančen projekt predloga moratorija, ki ga namerava finančni minister Kumanudi. Naš list je celo jesen opozarjal na početje beograjske čaršije z uvozno trgovino in zahteval, da se ukrene primerne korake, da se nepotrebno zadolževanje v inozemstvu omeji in reducira na nivo najnujnejše potrebe. Vse je bilo zaman, zaščitna carinska osnova ministrstva in industrije je propadla, odnosno bolje rečeno, jo je pokopal g. Kostrenčič kot tipični preestavitelj dezorijentiranega konzumenta in čar-Sija je veselo uvažala. Ko je bilo o-gromno luksuznega blaga doma, je začelo v Beogradu stokanje, dan na dan se vrstijo deputacije trgovoev v finančnem ministrstvu in prosijo, da se naj jih obrani propada, konkurza in pogube. Kot najizdatnejše sredstvo za svojo obrano zahtevajo moratorij. Fi-nanffii minister že dva meseca omahuje. Njihovim zahtevam sledi polagoma v etapah. Najprvo je 10. novembra povišal agio za 100%, potem 10. decembra, torej mesec pozneje za nadaljnih 100 % in bogve kaj jim da za Božič in Novoleto, da se špekulacija popolnoma posreči. Projekt moratorija predvideva fakultativno odložitev plačanja inozemskega dolga in razdelitev na štiri plačilne obroke, ki zapadejo koncem 9., 12., 15. in 18. meseca. V tej obliki izgleda stvar čisto nedolžna, vendar vemo, kaj bi bila neizogibna gospodarska posledica moratorija. Nič nare bi ne pomagalo, da je to samo delni, «li fakultativni moratorij, obsodba inozemstva bi sledila neizprosno. Vse naše trgovske korporacije so se opetovano in najodločneje izjavile proti takim eksperimentom z našim inozemskim kreditom. Zahtevamo od finančnega ministra, da drži dano besedo in ne podleže mahinacijam čaršijske špekulacije. Zunanja politika. Iraka je dobila tisto svobodo, ki jo v britanskem imperiju uživajo do-minijoni. S tem je zaključena stoletna borba za politično neodvisnost in prava državljanska vojska s kamioni, strojnicami in infanterijo. Lloyd George si je postavil z rešitvijo irskega problema spomenik, ki ga uvršča med velike zgodovinske osebnosti Britanije. Proti koncu se je odločil za politiko spravljivosti in popuščanja ter je opustil načelo brutalne sile. V svoji globoki uvidevnosti je spoznal, da prihaja doba, ki prinaša potrebo mirnega sporazuma z irskim narodom. Že takrat, ko se je kljub važnosti washingtonske konference odločil, da ostane v Londonu, je bilo sklepati, da se pripravljajo za Anglijo važni notranjepolitični dogodki, in ko se je sporazum rodil, je vsa Evropa hitela, da izpove svoje priznanje in občudovanje nad tem zgodovinskim dogodkom. Odslej bo imela Irska priložnost, da v posesti širokih političnih svoboščin kot neodvisna država vodi samostojno svojo usodo, ker je njen stik s kraljestvom postavljen na podlago dominijona. Dočim se vsi veselimo irske zmage, besni v Primorju obupna borba jugoslovenskega ljudstva za svoje naravne narodne pravice, kajti fašistov-ske organizacije so zažgale naš četrti narodni dom. Naši primorski rojaki morajo kot neme žrtve gledati, kako se ob pasivnem obnašanju vlade rušijo na sistematičen način temelji ju-goslovenstva. Način tega boja je tak, da bije v obraz primitivnim načelom človečanstva, ker evropska velesila, ki se imenuje nositeljico tisočletne kulture, dopušča dejanja takega barbarstva, ki spadajo preu mednarodni forum. Mi pričakujemo, da bo jugo-slovenska vlada vložila z ozirom na žalostni dogodek oster protest pri zvezi narodov in da bo zahtevala pravičen izrek razsodišča in njega izvršitev. Ako italijanska vlada ne more vršiti svojih upravnih in policijskih dolžnosti napram enemu delu Bvojih državljanov, jugoslovensko ljudstvo v Julijski krajini zasluži, da se proglasi nad njim mednarodno varstvo, ki so drugi narodi že z uspehom nanj apelirali. Drugega izhoda iz teh skrajno žalostnih razmer ne vidimo. Notranja politika. V Zagrebu so bile v nedeljo občinske volitve, ki so pokazale žalostno sliko našega notranjepolitičnega položaja in pričajo, da Jugoslavija preživlja težko krizo, kajti velika večina volilcev je povedala, da pod nobenim pogojem ne prizna ustavnega zakona in njegove koncepcije države. Na tem mestu smo že ponovno ugotovili, da se hrvatstvo v nove razmere ne more vživeti ter dosledno vstraja na svojih zgodovinskih tradicijah, ki kategorično odklanjajo, da se nekdanja kraljevina Hrvatska par-celira na več oblasti in tako utone v enoličnosti velike države. Spor med Srbi in Hrvati je zavzel tak obseg, da vsebuje nevarnost za našo državno usodo. Tisti, ki nosijo danes vladno odgovornost in so ustvarili sedanji položaj, niso mogli drugače storiti, ali postavili so si s tem močno opozicijo, ki je nevama, ker temelji na političnih zahtevah mnogoštevilnih plasti ljudstva. Nam se zdi hrvatsko stališče pretirano, ker premalo upošteva celokupni položaj. Ako tudi trdi »Obzor«, da izid zagrebških volitev ni izraz antidržavnosti, ampak samo protest proti demokratski politiki, tega nočemo zanikati, ali podoba je ta, ker objektiven motrilec razmer vidi v tem nastopu le preveč negativnih stremljenj. Na vsak način pa si mora vsaka vlada staviti za glavno nalogo, da izmiri ljuti boj med hr-vatstvom in srbstvom. Ta problem je gibalo vse naše notranje politike, in bo njegova čimprejšnja rešitev hipoma ozdravila večino sedanjih nepri-lik. Tudi v Sloveniji je politična slika neugodna. V dobi, ko je fašistov-ska zločinska strast upepelila četrti slovenski narodni dom, divja v ožji domovini ljut strankarski boj. Najbolj pereče je vprašanje razdelitve Slovenije v dve oblasti. Od različnih strani se opetovano pokrene to vprašanje, ki je v načelu že rešeno v ustavnem zakonu in ga bo mogoče izpremeniti samo potom njegove revizije. Stranke, ki so ta položaj ustvarile, so imele pred očmi celokupno ogromno državo in so smatrale tako solucijo za najbolj previdno. Ali sedaj izbijajo lokalni interesi s tako elementarno silo na plan, da je že smatrati delitev Slovenije za skrajno nesrečno potezo. Mi 6mo na tem mestu že par-krat povdarjali, da moremo priznati razdelitev Slovenije le s pridržkom in kvečjemu z ozirom na potrebe, ki z ožjega slovenskega stališča niso baš vidne, posebno ker se je treba ozirati na slovensko misijo napram Primorju in Koroški, ki zahteva čim-večjo enotnost slovenskega življa. Boj za in proti se nadaljuje, in upamo, da bo vendarle prišlo do takega sporazuma, da ne bodo oškodovani niti celokupni državni interesi, niti pravi interesi slovenskega ljudstva. Odprava občinskih sodišč. Na podlagi odločbe zakonodajnega odbora je ministrstvo za socijalno politiko izdalo dne 3. decembra na-redbo, da se naj poslovanje vseh občinskih sodišč za pobijanje draginje v naših pokrajinah ukine, in da naj ostanejo v veljavi le v Srbiji, kjer so občinska sodišča že poprej obstojala. — Trgovstvo in obrtništvo pozdravlja to iztreznjenje s polnim zadovoljstvom. Mi ne triumfiramo nad odpravo občinskih sodišč, ker se resno zavedamo težav sedanjega splošnega gospodarskega položaja. Vsi naši boji proti tem izrednim sodiščem niso bili naperjeni proti kontroli proste trgovine in proti kaznitvi oderuštva. Poudarjali smo vedno le, da nam taka sodišča ne garantirajo stvarnega postopanja, objektivnosti, neodvisnosti in nepristranosti, ker so v njih sedeli povečini strankarski šovinisti, včasih celo demagogi, ki so že iz političnih in razrednih nasprotstev sovražni trgovstvu. Mi smo zahtevali v vseh naših rezolucijah in sklepih edinole to, da naj se spoštuje ustava, ki ne dovoljuje nikdar in pod nobenim pogojem izrednih sodišč. In ako smo dosegli njih odpravo, za kar je bilo treba dolgotrajne gospodarske in politične borbe, smo dosegli samo to, da se priznajo trgovskemu stanu enako pravice kot drugim državljanom, katerih kazniva dejanja sodijo redna sodišča. To in ničesar več nismo zahtevali in le to smo končno dosegli. Naš stan, ki preživlja gotovo najbolj kritično in nemirno dobo, ki mu onemogočuje vsled svoje stalne spremenljivosti vsako realno kalkulacijo, je bil po prejšnji' naredbi izdan demagoški napravi občinskih sodišč, da izlijejo nanj svojo jezo, ogorčenost in revoltiranost nad draginjo. Kronika naših konzumov je najbolje dokazala, da naš trgovec ni kriv draginje. Toda vladi ni šlo za to, da se pozitivno pobija draginjo s pozitivno zunanjo in notranjo trgovsko valutno, devizno in finančno politiko, dalje s komunalno politiko in drugimi sredstvi, ki so bili vladi na razpolago. Obrnila je s to naredbo ogorčenost konzumenta ponovno proti trgovstvu, dasi je vedela, da ležijo vzroki velike draginje popolnoma drugje. Na tak način se pač ne da pobijati socijalno zlo draginje. Uni; či se lahko posameznike, pripravi se lahko ob ugled cel stan, bega ljudstvo, kali reden tok trgovskega prometa — konečno pa le uvidijo najširši sloji, da se stvari s tem ni ustreglo. Bilo je že čas, da je tudi pn naa prodrlo to iztreznjenje. Neopravičeno naknadno vterjavanje leža-rinske pristojbine pri carinarnici v Ljubljani. Glavna carinarnica v Ljubljani je sredi novembra začela na podlagi razpisa generalne direkcije carine v Beogradu štev. 44.202 vterjatvi naknadno diference za povišanje leža-rinske pristojbine za dobo od 26. maja do 10. avg. Pozvala je vse stranke, ki so v omenjeni dobi podale carinske deklaracije za carinjenje uvoznega blaga ter jim kratkomalo brez dokumentov in podrobnih informacij določila razne vsote v zlatu, katere imajo na ime ležarine plačati; Celotno je bilo pozvano nad 800 strank, katerim je bila predpisana ležarin-ska diferenca v znesku nad pol milijona dinarjev. Svoje postopanje je carinarnica utemeljevala s tem, da ni pravočasno prejela razpisa generalne direkcije carine, št. 33.704 z dne 27. maja t. 1. o povišanih ležarinskih taksah, ki je stopil že 26. maja v veljavo. Naknadno vtirjavanje se je vršilo z vzklicom na paragraf 57 carinskega zakona, ki določa, da se smejo nepravilno ali napačno zaračunani zneski od strank tekom 6 mesecev računajoč od dne izvršenega carinjenja vtirjati. Po preteku 6 mesecev pa je odgovorno za take pogreške carinsko osobje samo. Interesantno je, da ni nobena carinarnica v celi kraljevini predpisala naknadnega vterjavanja ležarine in, da se je to zgodilo samo na glavni carinami v Ljubljani. Trditev glavne carinarnice, da razpisa o povišanju ležarine ni pravočasno prejela, nikakor ne odgovarja resnici. Omenjena uredba je izšla že dne 26. maja v s-Službenih Novinah«, ki so dne 28. maja prispele v Ljubljano in je bila na to v slovenskem prevodu že celo dne 4. junija objavljena v Uradnem listu štev. 60. Razpis generalne direkcije carine pa je prejela ljubljanska glavna carinarnica dne 3. junija in ga je zavedla v svojem vložnem zapisniku pod št. 15.480 in ne šele 10. julija t. 1., kakor sedaj trdi. Ako torej carinarnica že ni na podlagi »Službenih Novin« postopala po novi naredbi, bi se bila morala vsaj po prejemu razpisa ravnati po določbah in zaračunati strankam postavno pravilno ležarino. Ako se carinsko osobje ni ravnalo po prejetih predpisih, zadene krivda edinole upravo carinarnice, odnosno njeno carinsko osobje. Ker se mora itak vsaka deklaracija revidirati po revizorju in blagajniku, bi se bile morale premalo zaračunane ležarine gotovo odkriti. Po vseh teh naših ugotovitvah bi smela carinarnica vtirjavati diference kvečje- mu za dobo od 27. maja do vštevši ii. junija, nikakor pa ne za poznejšo douo in to za cela ava meseca do 10. avgusta t. 1. £a te diierence, ki so nastale samo vsled nerednega poslovanja carinskega osooja, ne morejo biti stranke odgovorne. Ako je arzavua blagajna vsied tega trpela škodi), naj jo minister predpise k povračilu doucnim uraunikoin. Nedopustno pa je, ua bi se seuaj zahtevalo plačilo ou trgovcev, ki so to blago že davno prodan, in mmaju nobenega kritja za škodo, ki bi jin zadela v tem slučaju. isajoolj lamozno je, da se je predpisalo carinsko ležarino celo za blago, ki se je zacannilo v vagonih na odprtem tiru, kjer je sploii vra-čunanje lezarine izključeno, in pa za poštne pakete. Poštne pakete mora carinarnica zacanniti ex offo, po službeni dolžnosti, brez posredovanja strank. Uprava carinarnice bi morala torej skrbeti, da se zacarinijo paketi v lezarine prostem času in da De nastane ležarina. Tako pa pustijo ležati pakete, ker je bila ravno v tisti dobi pasivna rezistenca carinskih uradnikov radi honorarjev za carinjenje paketov na vrhuncu, in trgovec ne bamo, da ima škodo in izgubo, ker potrebnega blaga ne dobi pravočasno, marveč mora za nered na ca-rinskopaketnem oddelku še po 8 mesečin plačati ležarino. To je pač vrhunec upravnega nereda! Teh težav naših trgovcev noče nikdo videti, noben poslanec ne skrbi, da bi se ojačala kontrola poslovanja carinarnic. Pri takih razmerah, ko naraščajo vsepovsod trgovcu samo nepotrebni in nereelni stroški, naj bo blago po ceni? Kakor slišimo, je trgovska zbornica intervenirala brzojavno in z obširno vlogo v zadevi pri finančnem ministru in zahtevala, da se nadaljno vteijavanje ukine. Pripominjamo le, da je vsa ta konfuzija nastala, ker ima finančno ministrstvo še vedno navado, da izdaja naredbe, ki stopijo v veljavo prej, predno jih dobijo izvrševalni organi v roke. Ako se je dal vpeljati razglasitveni rok 14 dni v drugih re-sortih, mislimo, da bi to šlo tudi v finančni stroki. Sicer pa je to predvideno v ustavi in čas bi že bilo, da se upravne oblasti tega enkrat držijo. K vprašanju carinarnice v Ljubijani in na Teznem. Z ozirom na naš članek v zadnji številki se nam piše od dobro informirane strani: Kakor doznavamo, je južna železnica zavzela v vprašanju zgraditve carinskega skladišča v Ljubljani odklonilno stališče in je sporočila finančnemu ministrstvu, da lanskoletni zahtevi ministrstva, da naj zgradi za glavno carinarnico obsežno ear. skladišče kakor tudi pisarniško poslopje za urade glavne carinarnice, ne more ugoditi. Svoje stališče motivira predvsem s tem predlogom, da se je situacija pri glavni carinarnici v Ljubljani vsled premaknitve državne meje iz Logatca v Postojno bistveno spremenila. Medtem, ko so po-preje pri naši carinski ekspozituri v Logatcu blago samo nakazovali k carinjenju v Ljubljano, obstoja sedaj gl. carinarnica na Rakeku, ki vrši vse carinske posle v uvoznem ln izvoznem prometu. Tudi je vsled izboljšanja železniškega prometa prenehal avtomobilni promet iz Trsta, ki se je carinilo v Ljubljani. Dalje se je izdatno pomnožilo osobje ljubljanske carinarnice, da se lahko sproti obvlada posel. Južna železnica trdi, da sedanje skladišče, ki je glavni carinarnici na razpolago za navadni normalni promet, popolnoma zadostuje in tudi ni nikdar z blagom prenapolnjeno. — Vsled tega tudi ne vidi pravega vzroka, da bi se moralo graditi novo skladišče. Pač pa priznava obratno ravnateljstvo južne železnice, da so uradni prostori carinarnice popolnoma nezadostni in nepripravni, da pa v tem oziru ni ona vezana, da bi ca carinski urad gradila posebno poslopje, za katerega nima nobenega kritja. — Kakor vse kaže, ni izgleda torej, da donimo v bjuoijani v doglednem času primerne pisarniške prostore za carinski urad. Udina praktična rešitev carinsko-skladiščnega vprašanja bi torej bila, da se ustanovi delniška družoa, v kateri bi se saudele-žila tudi južna železnica, ki bi zgradila carinsko skladišče in carinsko uradno poslopje, ki bi se potem dait* državi v najem. Vzgleue za tako rešitev vprašanja imamo v Zagrebu, Celju, Osjeku itd. Na Teznem je južna železnica vse pripravila za nameščanje carinske ekspoziture in ko je obvestila o tem mariborsko carinarnico, se je začela carinska uprava izgovarjati s tem, da nima za dotiranje ekspoziture dovolj personala in da vsled tega ne more aktivirati ekspoziture. Pozneje pa je stavila carinarnica nove zahteve in sicer, da naj bi se razen uvoznega tudi vse izvozno blago carinilo na Teznem. V ta namen bi morala železnica zgraditi rampe, posebno, ker se med izvoznim blagom nahajajo tudi živinski transporti, katere treba komisijonel. pregledati ter zdravstveno stanje potrditi. Tudi bi se moral državni živinozdravnik iz Maribora redno voziti na Tezno, da bi vršil veterinami pregled živine. Carinjenje izvoza pa se vrši sedaj splošno zadovoljivo v Mariboru in ne povzroča nobenih izrednih prometnih zaprek in ni nobenega povoda, da bi se v bodoče moralo vršiti na Teznem. Iz celega dosedanjega razvoja vprašanja carinske ekspoziture na Teznem, ki je za Maribor izredno važnega pomena, vidimo, da si železnica in carinama drug drugemu delajo težkoče, s katerimi onemogoču-jejo, da bi naše trgovstvo prišlo konečno do cilja. Enkrat je vzrok pomanjkanje osobja, drugič zopet vozna rampa, tako, da imamo skoro vtis, da so gospodje cariniki v Mariboru in-teresirani na tem, da na Teznem ni ekspoziture in da jim morajo stranke za carinjenje plačevati mastne dnev-.nice, potnino in druge stroške, kar bi vse odpadlo, ako bi se aktivirala železniška ekspozitura. Vsekakor jasno je, da se vsi trudijo, da bi se razmere na naših carinarnicah, ki so predmet upravičene kritike in resnega ogorčenja naših trgovskih krogov, ne zboljšale. Ali res ministrstvo trgovine in industrije v Ljubljani ne more s svojim vplivom doseči, da se ta vprašanja enkrat konečno veljavno uredijo? Vsakodnevne pritožbe v časopisju dokazujejo dovolj, kakšne torture trpi naše trgovstvo pri sedanji^, razmerah pri zacarinjevanju. Vprašanje železniških vagonov. Vsled rastoče izvozne konjunkture, posebno v Italijo, je postal v zadnjih mesecih odtok naših vagonov, posebno odprtih, v inozemstvo zelo močan. V tuzemskem prometu pa se množi število defektnih voz z vsakim dnem in popravljanje voz v železniških delavnicah ni v nobenem razmerju z dnevnim prirastkom defektnih vozov. Medtem ko en popravljen voz zapusti delavnico, je postalo tri do pet drugih voz defektnih. f Kritične posledice tega režima bo se ob nastopu zime pokazale povsod, posebno pa pri naših premogovnikih, katerim je naenkrat začelo primanjkovati vagonov za prevoz premoga. Premog se je moral deponirati in delo v rudnikih je zastajajo. Na vsestranske intervencije je centrala za razdelitev vagonov v Zemunu izdala prepoved dostavljanja vagonov za izvoz lesa in drv ter zaukazala postajam, da morajo predvsem kriti potrebe odprtih vagonov za premogovnike. Ta naredba je izvoznike lesa in drv jako neprijetno zadela in posamezne tvrdke so skušale iz Italije dobiti vagone za prevoz svojih pošiljatev. Namesto, da bi bilo vozovno vodstvo v Trstu odsto* pilo del razpoložljivega parka našim ravnateljstvom, aa jin enakomerno porazaeii med vse iteresente, je dalo vagone samo nekaterim tvrdkam na razpolago. Tako postopanje se nam zdi z ozirom na sklepe dolgotrajne portoroške konference jako čudno in naše železniške oblasti nanj ne smejo pristati, ker dajo s tem Italijanom monopol na ves izvoz. Železniško ministrstvo izdaja v zadnjem času skoro vsak dan druge predpise glede uporabe voz, posebno v prometu z inozemstvom. Te nared-be so tako obširne, da jih večina {>o-8taj v detajlih ne pozna; vsled tega 6e mora mnogo transportov, ki prihajajo iz območja državnih železnic na mejo ali pa na prehodne postaje južne železnice pretvoriti, kar je za stranke zvezano z velikimi neprili-kami, zamudo časa in stroški. Stranke Be začudeno vprašujejo, zakaj do-tični vagon ne sme dalje in se hudujejo, zakaj jim nakladalna postaja ni dostavila pravih vagonov in ne morejo na primer razumeti, da gotovi vagoni, vsled tega, ker »e niso prepisani ali pa ker so označeni kot lasf srbskih državnih železnic ne smejo* inozemstvo. Ogorčenje strank raste in dnevno vidimo take konflikte na obmejnih kolodvorih, posebno v Mariboru, ko morajo stranke prekladati živino, ali pa v Sisku in Čakovcu, ko morajo prekladati žito iz odprtih v zaprte vagone. Trgovski promet trpi vsled tega veliko škodo, ker ni nikdar sigurno, ali bo danes naložen vagon, ko pride na mejo, smel v inozemstvo ali ne. Splošno se izraža želja, da naj spravimo ravnovesje v trgovsko bilanco. Omenjali smo že, da je naš izvoz, ki obsega predvsem agrarne in šumarske produkte, voluminozen in je zanj potreba mnogo več vagonov kot za naš uvoz. Sedaj pa pridejo te neverjetne šikane in predpisi glede uporabe posameznih vrst vagonov, ki napravijo ves izvoz iluzoren. Vagonska mizerija se z diktati ne da rešiti; to je gotovo. Edina pomoč je, da naše delavnice začnejo tako delovati, da bo dnevno več vagonov popravljenih kot jih postane defektnih. Mi imamo statistično ogromen vozni park, katerega dobrih 60 odstotkov je pa za promet mrtvih, neuporabnih. Leta 1919 smo se borili za delavnico v Dravljah, da bi tam v bivši vojaškoželezniški delavnici popravljali vagone. Prišel je sloviti polkovnik Vašič in je s pomočjo vojnega ministrstva onemogočil de- lo. Materijal je izginil v vse štiri vetrove sveta in konečno je delavnica k sreči pogorela. V investicijskem programu notranjega posojila je bila za Slovenijo preuviuena zgradba železniške de-lav lice v Ljubljani. Posojilo je že davno podpisano, vagonska kriza je vsak dan bolj akutna, toda o zgradbi delavnice se ne sliši več ničesar. Oddaja se pač stavba inšpektorata, enako ali še Jiplj važne delavnice pa po naši vednosti in informacijah še niso bile razpisane. Potrebna je nujna pomoč. Dr-žavnoželezniška delavnica se bo mogla uveljaviti šele črez pol leta in zato je potrebno, da se predtem vsa naša industrijska podjetja angažira za to delo. Od tega je odvisna rednost našega notranjega blagovnega prometa, od tega je odvisna, potenca našega izvoza in posredno stanje našega celokupnega gospodarstva. Zato prosimo vse merodajne či-»itelje, posebno pa pokrajinsko upravo in trgovsko zbornico, da storijo vse potrebne korake, da se organizira pozitivna odpomoč proti vedno rastoči vagonski mizeriji, ki uničuje promet in povzroča korupcijo in nered v našem gospodarstvu. Novi italijanski carinski tarif. Italijanska trgovina in industrija se borita že celo leto z težkimi kr žarni, ki bi zamogle povzročiti splošen polom na gospodarskem polju. Mezdno gibanje, ki se je razširilo po celi Italiji, težkoče pri -dovozu premoga in živil, kakortudi nezdrave politične razmere v državi, so v glavnem vzrok tega težkega položaja, iued mp-rami, katere je podvzela italijanska vlada za sanacijo teh razmer, je v prvi vrsti omeniti novi carinski tarif, ki je obenem velikega pomena za našo trgovino . Novi italijanski carinski tarif je stopil v veljavo s 1. VIL 1921, ne da bi bil prej predložen italijanskemu zakonodajnemu od bom, ki naj bi o njem debatiral in sklepal. Italijanski strokovnjaki sami trdijo, da je novi tarif skoz in skoz zaščitnega in po-največ uprav prohiuitivnega značaja. Naš list je o tem že poročal v dopisu o odpovedi francosko-ital i janak e-ga trgovinskega dogovora. Omenili smo tedaj, da je bila Francija ravno radi tega, ker je novi italijanski tarif vsled novega zaščitnega značaja naperjen v prvi vrsti proti uvozu francoskih izdelkov, primorana odpovedati trgovinski dogovor z Italijo, ker bi sicer italijansko blago uživalo v Franciji vse dobrote izhajajoče iz predmetnega trgovinskega dogovora, medtem, ko se v Italiji carini blago francoskega izvora po istem tarifu, kakor nemško blago. Kakor po starem, tako se tudi po novem tarifu plačuje carina pri veliki večini postavk po teži. Celo pri onih postavkah, pri katerih se glasom tarifa pobira carina od vrednosti (n. pr. za etrova olja in esence, alkaloide in njih soli, sintetične dišave), odloča vendar le teža, ker je vrednost, kojo se mora vzeti za podlago pri carinjenju po vrednosti postavno določena in sicer po kilogramih. Novi tarif je sicer mnogo bolj obširen nego je bil prejšnji, pri tem pa je zelo nejasen in zamotan. Pri neprestanem osciliranju ne samo italijanske valute, v kateri je plačati carino, ampak še bolj naše valute, v kateri mora naš trgovec in izvozničar kalkulirati cene, je pri carinjenju po teži, primerjanje vrednosti predmeta z njegovo carinsko obtežitvijo jako težko. In vendar bi se moralo pri natančnem zaračunjanju carinskega bremena vzeti to razmerje za podlago. K temu se pridruži še dejstvo, da sta obe valuti ne samo absolutno, to je v razmerju k zlatu, ampak tudi v medsebojnem razmerju podvržene neprestanemu izpreme-njavanju. Temu izpremenjavanju sledijo tudi cene blaga v Italiji in Jugoslaviji. i Toda izpremenjavanje cen blaga zaostaja daleč za izpremenjava-njem valute. Oscilacije valute so mnogo večje nego one cen blaga. Za kalkulacijo je pri teh razmerah najbolje, da se vzame kot podlago ceno biaga v jugoslovanski valuti ter da se jo primerja s carinsko obtežitvijo, kojo naj se tudi preračuna v našo valuto. Pri kalkulaciji naj se vzame v poštev istodnevne cene, t. j. cena blaga za isti dan in tečaj, kojega bo kotirala lira istega dne na dunajski borzi. Ker ima italijanski carinski tarif še druge posebnosti, bomo v eni prihodnjih številk navedli predmete, ki pridejo v poštev za naš promet z Italijo. Navedli bomo carinske postavke, ter modus njih uporabe, da s tem omogočimo našim trgovcem kalkulacijo, potrebno pri izvozu L» Jugoslavije v Italijo. Boj proti krošnjarstvu. V zadnjem času je čuti vedno več pritožb iz krogov producentov in tudi konsumentov, da je krošnjarstvo pri nas zavzelo pretiran obseg in da se pod krinko krošnjarstva skrivajo različne nedopustne manipulacije, kot vohunstvo, kradnje itd., tako, da bi bilo treba to obliko trgovskega prometa naravnost ukiniti. V tem listu smo že svojčas obravnavali pravno stran krošnjarstva in se moramo danes vrniti k temu vprašanj^ ker je vedno bolj aktualno in imamo bas sedaj, ko stojimo pred redakcijo norega obrtnega zakona, priložnost, da izpregovorimo jasno besedo. Trgovske organizacije so se "dozdaj vse izjavile za odpravo krošnjarskega obr-ta. Za to stališče bo bile merodajne zlorabe, ki so s krošnjarstvom vedno bolj v zvezi. Posebno iz štajerski!) delov Slovenije prihajajo venomer pritožbe, da hrvatski in bosanski krošnjarji v vedno večjem številu nadlegujejo občinstvo in so postali ponekod, kol v ptujskem okraju, naravnost šiba za prebivalstvo. Ker je * bilo na Rrvatskem krošnjarstvo ukinjeno, se vsi ti elementi selijo k nam, ter po zanesljivih informacijah tvorijo s svojim hujskajočim nastopanjem nevarnost za državo samo. Krošnjarstvo je tako primitivna oblika trgovskega prometa, da jo moremo pripoznati samo v redko naseljenih, ubožniti, goratih pokrajinah, kjer se trgovcu ne izplača, da bi se stalno naselil, ker ima pri stalnem obratovalisču premalo odjemalcev. V takih razmerah se krošnjarstvo mora razviti in je to le v korist prebivalstva, ki se mu nudi s tem priložnost, da si od časa do časa brez izgube časa pokrije gotove manj važne potrebščine, kot nekatere galanterijske izdelke. Ta upravičeni obseg pa je krošnjarstvo pri nas daleč prekoračilo, kar najbolj dokazuje odpor prebivalstva proti krošnjarjem. Omenimo samo, da so baš nekatera okrajna glavarstva morala v interesu občinstva zahtevati utesnitev tega trgovskega obrta. Protest trgovskih organizacij je bil le sekundarnega pomena pri tem. Z ozirom na orisani položaj je ljubljanski oddelek ministrstva trgovine in industrije naložil v posebni okrožnici podrejenim političnim oblastvom, naj postopajo pri izdajanju krošnjar, patenta skrajno previdno ter naj izdajajo vnaprej krošnjarska dovoljenja samo povsem zanesljivim osebam. Ministrski oddelek je tudi opozoril na vse možnosti, v katerih se lahko odreče vizum tujim krošnjarjem. Ker podeželne trgovske organizacije v mnogih primerih niso poučene o pravem značaju krošnjarstva in o njegovem razmerju napram drugim sorodnim obrtom, hočemo v naslednjem podrobnejše obravnavati vae podobne pojave obrtnega reda in izven njega. Obrtni red izhaja s stališča, naj ima vsak obrt redno stalno obratovališče, kar je razvidno iz §§ 11, 40, 41, 43 o. r. Ako izvzamemo tiste primere, v katerih obrt že po svojem posebnem značaju ne more imeti stalnega obratovahsča, je prodaja izdelanega blaga vezaja na stalen obrtni prostor. Zakon dopušča izjemo samo v § 60, 2. in 5. odstavek o. r., po katerem smejo tamkaj navedeni obrtniki prodajati svoje izdelke od hiše do hiše. Izvzemši to določbo, smejo na ta način obratovati samo trste osebe, ki so glasom krošnjar-skega zakona k krošnjarstvu upravičene, kar izrecno povdarja § 60, 1. odstavek o. r. Pravilo tvori torej krošnjarstvo v zmislu krošnjarskega patenta, izjemo pa krošnjarstvo v okviru obrtnega reda. Pravzaprav je samo pravno razlika med obema vrstama obrta; dejansko in v ekonomskem zmislu pa bi bilo obe panogi šteti med potovalne obrte. V zmislu obrtnega reda smejo producenti izdelkov poljedeljstva in gozdarstva, kot mleka, jajc, sadja, zelenjave, naravnih cvetic, medu, perutnine in lesu, ki služijo dnevnim potrebam, to blago prodajati od hiše do hiše ali na cesti. K tej prodaji so upravičeni tudi pooblaščenci proizvajalcev in pa legitimni trgovci. Izrecno izključeni so od te prometne olajšave opojne pijače in jesih. Vendar sme v posameznih občinah politična deželna oblast iz sanitarnih razlogov ali iz ozirov tržne policije na predlog pristojne občine, ki pa mora najprvo zaslišati udeležence obrtniške zadruge, prepovedati to prodajo za gotove predmete in za gotovo časovno dobo, po potrebi z omejitvijo na posamezne dele občine. Za presojo krošnjarstva V širšem zmislu besede je važna nadalje določba § 60, 5. odstavek o. r., po kateri sme obrtna oblast v posebno važnih primerih po zaslišanju dotičnih zadrug za dobo do treh let in proti preklicu dovoliti manjšim obrtnikom, ki stanujejo v dotičnem okraju, da smejo v svrho izboljšanja eksistence prodajati svoje lastne izdelke v okolišu občine, kjer je stojališče njihovega obrta, od hiše do hiše. V ta namen se izdajajo posebne uradne legitimacijo, in sicer po ena legitimacija za posameznega obrtnika, ki pa se lahko giasi tudi na gotove člane rodbine ali namestnika, ki ga je vnaprej navesti. V zvezi s tem bi bilo omeniti določbo § 60 a o. r., po kateri je prepovedana prodaju iiruiia in drugih pekovskih izdelkov od hiše do hiše ali pa na cesti razven v ravnokar navedenem primeru, da se je izdala posebna uradna legitimacija in v primerili, kjer velja krošnjarski patent. Dostavljanje kruha na pekovske odjemalce je dovoljeno samo po naročilu in sme dostavljati obrtnik sam, njegovi svojci ter njegovi pomožni delavci. Pri vseh teh opravilih se ne smejo uporabljati otroci pod 14 leti, ter obrtna oblast tudi lahko omeji ali prepove uporabo žensk pod 18 leti. Zdelo se nam je potrebno, da najprej obrazložimo pojem krošnjarstva, kot ga predvideva obrtni red, in ki se ne krije z običajnim pojmom, ki je reglementiran v krošnjar-skem patentu in ki ga tudi ljudstvo dosledno rabi v zadnjem zmislu. — Prihodnjič bomo obravnavali pravo krošnjarstvo ter današnja izvajanja hočejo samo doprinesti k razčiščenju pojmov. Opozarjamo naše manjše trgovce, da sledijo tem člankom, ker vemo iz izkušnje, da je poznanje pravne podlage krošnjarstva še malo razširjeno ter je baš s^daj, ko prehajamo k izenačenju obrtnega zakona važno, da v vseh teh vprašanjih vlada soglasnost naziranja. Proti navedenim oblikam nepravega krošnjarstva po našem mnenju ne bo mnogo pomislekov, ker večinoma služijo resničnim potrebam prebivalstva ter trgovstvo pri tem ni premočno prizadeto, predvsem na deželi, tembolj pa bomo morali nastopiti za odpravo pravega krošnjarstva, ki ga hočemo obravnavati prihodnjič. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevanje.) Vse je napeto pričakovalo velikih dogodkov. Pojavljale so se razi čne kombinacije. Med njimi tudi projekt podržavljanj južne železnice, kar bi bilo Cel piometni režim naš h krajev precej spremenilo. Pi vod je bil že dan, kakor omenjeno, radi vedmh financi-jelnih težkoč, in bilo je ravno v dob1, ko se je presiralo vprjšanje za delitev prometnega knjigovodstva za avstrijsko in ogrsko omrtžje. Po dualizacji av-sno-ogrske državno železniške družbe, je ostaia južna železnica edino skupno železniško podjetje v monarhiji in ogrsko vlado |e ta skupnost bodla v oči. Konec akdje za delitev Knjigovodstv obeh mrež pade št le v 1. 1889. Ker je z letom 1895 nastaiala šele doba, da sme država odkupiti železniško podjetje, je torej konct-m 1888 začenjalo omh zadnjih sedem iet, ki so bila merodajna za določitev odkupne cene. Toda konkretne forme pod žavljevalni poskus pri južni m dobil, ker so bila druga še bolj pasivna podjetja na vrsti. Rudolfova železnica. Prve težnje zvezati avstrijsko rudarsko industrijo z giavnmi progami monarhije datirajo že izza leta 1852. Okrog leta 1860 so dob le te težnje toliko konkretnejšo obliko, da so se začele tvoriti posamezne krajevne skupine interesentov in dve leti pozneje je predložil dr. Jakob Kompas podžupan v Steyru, proiekt za zvezno železnico med Cližibctino progo in južno želez-n co, s konečnimi postajališči Aniže in Welsa ter Bru>ka na Muri. Načrt je Kompass tekom prihodnj ga^leta na podlagi nov h inicijativ izpopolnil. Nato so se vprašan a loUa trgovske zbornice vseh alpskih dežel, med njimi tudi go-nška in tržaška in sprejele iPočasno projekt za tras ranje nove železniške z^eze z gornjega Podonavja d rektno k Adriii na progi Haag-Ljubno Beliak-Videm. Na poziv Koroške trgovske bor-nice se je vršil na to 16. decembra 1864 v Celovcu občni zbor vseh interesentov, ki je izvolil kot delegata za nadaljno pogajanje glede omenjenega železniškega vprašanja kneza Jož. Coliorredo-Manns-felda. Pogajanja, med katerimi si je vlada pridržala za slučaj, da se stavba linije uresniči, da bi se ta proga imenovala cesarjevič Rudolfova železnica, so trajala cele dve leti. Konečno so dobili dne 11. novembra 1866. 1, knez Colloredo Mannsfeld, grof Lodron, grof Gieispach, baron Kalchoerg, vitez Tscha-buschnigg ter Junj Aichlinger koncesijo za stavbo proge Sant Valentin preko Steyra, H fiava, Rottenmana, Sv. Mihaelu in Judenburga, Brež, Launsdorfa in Št. Vida do Beljaka s stransko progo bt. Vid-Celovec na dobo 90 let. Država je jamčila 5 °/o letnega čistega dobička od uporabljenega delniškega kap tala in letne kvote za amortizacjo investičnega kapitala. Dne 21. novembra 1866 je cesar odobril prošnjo, da se v svrho takojšnjega, začetka stavbe dovoli koncesionarjem 5 milijonov fl. državnega posojila in 12. decembra je b la sklenjena zadevna pogodba z vlado. Nato se je 20. decembra 1865 konstituirala deln.ška družba Rudolfove železnice. Komaj se je bližal prvi del proge svoji dovršitvi, so že koncesijonarji z zakoni z dne 17. junija 1868 ter 9 julija 1868 dobili koncesijo za razširjenje omrežja na severu, iz St. Mihela do Ljubna in za podaljšanje proge proti jugu, t. j. za stavbo gorenjske zveze Trbiž-Ljub-ijaria. Na Koroškem je bila takrat proga južne železnice dograjena leta 1863/64 od Maribora do Beljaka. V naslednjih dveh letih sta bili otvorjeni progi Št Vid Celovec sredi aprila 1869 in 14. decembra 1870. gorenjska proga v Trbiž. Manjkala je toraj še zveza Beljak-Trbiž in ta hiba je oila toliko občutnega, ker je mirovna pogodba z 1. 1867 določila mejo skoro tik Trbiža. Z zakonom št. 144 z dne 25. novembra 1871 je dobila družba koncesijo za zvezo tJeljak-Trbiž, torej pet dni po otvoritvi zveze preko Pustertala na Tirolsko. V dveh letih je bila dograjena zveza Beljaka s Trbižem in dne 25. novembra 1873 oddana javnemu prometu. Družba Rudolfovo železnice se je medtem pogajala za balzkammergutsko železnico do 1875. Finančno stanje pa se je vsled intenzivnega razširjevanja omrežja, deloma tudi vsled borzne krize vedno slabšalo, dohodki omrežja, ki se je raztezalo po dolinah, kjer se je šele polagoma začenjala probuiati Industrijska podjetnost, niso zadoščali niti za obiestovanje stavbenih investicij. Zveza z Adn'jo, ki bi bila morda lahko pravočasno reš la finančna podjetja, se je vedno zavlačevala. (Dalje prih.) Žganjarski kotli. S 1. septembrom t. 1. so stopili v veljavo novi predpisi o kontroli izdelovanja, prodaje in posesti žgalnih priprav. Ker ima mnogo naših čita-teljev opraviti z žganjarskimi kotli, bodisi kot prodajalci, bodisi kot posestniki istih, mislimo, da ne bo odveč, ako jih opozorimo na te nove določbe, posebno, ker se novi predpisi v marsičem znatno razlikujejo od starih predpisov in so tudi sedanje kazni zelo občutne. Novi predpisi o kontroli glede žganjarskih kotlov razlikujejo tri strogo ločene vrste strank, ki so postavljene pod finančno nadzorstvo. 1. izdelovalce 2. prodajalce, 3, posestnike žgalnih priprav. V naslednjem hočemo pojasniti, kakšne dolžnosti ima vsaka izmed teh treh vrst kontrolnih strank. I. Izdelovalci žgalnih priprav. Kdor izdeluje žgalne priprave Je zavezan: 1. vrezati na žgalnem kotla svoje ime in bivališče ter svojo zaporedno fabrikacijsko številko dotične žgalne priprave; 2. prijaviti izdelavo in prodajo vsake žgalne priprave ali njenega posameznega dela najkasneje v 48 urah po izdelanju ali prodaji pristojnemu oddelku finančne kontrole;^ 3. voditi posebno beležnico, kou-trolnik o izdelanih in prodanih žgalnih pripravah in 4. skrbeti, da se pečati na žgalni pripravi, ki jih nadela finančna kontrola, ne poškodujejo. Za izdelovalca igalnth priprav se pa ne smatra le tisti, ki te priprave obrtoma izdeluje, temveč vsakdo, ki, četudi samo enkrat, izdela žgalno pripravo zase ali za druge. Izdelovalec mora vrezati na kotlu (ne na kapi) svoje ime, ne pa morda imena trgovca z žganimi pripravami, ki je priprave za prodajo naročil. Kjer pa želi trgovec z žgalnimi pripravami, da se vreže na pripravi tudi njegovo ime, gotovo ne bo zadržka, če se to ime vreže poleg izdelovalče-vega imena z označbo, kdo je pripravo izdelal in kdo jo je naročil. Izdelavo in prodajo žgalne priprave ni prijavljati le, če se izdela ali proda cela priprava, temveč tudi takrat, če se izdelajo ali prodajo njeni posamezni deli. Pri običajnih kmetskih žgalnih pripravah so to: kotel, kapa in hladilne cevi. Opozarjamo posebno na hladilne cevi, katerih izdelave in prodaje doslej ni bilo treba prijavljati, izza 1. septembra t. 1. pa je to izrecno predpisano. Prijava o izdelanju žgalne pripravo mora obsezati: 1. ime in bivališče izdelovalca; 2. zaporedno fabrikacijsko Številko žgalne priprave in 3. dan, ko se je žgalna priprava izdelala in 4. dele, iz katerih sestoji. Prijava o oddaji (prodaji) žgalne priprave mora obsezati: 1. ime in bivališče izdelovalca; 2. ime in bivališče kupca; 3. zaporedno fabrikacijsko številko žgalne priprave; 4. dele, iz katerih sestoji oddan« žgalna priprava in 5. dan oddaje ali prodaje. V kontrolnik o izdelanih in prodanih žgalnih pripravah vpisuje izdelovalec: 1. zaporedno fabrikacijsko številko žgalne priprave; 2. dan, ko je žgalno pripravo izdelal; 3. dele, iz katerih sestoji dotična žgalna priprava (kotel, kapa, hladilne cevi itd.); 4. dan, ko je žgalno pripravo prijavil pristojnemu oddelku finančne kontrole; 5. dan, ko je žgalno pripravo pro» dal; 6. ime, poklic in bivališče tistega, ki je žgalno pripravo kupil ali sploh prevzel, in 7. dan, ko je obvestil pristojni oddelek finančne kontrole o prodaji ali oddaji. Tiskovine za »kontrolnike izdaja proti povračilu nabavne oene pristojni oddelek finančne kontrole. Kdor hoče izdelovati žgalne priprave, se mora torej pravočasno priglasiti pri finančni kontroli, da dobi predpisani kontrolnik. Vsako žgalno pripravo (kotel, kapo in hladilne cevi), ki jo prijavi izdelovalec, mora oddelek finančne kontrole takoj uradno zapečatiti. Izdelovalec, odnosna pozneje kupec (trgovec ali posestnik) pa je odgovoren za to, da se pečati ne poškodujejo ali odstranijo. Kontrola se je torej v tem oziru zelo poostrila, ker dosedaj se ni pečatilo nič drugega, nego kapa in še ta le pri onih, ki so prijavili, da bodo kuhali žganje, t. j. pri podjetnikih žganjame. Za izdelovalce žgalnih priprav Je tudi važno še to, da sme finančni minister radi lažje kontrole predpisati, v katerih oblikah se smejo v bodoče žgalne priprave izdelovati. Te pravice se pa finančni minister doslej še ni poslužil in se je morda tudi ne bo. Oddaja zakupa soli. Pol leta je že preteklo, odkar je monopolna uprava zaprla trgovcem mejo za uvoz soli. Zaloge, ki so jih imeli, gredo polagoma h kraju in vse trgovstvo se začenja resno vpraševati, kako se bo razvila situacija, ko pridejo zaloge. Pri zaprtju mej se je govorilo, da ima naša monopolna u-prava ogromne kontingente soli iz Nemčije že na potu, dalje demobili-zacijsko sol v Afriki, v Solunu, končno, da je državna solarna v Kreki v Bosni v polnem obratu in da se bo njena produkcija znatno povišala ter aa se aela ua solarnah v našem dalmatinskem Primorju. Po poročilih monopolne uprave je bila situacija nad vso sigurna in zaio je zantevaia od finančnega ministra prepoved, da bi trgovci nadalje uvažali sol iz inozemstva. Ministrstvo je končno tej zahtevi ugodilo, in uvedlo produkcijski in trgovski monopol na sol. Napravilo se je pokrajinsko stovarište soli za blovemjo v Ljubljani, ki pa nima niti ene vreče soli v zalogi. Mesece že čaka na avizirane solne transporte iz Kreke, toda soli ni in je ni. Pošilja se urgence, brzojavke, toda efekt je vedno isti, soli ni. Najprvo se je obljubovalo, da bo monopoina uprava takoj po zapriju mej razpisala konkurz interesentov-trgovcev za oduajo glavnin zalog soli, ki jih je imelo biti v Sloveniji 12. Lioseuaj pa k razpisu ni prišlo in niti pogoji niti način oddaje glavnin šolnin zalog ni znan, dasi je že skrajni cas, aa ui bila stvar v polnem tiru. 1'uai ni prav nič poskrbljeno za industrijsko sol. Solarne v Kreki same se z denaluriranjem ne pečajo, stovarište v Ljubljani nima niaake zaloge, dasi je poraba soli v naših inuustrijskih, obrtnih in kemičnih poujetjin precej znatna. iver naša snujoča se pokrajinska direkcija monopolne uprave nima na centralo nobenega vpliva, je nujno potrebno, da se za stvar zavzame oddelek ministrstva za trgovino in industrijo in trgovska zbornica, da se razpisi zakupov soli izvršijo in da dobimo zopet dovoljne količine soli v zalogo, predr.o bo prepozno. Mi smo že svoječasno svarili, da naj se trgovskega monopola ne daje naši monopolni upravi, ker nimamo nobene garancije, da bo skrbela za piavilno in zadostno oskrbo naših pokrajin. V interesu javnosti bi nam bilo neljubo, da bi se to naše svarilo imelo uresničiti. Prometna lega Slovenije je taka, da bi bilo najbolje, da bi se za našo oskrbo potrebna sol določila od uvoznih kontingentov iz Nemčije, ki dohajajo deloma po železnici preko Avstrije k nam, ker je zveza z Bosno zelo nepraktična in neredna. narodno goipodarsKe zadeve. Trggotfftna. Nova pooblaščena trgovinska agencija. Ministstvo trgovine in industrije je oaobrilo ustanovitev pooblaščene trgovinske agencije naše kraljevine v Ko-penhagenu. Sef te agencije je g. Branislav Ujiridj iz Novega Sada. Dobava soli. Dobavo soli je vzela v Sloveniji v roke »Pokrajinska mono-polska direkcija v Ljubljani.« Trgovcem se stavijo na željo oferte, iste se glase proti vplačilu pri naročilu blaga v naprej, dobavni rok 14 dnil Ko poteče dani rok 14 dni, urgiraš pismeno, ne dobiš odgovora, če telefoniraš, se ti odgovori, da pred ponovnimi 14 dnevi o dobavi niti misliti ni treba 1 To so lepe razmere v trgovski praksi, kadar prevzame država trgovino! Na j večji konzum za sol je sedaj, pa nikjer soli! Ima vremena, samo da si denar založil, čakaj! — Kaj bi rekla davčna uprava, če bi trgovec tako davek plačeval, ko bi na ponovne opomine rekel: še za misliti ni, da bi v doglednem času plačal davek! Monopolna taksa za cigaretni papir, petrolej in sol. Minister za finance je odredil z odločbo z dne 1. septembra 1920., št. 3783, monopolsko takso po 1600 dinarjev v zlatu za 100 kg cigaretnega papirja, z odločbo z dne 3 oktobra 1920., št. 3808, isto takso po 100 dinarjev v zlatu za 100 kg petroleja in po 50 dinarjev v zlatu za 100 kg 6oli. Te takse se računi jo s 100%nim na-davkom, torej v razmerju 100 zlatih dinarjev za 200 dinarjev v bankovcih. Cena za cigaretni papir. Uprava državnih monopolov naznanja, da bo prodajala cigaretni papir po sledečih cenah: 1. Žob knjižica 1 dinar; 2. cigaretni papir I. vrste, knjižica s 7o listi 0.60 din.; 3. cigaretni papir II. vrste, knjižica s 70 listi 0.50 din.; 4. cigaretni papir II. vrste, knjižica s 50 listi 0.40 din.; 5. cigaretni papir III. ^rsie, knjižica s 70 usti 0.40 din.; 6. cigaretni papir lil. vrste, knjižica s 5U Usti .0.30 d. Nemške cene za lito železo. Združba nemških livarn in nemška zveza ii vam sia zvišali prodajne cene zaenkrat za december za 50%. Trgovska zbornica naše kraljevine na Dunaju. Iz Beograda se poroča, da je bila naša vlada naprošena, naj osnuje na Dunaju jugoslovansko trgovsko zbornico. Trgovski krogi so mnenja, da bo vlada dovolila ustanovitev te institucije. Naša trgovinska agencija v Parizu. Minister trgovine in industrije je odobril osnovanje naše trgovinske agencije v Parizu. veliki vzorčni semenj v Bratislavi. V Bratislavi se bo vršil veliki vzorčni semenj med 9. in 16. junijem t. 1. Ta semenj prirejajo češki industrijalci v zvezi s poijsKimi tekstilnimi industrijalci. kolonijaluo blago ua Dunaju. Ceno na Dunaju so v zadnjem času tako poskočile, da kupujejo ljudje le še najpotrebnejše predmete. JLLiž stane 544— 595 K kg, kava 2187—2730 K, slive v zaoojih v 9J—85(J K, čaj »Moning Coa-go« 3z60 K, fižol 270 K, ječmenova kaša 410 K. Industrija. Industrija stekla v Darnvaru. V Da- ruvaru je začela poslovati tvornica stekla, ki izdeluje dnevno ca. 10.000 čet. m. steklenih plošč. Podjetje spada v sfero I. lirvatske štedionice. Usješkn tovarna sladkorja je končala letošnjo sladkorno kampanjo z jako ugodnim rezultatom; izdelala je 320 vagonov belega sladkorja, katerega kakovost prav nič ne zaostaja za češkim sladkorjem. Važno za veleindustrijce. Vse vrste stroje, vozove, cisterne, kotle, sesalke, cevi, rezervarje, nadalje železne konstrukcije za delavnice itd., izdeluje tvrdka »Tvornica Strojeva i vozova d. d. L. Zielcniewski u Krakovu, Lavovu i Sanoku na Poljskem. Ta tvrdka je dobavljala vse potrebščine za zgradbo železnic bivši avstro-ogrski monarhiji in dobavlja te potrebščine sedaj poljski republiki. Obrt. Posvetovanje zustopnikov obrtnih društev se je vršilo pretečeno nedeljo v Celju. Sklenilo se je ustanoviti dve zvezi obrtnih društev in sicer eno za mariborsko in drugo za ljubljansko oblast. Ustanovil se je tudi obrtni svet, obstoječ iz devetih članov. Vanj so bili izvoljeni začasno sledeči gospodje: Jakob Zadravec, lastnik parnega mlina, Središče. Ivan Rebek, ključavničar, Celje. Blaž Zupanc, brivec, Laško. Franc Novak, brivec, Maribor. Ferdo Primožič, mizar, Ljubljana. Ivan Polak, mizar, Kamnik. Josip Ambrožič, izdelovalec gredeš, Ljubno pri Radovljici. Filip Ogrič, zobotehnik, Novo mesto in Engel-bert Franchetti, brivec, Ljubljana. Posvetovanja se je udeležil tudi minister dr. Kukovec. Denarstvo. Ljubljanske banke danes caprie. Danes so banke za poslovanje s strankami zaprte. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, lastnike obveznic avtonomnih dolgov Hrvatske, Slavonije, Slovenije, Bosne-Hercegovine in Dalmacije, da je bil popis imenovanih obveznic podaljšan do 31. t. m. Bližnja pojasnila daje interesentom konzulat. Koliko znašajo ruski predvojni dolgovi? Predvojni dolgovi Rusije znašajo 4 milijarde zlatih rubljev, vsi dolgovi od boljševiškega prevrata pa znašajo 12 tisoč 749 milijonov zlatih rubljev. Od teh odpade na Anglijo 6, na Francijo 5 milijard, ostanek pa na Zedinjene države. Promet. Nova železniška tarifa odgodena. Iz Beograda se poroča: V ministrstvu sao-fcračaja je radi tehničnih težkoč odgodena izvedba nove železniške tarife na državnih železnicah, ki bi imela stopiti v- veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Lj Potovanja v inozemstvo. V zinislu odredbe ministrstva notranjih zadev se imajo omejiti potovanja v inozemstvo, Jš katera imajo namen, da si potniki zase Mali za druge nabavljajo v inozemstvu stvari, katere običajno nosijo kot prtljago s seooj, da bi se na ta način izognili plačanju carine tor s tem oskocio-vali državo. Vsioa tega se odreja, da mora vsakdo, i.i prosi za potni Ust ul; vizum, priložiti potruiio občino, kjer stanuje, iz iuuerega bo razvidno, zakaj mora dotičn... . inozemstvo in aa je potovanja nu„.._ A Arelvio. Namesto tega potraaa se v bolezenskih slučajih lahno predloži zadevno zdrav niško izpričevalo. Brez takih potrati se potni usti ne bodo izdajali. Opustitev poštne nabiralnice Šmihel posta Žužemberk. S 15. decembrom 1921 se opusti poštna nabiralnica Šmihel, podrejena pošti žuiembera. Od toga ane se uvrste kraji Šmihel, Klečel in Smarjeta v drugi selski dostavni okraj posie Žužemberk. Dostavitev pošte vsak ponedeljek, sredo in petek. Nemčija zvišuje dosedanje poštne, telefonske in brzojavne pristojbine. Vlada bo s temi poviški pridobila 2 In pol milijardi letno za drž. blagajno. Nazndniid trgovka« in obrt* ihsac zwwriu.a o kjooiidui. Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, aa se bo sklenila one 20. decembra lazi ob 10 uri dopoldne pri divi-zijski intenuantun v hjuoijani ter pri Kumanuan vojnega okrožja v Celju in Mariboru diiemna pogouoa za aooavo drv za mariborsko in celjsko garnizijo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obruuške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani m pri vojnih okrožjih v Celju in Mariboru interesentom na vpogled. Dobava loja. Ravnateljstvo Državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 22. decembra 1921 pismena otertaina licitacija glede dobave 2.UUU kg loja. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja praznih steklenic, inten-dantsko slagalište Dravske divizijske oblasti naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani da se sklene dne 22. decembra 19zl ob 10, uri dopoludne v pisarni upravnika intendantskega slagahšta v Ljubljani (Moste) neposredna pogodba za prodajo približno 20 tisoč praznih steklenic razne velikosti, lnteresentje se poživljajo, da stavijo pismene z 2 dinarji kolekovane ponudbe ali da pridejo osebno. Pogoje, kakor tudi steklenice je moč dnevno vpogle-dati pri intendantskem slagalištu. Zamaški za steklenice. Neka tuja tvrdka ponuja 463.UU0 kom. zamaškov v obliki ‘zUX‘23, 23X25 in 23X27 mm. Interesentom so naslov, cene in plačilni pogoji na vpogled pri trgovski in obrt-insni zbornici v Ljubljani. Prodaja svinjske masti za izdelovanje mila. Intendantsko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da prodaja 425 kg svinjske masti za izdelovanje mila. Dne 20. decembra t. 1. ob 10. dopoludne se sklene neposredna pismena pogodba v pisarni Upravnika intendantskega slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Moste) za prodajo te masti. Interesen-tje se poživljajo, da stavijo pismene z 2 dinarji kolekovane ponudbe ali da pridejo osebno. Pogoje kakor tudi mast je moč dnevno vpogledati pri inten-d antskem slagalištu. Dobava, prodaja. Nabava silicijobrončcne žice. Direkcija državnki železnic kraljevine Srbov, Hrva.«. m Slovencev v Zagrebu razpisuje javen natečaj (licitacijo) za nabavo silicijobrončene žice, in sicer; silicijobrončene žice 3 mm za telefonski vod 24. 759 kg. Ponudbe, ki morajo biti pravilno kolkovane s kolkom za 20 dinarjev, naj se pošljejo najkasneje do dne 27. decembra 1921. ob dvanajstih po pošti ali pa naj se izroče o-sebno v ekonomskem oddelku te direkcije, soba št 12. Ponudna obravnava za provzcin slikarskih, pleskarskih, parketarskih, pečarskih del in nabava zagrinjal. Dne 21, decembra 1921. ob enajstih bo pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, 11. nadstropje, v sobi štev. 2 ponudna obravnava za prevzem slikarskih, pleskarskih, parketarskin in pečarskih del in dobav, nadaije dobave zagrinjal pri gradnji ambuiatorija na Mirju v Ljubljani. Podatke, pojasnila in olertue pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri oddelku, IV. b gradbene direkcije v Ljubljani. Namesto dovolitve za uaeiežovanje pri javnih licitacijah zadošča za sedaj ponudbi prilcžena kolkovana prošnja za ministrstvo za gradbe, ki ji je dodana taksa v kolkih za 125 dinarjev. Tržna poročna. Mariborski živinski trg. Na sejni, ki se je vršil dne la. decembra j<- ono pripeljanih 8 bikov, lb'2 volov, zzz krav, o temi in l konj, skupno 390 glav. Dene so bne sledeče: debeii voli lig žive težo 20 do 23, poldobeii 15.50 ao 19, plemenski 14 uo 15, biki za kian^ 13 do 19, klavne krave debelo 12 do 18, plemenske 10 do 15, molzne 12 do 18, mlada živina 12 do 17, krave za klobase 7.50 ao 9. Volovsko meso 1. vrste 22 do 24, II. vrste 18 do 20, meso bikov, krav m telic Iti, telečje 1. vrste 20, 11. vrsto 18, sveže svinjsko meso 32 kron. Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki. Novi Sad: Dovozi slabi, ud- prema te prej kupljenega blaga zaradi pomanjkanja vagonov siaba. Pšenica uoiira 1410 do 1430 K, oves 845 do 850 kron, nova koruza 1040 do 1050 K. — Osijek: Moka se zelo prodaja zaradi bližajočih se praznikov. Z ozifom na povišanje cen pšenici se je podražila moka št. 0 na 20.50 K, moka za kuho na 19.50 kron, krušna moka na 18 K. Otrobi se tržijo po 680 K. Žateški hmeljski trg. Zateč, dne 10. decembra: Cene za hmelj, slabše do dobre srednje kakovosti so bile zadnje dni 4500 do 5500 Kč za 50 kg. Za prvovrstni hmelj se je plačalo do 6000 Kč za 50 kg. Na deželi živahno nakupovanje. Usnje in kože. Plzen: volovska koža do 24)4 kg 19 Kč, od 25-29y3 kg 20.80, od 30—39 in pol kg 22.70, od 4u—44% kg 22.70— 23.10, od 45 do 49% kg 22.90-23. od 50-54% kg 22.20 do 22.30, od 55-59 in pol kg 21.90 od 60 kg naprej 21. Kravja koža do 24y2 kg 18 Kč, od 25 do 29% kg 18.50, od 30—34 in pol kg 19, od 35 do 39 in pol kg, 9, od 40 do 44y2 kg 20.20—20.40, od 45 kg dolje 20.50. Bikove kože do 24% kg 17.50, od 25 do 29% kg 17.50, od 30—39 in pol kg 18.10, od 40-49y2 kg 16.40, od 50-59 in pol kg 14, od 60 kg 13. Konjske kože 11. Ovčje krzno 23.50—66, kozina krana Ila 40. Čevlji. Dunaj: Moški čevlji z žeblji, boxcalf, chevreaux ali naravno usnje 8500—10.000 K, Goodyear-Welt, boxcalf ali chevreaux 13.000 do 14.000. Rujavo usnje 16.500, čevlji za šport 14.000. Zenski čevlji: iz govejega boksa ali naravnega usnja 8500, Goodyear Welt boxcalf 14.500—15.000, iz rujave-ga usnja 16.000. Otroški čevlji: velikost 26—30 z žeblji, goveji boks 6.000, Goo-year, Welt (boxcalf ali chevreaux, 5r-7.150, rujavo usnje 8.650. Čevlji za deklice z žeblji boxcalf ali chevreaux, črni. 7.500, goveji boks 7.000, Goodyear-Welt (boxcalf) 8.730, rujavo usnje 8.730 K. Borza. Zagreb, devize: Berlin 147 do 150, Milan 1180 do 1195, London 1090 do 1100, Newyork ček 258, Pariz 2090 do 2125, Praga 315 do 320, Švica 5000 do 5030, Dunaj 4 do 4.10. Budimpešta 39 do 40; valute: dolarji 255 do 257, rubiji 27 do 29, funti 1050, drahme 940, napoleoni 900 do 950, marke 140 do 152, leji 204 do 208, lire 1180 do 1185. Jadranska banka 1280 do 1325. Ljubljanska kreditna banka 900 do 940. Slovenska eskomptna banka 605. Beograd, valuto dolarji 63, marke 37, leji 52; d o vi z e: London 274: Fari/. 522, Praga 79 Dutiaj 1.02, Berlin 37, Milan 293, Budimpešta 9.50. Cerih, devize: Berlin 2.85, Nesv-york 5.16. London 21.57, Pariz 41A0, Milan 23 c0, Praga 6 25, Zagreb -.05, Varšava 0.16, Dunaj 0.20, avstrijske žigosane krone 0.12. -j-Timr^rnrLrT^- *~l• **•“'* *■ * “**** l C. MAYER LJUBLJANA Ustanovil. 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL d. x o. z. Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka „Gala~ lith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovin& (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon St. 5. Bančni konto: Obrtne bunka Ljubljar,*. Slovenska Bistrica Trgovci, obrtniki in industriiaici! Obrtni Koledar 1.19ZZ izide v nekaj dneh z jako bogato iiformatlvno vsebino za trgovce, obrtnike in Industrialce. Navodila o davfnih zadevah. Uredba o davku na poslovni premet. Delokrog trgovskih in obrtniških zbornx. Za^on o izvozu in izvoznih ctsrinah. Izvozna taffa. Uvozna carinska tarifa. Carine prosti uvoz potrebščin za industrijce in obrtnike s tozadevnimi pojasn li. Vsi podatki državnih in avtonomnih uradov itd. itd. Natančnejšo vsebino priobčimo prihodnjič! Koledar se bo razposlal vsem našim naročnikom po poštnem povzetju za 7 dinarjev s poštnino vred. lilH Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točne ir» ku-lantno od trgovcev ustanov* Ijena .ORIENT1 d. d. o Mariboru. Meljska testa 12. Telefon it. 90 in njeno podružnica v Upijani, Sv. Petra cesta 27. S Na debelo: g Kan. (ij, Mac. tardlue. ulit. M! tli Mijiki in irapiitm-iki sit. salami, tanka in slanina. limonin Mt nično vina letnik 1917. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge Josip Peteline Uutljano, Sv. Petro nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev Igel in posameznih delov za vse sia*eme šivalnih strojev in koles, olje ter potreb* Sčine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I Postreiba točna srbske domače ročne industrij e po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. Galanterija, drobnarija, pan4r in pletarskl izdelki na deb&io. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema po tovarniških cenah. Baloh in Rosina MARIBOR, Grajski trg St. 3. Erjavec & M PRI »ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (Mflhlelsen) nasproti Krlianske cerkve Kislo zelje letošnje, prvovrstno, razpoš lja v sodih po K 12’— kg netto. Sodi se računajo po nabavni ceni. H. Nrvak, Zagreb, Maksimirska cesta 64. Trgovci! Sava Sekulič ngenlurno • komis, zavod v Sarajevu sprejema zastopstva kakor tudi vsako-vrstno blago* v komisijo. Priporoča s« tvrdka im lqi ■ „Pii ii ni' Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno, Veiika izbira potrebščin za krojače in šivilje. V I« je za m izdeluje tovarno leseni!) Iran Ms ml. Tacen noti Šmarno goro pri UublM IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15. Sivolnl stroll In stroji za pletenje Izborna konstrukcija in elegantna izvriitev iz to* varne v Linču. Ustanovljena leta 1867. k feienjt poutojt brnplalm. mmu** Pisalni strnil .Adler*. Ceniki intun] in franko. Začasno znižana cena. |f I era Iz prvih tovaren: DUrkopp. Kvkc JU . . . Styria, Waffenrad. Jugoslovanski Mat!ci napravite s tem, da kupujete edinole Adria peclvnl prašek In vanilin sladkor v katere korist st prodaja. Adria izdelki, Ljubljana. Vsakovrstne slamnike in Klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke In deklice ter posebno izbiro najnovejžib modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani, Razli‘ne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila st fpiejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pci tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto /\A/V WV\ \ ✓ , Veletrgovina \ > A. Šarabon s y v Ljubljani \ priporoča / Špecerijsko blago j raznovrstno žganje moko > > \ / > ✓ \AAA/WV In delelne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo, Lastna praiarna u kavo la mlin sa dlSave s električnim obratom* Centkl na razpolago. Slatina. S T. HEHCIR6ER _ 8 UubUana. Resljeva cesta 3. JU JR JR L SADRI, LjDiljaia, Mestni trs B Velika zaloga vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO. SLOVENSKA BANKI LJUBLJANA, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega Doma" Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu, - - Izvršuje se bančne posle najkulantnefe. ■--------- vplačana delniška glavnica K 30,000.000.---------------- ■■ Telefon it. 567. » • čekovni račun II. 12.200. —..... Tel. St. 261 in 413 - Brzojavni naslov; Banka", Ljubljana. | | III I lili II I ■ III ■ IB II IM II f - BrUJJU* Mn\M glinico 50,000 OSO H. Rezervni znkiadi 4S.000.00Q K. X-Iju.'blj3.ns j^ra. kreditna Toanka LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Split.Trst,Sarajevo. Gorica.Celje.Mari&or.Ploj.Brežice. j| Prodaja srečke razredne loterije. ^pqppppppf;^qpp(^^ ^ZiSZJSSZJSZiSZi^ZiSZi veletrgovina manufakture Mm skladiKe Balkan. Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. »o Samo m debelo. fzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalrio blago in vsakovrstno žganje. lOBlsrefltne ceae — točna postrežba I Brzojavi: GRELI*. Telefon interurb. štev 246. mr Zahtevajte cenike I v« Nedič, Rokovi & Zonkl, Tovarno kemičnih in rudnlnsKlh boru ter lntiou. prefs A. Zanki sinovi. Centralo: UuMjann D. z o. z. Brzojavi: M era ki, Ljubljana. SKlodlHe: Mod. Telefon: 64. Englisb vamlshes: Anglvtkl Ukls COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. PINE COPAL VAKNISH. Pini kopalov lak za znotraj. SUPERPINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. PINE COPAL CAR-RIAOEBODY VAKNISH. Lak za kočije, fini. PALE PLATTINO VARNISH SPRP. Brusilni fftil prep. ak. PALE PLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTEKIOR COPAL VAKNISH PINE. Pini zračni lak. EXTER!OR COPAL VARNISH SPRP. Na|flnej$i zračni rap. lak PALE S1CCATIVE PLU1D Slkatlf, svetel. DARK SICCAT1VE PLUID. Slkatlf, temen. SPRP. WELLRIOHT VARNISH. Lak za kočijske sta najfinejši. Priznano najboljša (n zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in olj* nate. mavec (Glps), mastenec (Pederweiss), strojno olje, karboiinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikar* skl In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. «MERAKL». Llnoleum lak za pode. >MERAKL». EmaJIn'. lak. «MERAKL*. Brunoline. Engilsh vornlshes: Anglaikl laki t JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. riNE JAPAN BLACK VARNISH. Pini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATINO BLACK VARNISH. Izolimi lak. LIQUID DR1ERS PALE Terebina svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, OREEN. Emajl moder, rudcč, zelen. PINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, Izredno fini. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega aiaunHipso za celo kraljevino SHS. Tvornlc: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottvien, Puchberg, Aus